BALINARSKI KLUB BRDO
Kandidati za državnega prvaka
Balinanje ni samo prijetna rekreacija, temveč je tudi tekmovalni šport. Med najboljšimi klubi v Sloveniji je brez dvoma Balinarski klub Brdo iz viške obdne, ki je bil ustanovljen že leta 1968, se vključil v Ljubljansko bali-narsko zvezo in še tega leta v redna tekmovanja. Prvo, enostavno balinišče so si zgradili na lokaciji posestva Bokalci, zaradi naraščanja šlevila članov. pa so leta 1971 zgraditi novo, dvovretno balinišče bližje centru Brda. V letu 1979'je bilo zaradi lokacijskih problemov delova-nje društva ogroženo, saj so bila nato zaradi gradnje zahodne ijubljanske obvoznice igrišča porušena. Tekmo-valna ekipa je tedaj gostovala na igriščih drugih klubov. Leta 1981 je klub s težavami pridobil sedanjo lokacijo ob avtocesti. Pričeli so iz izgradnjo in člani so do otvoritve igrišč vložli 7.320 ur prostovoljnega dela, kar pove, da navdušenja ni manjkalo.
Tekmovanja na lastnih igriščih so prinesla rezultate. Leta 1983 so se že uvrstili v slovensko ligo, naslcdnje leto pa prvič osvojili naslov slovenskega prvaka. Takrat je s sistematičnim dclom pričela pionirska balinarska šola in rezultati so upravičili odločitev.
Vrhunec športnih uspehov za klub Brdo pa je leto 1992. V novoustanovljeni slovenski super ligi je klub osvojil prvič naslov ekipnega dižavnega prvaka. S tem se je uvrstil v tekmovanje za Pokal evropskih državnih prvakov. Najboljša igralca ekipe in nosilca iger sta bila Matjaž Pelc in Franc Popit. Vendar to ne zmanjšuje dragocenega prispevka drugih članov mošlva, ki je ho-mogeno, v njem ni razprtij, kar je za ekipo zelo pomemb-no. To in §e več o delu kluba nam je povedal Peter Snoj, tehnični vodja društva.
V letu 1993 so s treningi na lastnih igriščih pričeli že konec marca. Preko zime so s treningi in tekmovanji gostovali na pokritih igrižiih drugih društev (ŠiSka, Ba-linček). V okviru možnosti so stroške najema pokritega balinišia krili iz reklam. Treningov je bilo manj in pripra-va slabša, kar je vplivalo tudi na ambicije tekmovalcev.
V četrtem tekmovanju Pokala evropskih državnih pr-vakov 1993 so se pomerili z italijanskim predstavnikom iz Pordenona. Prvo srečanje v Ljubljani so izgubili, v po-vratni tekmi v Italiji so zmagali. Toda skupni rezultat je bil za prvaka Brdo slabši in častno so se poslovili od letošnjega mednarodnega tekmovanja.
Sedaj tekmujejo v dvokrožni slovenski državni super ligi, kjer nastopa deset klubov, tekem pa je osemnajst. Odigrano je bilo že 7. kolo, Brdo pa je dve tckmi izgubilo. Ambicije so morda manjje kot lani, ko so osvojili zlato, toda Se vedno so kandidati v ožjem izboru za prvaka Slovenije.
Tekmovanja so naporna in zahtevajo od lekmovalcev veliko odrekanja. Igra se pet mesecev vsako soboto. Posamezni igralci pa so še bolj obrcmenjeni, saj igrajo tudi v drugih disciplinah, ki štejejo za drzavno prvenstvo; posamezno, dvojice, hitrostno in pozicijsko zbijanje. Za ta prvenstva se porabi veliko časa, saj je samo v Ljubljani prijavljenih preko 200 igralcev.
Balinanje je v zadnjih letih postalo razvit in razvejan šport. Tako je vsaka tekma dižavnega prvenstva sestav-ljena iz osmih disciplin: trojica (3 igraici), dvojica, hi-trostno zbijanje v času petih minut, pozicijsko zbijanje, dve tekmi bližanje in zbijanje v krog, ter dve tekmi posamezno-klasifno. Taka tekmovanja trajajo od štiri do pet lur. Vrsta novih disriplin je naredila balinanje bolj atraklivno za gledalce, med tekmovalci pa je vedno manj starejših in vei mladih.
Med najboljie se ni lahko uvrstiti, saj je samo v Ljub-ljani 64 klubov, v Sloveniji pa 212. Balinarski klub Brdo ima skupaj 130 do 140 članov, tekmovalno aktivnih pa je okrog 40 članov.
V  okviru Balinarskega kluba Brdo deluje še sekcija »DOLOMITI«, ki tekmuje v 1. ljubljanski ligi, ima pa vse možnosti, da se vrne v slovensko 2. ligo, kjer so bili že leta 1992. Sekcija je namenjena predvsem mladim tckmovalcem.                                                    V. F.