Prof. Jug:
Dve temeljni napaki slov. nogometnega sporta.
Na drugem rednem občnem zboru ljubljanskega nogometnega podsaveza je bilo slišati upravičene pritožbe proti izrodkom v nogometnem sportu. Vem, da bodo zagrabili krogi, ki so danes zlasti še nogo-
metu tuji, za to kost in jo oglodali, toda razločevati je med dejstvom, ali so ti izrodki bistvena last nogometnega sporta, ki bi ž njih odpravo izgubil svoj značaj, ali pa so morda le poslecbca nevednosti in
Zimsko-sportni meeting v Bohinju leta 1921.: Odskok Ivo Kavška raz skakalnico.
(V ozadju panorama Triglava.)	Fot. J. Kunaver.
neumevanja nogometnih pravil od strani igralcev in še bolj morda tistih, ki so poklicani, da pazijo nad pravilnim izvrševanjem tega sporta. Eno je gotovo: kdor bi hotel pravično soditi, ne sme teh izrodkov sportu kot takemu prisoditi. Pač pa hočem brez daljšega razmotrivanja takoj povedati, da leži v tem oziru krivda pri igralcih in še bolj pri onih, ki igro vodijo ali pa sodijo. Naš slovenski nogometni sport trpi danes na veliki posurovelosti in na dejstvu, da se preveč razvija v smeri poklica in profesionalizma. Kar se tiče surovosti pri nogometu, je treba povedati, da je ta pravzaprav last vseh telesnih vaj. Razločujemo pa surovo kretnjo in surovost, ki pomeni zlorabo telesne moči. Surova je kretnja tedaj, če ji manjka vaje in poglobitve. V nasprotju s surovo kretnjo je popolno obvladanje telesa. Ta pomanjkljivost se pokaže torej le pri nevežbanih igralcih in ne gre na rovaš igre. Odpravimo jo le potom vztrajnega in pridnega vežbanja. Če pa razumemo pod surovostjo zlorabo telesne moči v boju z drugim, tedaj tudi ne leži krivda na igri, katera odločno narekuje, da je treba igralca - nasprotnika varovati in vsako kršenje tega pravila strogo kaznovati. Možnost posurovelosti je dana torej vsaki igri, ne sme pa se je trpeti na igrišču, ne radi tega, ker ni lepa, temveč ker je nenravna.
Izvira ta surovost pri nogometni igri po mojem mnenju iz dejstva nevarnosti, ki je združena z nogometom za igralca. Ta nevarnost pri pravilni nogometni igri sicer ne more biti tako velika, je pa vendar ravno tolikšna, da ima igralec dovolj prilike, da pokaže že svoj pogum. Če pa gre ta pogum tako daleč, da ogroža igralec v ljuti borbi vedoma zdrave ude svojega nasprotnika vsled surovosti, je treba proti takemu načinu igre podvzeti od strani vodstva energične korake. Vodstvo igre, oziroma dobra disciplina v posameznih klubih mora od vsega početka na to strogo paziti, da se ta brutalnost v našem slovenskem nogometu ne udomači. Ravno iz tega razloga je morda umeti tudi manjšo naklonjenost sportu kot pa sokolstvu, kjer pritožb o surovosti ni slišati. Zato pa veljaj pravilo: Vsak igralec imej primeren rešpekt pred tujo osebnostjo in vsak pošten igralec naj se rajši odpove uspehu, kakor pa da spravlja svojega nasprotnika v nevarnost. Dostikrat se zgodi, da se več igralcev »sprali« na kakšnega nasprotnika, da si svojo jezo ohlade. Dober sodnik bo tu brezobzirno postopal; v ostalem pa je stvar klubovih kapetanov, da tega v svojih moštvih ne trpe, ker je sicer fina igra nemogoča.
Drug nezdrav pojav našega nogometa je gojitev telesnih vaj kakor po poklicu ali pa iz profesionalizma, obžalovanja vredna posledica športnih izrodkov. Ta grda razvada se pri vsakem športniku — pravzaprav to sploh športnik ni — pri vsakem igralcu takoj opazi, in vsak resen človek jo obsoja. Vzrok temu tiči v preveč enostranskem vežbanju s primernim treniranjem, potem v napačnem pojmovanju častihlepnosti, v pohlepu po dobičku in nazadnje tudi v preveliki želji po dosegi rekorda — lastnosti, ki ne spadajo v program športnika. Take telesne vaje nimajo prav nobene nravne vrednosti, pač pa predvsem dve zli posledici. Te vrste vaje so čisto mehanične in jim manjka plemenitih motivov. Pri njih izgine duševni del, opaziti ni nobenega napora vaje, fiziolog bi dejal, da so avtomatične. S tem, da vadimo izključno le po telesni strani, morajo nastati zle posledice, vsa duševnost gine, mesto
nje se udomači posurovelost, če odpade intelektualna izobraženost in vežbamo le radi telesa samega.
Druga zla posledica je ta, da se igralec telesno enostransko izuri. Le vsled enostranosti mu je mogoče, da doseže visok učinek gotove vaje. Strokovnjak bo takega igralca takoj spoznal in ga ne ceni, pač pa je všeč morda nevešči masi, ki hoče edino zadostiti svoji želji po radoglednosti. — Vse bolj naporne telesne vaje so združene z gotovo energijo in nevarnostjo in ker je potrebna precejšnja moč vaje v svrho njih dosege, so v vzgojnem smislu zelo važne, če pa sta energija in nevarnost, ki sta združeni s takimi telesnimi vajami, preračunjcni samo za radogledno maso, in sicer še bolj s skritim namenom, da take vaje nihče drug ne zmore ali pa samo nekaterniki, potem je to opasen izrodek.
Te vrste gredo na naslov igralcev, pa tudi kapetani in sodniki naj storijo svojo dolžnost!
13]
J. G.:
Pred otvoritvijo kolesarske sezone.
Odkar se nam ne pojavljajo več one hude, dolgotrajne zime, počenja lepo vreme, ugodno za kolesarje, prav zgodaj. Tudi letos smo že na tem. Vrvenje je že precej močno in kar redki so kolesarji, ki še niso stopili v novo sezono.
Tretja športna sezona po dolgotrajni vojni bo to. Vendar če vzamemo strogo natančno, šele druga. Prva je bila brez vsakega pravega športnega delovanja, le v malih obrisih se je kazal kolesarski sport, hoteč s tem privabiti med vojno doraslo mladino. Druga sezona je šele dobila pravi razmah, vzgojila si je precejšnje število dirkačev in kazala z neumornim delovanjem pravo umevanje športnega življenja.
Kaj nam obeta tretja? Kolesarski klub Ilirija je razvil svoj program precej obsežno, o »Primorju«, o celjskem, ptujskem, ormoškem in mariborskem klubu ni glasu. Brez življenja, brez pravega delovanja so ti klubi, in veliko dobrih športnikov se zamori pri tem. Pričakovali smo, da bo močno gibanje »Ilirije« našlo kak odmev pri teh klubih, ali razen ene dirke celjskega in ene dirke ormoškega kluba ni bilo ničesar več čuti od tam. In kje ostajajo še ona mesta brez vseh klubov sploh, to so Novo mesto, Kranj, Vrhnika, Škofja Loka, Tržič, Jesenice, Kamnik, Brežice itd.!
Resno se je bati, da ostane ves kolesarski sport Slovenije koncentriran zopet samo na »Ilirijo«. To je za klub sam enako kvarno, kot za ves kolesarski sport. Na eni strani spe v tem pogledu cele pokrajine, na drugi strani pa manjka klubu tekmecev in in delo se vsled tega ne razvija tako, kot bi se ob močnem tekmovanju.
Redkokatere pokrajine, ne samo v naši državi, v splošnem, so tako pogosto obljudene s kolesarji, kakor ravno Slovenija. Malo je vasi, kjer ne bi imeli kolesa. Po mestih je pa koles vse polno. Izmed tolike množice uporablja velika večina kolesa kot prometno sredstvo, vendar jih je tudi velik del, ki so uvideli tudi drugo dobro stran kolesa in jo v prostem času izrabljajo: to je za turistiko in vztrajnost.
Za čem stremi kolesarski sport? Kolesarski sport ima predvsem namen, izvajati s pomočjo ko-
lesa turistiko, to je napravljati izlete v prosto naravo, kjer se telo krepi in osveži, k čemur pripomore v obilni meri enakomerno gibanje telesa, kot ga zahteva ravno kolo. Kolesarju se odpira vsa krasota narave, v kratkem času lahko obvlada z zmernim trudom velik del pokrajine in ako si zna smiselno uravnati hitrost in kolo, more nuditi svojemu telesu najboljšo gimnastiko. Zato je potrebno, da si kolesar pred uporabo dobro prouči lego na kolesu z ozirom na svoj telesni ustroj, na svojo velikost in zdravje. Paziti mora predvsem na lego pljuč, da niso vsled slabe pozicije kako stisnjena ali zožena. Vedno si je treba uravnati kolo tako, da so prsi proste in da omogočajo neovirano dihanje. Tudi noge igrajo veliko važnost, v koliki meri nudijo pri dobri legi odporne sile, v koliki pa pri slabi. Nedvomno je najbolje tedaj, ako so noge povsem stegnjene v kolenu, tako da je mogoče poganjanje s polnim stopalom. Ako se pri tem še uredi zmerna in enakomerna hitrost, ima kolesar nedvomno popoln užitek.
izpolnjen ta predpogoj in zdrava pljuča, ta pa brez vsega k treningu in od tam k uspehu! Za trening si je treba predočiti, da doseganje momentane velike hitrosti ne pomenja ničesar, temveč da je treba mišičevje povsem pravilno vežbati, ob normalni, počasi in stopnjevaje izboljšani hitrosti, ki se mora povsem prilagoditi telesnemu razvoju dirkača. In kakor vsak trening, tudi ta ni opravljen v dveh, treh turah, temveč rabi mesece za to. Kdor si zna smiselno in smotreno vaditi razvoj telesa, temu bo kolesarski sport prinesel najmanj toliko koristi kakor vsak drug sport — ako ne še več.
Naši mladini, ki se posveča kolesarstvu, polagoma te vrstice prav toplo na srce. S pametnim in treznim življenjem, z absolutno zdržnostjo vsakega alkohola in s primerno treznostjo uravnano vožnjo brez divjanja, ji stoji nasproti uspeh, katerega bo tembolj vesela, ko spozna sama blagodejni vpliv tega sporta in velike užitke, ki jih nudi narava z njim.
i
MmmmiiHHMHiiHMmiT
Drsalna tekma na Bohinjskem jezeru: Tek na 500 m.	Fot. J. Kunaver.
Drugi del kolesarskega sporta bi bile tekme, to so dirke na kolesih. Za nje velja za kolesarja isto, kot zgoraj navedeno, le v dvojni meri vse, važen Pa je vrh tega še trening. Kolikokrat prevladuje mne-n)e o škodljivosti dirkalnega sporta — vendar če se to kdaj uveljavi, je iskati vso krivdo le v nepravilnem treningu in nezdravi legi telesa. Kako bi Pilo sicer mogoče, da bi se kolesarstvu posvečalo toliko dirkačev po svetu, ki izvedejo vsako leto presenetljive tekme, pri katerih jim mora vsakdo dati izpričevalo neverjetne vztrajnosti. Jasen dokaz, kako blagodejno vpliva na človeka tudi ta sport, ako se pravilno goji, kar je pravzaprav za vsak sport predpogoj.
Mlad dirkač - začetnik, ki nastopa svoj tre-ning, si mora biti predvsem na jasnem, ali ima zdravo srce. Brez tega ne more k dirkam, kajti srca mu dirkanje ne bo pozdravilo. Zanj je samo prvotno omenjena kolesarska turistika. Kdor pa ima
Kolesarski klubi, podprite in vzbudite naši mladini to veselje, bodite ji voditelji po pravi poti do cilja!
©
Glavna skupščina L. N. P.
V nedeljo, 27. februarja, se je vršila I. redna glavna skupščina ljubljanskega nogometnega podsaveza. Zastopanih je bilo na skupščini 18 klubov iz Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja in Vojnika z 31 delegati; skupščine so se udeležili razen tega mnogi ožji interesenti, tako da je prisostvovalo razpravam v celem okrog 60 udeležnikov.
Predsednik L. N. P., g. ravn. Jug, je v nagovoru pozdravil v prvi vrsti klube iz obmejnega Maribora, od katerih pričakujemo, da neupogljivo pričajo vsakemu prišlecu, da pripoznavamo sicer mednarodnost sporta v enaki meri kot jo pripoznava ves svet, da pa so sicer tu jugoslovanska tla, na katerih se bo gojil sport po smernicah, ki so lastne našemu jugoslovanskemu narodu in ki so mu v dobrobit. Kakor nosi sport tudi drugih narodov posebnosti in pečat lastnega naroda, tako naj kaže naš sport jugoslovansko lice. V istem smislu je pozdravil posebej zastopnike celjskih klubov, zastopnike iz ostalih delov sloven-
ske zemlje, zastopnike ljubljanskega sporta in zastopnika Športne zveze.
V svojem splošnem referatu je g. ravn. Jug izvajal: Polom, ki so ga doživele centralne države, pomeni začetek novega življenja med nami v obče, posebej pa še mogočen razvoj in razmah v vseh panogah sporta. Po preobratu je nastalo na slovenskih tleh poleg prvaka S. K. Ilirija mnogo delavnih in ambicioznih športnih klubov. Poleg tega so nastale druge, višje športne organizacije, brez katerih bi ne bilo misliti na smotreno, vztrajno športno življenje. Pred enim letom smo dobili Olimpijski pododbor, Športno zvezo in ob istem času se je ustanovil tudi Ljubljanski nogometni podsavez. Danes stopi odbor L. N, P. pred svoje članstvo, da poda in razvije sliko življenja in delovanja o podsavezu, sliko, ki bo povedala, kako se je razvil nogometni sport na slovenskih tleh v minulem letu. Slika bo povedala, kateri so klubi, ki so se na polju nogometnega sporta posebno odlikovali in kako so se odlikovali. Zvedeti pa moramo tudi hibe, ki jih ima naš slovenski nogometni sport, oziroma nasvetovati bo treba, kako odstraniti ovire, ki so se morda pojavile in ki bi morda mogle zastaviti pot napredka tej ali oni panogi sporta, predvsem panogi nogometnega sporta in panogam, ki so ž njim v tesni zvezi.
Govoril je nato o posebnih prednostih nogometnega sporta, ki napravlja igralca vztrajnega in stanovitnega, preudarnega in pogumnega, ki vzgaja prisotnost duha in iniciativnost, disciplino
Mariboru, ki je sklepe ustanovne skupščine brez pridržka akceptiralo. — Kot redni člani podsaveza so bili prvotno včlanjeni S. K. Ilirija, S. K. Slovan, S. K. Sparta, S. K. Celje. SV. Rapid, S. K. Herta, S. K, Rote Elf. Tekom sezone se je sprejelo 13 novih članov, ki so bili po dveh javnih nastopih predlagani J. N. S. za sprejem med redne člane: S. K. Svoboda, Ljubljana, S. K. Primorje, S. K. Maribor, S. K. Hermes, S. K. Jadran, Athletiksportklub Celje, S. K. Slavija, Athletik S. K. Vojnik, S. K. Svoboda, Celje, S. K. Sava, S. K. Ptuj, SV. Vesna, Ljublj. Akademski S. K. — Poslovanje se je vršilo začetkoma dobro, kasneje se je opazilo, da uprave posameznih klubov niso razumevale poslovnikov in naloge L. N. P. in upravni odbor je izgubljal dosti časa z nepotrebnimi in neutemeljenimi dopisi. V neredu so bile zlasti prijave igralcev. V prvem letu organizacija seveda ni mogla biti popolna. Upravni odbor je proučeval razmere in se trudil ustroj podsaveza izpopolniti. Grajal je, kar je zaslužilo grajo, in izrekel priznanje, kjer je bilo to na mestu. Vodil je podsavez v strogo športnem duhu in gledal, da je bil dosledno nepristranski. Zavedal se je nadalje, da smo organizacija nogometnih klubov Slovenije, in je, kjerkoli potrebno, poudarjal narodni moment. Delovanje podsaveza je umevno izzvalo kritiko. Osebni agitaciji se je v enem slučaju posrečilo ustvariti opozicijo, ki pa se je na splošnem izrednem sestanku podsaveznih klubov izkazala kot neutemeljena.
(Dalje prihodnjič.)
Pogled na Triglav z bohinjskega sankališča.	Fot. F. Vesel.
volje in disciplino fizične sile, in poudarjal, da je ravno nogomet mnogo doprinesel k temu, da se je pri nas ves sport v tem primeroma kratkem času tako razširil. Naloga nogometa bodi, dajati tudi naprej dober zgled za preobrazitev in poglobitev vseh telesnih vaj. Pri izvrševanju te dolžnosti se bomo morali ozirati na vzgojne smotre sporta predvsem iz vidika države in za državo.
Prešlo se je nato na dnevni red. Zapisnik ustanovne skupščine L. N. P. dne 24. marca 1920 se je odobril brez ugovora.
Prvi tajnik g. Sl. Pretnar je poročal nato v svojem referatu o postanku in delovanju podsaveza in razvoju našega nogometa tekom prvega poslovnega leta podsaveza:
Upravni odbor, voljen na ustanovni skupščini, se je tekom leta spremenil sledeče: mesto odstopivšega L tajnika Vrančića je prevzel Sl. Pretnar, na njegovo mesto se je kooptiral V. Vodišek; mesto odstopivšega blaganjika Logarja se je izpopolnilo z F. Bregarjem; kooptiral se je v odbor razen tega dr. Mole. Na svoji prvi seji je konstituiral upravni odbor iz sebe poslovni odbor, kazenski odbor in odbor za postavljanje reprezentativnega moštva. Osnovala se je nadalje sekcija nogometnih sodnikov. Podsaveznim kapitanom se je določil St. Pelan. Ker se mariborski klubi ustanovne skupščine vsled železniške stavke niso mogli udeležiti, se je sklicalo zanje posebno zborovanje v
Pripravljajmo se na olimpijado I. 1924!
Ta stavek je postal geslo vseh narodov, ki so se vrnili iz borbe za svetovna prvenstva v Anverzu, in vsi športni listi razpravljajo o tem na dolgoi in široko.
Vsi oni, ki so se okitili z lavorikami, kakor tudi oni, ki niso dosegli nikakih uspehov, vsi se že sedaj pripravljajo za prihodnjo olimpijado, v svesti si, da je za doseg športnih uspehov potrebno dolgoletno marljivo, požrtvovalno in vztrajno delo.
Vse priprave se vrše v znamenju ogromnih, za nas komaj pojmljivih denarnih subvencij, ki jih od-kazujejo tuje države za telesno vzgojo. Nadalje je karakteristično, da te države uvajajo telovadbo in sport v vse svoje institucije, v vojsko, šole, javna
vzgojevališča, orožništvo, mornarico, redarstvo itd., da, pripravljajo se celo zakoni, ki nalagajo slično vojaški dolžnosti gotovim rojstnim letnikom dolžnost gojiti telovadbo in sport.
Smuška tekma: Juniorji na cilju. Fot. J. Kunaver.
Nekateri narodi, predvsem nordijski, so napredovali že tako daleč, da državi ni treba več popularizirati sporta in ga širiti. Prebivalci teh dežel goje telesno vzgojo že skozi več desetletij, tako da so že skoro na višku telesne vzgoje.
Za istim ciljem streme tudi druge države, med pjiirti zlasti Nemčija, ki ima danes 6,000.000 izvršujočih športnikov, to je 10 % vsega prebivalstva. Kljub ogromnim kontribucijam antanti in dosti slabemu nnančnemu položaju je votirala Nemčija za tekoče proračunsko leto 150,000.000 mark za gradbo športnih prostorov, igrišč in kopališč ter 70,000.000 mark za nabavo športnih potrebščin, Dobro organizirana propaganda ima za posledico, da število športnikov narašča od dne do dne in da se širi ideja modeme telesne vzgoje med najširše sloje naroda. Kmalu bo lahko izbirala Nemčija za svojo reprezentanco med desetimi milijoni zdravih mladih ljudi.
Nemci pa niso osamljeni v svojem delu. Tudi Francija posveča vedno bolj in bolj svojo pozornost »Education physique«. Tudi ona troši silne milijone vsako leto in z vso živahnostjo se pripravlja na olimpijado 1, 1924, kakor da bi se vršila že jutri.
Vse se budi in dela okoli nas, edino mi spimo, ko bi vendar morali delati najbolj, da popravimo to, kar smo zamudili, in da ne nastopimo več na tak neslaven način, kakor se je to zgodilo lanskega leta na olimpijadi. Še vedno nismo naredili ničesar. Glejmo, da nas ne zateče 8. olimpijada tako nepripravljene, kakor nas je pretekla v Belgiji.
Tudi v drugih državah je bilo borb in težkoč, vendar pa je to nevarno stanje hitro minilo, ker so ljudje neprestano delali. Dela je treba tudi pri nas, in sicer o pravem času, ne pa šele potem, ko je že prepozno. Smer našega dela mora biti, da odpravimo vse, kar je na poti in kar je proti zdravi telesni vzgoji. Zato je ena prvih nalog naših športnih institucij, da stopijo v čim živahnejšo zvezo s predstavniki onih državnih organizacij, ki so v prvi vrsti zainteresirane na tem vprašanju — in to so šola in vojaštvo.
Na ta način in potom predavanj se mora dati prilika vsem ljudem, da spoznavajo ustroj, vrednost in pomen moderne telesne vzgoje; da izvejo, kako se dela drugod in kaj bi se moralo storiti pri nas, da dosežemo ono, kar so že dosegle druge kulturne države. Ne smemo se zadovoljiti s tem, da se sport v naši državi že goji. Doseči moramo, da država sama začne uvajati moderno telesno vzgojo svoje institucije, zlasti v šolo, in ne smemo mirovati, dokler ne prevzame država inicijative o stremljenjih, od katerih ima ravno ona sama največjo korist.
Kakor hitro dosežemo to, je led prebit. Za telesno vzgojo sc bo navdušilo na stotisoče mladih ljudi, športno življenje se bo razvilo rapidno in zanimanje se bo vzbudilo v vseh slojih ljudstva.
Z delom pa je treba začeti takoj, ker čas hiti!
(Po Husi. športni reviji.)

Pogled na smučarsko skakalnico v Bohinju pred tekmo. Fot. Malenšek.
Drsalne tekme v Davosu, Prvič po vojni je kazal Davos zopet svoj mednarodni značaj. V teku za prvenstvo Švice 1921 je zmagal mladi Maks Kniel iz Davosa na progi 500 m v 0-52 'jr,. Ravnotako je zmagal na daljavo 1000 m Kniel v 1 : 43 “/s. V tekmovanju seniorjev je dobil prvo mesto W. Bockl, v tekmovanju dam pa gospa Plank-Szabo.
Na Semmeringu se je šele te dni začela prava zimska sezona. Krasno, jasno vreme in izborno sankališče sta privabili veliko množico športnikov in gledalcev. Športni program je bil zelo obširen, najbolj pa so se obnesle tekme na bobu. Progo, dolgo 1000 m, je v prvi rundi prvi prevozil Georg Wimpfen z 1 : 49-6, končni zmagalec pa je ostal Gerin z 1 : 40'2.
Mednarodne konkurence v skokih na smučeh v St. Moritzu. Na mednarodnih konkurencah v St. Moritzu je zboljšal znani Christensen (Chrisainia) rekord 36 m, ki ga je dosegel 1. 1914., Norvežan Simonsen, na 36-50 m. Tekme se je udeležilo 16 konkurentov.
Nemčija se udeleži hollmenkolske tekme. Nemški smuški prvak Planitz je odpotoval v Christianijo, da se pripravi za znano tekmo na Hollmenkolu. Pred vojno je skočil Planitz 51 m daleč, toda je pri tem padel.
Nordijsko prvenstvo v teku na ledu. Tekem za prvenstvo severa v Stockholmu se je udeležilo veliko število najboljših švedskih, norveških in finskih tekačev na ledu. Na progi 500 m je dosegel Tuomaisen (Finska), zmagalec iz leta 1918., lep uspeh s 46-4 sek. pred G. Sarsenom (Norveška). Na 10.000 je zmagal prvak iz 1. 1917., Strom (Norveška) v 18 : 17-3 pred rojakom Ole Olsenom in Fincem Tuomainenom.
Zimskošportne tekme na Holmenkollu so se začele 17. t. m. s tekom na 50 km, katerega se je udeležilo 75 tekmovalcev, med njimi tudi Švedi, Finci in Čehi. Zmagal je Norvežan Haug v 4 : 34 : 56. Čehi so ostali neplasirani. Med gledalci se je nahajal tudi norveški prestolonaslednik Olaf.
Praga, 20. 2, 1921: Sparta : Union Ž. 2:2, Victoria Ž. : Čechie Smichov 5:1, Meteor VIII : Bubeneč 5:1, Vršovice : Smichov 5 : 1, Slavia O. B. : Polaban Nim-burk 2 : 0.
Bratislava: Slavia, Prag : Bratislava 4 : 2.
Dunaj, 20. 2. 1921: Rapid : Hakoah 1 : 0, Amateure : Vienna 6 : 0, Sportklub : Hertha 3 : 1, Simmering : Wacker 3 : 1, Admira : WAC 3 : 1, Slovan : Hechavver 11:0.
Povodom napovedanega prihoda Francozov piše »Ilu-strovana sportska revija«: Francoski športni listi prinašajo vest, da se pogaja g. Zoričič s francosko nogometno federacijo, ki naj pošlje v Jugoslavijo nogometno moštvo v svrho propagande sporta. Vsiljuje se nam vprašanje, ali se pogaja g. Zoričič v svojem lastnem imenu ali v imenu
Jugoslovanskega nogometnega saveza. To vprašanje je tem bolj važno, ker se v francoskih časopisih Jugoslovanski nogometni savez niti ne omenja in ker — v kolikor smo informirani — savez ni sprejel tozadevno nikakega dopisa, kar bi bilo edino v redu.
Dober zgled. S. C. Admira na Dunaju je pokazal pravo razumevanje za napredek sporta. Da omogoči obisk nogometnih iger tudi manj premožni šolski mladini, je razdelil po šolah nekaj stotin prostih vstopnic.
Francija - Irska, Pred 15.000 gledalci se je vršila v Parizu tekma med izbranimi moštvi Francije in Irske. Irska je dosegla skromen uspeh 2 : 1. Francozi so se izkazali kot enakovredni nasprotniki.
Italija—Francija 2 : 1. 26. p. m, se je vršila v Marseillu nogometna tekma Francija—Italija pred ogromno množico gledalcev. Do odmora so vodili igro Francozi z 1 : 0. Šele proti koncu igre se je posrečilo gostom doseči skromno zmago. Brutto-dohodek prireditve znaša 60.000 frankov.
Angleško-francoska nogometna tekma v Mainzu. Med nogometnim moštvom angleške renske armade in moštvom 5. kirasirskega polka francoske armade se je vršila ostra tekma, ki se je končala z 1 : 0 v prid Angležem.
Sodnik g. Retschury v Zagrebu. Pretekli teden se je mudil v Zagrebu eden najboljših sodnikov centralne Evrope, g. Ret-schury. Živahno se je zanimal za razvoj sporta v Jugoslaviji in si ogledal ustroj posameznih zagrebških klubov.
Budimpešta—Berlin. Lahkoatletične konkurence med obema mestoma se bodo vršile 10. julija v Budimpešti. Obsegale bodo tek na 100, 400, 800, 1000 metrov, tek na zapreke, skok v daljavo in višino, metanje kopja, krogle in diska. Vsako mesto bo postavilo po dva tekmovalca za vsako kategorijo. Tudi z Italijo namerava stopiti madžarski lahkoatletični savez v zvezo in hoče prirediti podobne konkurence tudi v Italiji.
Napredek lahke atletike v Berlinu. Savez lahkoatletskih klubov v Berlinu je v letu 1920. jako napredoval. Leta 1919. je imel včlanjenih 78 klubov s 7693 člani, leta 1920. že 94 klubov z 10.222 člani. Javnih prireditev je bilo 87 s skupno 26.301 tekmovalcem. L. 1919. jih je bilo 85 z 18.340, a leta 1913. le 49 z 11.700 tekmovalci. Največje število tekmovalcev je bilo pri propagandnem teku Berlin—Potsdam, in to 3375, izmed katerih je bilo 800 naraščaja, 300 dam in 125 seniorjev.
Tekma »preko polja« v Plznu. V Plznu se je vršil tek preko polja na 2 km. Izmed 19 udeležencev je prišel prvi na cilj Trnka v 6 : 34-4.
Za »Cross-Country«-tek pri Parizu (Bois de Boulognc) se je prijavilo 2209 tekačev. Dasi je tekma razdeljena v štiri kategorije za vojaštvo, učence, začetnike in prosto konkurenco, je vendar to število ogromno, za naše razmere skoro nepojmljivo. Proga je bila dolga 10 km. Zmagal je zopet Leon de Nys, prvak Francije, v 38 : 43'7, 200 m pred Gastonom Henetom, ki je dospel na cilj v 39 : 8.
Guillemont v Ameriki. Francoski zmagalec na olimpijadi v teku na srednje daljave je dospel v New York, kjer je bil svečano sprejet od francoskih in ameriških športnikov, kakor tudi od oficielnili zastopnikov obeh držav. Guillemont bo začel takoj s treningom in upa, da se bo z uspehom udeležil prve tekme 19. t. m. v Madison-Square-
dardenu, kjer bo imel s strani H. Cutbilla in J. Raya hudo konkurenco. Proga bo dolga 1 '/< milje.
Applegarth, eden najboljših angleških tekačev na kratke proge, se je posvetil nogometu z velikim uspehom. Nov dokaz, da doseže lepe uspehe v nogometu najlažje oni, ki je izvežban v lahki atletiki.
Prva automobilna dirka v Italiji v novi sezoni se je vršila na 14-5 km dolgi gorski rogi Vermidimo-Rocca di Papa, ki stopnjuje od 120 na 691 m in se nahaja v zelo slabem stanju. V prvih štirih kategorijah so zmagali Turner na Bugattiju, Addizzone na Ansaldu, Gambini na Diattu in Masetti na Fiatu. Zimsko kupo je dobil Silvani
menjavo ventilnega peresa in enkratno čiščenje razdelilca na akumlatorju. Motor je bil razen pri slednjih treh popravilih neprestano v teku. Vozilo se je od 23. novembra do 2. januarja, tedaj 36 dni. Nadzorstvo je vodil nizozemski automobilni klub.
Dunajska rotunda — dirkališče. Dunajska rotunda v Pratru, dobro poznana iz svoječasne svetovne razstave na Dunaju, si je nadala ponosni naziv športne palače. V velikanskem prostoru so postavili leseno ogrodje kot dirkališče s 4 m visokimi kurvami in začele so dirke ob nabito polni udeležbi občinstva. Otvoritev je bila z dirko na 2000 m, predujmno dirko na 2000 m, menjalno dirko na
Hilli
111111111111111111111111111111111111111111
11111111111111111111111111 Hill II III III II IH
Smučarska tekma: Zmagalec Hlebanja na cilju. Fot. Malenšek.
na Packardu v prosti kategoriji z 12 : 49'/t> pred Goella na Benzu in Macorni na Nazzaru. Zmagovalec je vozil s 67-560 km tempom. Najboljši čas za zmagalcem je dosegel raraglia v kategoriji motociklov na Harley-Davidsnu s
13 : 17%.
Amerikansko prvenstvo automobilnih dirkačev, ki ga
računa amerikanski automobilni klub, je pripadlo za leto 1920. Gastonu Chevroletu, ki ga, žal, ni več doživel. Na drugo mesto je prišel Milton, na tretje Murphy, četrto Balph de Palma, peti Sartes, šesti Thomas.
30.000 km brez prestanka pomenja gotovo svoje vrste rekord. Vpostavila ga je nizozemska tovarna Spyker, ki je določila enega svojih šestcilinderskih Spyker osebnih autov za nepretrgano vožnjo 30.000 km na 110 km dolgi progi ob največji dovoljeni hitrosti 40 km. Štirje šoferji so se menjavali. Stalo se je samo v toliko, kolikor se je rabilo za polnjenje obratnih sredstev, za menjavo šoferja in kontrolorja in za enkratno izmenjavo srečk, enkratno iz-
20 km in tandemsko vožnjo na 3000 m. V drugi dirki je zmagal Peresson v 4 : 17, drugi Kokoli v 4 : 171, v 20kilo-meterski par Schrager-Tadewald (Berlin) v 31 : 19, drugi Abraham-Rubel v 31 : 19'2. Dunaju se obeta s to ustanovitvijo novo interesantno življenje.
Šestdnevna dirka v Chicagu se je končala z zmago Madden-Magina s 697 točkami; drugi je bil par Eatur-Kai-ser s 397 točkami, tretji Hauley-Drobach, četrti Kochler-Osterriter.
Peta bruseljska šestdnevna dirka se je končala z zmago moštva Deruyter-Berthet, ki je prevozilo 4210.400 km in doseglo 24 točk. Drugo je bilo Aerts-Spiessens, tretje van Bever-Desmedt, četrto Seres-Godivier. Za tekmo je vladalo velikansko zanimanje.
Kongres mednarodne kolesarske zveze (U. C. I.) v Parizu se je vršil ob udeležbi Belgije, Danske, Španije, Anglije, Amerike, Francije, Luxemburške, Holandske, Italije, Švice in Češkoslovaške. Kongres je sklenil opustiti
evropsko prvenstvo in je določil svetovno prvenstvo za v Kopenhagnu pod sledečimi pogoji: Tekmovalci naj se tako daleč v preddirkah izbirajo, da se bodo le štirje dirkači mogli udeležiti končne glavne dirke. V nedeljo, 31. julija, se vrši svetovno prvenstvo za profesioniste na 1000 m, sredo, 3. avgusta, svetovno prvenstvo na 100 km za profesioniste, 4. avgusta 100 km svetovno cestno prvenstvo amaterjev in 7. avgusta dirkališčno svetovno prvenstvo profesionistov na 1000 m. Poletni kongres se bo vršil dne 30. julija v Kopenhagnu. Leta 1922. se bo vršilo svetovno prvenstvo v Liverpoolu, 1923 v Švici. Zvečer prvega dne je sprejel predsednik republike udeležence v avdijenci. Kongres se je vršil v posvetovalnici francoske Comite National des Sports pod predsedstvom De Beukelaer, ki je bil pozneje obenem z generalnim sekretarjem Rousseau izvoljen kot zastopnik U. C. L na kongresu olimpijskega odbora v Lausanne.
Nov svetovni rekord na 2000 m je dosegel Švicar Oskar Egg na dirkališču v Nizzi z 2 : 40'2. Dosedanji rekord je imel Verlinden z 2 : 42'3.
Program dunajskega »Jockey-Cluba« za 1921. Dunajski »Jockey-Club« je sestavil za letošnjo sezono velikopotezni program. Darila so preračunana na 18 milijonov kron, tako da bo odpadlo na vsako izmed 50 dirk okroglo 350.000 K. S tem upajo doseči, da bo konjski material ostal doma in ne odhajal več v Češkoslovaško in na Ogrsko, kakor dosedaj, dalje pa tudi, da se bodo inozemski hlevi zopet zanimali za dunajske dirke. Za glavne dirke z zaprekami so določena darila po 100.000 K. Darila za veliko »Modno dirko« znaša za zmagovalca 500.000 K, za drugega pa 100.000 K.
Zanimanje za konjske dirke v Italiji se je tekom zadnjih let jako povzdignilo. L. 1920. je startalo 546 konj, med tem ko jih je startalo 1. 1919. 424, 1. 1918. 305 in 1. 1917. le 313. V veliki meri je temu vzrok, da se je importiralo iz .Avstrije precej konj.
Glede udeležbe pri avstrijskih dirkah vlada na Dunaju jako pesimistično naziranje, ki je pa razumljivo, ako pomislimo, da se v vsej Avstriji trenira le 136 konj, dočim jih urijo na Madžarskem nad 500. Jasno je, da avstrijske tekme ne bodo mogle izhajati brez udeležbe iz inozemstva.
Športna zveza, Ljubljana, razpisuje na dan 18. in 19.
marca v Ljubljani svojo glavno skupščino za leto 1920
Dnevni red je: Poročilo o delovanju v letu 1920.; volitve; delavni načrt za 1. 1921.; raznoterosti. — Prvi del glavne skupščine se vrši 18. t. m„ ob 8. uri zvečer kot zbor odposlancev vseh članov, drugi del glavne skupščine pa v soboto, 19. t. m.,
ob /410. uri dopoldne kot zbor delegatov vseh odsekov. Vsi klubi pošljejo v zbor odposlancev za vsakih 30 članov sekcije po enega odposlanca. Presežki nad 15 članov se računajo za polno. Ti odposlanci se imajo javiti zvezinemu predsedstvu najkasneje do 10. t. m. obenem s predlogi, katere nameravajo predložiti skupščini. Pri tem opozarjamo, da je razumeti določanje odposlancev v tej obliki, da vsak klub izbere iste po svojih panogah, katere goji in le po številu prijavljenih članov za dotično panogo. — Kraj zborovanja se objavi pozneje.
Tajništvo.
Olimpijski pododbor Ljubljana. Redna glavna skupščina Olimpijskega pododbora Ljubljana se vrši istočasno z glavno skupščino Športne zveze, Ljubljana, v nedeljo, 19. t. m., ob 1410. uri dopoldne.
»Ljubljanski športni klub« vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši v ponedeljek, dne 14. marca ob 8. uri zvečer pri »Roži«. — Ob tej priliki se bodo razdelile priznanice in plakete »Športnega tedna« ter se prosi polnoštevilne udeležbe.
RAZNO
Streljanje golobov v Monte Carlu. S turnirjem v tenisu se je začela v Monte Carlu tudi sezona streljanja golobov, ki je velika privlačnost za internacionalno občinstvo francoske rivijere. Z nagradami zabavni komite ni štedil. To razvidimo iz daril, katere so dali zmagovalcem. Zmagalec M. Safile, ki je prekosil 168 konkurentov in zadel vse golobe, je dobil 50.000 frankov in umetniško darilo. Drugo darilo 25.930 frankov sta si delila neki Francoz in Italijan, ki sta zgrešila vsak po enega goloba. Tretja nagrada je znašala 25.925 frankov.
Lep uspeh. Hamburška športna zveza se je letos udeležila s 53 moštvi prvenstvenih nogometnih tekem.
Olimpijske igre. Mednarodni olimpijski komite je sklical mednarodni kongres v Lausannu na 25. junija do 12. julija. Na ta kongres je povabljenih poleg udeležencev mednarodnega olimpijskega komiteja tudi večje število predsednikov mednarodnih športnih zvez za različne panoge, kakor tudi vodstva nacionalnih olimpijskih iger. Kongres bo izvršil predpriprave za osmo olimpiado in se pečal predvsem s preureditvijo programa prihodnjih olimpijskih iger. Program se namerava skrčiti in črtati distančni marš, vlečenje vrvi, streljanje, tennis, jadranje, kolesarstvo, sabljanje, veslanje v štirici s krmarjem, gimnastiko in nogomet. Poleg tega se bo določilo za posamezne države maksimalno število udeležencev, ki bo mnogo manjše kot dosedaj.
V tekmi prostih balonov pri Buču v Franciji je zmagal Roger, drugi je bil Bourdariat.
SPORT izhaja vsak petek.	Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K.
Inserati po tarifu, ©ga Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. I2JI2) Izdaja Športna zveza Ljubljana. |g)@j Urejuje Stanko Virant.	Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.