Po mladosti, poke ponižan], po dvajsetih letih slave in napadov, po Nobelovi nagradi, pravi Sartra fotoreporterji nepre« stano oblegajo Sartre: „Sem samo človek" To je »resnično«, kakor bi dejal sam, škandal. Navadno nihče ne odkloni Nobelovo nagrado. Nihče ne prikrajša državo za številko več v statistikah, v tistih statistikah, po katerih se imajo bahaške države navado ceniti in meriti. Žalostno leto 1964: olimpijsko trpljenje Francozov zaradi sartrovskega čira. »Jean-Paul«, izgovarja z rahlim očitanjem materinska Francija,« devetinpetdeset let ti je, pametna leta so to; si imel pravico to napraviti meni?« Na to vprašanje je Sartre odgovoril že pred desetimi leti v Moskvi. Novinarji so ga vprašali, s kakšnim namenom, pod kakšnim naslovom je obiskal Sovjetsko zvezo. Simpatizer? Pooblaščenec eksistencializma? Poslanec francoske inteligence? »Jaz ne predstavljam nikogar,« je odvrnil, »sem samo francoski pisatelj med toli-ciroi drugimi.« V svojem od- klonilnem pismu švedski akademiji, ki mu je podelila Nobelovo nagrado, ni povedal nič drugega. Ta trdna volja biti in ostati samo človek — in nikoli ustanova — je pred dvajsetimi leti trčila ob nezlomljivo protislovje — slavo. Kamorkoli gre, ga »Paulo«, kot ga je imenovala njegova mati, filozof — avtor dela »L'Etre et le Neant«, dramatik — avtor »Huis Clos« in pisatelj, ki je ustvaril »Chemins de la Liberte«. Vsak izmed njih zadostuje Sartru, da pobegne iz sveta flešev in pogovorov, pa naj bo to na letališču v Uzbeki-stanu, na Floridi ali Kubi, kjer se vedno ustavi njegovo letalo. Vsi ti pa so on sam. Da bi bil samo Jean Paul Sartre in nič drugega, bi se moral izognit: slavi. Toda, če bi v samem sebi ubil pisatelja, bi ubil tudi človeka. Tako pa je najpreprostejše bitje na svetu, Kranj :S 7. novembra 1964 ^^S^'S^SS^ ustvarjeno bolj za drenjanje po kavarnicah in. metroju kot za odišavljeno parnasov-sko vzdušje, postalo talec slave. Le-ta mu brez dvoma ne škodi, toda kar je še huje, dolgočasi ga, utruja ... Vedno je tam, v nekem kotu, kjer posluša večna ponavljanja, da je velik, da je mogočen, da dajejo njegove drame v vseh svetovnih gledališčih, da ga mladina obožuje in da ga zavarovalnice sovražijo, da se VVashington pritožuje nad njim, da Moskva ne mara njegovih žalitev in da v Maracaibu in Orleans-villu pomeni njegovo ime toliko kot prepustnica. Vse to traja že dvajset let. Dvajset let slave in dvajset let napadov. Ko je Saint-Germain postal turistična muha, se je Sartre umaknil Toda, ali se je bilo mogoče umakniti? Tudi če bi ostal profesor filozofije v Havru in kasneje na Pasteurjevem zavodu ter v Condorcetu (1942), ne bi ostal nepoznan. Vsi njegovi učenci hranijo nanj čudovit spomin; profesor kot je Jean Paul Sartre se rodi samo vsako generacijo enkrat. In če bi bil še skromnejši in bi se še bolj branil, bi že nekdo našel sredstvo, da bi ga dvignil na oder in ga predstavil: »Jean Paul Sartre . . . bratranec Schvveitzerja, Nobelovega nagrajenca za mir.« Spor se je začel ob njegovi izpustitvi iz ječe. Ko so mladi intelektualci začeli naseljevati Saint-Germain-des-Pres, so odkril: Sartra. Po vrnitvi iž ujetništva se je pisatelj, ki so ga ljudje že poznali iz »Gnusa« (1938), znašel v tem pariškem predelu svoje četrti, v katerih mu je bilo topleje. V njih je delal, sprejemal, skratka, nadaljeval je tradicijo slavnih francoskih pisateljev, ki so se zbirali v znanih kavarnah že od Voltairovega »Procopa« dalje. Sartre je gostoljuben, radi bi rekli, da je prijazen, če ne bi beseda, ki jo uporabljamo za ta sodček dinamita (Nobelova iznajdba!), ne spravljala v smeh. Majhen, z malo veličanstva, ki mu bolj služi kot škoduje. Nobenega božjega pooblaščenca, ki bi obtoževal in sodil. Sartre sprejme vsakogar, ki prihaja k njemu brez predsodkov. Od tod njegov neizpodbitni čar, ki ga je uril na svojih učencih in prijateljih. Mladi ljudje iz četrt Saint-Germain so našli v njem starejšega brata, ki jih je poslušal in, kakor se je zdelo, tudi razumel. Sartre ni nikoli pozabil besed, ki mu jih je nekoč napisal njegov prijatelj Paul Nizan, katerega so leta 1940 ubili: »Star sem bil dvajset let, nikoli ne bom nikomur pustil reči, da je to najlepše leto v življenju.« Med mlade ljudi in tega pisatelja, tako dostopnega in velikodušnega, je leta 1945 udarila strela. Vse skupaj je trajalo nekaj mesecev. Ko si je to intelektualno vzdušje popačilo in postalo turistična muha (Saint Germain ponoči!), se je Sartre oddaljil. Toda bilo je prepozno. Seme slabega je rodilo obilno. Njegovo ime, združeno s tistim, ki so ga nosili ljudje, ki so se v kletkah in beznicah za denar spakovali, je Brooklv-nu škodilo. V obeh Svetovih so ljudje kazali na Sartrovo delo »L'Etre et le Neant«, vprašujoč: »Na kateri strani je tisto o eksistencializmu?« Rane se odpirajo Pojdimo dalje. Sartrova dela so polna trpljenja in grenkobe. Neuspeh levice v Franciji, sovjetska intervencija na Madžarskem, Alžirija, vse te politične dogodke je občutil prav tako kot svoje telesne rane. Toda tudi te prave, neizbrisne rane so nekje v njem. (Nadaljevanje na 7. strani) Na 2. strani Mir ustvarjajo ljudje ... Na 3. strani Mož, ki je rešil London Na 5. strani Gusarji na valovih Severnega morja Na 9. strani To, občan, je tvoja stvar Lj nđon Baines Johnson Mir ustvarjajo ljudje Nasprotno od Kennedvja izvira Johnson iz družine, ki ni bila bogata. ^Dopolnil je 56 let starosti, rojen psf je v Teksasu, v pokrajini, kjer je Kennedv končal svoje življenje. Najprej je dokončal učiteljišče, kasneje pa je do-šrudical pravo. Kmalu se je pričel politično udejstvovati in večkrat zastopal liberalna stališča. Zaradi takih stališč ga je predsednik Kennedv vključil v svojo skupino kot človeka in sodelavca, ki naj bi mu zagotovil podporo Juga. Radovedni novinarji so John-sona večkrat oblegali in se zanimali ali bo sprejel kandidaturo za novega predsednika ZDA. Vselej se je konkretnemu izmikal, ker tudi sam ni dolgo vedel, kaj naj bi storil. Ali pa so bili odgovori, da bo o tem znano na konvenciji demokrat, stranke. Toda 23. avgusta tik pred pričetkom konvencije demokratske stranke v Atlantic Cvtiju je bila v glavnem že znana njegova kandidatura. Na konvenciji demokratske stranke, ki je trajala več dni, so tudi prevladovala nekatera nasprotujoča si mnenja. Dosežen je bil kompromis po zaslugi Johnsona. Ze takrat se je Johnson izkazal sposobnega ne samo za vodenje svoje stranke, temveč tudi za ZDA. Ko je bila 27. avgusta konvencija v največjem delovnem razmahu, sta pozno zvečer stopila na govorniški oder guvernerja Edmond Brovvn in John Conallv. Tedaj je nastala tišina. Guvernerja sta v imenu skupine demokratskih delegatov predlagala Lyndon Baines Johnsona za predsedniškega kan-ditata. Johnson je v tem trenutku nepremčino sedel na svojem stolu. Okoli 5000 delegatov pa je vstalo s sve-žalostnejši trenutek v življe- jih sedežev' in z dolgim nu. Povedal je, da. ni samo aplavzom potrdilo navduše-izgubil predsednika, temveč nje nad predlogom. Johnson tudi vehkega prijatelja. je moral nekajkrat na o'k - in odzdraviti delegatom. Nedvomno mu je enoglasna izvolitev vlila novih moči in idej. V takem vzdušju je, Johnson sprejel kandidaturo.! Sprejel jo je ravno na svoj 56. rojstni dan. Tega dne je tudi imel na 34. konvenciji demokratske stranke svoj svečani govor. Ze takrat je dal vedeti, da bo dosledno izvajal politiko miru, ki jo je vpeljal pokojni Kennedv. Prav tako se je čvrsto zavzel za obrambo svobode in za utrditev svetovnega miru. »Moč poguma in odgovornosti so ključi miru,« je izjavil Johnson in še dodal, »da orožje ne ustvari miru, temveč da mir ustvarjajo ljudje.« S programom, ki je ves svt obdal z velikim optimizmom je Johnson pričel veliki boj na predsedniških volitvah. Bo proti republikanskemu kandidatu Barrvju Goldvvaterju, ki je ocenil Johnsonov govor za umik ZDA iz svetovnega vodstva v mednarodnih zadevah in bil nemalo razočaran ker ni Johnson v svojem govoru omenil »komunističnega izzivanja in konfliktov«. Z vsemi škripci se je Goldvvater prizadeval prepričati Američane. Pričel se je torej resnični predvolilni boj, ki je bil oster in nemilosten. Angažiranih je bilo na tisoče agitatorjev, ki so vsak po svoje dokazovali volivcem svoj prav. Vendar sta treznost in razum tudi v tem trenutku prevladala pri ameriških volivcih. Johnson je vso noč prečul, ko so mu vsak čas javljali volilne tezu i tate. Tudi Goldvvater ni spal. Zaslepljen nad svoiim republikanskim programom je bil do zadnjega dne prepričan v zmago. Prav zato je bilo Goldvvater;e\o razočaranje tem večje in Johnso-nova zmaga tem s>.;ša. DRVGO KASTELIC Pot Lyndon Bames Johnsona do predsedniškega prestola je bila dokaj žalostna in burna. Predsedniško mesto je zavzel v trenutku, ko je bil ubit veHk državnik John F. Kemjnedy. 22 novembra 1963 to Američani izgubili moža, ki jih je tako modro in pogumno vodil. Svet pa je izgubili moža, ki je vse svoje sile in moči vlagal za utrditev miru. Neznan atentator je nanj trikrat streljal in tudi trikrat polno zadel. Zahrbtni streli so bili usodni. Kri se je razlila po predsednikovem obrazu. Omahnil je soprogi Jacqueline v naročje, ki mu je objela krvavo glavo, kot da bi ga želela zaščititi od nadaljnje nevarnosti. Bilo pa je že prepozno. Njegova soproga je v blaznem obupu in velikih krčih žalosti s poslednjimi močmi kriknila? »Oh ne, ne, ne . .!« To je bil krik groze in žalosti, zadnji krik, ki je bil na- menjen takrat še živečemu predsedniku. Predsednik ga sicer ni slišal, nekaj ur zatem je izdihnil. Se danes še živo spominjamo vesti, ki so jih lani 22. novembra, oddajali preko teleprinterjev v svet dopisniki. Svet je bil takrat resnično odet v žalosti in presenečen. Ko danes beremo o briljantni zmagi Johnsona na predsedniških volitvah, saj je zanj glasovalo blizu 42 milijona* Američanov, so zanimivi dogodki, ki so Johnsona pripeljali do tako visokega položaja. Samo nekaj ur po tragičnem dogodku v Teksasu je Lvndon Baines Johnson v letalu zaprisegel pred okrožno sodnico Svro Hughes kot 36. predsednik ZDA. številni novinarji vedo povedati, da so v tem trenutku na predsednikovem obrazu opazili globoko potrtost in nemir. Po končani prisegi je predsednik izjavil, da je to bi! zanj naj- Takoj po Kennedvjevi smrti je novi predsednik Lvndon Baines Johnson prisegel in. S tem prevzel svoje ustavne funkcije. Ob njem vdova pokojnega predsednika Jacqueline Kennedv pesi London Začetek petega leta vojne. Oktober 1943 v zasedeni Franciji. Francoz Michel- Hollard namerava ilegalno preko meje v Švico. Z vrečo krompirja na hrbtu in s sekiro v* roki je videti kot gozdni delavec. Danilo se je. Hollard je moral paziti. Najmanjši šum bi ga lahko izdal, povsod so prežale sovražne patrole s policijskimi psi. Hollard, ki je prej delal v nekem inštitutu za oblikovanje, je postal vohun iz ljubezni do svoje domovine. Že petdesetkrat je prekoračil mejo, vsakokrat s pomembnimi vojaškimi podatki. Te podatke so potem iz Švice poslali v Anglijo. S svojimi pomočniki je izvedel, kje imajo Nemci vojaška letališča in oporišča za podmornice. Poročal je o gibanju divizij. Ti podatki so bili velike vrednosti za Angleže. Informacija, ki jo je nosil sedaj, je po važnosti prekosila vse dosedanje. Med krompirjem je imel skrit načrt nemškega oporišča za izstreljevanje V-l. Torej, podatek, ki bi lahko rešil London popolnega uničenja in skrajšal vojno za mnogo mesecev. Hitler je nameraval izstreliti 50.000 raket te vrste proti Londonu, vsak mesec 5.000. Hollard je bil pred mejo. Pričel je teči, Vrečo in sekiro je že vrgel preko žice na švicarsko stran. Nenadoma ga je nekaj zagrabilo za koleno. Bil je ve'ik policijski pes. Pes se ni premaknil, tudi nobenega glasu ni dal od sebe, toda Hollarda je tako držal, da se ni mogel ganiti. Hollard je vedel, da se mora znebiti psa, kajti lastni'ki tega psa gotovo niso daleč. Orožja ni imel. Ce bi ga namreč na tem področju prijeli in našli orožje, bi se težko' rešil. Obupan je gledal okoli in iskal nekaj, s čimer bi se rešil psa. Pograbil je dol^ kol in ga porinil psu globoko v žrelo. Pes je popustil in se zgrudil. Komaj je preskočil žico, je zagledal dva švicarska obmejna stražnika z naperjenima puškama. Toda puški nista bili naperjeni vanj, ampak v dva nemška vojaka, ki sta hotela streljati na Hollarda. Vojaka sta povesila puški in se godmja-je umaknila. Angleži so poslali točo bomb na oporišče. V petih tednih so zavezniška letala popolnoma uničila 73 ramp za izstreljevanje. Hitlerjev načrt, da bi spremenil London v pepel, se je izjalovil. Namesto 50.000 raket jih je padlo na London le 2.500; premalo in prepozno. Eisen-hovver, ki je pripravljal invazijo na Normandijo, je pripomnil v svoji knjigi: »Če bi Nemci imeli 6 mesecev prej to orožje, bi težko izvedli invazijo, če bi jo sploh lahko.« Hollardu ni nihče rekel, naj postane vohun. Delal je samovoljno in postal eden najpomembnejših vohunov v drugi svetovni vojni. Zbiral je podatke in jih nosil preko meje. Oddajnika ni imel, kakor tudi ni bil povezan s kurirji. Bil je preprost, slabo plačan uslužbenec. Ko se je njegov delodajalec po vkoraka-nju Nemcev v Pariz, priključil Nemcem, je bil Hollard na razpotju. Odločil se je odpovedati službo in šel v neko drugo podjetje, blizu švicar- ske meje. To je bilo kot nalašč za njegovo vohunstvo. Ko je nekoč hotel preko meje^ so ga ujeli Nemci. Težko si je našel izgovor. Drugi poizkus se mu je posrečil. Angleži, s katerimi je prišel v stik v Švici, so mu naročili, nai bi poročal p gibanju nemškega vojaštva. Tri leta je bil stalno na poti. Da ne bi spravljal v nevarnost družine — ženo in tri otroke — se je izogibal doma. Dobi! je pomočnike: delavca na železnici, voznika tovornjaka, natakarja in nekega gostilničarja. Iz te skupine se je razvila organizacija, ki je končno imela 120 članov. 20 ljudi iz te organizacije so ujeli Nemci jih ubili ali ranili na poti. Tudi Hollard je neko noč komaj ušel zasledovalcem. Vračar se je iz Švice in hotel na nevarnem področju prižgati cigareto. Nenadoma ga je ustavil glas: »Hait!« Vrgel se je na tla ob neko drevo. Nemci so streljali, toda niso ga zadeli. ^ Kako je dobil podatke o V-l? Avgusta 1943 mu je eden od njegovih pomočnikov, ki je delal v neki kavarni, sporočil, da je slišal od dveh gradbenih podjetnikov o neki gradnji Nemcev pri kateri bodo baje porabili veliko betona. Hollard se je odpeljal v Rouen. Napravljen v črno, z biblijo v roki, je poiskal posredovalnico za delo. Natve-zil jim je, da je član neke verske institucije in jih vprašal, če je v bližini Rouena kakšno večje gradbišče. Napotili so ga v 30.km oddaljen kraj Auffav. Uro pozneje je bil v bližini gradbišča. Vzel je voz, naložil nanj opeko in se pomešal med delavce. Nihče ga ni opazil. Delavci, ki so znali francosko, so mu pripovedovali, da bedo gradili garaže. Toda ni verjel. Pozoren je postal na dolge betonske pasove — verjetno naj bi slu-žli ze neko vrsto odstrelnih ramp. S kempasom je določil smer. Pasovi so bili v smeri Londona. Ko je zvedel, da deiajo dan in noč, na tri izmene, je odšel in sporočil svoja opazovanja Angležem. Vodilni .možje v Londonu so sumili, da imajo Nemci nekaj za bregom. V Peene-mundeju so Nemci izdelovali »letala brez posadke«, na obali Bornholna je neki Danec našel ostanek nenavadnega izstrelka, ki je nedvomno prišel po zraku. Iz tega so sklepali, da nameravajo Nemci napasti London po zraku. Toda, kako in s.kakšno močjo?' Pojavil se je Hollard s svojim poročilom. Malemu Francozu so naročili, naj opusti vse druge akcije in nadzoruje samo te skrivnostne gradnje. Hollard in njegovi ljudje so sistematično preiskali vso severno Francijo. Mnoga gradbišča so našli sami, za druga so zvedeli od prebivalcev tega področja. V prvih treh tednih so odkrili preko 60 gradenj, do srede novembra nadaljnjih 40. Vse so se razprostirale v 300 km dolgem in 50 km širokem pasu, vzporedno z obalo, vse v smeri proti Londonu. Za kaj naj bi služile? Vohunstvo je velikokrat odvisno od sreče. Tudi Hollard se ima zahvaliti njej, da je prišel do Hitlerjeve skrivnosti. Nekdo mu je priporočil nekega Roberta, ki je želel Nemcem povzročiti kar največ težav. Robert je povedal Hollardu, da ima prijatelja, ki dela v nekem nemškem gradbenem uradu, kjer so delali načrte za te skrivnostne gradnje. Teden pozneje je Hollard prejel od Andrea kopije načrtov. Adre je še pripomnil, da več ne more storiti. Hollard je bil dobrosrčen človek. Svoje pomočnike je pridobil tako, da jih je opomnil na patriotizem. Zdaj je ukrepal drugače. Ukazal je Adreu da mora za vsako ceno preskrbeti vse načrte. Drugače bo ravnal z njim tako kot z vojakom, ki je sredi boja dezertira!. Andre je popustil. Ugotovil je da, ima nemški gradbeni vodja celoten načrt vedno pri sebi, v plašču, ia da odloži plašč samo, kadar gre na stranišče, navadno zjutraj ob devetih. Nekega jutra je izkoristil to priliko in hitro prekopiral načrt. Ko se je vodja vrnil, je Andre že sedel pri svoji mizi zatopljen v delo. Andre ni smel s tega gradbišča. Hollard mu je priskrbel neko medicinsko sredstvo, po katerem so nastopile hude želodčne motnje. Nemški zdravnik se je sprva smejal, toda končno ga je le pustil, da je šel Andre v Pariz k svojemu zdravniku. V Parizu se je sestal s Hol-lardom. Hollarda je čakalo težko delo. Iz vseh teh načrtov in opazovanj je moral narediti do zadnje podrobnosti načrt za odstrelne rampe V-l. — Uspelo mu je. Ko je ta načrt oddal Angležem, je dobil telegram iz Londona: »Plen dobili, srečno!« Angleži so hoteli, da bi se v Švici odpočil. Bi! je izčrpan zaradi večnega iskanja, lova, nevarnega življenja. Hollard je odkloni!, pomisli! je na svoje sodelavce in se vrnil v Francijo. Tri mesece pozneje so ga dobili Nemci. Mučili so ga na vse načine, da bi izdal. Zaman. Ker mu niso mogli ničesar dokazati, ga niso ustrelili, ampak odpeljali v koncentracijsko taborišče Neuengamme b!izu Hamburga. Ob koncu vojne ga je rešit švedski rdeči križ. Po šestmesečnem zdravljenju se je vrnil v Francijo. Anglija mu je podelila Distinguished Service Order, najvišje odlikovanje za tujce. General Brian Horroks, ki je poveljeval XXX. armadi, je rokel zanj*. »Odlikovanie je zas'už-:*. bil je mož, ki je rešil London.« Priredil U.. Z. POLsocialisticni DIREKTOR IN TAJNICA V sezoni dopustov je bilo, direktor Polsocialistične-ga Martina je sedel v pisarni in v potu svojega obraza se trudil s telefonom in s pisalnim strojem, ker je tajnica že nekaj časa uživala zasluženi svoj letni oddih. Ko ni mogel več, je globoko vzdihnil, pustil delo vnemar in je pričel presti zveze. Kdor ne ve, kako se prede zveze, temu bodi povedano, da se zveze prede takole: kazalec ene roke se vtakne v pravšnjo telefonsko številko, kazalec, palec in sredinec druge pa ovije okoli slušalke, potem kazalec prve roke zavrti pravšnjo številko, kazalec, palec in sredinec druge roke pa dvignejo slušalko do ust in ušesa in usta nato rečejo: »Zdravo, tovariš predsednik, kako je danes z vašim cenjenim zdravjem? Ah so vam avto že popravili? Da ne? Nezaslišano, takoj bom govoril s šefom servisa, bodite brez skrbi!« in tako lepo naprej. Tako je delavni tovariš direktor predel zveze in gledal predse, in ko je predilni plan že močno presegel, mu je pogled obstal na nedokončanih poročilih in analizah, ki jih je moral še isti dan poslati naprej. »Tipkati znam « je reicel direktor, »ali te vrste poročila je treba nadvse skrbno sestaviti; šol nimam in močno bi ga lomil, če bi se sam lotil pisanja!« In direktor je poklical medveda, da stopi k tajnici na dom in jo pokliče za en dopoldan z dopusta. Imel je medveda v službi, da mu je bil pozimi za predsednika nadzornega odbora, za kar je bil posebno pripraven zavoljo svoje debele kože in zimskega spanja. Medved se je vdano priklonil in je odhlačal iz pisarne. Ko pa pride do tajničinega stanovanja, mu šine v glavo pomislek, ali je dolžan opravljati delo kurirja ali ne, ker je postavljen le za predsednika nadzornega odbora. Vrnil se je v tovarniški bife in premišljeyal to vprašanje. Direktor je sedel za mizo in je gledal in čakal, da se odpro vrata in stopi noter tajnica in podela poročila do kraja In ker je bd tak, da ni mogel niti za hip biti brez dela, je predel zveze. Presegel je predilni plan še en pi Benvenut Crobath In Marija Fon ZDIHJJAJ PROT' KOKRI Sladko France nam prepeval Strune vtihnile so zdaj! Serca vnema!, zveseleval — Slava njemu vekomaj! Valant, Jože, France znani Pevci so gorenjski): sten; Bili od stotin odbrani — In živeli so brez žen. Menih pervi, pope drugi, France v pravdali je slovil Slavniga spomina vredni. Vene njih večno zelenil. Krajnskc zemlja nam zakriva Valania in Joža žc — Veda Franca va zaliva, Pesmi z njim topi sladke! Motto: Kokri še na tvoj eV . m, Moja zibelka je tam? Al ne žvijo več tam rajni; Rajš grem Le koj, koker dam. Kjer Sava Kokro objemuje, Žalost grenka se glasi — Milo Živa tam zdihuje — Pevec nje bolan leži. Ki prepeval je sloveče, Njene vence, njeno čast — Kako v rane nje skeleče, Veselja vtdka mila slast. Kot Homer živiš med nami, Zdravil bo te mili Bog. Med slovenskimi gorami Te slovile pesme krog. (V »umevk« te žalne pesmi par pojas-Jožef Žemlja, takrat precej znani verzi-nil. Valant je Valentin Vodnik, Jože je fikatoi: voda Franca pa zaliva = napredujoča vodenica; Živa = boginja ljubezni z blejskega Otoka. — Seveda je Benvenutova primerjava Prešerna z Vodnikom in Žemljo za današnje estetske pojme nesprejemljiva, toda takrat so pisali leto 1848!) V dobro pa moramo šteti Crobathu že samo dejstvo, da je proslavljal bolnega Prešerna v času, ko ga je že izpodrival Koseški, da je bil Francetov zvest prijatelj v letih, ko ga je večina kranjske duhovščine obsojala in s prstom kazala nanj. češ, glejte izgubljenega brezverca! Tolerantni, odkritosrčno dobrodušni pater je ostai do pesnikove smrti in še po njej vdan Prešernov častilec: Je nehal popevat Prešeren France, Slovence ogrevat, Men ljubš bil nihče. Zdaj v Kranji počiva, k' priljudno je pel. Raj božji uživa, Bog k seb ga je vzel. Zaradi naklonjenosti do Prešerna, prav " let'h, ko je bil France najbolj osam-:i, in zaradi zvestega spomina do umrlega prijatelja-pesnika, bo tudi Benvenu-:ovo ime za vedno ohranjeno v slovenski .11!turni zakladnici. ČRTOMIR ZOREČ (Nadaljevanje prihodnjič) čsartrova prijateljica Simone de Beanvoir Globus PREBLATNE CESTE IN PRELEPA DEKLETA S.n ruskega državnika Ana-stasa M koiana — Štefan je poizkusili pilot. Kot član ruske delegacije se je udeležil mednarodnega aeronavtičnega kongresa v Tel Avivu. Ob vrnitvi je izjavil novinar 'em: v Izraelu so ceste preblatne, dekleta na njm pa so preveč lepa. REVIZIJA PAKTA De Gaulle hoče, da bi Američani pristal; na rev z jo a:k.n.skeca pakta. De Gaulle je že prej poskušal dobiti večji vpliv pri vseh odločitvah v Atlantskem paktu. Vzpodbuja! je tudi k ustanov.tvi trojnega direktorja, v katerem naj bi b le Francija, ZDA in Velika Britanija. V primeru, da bodo zavrnili tudi najnovejše francoske predloge, Francija grozi z izstopom leta 1969. Sartre ..Sem samo človek44 (Nadaljevanje s 1. strani) Za sedaj j.h šele slut.mo. Toda ne, začenjajo jih tudi počasi spoznavati. »Besede,« njegovo zadnje delo, je prvi obračun s preteklostjo. Ostali bodo šele sledili. Šele na koncu bomo vedeli, ali se vse to lahko imenuje sreča ali nesreča, in tudi to, ali te besede ne polagajo točnega računa o nekem življenju. Sartre je poznal prijateljstvo in ljubezen, bratstvo, ugodje in srečo p;sanja; morda mu je to odtehtalo mladost, polno ponižanj, kasnejša viharna leta, nadležno slavo. Protislovje, ki je središče njegovega življenja, se nadaljuje. S tem, da je odklonil Nobelovo nagrado, se o njem govori mnogo več, kot če bi jo mirno sprejel. Toda noben njegov najbolj zagrizen sovražnik ga ne b: upal obtožiti, da je to storil namenoma. S svojo jasnovidnostjo in plemenitostjo je dal svojim nasprotnikom priložnost, da še eni postanejo taki. To je stvar, ki sodi v leto 1964. Nenadoma je vznemirjen zaradi pisalnega stroja zapustil sobo: »Gospod,« sem ga še enkrat poklical, »kakšna je vaša največja želja?« Za trenutek je okleval: »Sedaj? . . . mir« »Kakšen mir? Zunanji ali notranji?« Se je razmišljal in nato s suhim glasom, kot bi hotel prikriti drget celega bitja, odvrnil: »Vse vrste miru! Vse!« Priredila TONCI J ALEM 1193541^ Aaj delajo srednješolci izven šole in doma? Dvanafst ur Mnogo gorenjskih srednješolcev ima zelo težak delovni dan. Ni jim lahko, ko morajo: ob 4.30 vstati, ob 5.15 oditi v šolo, ob 7.00 biti že v šoli, ob 15.15 odhajati iz šole, ob 17.00 priti domov. Vzemimo v roke svičnik in beležko. Izračunali bomo, da so polovico dneva zdoma. Ostali pol. dneva jim pa ostane za počitek, učenje, pisanje nalog, domače delo, razvedrilo in podobno. Strokovnjaki pravijo, da mora imeti mladina sedem do osem ur spanja dnevno. Kje pa naj vozači najdejo čas? Kdor hoče napraviti vse naloge in se pripraviti za prihodnji dan, prav gotovo ne bo mogel najti tega časa. K temu moram dodati — tako so rmt mnogi povedali — še domače delo, ki ga morajo opravljati doma. Odpravil sem se na železniško postajo v Kranj in se odpeljal z njimi do Jesenic in drugi dan nazaj v Kranj. Neprijetnost — zamude Na jeseniški železniški postaji. Piha močan hladen veter. Ura je pol šestih zjutraj. Polno potnikov in med njimi veliko srednješolcev, ki potujejo v Kranj v šolo. Čeprav je še osemnajst minut do odhoda vlaka, so že tu. Za »šolnike.-« je značilno, da prihajajo na vlak poslednje sekunde. Povprašal sem jih. zakaj so že tako zgodaj prišli? »Avtobus nas tako zgodaj pripelje. Vozijo nas skupaj z delavci, ker je nas premalo, Na sliki vidite prizor na naših železniških postajah, ki se ponavlja devet mesecev iz dneva v dan. Naš fotoreporter je napravil posnetek na kranjski železniški postaji Gorenjski srednješolci izkoriščajo prosti čas tudi pri čakanju na prihod ali odhod vlaka. Na sliki vidite šolarje, ki se pripravljajo za »zgodovinsko« uro. zato smo tako zgodaj na postaji.« Tako so mi povedali. Skupaj smo čakali »šolarja«. Tako namreč imenujejo vlak, ki odpelje z Jesenic proti Ljubljani zjutraj malo pred šesto uro. Vendar ta dan ni in ni hotel oditi s postaje. Imel je zopet zamudo. Večkrat se dogodi, da morajo čakati po pol ure aH še več. Posebno pozimi, ko imajo vlaki večjo zamudo. Neprijetno je stati na mrazu in vetru. Za vse ni namreč nikoli'prostora v čakalnicah. Marsikdo se je na tak način močno prehladil in seveda zbolel. Tudi v sredo-je v-ak odpeljal šele ob šestih in dvajset minut. Za zamude tudi ni vedno kriva"železnica. Tu so tudi objektivni razlogi, ki se jim ne da izogniti. Delo, ki ga opravijo na poti Priključil sem se skupini fantov, ki so imeli »žolčno debato« o turistični vlogi Gorenjske v okviru Slovenije. Razpravljali so — lahko rečem — o vsem. Slišati je bilo mnogo zelo dobrih predlogov, ki bi jih naši turistični delavci lahko zelo koristno uporabili. Prav in dobro bi bilo, da bi v naših šolah organizirali posebne natečaje za spise o turizmu. V velikem številu opisov, ki bi jih na ta način brali, bi našli mnogo dobrih predlogov. To bi vsekakor zelo koristilo našemu turizmu. Vendar to prakso izvajajo po večini samo nekatere manjše osnovne šole, pa še te so »bele vrane«. V drugi skupim so dekleta in fantje pridno spraševali drug drugega snov iz »blago-znanstva«. Upam, da ste tudi v šoli tako dobro znali kot ste na postaji' Priliko pa som imel videti tudi tisto staro šolsko navado; prepisovanje domačih nalog. Seveda, ti niso imeli toliko »greha«, ker niso pisali v šoli, ampak v čakalnici železniške postaje. Nekateri »morajo« pisati tudi v vlaku. Malo je takih, ki bi sedeli popolnoma brez dela. V čakalnicah, v vlakih in na podobhni mestih je moč dobiti »najstrokovne'še« ocene posameznih profesorjev in učiteljev. Na leščanski postaji so rsije dijaki prichno pisali stenografsko nalogo. V Podnartu je vstopila »Markova« skupina. Imenuje se tako zato, ker jih vodi Marko, dijak iz Kranja. BiH so zelo mirni, saj so imeli pred sabo matematično šolske nalogo. Ta je pa vedno težka, vsaj taJto so mi dijaki zatrjevali. Ker^sem bil bolj v sredini vagona, sem izstopil med poslednjimi. Prvi so bili že* pri avtobusni postaji »Pri mostu«. Dolga je ta kolona. Vleče se vse do vrha Jelenovega klanca. Tu pa se razidejo vsak na svoj konec. Kdaj se vračajo Opoldan so kolone bodočih strokovnjakov mnogo manjše, kajti nikdar ne gredo vsi naenkrat domov. Eni gredo opoldan, drugi pa šele popoldan ali zvečer. Velikokrat bi bi se morala neka določena snov predelavati več mesecev, mi jo pa predelamo kar v enem ali dveh mesecih. Pravimoi da ravno toliko znamo, kot da bi se učili po več mesecev. To pa vsekakor ne drži. S tem imajo težave dijaki sami in seveda tudi profesorji. Popoldne pa so njihovi pogovori že boij zabavni. Tisti, ki se vozijo le deset ali pet- najst minut obravnavajo največ tekočo šolsko problematiko preteklega šolskega dne in spored v kinu. Drugi pa, ima'o že čas tudi za druga de!a; Z vlakom ob treh se vozijo tudi delavci ljubljanskih in kranjskih podjetij. Vsekakor glavno »delo« enih kot drugih je igranje kart. Ne preveč dobra stvar, posebno za srednješolce. Učiti se je v vlaku takrat težko — skoraj nemogoče. Karte se pa lahko igrajo, saj so po navadi te skupine zelo glasne. Seveda, dokler igrajo samo za številko ni hudo. Ko pa bodo pričeli za denar, bo pa to nevarnejše. Naučijo se od starejših ali pa jih naučijo njihovi šolski prijatelji. Še ena stvar je, ki ljudi zelo moti na vlakih. »Sprehajanje« po vagonih. Posebno se pritožujejo takrat, kadar je veliko potnikov. Žal, nekaterim ne pomagajo ne nasveti, opomini, kazni in podobno. Še vedno je dovolj takih, ki to delajo. Vsakdo, ki je hodil dalj časa v šolo, bo dejal: »Najlepša so bila tista leta v mojem življenju«. Verjetno to tudi drži. Vendar imajo tudi oni svoje težave, ki pa največkrat niso nič manjše od težav odraslih ljudi. Posebno tisti, ki se vozijo od daleč. Zato jim tudi ne smemo zameriti vsake najmanjše ne pravilnosti. Vse to bi morali tudi profesorji in predavatelji upoštevati, ko dajejo na loge in odmerjajo snov za predelavo doma. Ni vseeno, če pride človek domov ob dveh in ziutraj odide ob pol sedmih, aii pa da pride domov yob petih popoldne in gre zjutraj ob netih zdoma. JOŽE JARC s Problemi, ki davijo našo kinematografijo, ne izvirajo samo iz zelo nihajoče domače ustvarjalnosti, temveč pra* tako iz sistema reproduktivne mreže — iz položaja naših kinematografov. Gre za staro resnico, da je program nekega kinematografa v glavnem odraz povpraševanja najširšega kroga gledalcev — predstavljajo namreč pojem povprečnega gledalca — in s tem tudi odraz kulturne razvitosti tega področja. Po vseh pravilih bi moral sedaj tudi kinematograf povratno vplivati na razvoj filmske — in s tem splošne — kulture gledalca, da bi bil omogočen skladen razvoj obeh, kar je tudi osnovni pogoj, da se v sami ustvarjalnosti lahko pojavijo kvalitetne spremembe. Pri nas pa se je zataknilo fce takoj na začetku. Kinematograf je podjetje c brezkončnimi procenti: za napredek domačega filma, za občinski prispevek, za filmske novosti ta še nekaj ostalih. Deviz je samo za 150 uvo lenih filmov. Domača proizvodnja pa se polagoma manjša. Kaj torej? II!!!?^!1!1!!!'!'^^'' II ki bodo na sooredu NAPAD V ZORI je ameriški barvni film (CS), o katerem med tako kvalitetnim programom kot se obeta prihodnji teden, ni vredno dosti govoriti. ČRNA KRONIKA je sicer špansko-argentinska koprodukcija, ki pa že s svojo tematiko predstavlja zanimivo delo, in si ga je vredno ogledati. V VRTINCU je naše izpolnjeno pričakovanje čudeža z desetimi Oscarji, s čudovito igro, z barvami s svojimi štirimi urami projekcije. »To je gigantska freska nekega naroda,« takšne so približno reklame, vendar jih film ne potrebuje. V Ljubljani na primer so bile vstopnice razprodane za tri dni vnaprej, pri nas pa se že vsi, ki so film že videli, pospešeno pripravljajo na dolgo predstavo. Priporočati filma ni treba, ogledali pa si ga boste in upam, da vas bo zopet prevzel. VESELICA je prvi domači film na sporedu filmskega gledališča in mu velja vsa pozornost zaradi aktualne problematike, ki jo obravnava (ob tem se je naš film polagoma prebudil iz sanjskega sveta partizanskih vvesternov) in zaradi dobre igre. Čeprav smo film že videli, je vreden ponovnega ogleda. OKTOBER je takorekoč zgodovinsko-slikovni pregled oktobrske revolucije, ki ga bodo predvajali na filmski šoli, vendar je v njem ustvarjalec — S. M. EISENSTEIN — manifestiral v najbolj čisti obliki svojo teorijo intelektualnega filma. Ves splet asociativnega gibanja v fil hu predstavlja edinstveno formo, ki pa 'e žal primerna predvsem samo za študij izraznih stev filma. Pri naši »najširši publiki« je za podjetje, ki hoče iti v korak ž razvojem tehnike predvajanja filmov in urejanja prostorov, najbolj privlačen komercializem v/ obliki spektaklov in limonad, saj edino ta zagotavlja finančni uspeh. Vendar to je rešitev za komercialista, ne pa za nekoga, ki skuša s širjenjem filmske kulture dvigniti kulturno raven gledalcev. Tu se torej javlja stalna razdvojenost med komercializmom in zahtevo po kvalitetnih, umetniških delih. V večjih mestih imajo kinoteko, posebne kinematografe namenjene za nove, res kvalitetne filme, pri nas pa še vedno skušamo stlačiti vse v en koš, ki ni ne komercialen, še manj pa zadovoljuje kulturne potrebe. Natančno pregledano, je na videz preprosto poslovanje kinematografskega podjetja podobno krožni poti, k; se naglo konča na začetku. Prične se z distribucijo. Vsako leto je možno odkupiti 150 filmov po razrezu: 30 odstotkov vzhodnoevropske, 15 odstotkov južnoameriške, 15 odstotkov z Bližnjega in Daljnega vzhoda in končno 40 odstotkov zahodnoevropske in ameriške produkcije. Ako bi distributerji odkupovali res dobra dela, bi bila to izvrstna oblika za formiranje boljšega programa, saj nam daje možnost pregleda vsega najboljšega, ustvarjenega v enem letu. Tako pa dobivamo razne »PRODAJALKE VIJOLIC« in podobne melodramatske laži o Španiji, osladne, samo za ameriški okus sprejemljive »PLAŽE ŽELJA« in dostikrat naivno, vsiljivo patetične, če že ne agitatorske filme sovjetske proizvodnje, v pozabo pa tonejo dela kot so LANI V MARIENBADU, SLUŽABNIK, AMERIKA AMERIKA, MOLK, ROKE NAD ME-STOiM, DAVID IN LISA .. Potrošnik posredno odloča o ponudbi: S tem pa vse nesmiselne odločitve v zvezi z uvozom še niso končane.J'resneto malo je naših državljanov, ki so videli nagrajene kratkometraž-nike iz Oberhausena, ker se vsak kratkometraž-nik šteje za film, seveda celovečerni, in distributerji jih ne odkupujejo — kratkometražnik se ne izplača. Tako nam bodo še dolgo neznani vsi, res kvalitetni filmi od izvrstnega »LONELY BOY« pa do povsem satirično usmerjenih poljskih risank kot je »STROJ«. Pri vsem tem pa z našimi kratkometražniki sodelujemo na vseh festivalih., dobivamo priznanja in sploh veljamo za zelo napredne in dobre na tem področju! široke publike« pa vse to ne zanima. »MI SE ŽELIMO ZABAVATI«, to je refren, \ki ga ponavljaje tisoči in se sentimentalno raziočejo ob težavah malega Jcselita, »MI SE ŽELIMO ZABAVATI« in v dvoran1 sedi 50 ljudi ko predvajalo »UMRETI V MADRIDU«, ker je preveč trpka resnica o porazu naroda, o diktaturi in revščini, saj so španski borci že skoro zgodo-vi a pomoč ŠpanHi pa neznanka... »MI SE 1EUMO ZABAVATI« Prizor iz slovenskega kiatkometražnega fiima Občan Urban, režiserja Jožeta Bevca Pri tem je krog zaključen. Gledalec zahteva zabavo, distributerji mu zvesto prisluhnejo, kinematografu pa je prepuščena vsa možnost izbire. Samo kakšne? V Kranju imamo dve do tri premiere tedensko, s čimer izčrpamo vse uvožene in še domače filme povrhu. Kdo bo tu še govoril o kakšni posebni izbiri? Vzeti je treba vse. In to vse je presneto žalostno. Prav tako kot distribucije so na »KULTURNEGA« potrošnika vezana podjetja, prav zaradi tega, ker so podjetja in ker imajo 30 odstotkov dajatev in ker morajo zaposleni dobivati plače in ker je treba vzdrževati dvorane itd., itd. Povsod govorimo o podjetju, ne pomislimo pa na možnost, da bi bil kinematograf kulturna ustanova. Pri današnji stopnji bi mirno lahko dejal, da je bedak vsak, ki bi hotel takojšen preporod kinematografov v filmska gledališča, lahko pa se zgledujemo po svojih sosedih Italijanih. Ti imajo že dolgo kinematografe razdeljene na stopnje po kvaliteti programa. Tako prvi predvajajo samo nova, moderna in zahtevna dela; drugi kvalitetne, čeprav malce zastarele filme, posebni pa so za spektakle, vvesterne, limonade itd. Pri nas pa vedno tlačimo v isti koš vse, spektakle in umetnine, gledalci pa še naprej ostajajo na stopnji nerazvitega otroka, spokojni in nezmožni razumeti, da so posredni krivci za klavrno stanje naše filmske proizvodnje, ker med slabim okusom le težko živi nekaj zdravega. Popolnoma jasno bi moralo postati vsem, (saj smo sredi samoupravnega sistema in sredi družbenega upravljanja), da je kultura stvar vseh, da je program v kinu del splošne kulture, da morajo tudi ustvarjalci zrasti iz otrok v može (pri takem okusu publike lahko o tem samo sanjamo) m da bo končno treba najti rešitev. Rešitev pa je morda v mali dvoranici s programom res kvalitetnih filmov, ki ne bi bil odvisen samo od dobre volje našega »širokega občinstva« in ki bi bil kulturna ustanova. TO, OB ČAN, JE TVOJA STVAR. TI SI GLEDALEC IN TI SI UPRAVLJAVEC, TI PREMISLI IN ODLOČI, SAJ SI PRIZADET SAMO TI. D 579010^0 Popoldne tistega dne, ko je Marv Len Je v prvič stopila v Afaurice Meistrovo hišo, je »Oiym-pic« pristala v southamptonski luki. Oba moža iz Scotland Yarda, ki sta od Cherbourga spremljala ladjo in natanko premotrila vsakega potnika, sta prva stopila na obrežje in se postavila ob koncu ^zkrcevainega mostu. Dolgo sta morala čakati na pregled potnih listov, končno so pa le začeli posamezni potniki stopat: na pomol. Nenadoma je eden detektivov opazil obraz, ki ga na ladji ni videl. Mož srednje velikosti, precej vitek, s koničasto bradico in črnimi brki se je pojavil ob ladijski ograji in je počasj stopal nizdol. Detektiva sta se spogledala in ko je potnik dosegel obrežje, je eden od njiju stopil k njemu. »Oprostite, prosim,« je dejal, »na ladji vas pa nisem videl!« Mož z bradico ga je hladnokrvno motril nekaj trenutkov. »Ali bi radi, da bi bil jaz odgovoren za vašo slepoto?« je vprašal. Detektiva sta iskala bančnega roparja, ki naj bi prišel iz Ne\v-Yorka, :n_ nista hotela ničesar tvegati. »Ali bi lahko videl vaš potn; 1 st?« Bradati- potnik se je nekaj obotavljal, r*3tem pa je segel v notranji žep suknjiča, žen&ar ni iZ njega privlekel listnico, temveč usnjato ovoj-nico, iz katere je potegnil vizitko. Detektiv jo je vzel v roko in bral: Glavni inspektor BLIS kriminalni oddelek Scotland Yarda, 8 detaširan pri veleposlaništvu v Wash:ngtonu »Oprostite, prosim!« Detektiv je vrnil vizitko. »Nisem vas poznal, Mr. Blis. Ko ste zapuščali Scotland Yard, niste imeli brade.« Blis je vzel vizitko in jo spet vtaknil nazaj v ovojnico. »Koga iščeta?« je vprašal rezko. Drugi detektiv je dal kratko pojasnilo. »Lahko vama povem, da ga ni bilo na ladji,« je dejal Blis, rahlo pokimal in se obrnil. Svoje prtljage ni nesel v carinarnico, ampak jo je postavil poleg sebe na tla in obstal, s hrbtom proti poslopju, ter opazoval potnike, ki so prihajali z ladje. Nazadnje je zagledal žensko, ki jo je iskal. Vitka, polna življenja, zelo pametna in popolnoma brez strahu — to je bil prvi vtis, ki ga je Blis dobil o njej. še nikoli se mu ni dogodilo, da bi moral menjati svojo prvo sodbo. Koža olivne barve je bila brez napake in izpod ostro začrtanih obrvi zrače temne oči so gledale v svet, kot da so že mnogo videle in mnogo vedele. Bilo je to dekle, s katerim se ni izplačalo spuščati se v pustolovščine in ki se ni dalo presenetiti. Bila je čudovit produkt moderne dobe. Oblečena je bila lepo, skoro prelepo. Na rokah so se lesketal: diamanti ta v rožnatih ušesih sta žarela dva velika kamra. Ko je šla mimo Blisa, je od nje zadišalo po dišavi, ki je ni poznal. Na ladjo je stopila v Cherbourgu in zdelo se mu je, da mu je bila sreča prav posebno naklonjena, ker sta potovala na isti ladii in ker ga ni spoznala. Sledil ji je v carinarnico in jo opazoval, kako si je utirala pot med nakop £ no prtljago, dokler ni prišla do črke >••-%! ■ Njegove lastne carinske formalnosti so bile naglo končane. Svojo ročno torbico je oddal nosaču in mu naročil, naj rezervira zanj mesto v čakajočem vlaku. Nato je šel v smeri dalje in med množico potnikov opazil dekle, kako je carinskemu uradn.ku kazalo svojo prtljago. Kakor da bi čutila opazovanje, se je dvakrat ozrla nazaj prek rame. Ko se je ozrla v drugo, sta se ujela njuna pogleda in zazdelo se mu je, da je opazil na njenem obrazu začudenje — ali pa je bila zaskrbljenost. Ko je obrnila glavo stran, je stopil še bliže k nji, tako da se je, ko se je spet okrenila, zastrmela v njegov obraz čisto od blizu in se prestrašila. :Alrs. Mil t on, če se ne motim,« je dejal Blis. Spet isti pogled! Nedvomno je bil to strah! »Seveda, to je moje ime,« je dejala. Imela je mehki, kultivirani naglas južne Američanke. »Toda prav gotovo ne vem, s kom govorim!« »Moje ime je Blis! Glavni inspektor Blis iz Scotland Yarda,« je pripomnil. - Kot se je zdelo, je bilo ime samo zanjo čisto brez pomena, ko pa je imenoval svoj poklic, se je za hip umaknila barva z njenih lic, pa se takoj spet vrnila. »To je zelo zanimivo! — In kaj lahko storim za vas — glavni inspektor Blis iz Scotland Yar. da?« Vsaka beseda je zvenela kot strel iz pištole. Nobenega dvoma ni bilo, da se je smatrala za njegovo nasprotnico. »Rad bi videl, prosim, vaš potni list.« Brez besede je vzela iz majhne ročne torbe dokument in g« mu izročila. Molče je obtačal l.'s£ ža listona n si ogledoval žige luk, kjer se je ukrcala. »Pred kratkim ste biii v Angliji?« »Da, res sem bila,« je odgovorila z nasmeškom. »Prejšnji teden sem bila tu, toda v neki zadevi sem morala v Pariz — vračala pa sem se prek Cherbourga — naravnost hrepenela sem po tem, da bi spet enkrat slišala govoriti Amerikance.« Ostro ga je pogledala, bila pa je bolj začudena kot prestrašena. »Blis?« je vprašala zamišljeno. »Ne vem, kam naj vas denem, pa vendar mi je tako, kot da sem vas nekje srečala.« Še vedno si je ogledoval žige. »Sidnev, Genua, Domodossola — mnogo potujete, Mrs Milton — vendar ne tako hitro kot vaš mož.« Lahen nasmeh je preletel njen obraz. »Preveč sem zaposlena, da bi vam pripovedovala svoj življenjepis ali naštevala cilje svojih potovanj, morda bi me radi vprašali kaj bolj važnega?« Blis je odkimal z glavo. Zdelo se je, da ga nekaj veseli. »Ne,« je odvrnil, »od vas ne želim ničesar, upam pa, da bom v teh dneh srečal vašega moža« Njene oči so se nekoliko zaprle. »Ali upate tudi, da boste prišli v nebesa?« je vprašala porogljivo. »Mislila sern, da veste, da je Artur mrtev.« - ' Njegovi beli zobje so se svetili izpod njegove bradate ustnice. »Nebesa n so tisti kraj, kamor bi moral iti, da bi ga srečal,« je rekel. Vrnil ji je potni list, se okrenil na peti in naglo odšel." Sledila mu je s pogledom, dokler ni izginil, r.ato pa se je z lahnim vzdihljajem obrnila k cariniku, da bi se pogovorila z njim. — Blis! Po lukah so bili torej vohuni! Ali je čarovnik dosegel Anglijo? Zona jo je obila pri tej misli. Ljubila je tega predrznega moža, k; je moril le, ker mu je to bilo v veselje in ki je bil zdaj kakor večni popotnik na zemlji, proti kateremu so se dvigale roke vseh mož in kateremu je bilo na sledi na stotine policijskih čet. 3*a je po peronu in si neopazno ogledala v.-nk voz. čez nekaj Jasa jc našla moža, kj ga je iskala. Blis je sedel na vogalnem sedežu in je bil po vsej priliki zatopljen v jutranjik. »Blis!« je rekla sama pri sebi. »Blis!« Kje neki ga je že videla? Zakaj je polnil pogled na tega moža z resnim obrazom njeno dušo z bojaznijo? Potovanje Core Ann Miltonove v London je bilo polno skrbi. Ko se je Johnny Lenlev istega popoldneva oglasil pri Meistru, mu je bilo mučno gledati svojo sestro za pisalnim strojem. Zdelo se mu je, da se šele zdaj prav zaveda revščine, v katero so zašli Lenlevevi.« Sama je bila v sobi, ko je vstopil in smehljaje ga je pozdravila izza kupa pisem. »Kje je Maurice,« je vprašal in pokazala mu je na malo sobico, kjer je imel Meister svoje zaupne in važne razgovore s svojimi svojevrstnimi klienti. »Ali ni to zanikrno delo?« Upal je, da bo rekla »ne« in se je oddahnil, ko se mu je zasmejala. »Res je zelo zanimivo!« je rekla. »Prosim te, ne glej tako črno! Mnogo manj dolgočasno je, kot vse drugo, kar sem zadnja leta delala.« Trenutek jo je molče gledal. Ni mogel strpe-ti, da bi jo gledal kot — uslužbenko. Stisnil je zobe, stopil k vratom v Meistrovo privatno pisarno in potrkal. »Kdo je?« je vprašal glas. Johnnv je pritisnil na kljuko, toda vrata so bila zakljenjena. Slišal je, kako so se zaprla vrata blagajne, nato je zaškrtal zapah pri sobnih vratih in Meister mu je odprl. »Za kakšne skrivnosti pa gre,« je godrnjal Johnnv, ko je vstopil. Meister je zaprl vrata za njim in pokazal z roko, naj sede. »Pregledoval sem nekaj prav zanimivih biserov! Samo ob sebi umevno je, da se na ukradeno blago ne opozarja ravno vsega sveta,« je dejal pomenljivo. »Ali ste sprejeli zanje kako ponudbo?« je vprašal Johnnv lakomno. Meister je pritrdil. Bisere bom še danes zvečer poslal v Antvverpen,« je rekel. Nato je odprl blagajno, ki je stala v kotu sobe, vzel iz nje ploščato škatlico, dvignil pokrov — v škatlici je ležala čudovito lepa biserna verižica. - »Ti biseri so vredni najmanj dvajset tisoč funtov,« je dejal Johnnv in oči so se mu svetile. »Da, to je najmanj pet let ječe,« je pristavil Meister surovo. »Johnnv, kar naravnost vam moram povedati, da se bojim.« »Česa neki?« se je rogal Johnnv. »Nihče bi ne slutil, da Mr. Meister, slavni kazenski zagovornik skriva pri sebi bisere Ladv Darnleigh.« Johnnv se je moral smejati pri tej misli. »Za vraga, nekam čudna postava bi bili, Maurice, na zatožni klopi v Old Bailevu! Niti misliti si ne morete s kakšnim zadoščenjem bi priobčili časopisi senzacijo o aretaciji in obsodbi znamenitega Mr. Mauricea Meistra, prej v Lincoins Inn Fields, zdaj pa v Flanders-Lane!« Niti ena mišica na obrazu Mauricea Meistra se od zganila, le v njegovih temnih očeh se je vžgala zlobna iskra. Johnnv je ni opazil, če bi jo bil, bi bil najbrž obžaloval svoje norčevanje. »Zelo zabavno! Lejte no, doslej vam še nikoli nisem prisodil toliko domišljije!« Obrnil je bisere proti svetlobi, jih še enkrat ogledal, nato pa zaprl pokrov škatlice. »Ali ste videli Marv?« je vprašal v veselem, zabavnem tonu. Johnnv je prikimal. »Zame je to strašno, da mora delati! Vendar ne gre drugače! Maurice ...« Meister se je obrnil k-njemu. »In?« RADIJSKI SPORED VELJA OD 7. NOVEMBRA DO 13. NOVEMBRA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. SOBOTA — 7. novembra 8.05 Poslušajmo Akademski pevski oktet — 825 Melodije za razvedrilo — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbene šole Moste — 9.45 Majhni zabavni instrumentalni ansambli — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Pozor, nimaš prednost: — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Opoldanski domači pe-le-mele — 12.30 Narodne in partizanske — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz ruske baletne glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Borbene pesmi raznih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Pol ure z opernimi pevci iz Sovjetske zveze — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20 00 Mladi za mlade — 21.03 Zaplešite z nami — 23.10 Za prijeten konec teci.a NEDELJA — 8. novembra 6 00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za tur ste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.53 Glasbena med gra — 9.05 Naši poslušalci čest tajo in pozdravljajo T. — 10.00 še pomnite tovariš; — 10.30 Borbene pesmi ruskega izvora — 10 40 Nedeljski dopol-d rfs% lupnreari lahke glasbe — 11.-K) Maš. poslušale: čestitalo in pozdravljajo TI. — 13 30 Za raso vas — 13.50 Pred domačo hišo — 14.00 Nedeljski operni koncert — 15.05 Danes popoldne — 17 30 Humoreska tega tedna — 18.30 Po! ure špmiie — 19.05 Glasbene razglednice — 20 00 V nedeljo zvečer — 21.30 It slovenske simfonične glasbe — 2210 Plesna glasba — 23 05 Urica slovenske glasbe PONEDELJEK — 9. nov. 8.05 Jutrr.nja glasbena srečanja — S 55 Za mlade radovedneže — 9.10 Zaplešimo in zapojmo — 9.25 Iz narodne zakladnice — 9.45 Pihalna godba Marton Gould — 10.15 Pisan orkestralni intermezzo — 10.35 Naš podlistek — 10:55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.30 Virtuozna klavirska glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S pot; po Češkem, Slovaškem in Morav- za višjo stopnjo — 925 Glasbeni vedež — 9.45 Nekaj domačih viž in napevov — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Pred domačo hišo — 12.30 Opoldansko srečanje z Ger-shvvinom — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz repertoar-Glasbene razglednice — 20.00 ja ansambla Ljubljanske ope-Zabavne melodije v izvedbi re — 1435 Naši poslušalci slovenskih vokalnih solistov — 20.50 Večer francoske glasbe — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Literarni ndktumo — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo TOREK 10. novembra čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Igra vam Kmečka godba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna deska — 18 45 Jezikovni pogo-————————^— vori — 19.05 Glasbene raz- Ansambel Rudija Bar- glednice — 20.00 četrtkov in vokalni kvartet večer domačih pesmi in na-' pevov — 21.00 Izročilo XX. stoletja — 21.40 Od preludija do nokturna — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Nočni komorni koncert sodobne glasbe 8.05 dorferja — 825 Nekaj melodij iz pretekle dobe — 8,55 Radijska šola za srednjo ^stopnjo — 9.25 Scene iz ) manj znanih oper — 9.45 Zvočne miniature — 10.15 Glasbeni sejem — Pozor, nimaš prednost; — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Češke narodne pesmi — 12.30 Iz koncertov in sim-'fonij — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 PETEK — 13. novembra 8.05 Orkestralna paleta popularne domače glasbe — 8.35 Za vsakogar nekaj — 8.55 pionirski tedn;k — 9.25 Pihalna godba RTV Ljubljana — 9.35 Pet minut za novo - pesmico — 10.15 Komorni Koncert po željah posluša* zbor RTV Ljubljana poje cev — 18.00 Aktualnosti doma pesmi slove".sk h skladateljev in v svetu ljamo vam samble — rccV.Ji kr — 18 15 Predstav-iugcslovanske an-18.45 Na medna-žpotjih — 19.05 Glasbene razgledn ce — 20 03 Mali recital pianista Acija Bertonclja — 2020 Radijska igra — 21.05 Serenadni večer — 22.10 Plesna glasba 23.05 Noini koncert orkestra Slovenske filharmonije SREDA — 11. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Srbske, madžarske in ruske romance poje Dušan Danšuo — 9.25 Dopoldanski domači pele-mele — 9.45 Domači in tuji solisti — 10.15 Zabavni zvoki Človek in zdravje -Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12 05 Kmetijski nasveti — 12.15 Na kmečki peči — 12.30 Iz nemških romantičnih oper — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu — 15.30 Dolenjsko ženitovanje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Shakespeare in glasba — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18 45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razgledni — 20.00 Kcncert Mariborskega "komornega zbora — 20 20 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — 20.40 Puritanci — radijska priredba opere — -— 1025 Novo na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nmaš prednosti — 12 05 Kmeti:ski nasvet. — 12.15 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi — 12.30 Vokalni in instrumentalni odlomki iz oper — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Beethoven v variacijskm stavk'h — 15.25 Napotki za turiste — 15.30 Grške narodne pesmi — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18 15 Revi a naših pevcev zabavne glasbe — 18.45 Ta teden v skup- j0 45_ščnskih odborih — 19 05 1055 Glasbene razglednice — 20.00 Arena za virtuoze — 20.30 Tedenski zunanjepolit čni pregled — 20.40 Kako aran-7 ramo — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Znane Mozartove tenorske arije skem — 14 35 Naši poslušal ci čestitajo in pozdravljajo — 22.10 Plesna glasba — 23.05 1530 Zborovske skladbe Da- Literarni nokturno — 23.15 vorina Jenka — 16.00 Vsak Jazz s plošč dan za vas — 17.05 Iz opernega sveta — 18 00 Aktualnosti doma 'in v svetu — IS. 15 Zvočni razgled: — 18.45 Leta 8.05 sodobne med:cir,e — 19.05 čanja ČETRTEK — l?. novembra Jutranja glasbena sre-— 8.55 Radjska šola KINO Kranj »CENTER« 7. novembra amer. barv. CS film PLAŽA ŽELJA ob 16., 18. in 20. uri, amer barv. film V VRTINCU ob 22. uri 8. novembra slov. f:!m VESELICA ob 10. uri, amer. barv. CS film NAPAD OB ZORI ob 13. uri, amer. barv. CS flfm PI A ž A ŽEIJA ob 15., 17. in 19. uri, premiera šnan. arg. ^ f Ima ČRNA KRONIKA ob 21. uri 9. novembra amer. barv. film V VRTINCU ob 15.30 m 19.30 11. novembra amer. barv. film V VRNINCU ob 15.30 in 1930 12. novembra amer. barv. film V VRTINCU ob 15.30 in 19.30 Kranj »STORŽIČ« 7. novembra amer. barv. CS film AVTOBUSNA POSTAJA ob 16. in 20. uri, f ran. CS film HORACLT 62 ob 18. uri, ameriški barv. CS film NAPAD OB ZORI ob 22. uri 8. novembra sov j. barv. risanke MAČKINA HIŠICA ob 10. uri, amer. barv. CS film TRAPEZ ob 14. in 20. uri, amer. barv. CS film AVTOBUSNA POSTAJA ob 16. uri, franc. CS film HORACIJ 62 ob 18. uri 9. novembra špan. arg. CS flm ČRNA KRONIKA ob 16., 18. in 20. uri 10. novembra špan. arg. CS film ČRNA KRONIKA ob 16., 18. in 20. uri 11. novembra amer. barv. CS lilm BERNARDINE ob 16., 18. in 20. uri 12. novembra amer. barv. CS film NAPAD OB ZORI ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 7. novembra amer. barv. film V VRTINCU ob 16. in 20. uri 8. novembra amer. barv. film V VRTINCU ob 15. in 19. uri 11. novembra špan. arg. CS flm ČRNA KRONIKA ob 19. uri Cerklje »KRVAVEC« 7. novembra franc. barv. CS film AFRODITA, BOGINJA LJUBEZNI ob T9. uri Jnovembra franc. barv. film AFRODITA, BOGINJA LJUBEZNI ob 16. in 19. uri Naldo 7. novembra špan. barv. flm MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM ob 19. uri 8. novembra špan. barv. film MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM ob 16. in 19. uri Kropa 8. novembra Šved. barv. film ALI SO ŠE ANGELČKI ob 16. in 1930 Žirovnica 7. novembra jug. r.emšk: firm ČLOVEK IN ZVER 8. novembra ital. šnan. barv. Mm POLKOVNIKOVE PUSTOLOVŠČINE Dovje — Mojstrana 7. novembra ital. šnan. barv. film POLKOVNIKOVE PUSTOLOVŠČINE 8. novembra jug. nemški film ČLOVEK IN ZVER Koroška Bela 7. novembra japon. CS film GOLI OTOK 8. novembra franc. barv. CS film ŽENA JE ŽENA 9. novembra jugosl. Mm VALOVITO POLETJE Kranjska gora 7. novembra franc. barv. CS film ŽENA JE ŽENA 8. novembra japon. film GOLI OTOK CS Podnart 7. novembra amer. CS film SEVER-SEVEROZAPAD ob 19. uri 8. novembra amer. CS ii!m SEVER-SEVEROZAPAD ob 17. uri Ljubno 7. novembra sov. barv. film HAJDUŠKA KRI ob 1930 8. novembra amer. barv. film DOM NA GRIČU ob 18. uri Duplica 7. novembra angl. film POTOP TITANIKA ob 17. uri 7. novembra ital. barv. CS film KORZIŠKI BRATJE cb 19. uri 8. novembra ital. barv. CS film KORZIŠKI BRATJE ob 15., 17. in 19. uri 8. novembra angl. film POTOP TITANIKA ob 10. uri 10. novembra franc. barv. CS film LJUBEZEN POD NADZORSTVOM ob 19. uri 11. novembra franc. barv". CS film LJUBEZEN POD NADZORSTVOM ob 17. uri 13. novembra amer. flm PRVI UPORNIK ob 17. in 19. uri Radovljica 7. novembra amer. Mm MOJA DRAGA KLEMENTINA ob 20. uri 7. novembra ital. barv. film ^SAKO NOČ NOVO LETO ob 18. uri 8. novembra amer. film MOJA DRAGA KLEMENTINA ob 10. uri in 18. uri 8. novembra ital. barv. f.im VSAKO NOČ NOVO LETO cb 16. in 20. uri 10. novembra sovj. film POCESTNICA ob 20. uri 11. novembra poljski film GANGSTERJI IN FILANTROPI ob 18. in 20. uri 12. novembra angl. barv. CS Mm VALČEK TORE-DORJEV ob 20. uri 13. novembra amer. barv. CS film HELLIONI ob 20. uri gledališče Prešernovo gledališče Kranj NEDELJA, 8. novembra: ob 10. uri UP.A PRAVLJIC — tretji program; ob -16. uri 0x31a: BOG Z VAMI DRAGA LETA za IZVEN ČETERTEK, 12. novembra: ob RS. vri 0\;lia: BOG Z VAMI MLADA LETA za red DIJAŠKI I. . zanimivost! ^ L._-___ l a Tudi zdravemu človeku se včasih pripeti, da zboli. To je dobro, kajti drugače res ne bi znal ceniti zdravja. Ne zaradi prednosti in ugodnosti čilega telesa pred bolehnim truplom, kajti tako ali drugače trhlo truplo ima navsezadnje tudi svoje prednosti: ni mu treba v službo, ker je na bolniški, obiskujejo ga znanci in prijatelji z bonboni in buteljkami, kar naenkrat je v središču pozornosti, sočutja in nege. Ljudstvo bi bržkone kar rado in množično padalo iz bolezni v bolezen, ko ne bi bilo v zvezi s skrhanim zdravjem nekaj prestrašnega, odbijajočega in tragičnega, kar je hujše od vseh bolečin in drugih temnih plati bolniškega staleža in kar daje šele pravo veljavo tistemu reklu, ki pravi, da človek ceni zdravje šele takrat, kadar ga več nima. Mahnimo jo kar po bližnjici do konca odstavka: bolezen še ne bi bila prehuda, ko ne bi bilo — zdravljenja. Drrrr.: »Lahko nastopijo komplikacije. Ne bi rad, da bi mi dr. Konkurent očital, da sem mu zapacal pacienta.« Frrrr.: »Saj nisem njegov pacient! Kaj me briga dr. Konkurent! Moj noht, tovariš zdravnik, saj vidite, da ne morem s takim v službo! Le kako naj vrtim telefonske številke...« Drrrrr.: »Torej nameravate postati moj pacient?« Frrrrr.: »Od nikogar nočem biti! Od tistega sem, ki je slučajno v službi, kadar mi kaj manjka! Moj noht, sploh ne morem več bobnati s prsti po mizi, kadar imam opravka z nadležno stranko.« Drrrrrr.: Potem ne morem sprejeti nase odgovornosti! Dal vam bom napotnico za specialista. Kak teden boste že potrpeli!« Frrrrrr.: »En teden! Grozno! Le kako naj kritično uprem kazalec v svoje podrejene?!« Šušmar Prav primerno bi bilo enkrat vendar že postaviti spomenik tudi Neznanemu pacientu: na trdnih temeljih kartotek, napotnic, formularjev in receptov. Sledeča zgodbica je namreč le kamenček v mozaiku tegob in nadlog preprostega občana, ki je čez noč rotiral z zdravih nog na bolniško posteljo ali, kar je še huje, v ambulanto... Junaku je recimo ime Francelj. Kar naenkrat ga je vrglo: ne kaka zahrbtna ve-lebolezen, kakršna je npr. rak, temveč nekaj prozaičnega, recimo revmatične bolečine v tistem delu nohta desnega kazalca, ki vzpodbudno štrli čez vršiček prsta. Francelj ne strpi več in neustrašno stopi v ambulanto. Oddaja zdravstvene, iskanje kartoteke, čakanje v prvi čakalnici, čakanje v drugi čakalnici, čakanje v ordinaciji (ker je zdravTiik moral nujno skočiti za hip, dolg pol ure, neznano kam). Skupaj štiri ure. Zdravnik: »Ali niste vi hodili k dr. Konkurentu?« Francelj: »Le enkrat, zaradi nespečnosti v pisarni. Drugače sem bil vedno zdrav.« Dr.: »Zakaj torej niste šli tudi tokrat k njemu?« Fr.: »Ker je na dopustu!« Dir.: »Pa bi počakali, da se vrne!« Frr.: »Ko pa ne morem, me preveč boli!« Drrr.: »Zelo nerad imam opravka s tujimi bolniki. Odgovornost...« Frrr.: »Meni je popolnoma vseeno, kdo me zdravi. Torej, noht na desnem kazalcu ...« Drrrrrrr.: »Naj vam bo! Dam vas na bolniško, dokler ne pridete pri specialistu na vrsto.« Frrrrrrr.: »Hvala! NA svidenje, tovariš zdravnik!« Drirrrrrr.: »Na svidenje!« Specialist za trganje v nohtu desnega kazalca je bil seveda na specializaciji v inozemstvu. Kaj zdaj? Francelj je obupan srečal znanca in mu potožil svoje težave. »Ti, veš kaj?« je rekel znanec. »Kar sam si pomagaj. Vem-za zanesljivo domače sredstvo!« »Kaj ne poveš!« »Brez skrbi, kar poskusi! Škarje!« »škarje?« »Da, škarje! škarjice za nohte. Če te trga v nohtu desnega kazalca, si ga preprosto odreži. Takoj ti bo odleglo!« »Glej ga, to bi pa res bilo nekaj! Nikdar ti tega ne bom pozabil, Janez!« In pacient Francelj si je za hrbtom socialnega zavarovanja, dr. Konkurenta na dopustu, njegovega namestnika in specialista v inozemstvu pogumno skrajšal noht desnega kazalca. Odleglo mu je. Prekinil je bolovanje in se javil na službeno mesto. Težko so ga pogrešali, kajti nihče drugi ne zna tako izvedeno vrteti telefonskih številk, bobnati s prsti po mizi pred nadležno stranko in kritično zapičiti kazalca v svoje podrejene. Ozdravljen lahko zdaj Francelj vse to opravlja v splošno zadovoljstvo svojega kolektiva in družbe. ČUK V TRANZISTORJU Naprava za preizkušanje zavor Zanesljiva vožnja z motornimi vozili zavisi mnogokrat od zavor, saj se težke nesreče često pripete samo zaradi nepravilnega' delovanja le-teh. V veliko pomoč bo zato majhna naprava, ki pokaže, če zavore pravilno delujejo. Naprava ni večja od škatlice za vžigalice in jo montirajo na sprednjo armaturo v avtomobilu. S pritiskom na zavore pokaže vgrajen instrument naprave eno izmed tribarvnih polj. Zeleno polje pomeni, da so zavore pravilno naravnane, rumeno polje — čimprejšnji preizkus v delavnici in ponovno naravnavo in rdeče polje takojšnjo prekinitev vožnje, oz. odvoz v reparaturno delavnico. Napravo je izdelalo neko švicarsko podjetje. Termometer spreminja barvo Na Angleškem so izdelali nov tip termometra, ki spremeni barvo čim pade temperatura pod 10° C, ali kadar se povzpne nad 21° C. Tako lahko kontrolirajo temperaturo na določeno razdaljo kar po spremembi barve. Novost je tudi, da je skala s stopinjami vidna s strani in ne samo od spredaj. Nova vrsta živosrebrnega termometra bo zelo dobrodošla zlasti v bolnicah, pisarnah, tovarnah, delavnicah — skratka povsod tam, kjer je važna sprememba temperature. Srednjeveški livarji in reakcijski motorji Stari način ulivanja kovinskih predmetov, ki ga je uporabljal znameniti florentinski umetnik iz XVI. veka Benvenuto Cellini, je še danes v modi pri izdelavi naj precizne j ših kovinskih delov za reakcijske motorje. Postopek je /nan kot kalup iz voska in poteka takole: iz voska narede točen model predmeta, ki ga je treba uliti. Nato model oblože z več sloji drobnozrna' tega peska za ulivanje. Ko se kalup osuši, s toploto raztope vosek in v dobljeno votlino ulijejo tekočo ko' vino. Strjena kovina je tako popolnoma veren odlitek. Nekateri deli strojev se dajo uliti celo do desetinke milimetra natančno. Topli pločniki pozimi V Moskvi traja mrzlo zimsko obdobje nekako 4800 ur, od tega 400 ur pada sneg. Posledica tega so velike količine snega, ki jih je treba odstraniti s 37,5 milijo nov kvadratnih metrov mestne površine. Nad 1700 specialnih strojev odstrani prek zime približno 22 milijo nov kubičnih metrov snega. Na pločnikih se pod no gami pešcev sloji snega hitro spremene v led. Zato so bolnice pozimi vedno polne državljanov z zlomljenimi kostmi in pretresi možganov. Ker tudi čiščenje ne more preprečiti nesreč, so v Moskvi sklenili, da bodo najvažnejše pločnike, cestne prehode in parkirne prostore ogrevali, tako da bodo vseskozi brez snega. V ta namen preizkušajo sedaj dve metodi z napeljanimi cevmi pod pločniki, ki jih ogreva vroča voda iz toplarne ali topli zrak. Zračno ogrevanje je dalo sedaj še najboljše rezultate na parkirnem prostoru za taksije, kjer dnevno stoji nad 120 avtomobilov. Televizija SOBOTA — 7. novembra RTV Zagreb — 17.40 Pravljice in bajke — 18.05 Zvoki v gibanju — RTV Ljubljana — 1825 Napoved in TV obzornik — RTV Zagreb — 18.45 Mladinska igra — Danica — RTV Ljubljana — 19.30 Vsako soboto — 19.45 Cik-cak — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana — 20.30 Salzburški renesančni ansambel — 20.40 Sprehod skozi čas — RTV Beograd — 21.10 Medaljoni — humoristična oddaja — RTV Ljubljana — 22.00 Dick Povvel vam predstavlja «»* 2250 TV obzornik NEDELJA — 8. novembra RTV Ljubljana — 9.30 Gozdni čuvaji — serijski film — RTV Zagreb — 10.00 Kmetijska oddaja — RTV Ljubljana — 16.45 Rokomet — RTV Beograd — 18.00 Prenos ali ponovitev — RTV Ljubljana — 19.00 87. policijska postaja — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — 20.45 Da ali ne — quiz — 21.45 Poročila PONEDELJEK — 9. nov. RTV Ljubljana — 11.40 TV v šoli — 1520 Ponovitev — 16.40 Ruščina na TV — 17.10 Angleščina na TV — RTV Beograd — 17.40 Francozi pri vas doma — 18.10 Risanke — RTV Ljubljana — 18.25 Napoved in TV obzornik — RTV Beograd — 18.45 TV praktikum — 19.15 Tedenski športni pregled — RTV Ljubljana — 19.45 Cik-cak — RTV Beograd — 20.00 T V dnevnik — 20.30 Koncert Ljiljane Mol-nar — RTV Zagreb — 20.40 Na plesu — TV igra — RTV Ljubljana — 21.40 Naš teleobjektiv — 21.55 T V obzornik TOREK — 10. novembra RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Prenos proslave ob 20-letnici RTV Beograd SREDA — 11. novembra RTV Zagreb — 11.00 Učimo se angleščine — RTV Ljubljana — 17.40 Risani in lutkovni filmi — RTV Beograd — 18.00 Slike sveta — RTV Ljubljana — 18.25 Napoved in TV obzornik — 18.45 S kamero po Afriki — 19.15 V svetu opernih melodij — 19.45 Cik-cak — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana — 20.30 Lirika — 20.40 Deset zadetkov — 21.40 TV akcija — 21.50 Kulturna kronika — 22.10 TV obzornik ČETRTEK — 12. novembra RTV Zagreb — 10.00 TV v šoli — RTV Beograd — 11.00 Francozi pri vas doma — RTV Ljubljana — 16.40 Ruščina na TV — 17.10 Angleščina na TV — RTV Zagreb — 17.40 Mendov spored — RTV Ljubljana — 1825 Napoved in TV obzornik — RTV Zagreb — 18.45 Reportaža — 19.15 Glasbene mar- ginalije — RTV Ljubljana — 19.45 Propagandna oddaja — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Narodna glasba — RTV Zagreb 20.40 Ekran na ekranu — RTV Ljubljana — 21.30 četrti četrtek — 21.45 TV obzornik PETEK — 13. novembra RTV Zagreb — 17.10 Učimo se angleščine — 17.40 TV v šoli — 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje — RTV Ljubljana — 18.25 Napoved in TV obzornik — RTV Beograd — 18.45 Rdeči signal — RTV Ljubljana — 19.15 Narodna glasba — 19.45 Cik-cak — RTV Beograd — 20.00 TV obzornik — RTV Ljubljana -r-20.30 Celovečerni film — 22.00 TV obzornik 999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999