_    132
„Matica Slovenska-,
Tajnikovo letno poročilo o delovanji odborovem v dobi od 1. aprila 1887. do 31. marca 1888. L
Matica Slovenska zvršila je pred kratkim 24 leto svojega obstanka. Kar se posebej tiče zadnjega leta društvene dobe, o katerem mi je po odborovem naročilu naloga danes zboru poročati, smemo biti ž njim zadovoljni, bodisi že na znotraj, bodisi na zunaj. Odbor, ki stoji društvu na čelu, trudil se je po moči ustrezati zahtevam društvenikov, nikoli kreniti iz poti, ki mu jo znamvajo pravila in dosezati namen, ki mu ga ona na-rekajo. Sestavljen je bil v bistvu tako, kakor poprej: predsednik mu je bil zopet prof. Marn, I. podpredsednik prof. Leveč, II.podpredsednik postal mu je mestni župan Gra8Selli; blagajnik mu je bil šestnajstič Ivan Vilhar, pregledovalec društvenih računov LukaRobič, ključarja A. Praprotnik in F. Stegnar, overovatelja sejnih zapisnikov A. Kržič in I. Šubic in pravdni zastopnik dr. I. Tavčar. Tudi sestava odsekov: gospodarskega in književnega, ostala je v bistvu ista. Gospodarski imel je mesto 3, letos 5 članov, tudi književnemu prirasla sta 2 odbornika.
Glede delovanja pritrdil je odbor tudi v zadnji dobi načelu: prepuščati glavno de!o odsekoma, izdelane načrte pa predlagati njemu v konečno potrdilo. Običajno sta se tedaj skoro pred vsako odborovo sejo shajala oba odseka ter pretresala in prirejala vso za odbor potrebno tvarino iz svojih delokrogov. Kakor v predzadnji dobi imel je odbor tudi v zadnji štiri seje, namreč 27. aprila, 7. julija, 24. nov. in 14. marca; istotako gospodarski odsek, namreč 4. maja, 25. junija, 21. novembra in 10. marca; književni pa tri, to je 7. junija, 19. novembra in 12. marcija. Prva cdborova seja bila je v prvi vrsti namenjena konstituiranju odbora in volitvi odsekov, druga konečni aprobaciji lanskih društvenih knjig, tretja stroškom za lanske knjige, četrta letošnjim knjigam in deloma pripravam za današnji redni veliki zbor.
(Dalje prihodnjič.)
141    -
„Matica Slovenska".
Tajnikovo letno poročilo o delovanji odborovem v dobi od 1. aprila 1887. do 31. marca 1888. 1.
(Dalje.)
Dve vprašanji se vijeta neprestano skozi društveno kroniko, Književno in gmotno. Čim previdnejše in varčnejšo postopa odbor financijelno, tem trdnejšo podlago osnuje društvenemu obstanku, tem lože mu je potem tudi društvenike zadovoljiti z obsegom in tvarino knjig; nasprotno pa se mora istotako po zanimivih, obče pri-jajočih knjigah zvekšati tudi število društvenikov in ž njim važni vir perijodičnih letnih dohodkov.
Oglejmo si nekoliko natančneje, kako je odbor^ti dve vprašanji v zadnji dobi reševal, in obrnimo se najprej k književnemu vprašanju. Glede izdavanja knjig se je odbor držal lani načela predzadnjega leta. Hotel je podati društvenikom pred vsem skupino manjših, po vsebini raznovrstnih, kolikor mogoče izvrstnih spisov na znanstveno poučni podlagi; tej skupini bodi pridodano pisarniško poročilo v običajni sestavi. To načelo je izraženo v Letopisu za 1. 1887, katerega je več let sem tako marljivo in spretno uredoval prof. Leveč, da omenjajo knjigo pohvalno že razni slovanski znanstveni časopisi in društva. Z dr. Lampetovim „Uvodom v modro-slovje" dobili so Matičarji samostojno, znanstvone poučno
knjigoi n doslej mej Slovenci še malo obdelovane stroke. Odbor mora biti pisatelju le hvaležen, da se je težavne naloge lotil ter jo tako častno rešil; knjiga bo močno prijala pred vsem strokovnjaškim krogom. „Mrtve duše* Gogolove v Podgoriškega prevodu, so knjiga lepoznanske vsebine, ki je bila Matici iz zapuščine velezasluženega pokojnika na ponudbo in s katero nadaljuje Matica „Zabavno knjižnico". Imenovane tri knjige obsezajo blizu 52 tiskovnih pol, tako da je odbor tudi lani prekoračil običajno mejo glede obsega. Oblika jim je bila ista, kakor predlanskim, tiskovni red isti, stroški so bili za blizu 200 gld. manjši, kakor po proračunu nameravani. Namen ki ga je imel odbor z omenjenimi knjigami, je bil najblaži in najresnejši; je li ž njimi tudi občno ustrezal, o tem sodijo naj društveniki in sploh občinstvo slovensko.
Tudi za letos so doslej določene tri knjige, namreč: 1. Letopis za 1.1888. Urednik dr. L. Požar. Vsebina in sestava podobni lanski, oblika ista. Večina spisov je že gotova, nekaj jih utegne priti kmalu, gotovo pa o pravem času; nekaj jih je Matica pisateljem vrnila. Knjigo, ki bo obsezala okrog 20 tiskovnih pol, ima tiskati zopet „Narodna tiskarna", korekture preskrbe pisatelji in urednik. 2. J. Apih: Slovenci in 1. 1848. Kulturno-zgodovinska stvarna razprava v obsegu de 18 tiskovnih pol. Te dni gre k Blazniku v tisek. 3. Erjavčevi pripovedni spisi. L del. Uredil Fr. Leveč. Knjiga ima obsezati kot III. zvezek „Zabavne knjižnice" 15 tiskovnih pol. Zaradi premnogega gradiva izide II. del nasproti prvotnemu načrtu še le prihodnje leto. Tiskala jo bo „Katoliška tiskarna". Pravico do: izdaje si je pridobila Matica od varuha pokojnikovih dedičev. — Omenjene tri knjige preračunjene so tedaj zopet na več, kakor 50 pol. Tiskovni red isti, oblika ista, sestava podobna lanski.
„Matica Slovenska".
Tajnikovo letno poročilo o delovanji odborovem v dobi od 1. aprila 1887. do 31. marca 1888. 1.
(Dalje.)
Slavnemu zboru je znano, da ima Matica v svoji oskrbi več ptujih fondov, mej njimi od 1885. 1. sem tudi „Jurčič-Tomšičevo ustanovo za literarne namene." Svota pod tem imenom je narasla lani do konca leta na 2500 gld. V soglasji z nameni ustanove razpisal je odbor lani častni nagradi dvema izvirnima povestima; jedni 200 gld., drugi 100 gld., kateri se imata pisateljema izplačati iz obrestij omenjene ustanove. Jedna od teh dveh povestij utegne morebiti še letos iziti kot četrta knjiga v Miličevej tiskarni.
Veliko in prav resnega dela je imel v zadnji dobi gospodarski odsek ter zvršil za društvo važna vprašanja ugodno. „Matica" je prodala lani junija meseca svojo hišo na Bregu, in sicer pod istimi pogoji, o katerih se je odbor že poprej zjedinil in pooblastil svojega blagajnika, oziroma hišnega administratorja. Pogodba je bila notarijelno sklenena, novi lastnik zemljiški uknjižen, jeden del kupne svote izplačan takoj, drugi pa uknjižen kot dolg proti 5% poluletnim obrestim. Večino prejete svote porabil je odbor za nakup obligacij; ostalino pa in tedanji blagajniški prebitek v skupnem znesku 2000 gld. je vložil na posebno knjižico v hranilnico. Ob jednem je bil upnici na hiši na Kongresnem trgu uknjiženi dolg v omenjenem znesku na pol leta odpovedan in pred kratkim izplačan. Mej letom se je pri hišnih strankah zvršilo več bistvenih sprememb; povodom izseljevanja bilo je društvu treba v hiši veliko temeljitejših poprav zvršiti. Tekoči računi mej „Matico" in njenimi strankami so bili povsod konečno tako dognani, da je bilo društvu in strankam ž njimi ustreženo.
Po prijaznem prizadevanji odbornika g. Robiča se je društvu posrečilo, da ga je finančni urad oprostil glede hiše na Bregu nadaljnega vplačevanja pristojbinskega ekvivalenta do konca leta 1890, ker faktično ni več hišni lastnik; s tem je društvu prihranjenih nad 100 gl. Stanje društvenega premoženja imenovati se mora, kakor so pokazali računi, ugodno. Tekom lanskega leta se je društveno premoženje faktično pomnožilo za več kot 2000 gld., tako da znaša sedaj nad 52.000 gld. Dolg glavnici, ki je znašal koncem 1884. 1. še nad 10.000 gl., se dosledno vsako leto manjša in znaša z 31. decembrom 1887. 1. le še nad 7700 gld. — Po predloženem računu utegne Matica imeti v prihodnjem letu tudi nekoliko prebitka. Tuje premoženje v društvenega odbora oskrbi se je lani, kakor vidite, zmanjšalo. Odbor je namreč največji fond, to je Val. Vodnikov, prepustil odseku za zgradbo . odnikovega spomenika na njegovo lastno prošnjo in proti blagajnikovomu potrdilu, ker se sklada to popolnoma z nameni, pod katerimi je bil ta denar na-biran. Prej ali slej utegne biti tudi jeden ali drug ostalih fondov izročen svojemu namenu.
(Dalie iiasiedniič.)
151    
-    158
„Matica Slovenska".
Tajnikovo letno poročilo o delovanji odborovem v dobi od 1. aprila 1887. do 31. marca 1888. 1.
(Dalje.)
Dalje je  sklenil   odbor   delati na to,   da se vsi ti fondi,   naloženi   tedaj   pri   raznih  zavodih  in   v raznih
krajih, presele v Ljubljano. Začeti se ima s hranilnico mariborsko. 4. maja pregledali so računski presojevalci društvene račune in denarne knjige za 1. 1886 in našli vse v popolnem redu. Istotako je bila društvena blagajnica v zmislu pravil po predsednikovem naročilu v navzočnosti gg. blagajnika, ključarjev in pregledovalca društvenih računov v zadnji dobi ponavljaje škontrirana; gospodje so dobili vse v popolnem redu.
Društvena knjižnica je dobila v zadnjem letu lep prirastek 280 knjig, zvezkov in časopisov deloma vsled daril, deloma po zameni od društev, s katerimi stoji „Matica" v književni zvezi, 82 vsled daril, 198 po zameni. Po jeziku jih je bilo: 108 ruskih, 84 čeških, 35 slovenskih, 21 hrvatskih, 13 nemških, 9 latinskih, 5 srbskih, po 2 angleški in bolgarski, 1 serbska. Darovalcem se je „Matica" zahvalila, kakor je bilo primerno, ali takoj iz predsedništva ali pa iz odbora. Društvom, ki so ji poslala svoje knjige, povrnila je tudi s svojimi. Po odborovem sKlepu je bilo v lanskem „Letopisu" nadaljevano poročilo o knjižnici in objavljeni oni slovenski rokopisi, katere si je odbor namenil hraniti. Nekaj starih, že zdavna objavljenih rokopisov je bilo društvu na korist oddanih, nekaj neobjavljenih in uerabljivih vrnenih pisateljem, več slovarskega gradiva pa iz ma-tičinega varstva prepuščenega vredništvu slovenskega slovarja v porabo in last.
Književna zaloga je iznašala koncem decembra 1887. leta 17127 knjig in 8127 zemljevidov; zmanjšala se je tedaj tekom lanskega leta za 539 &njig in za 247 zemljevidov. Promet z društvenimi knjigami je bil lani živahnejši, kakor predlanskim, bodisi že glede razpro-dajanja, bodisi glede daril. Pri zalogi je „Matica" skupila lani nad 300 gld., ter prodala posebej od šolskih knjig 92 „Živalstev", 74 „Geometrij4, 36 „Rastlinstev* in 31 „Somatologij". Tudi prošnje glede podaritve knjig, bodisi že od posameznih osob, bodisi od zavodov, društev, korporacij, so bile v zadnji dobi veliko mnogobrojnejše, kakor v prejšujih. Odbor, oziroma predsedništvo sta vse te prošnje reševala po običaji, večkrat izrečenem v od-borovih sejah in potrjenem že po rednem velikem zboru. Popolnoma tekom lanskega leta ni pošla nobena knjiga in noben zemljevid; nekaj jih pa sedaj hrani društvo že v tako pičlem številu, da utegnejo poiti prav kmalu. Kar še posebej dostaje novejših društvenih knjig, hrani jih „Matica" v svoji zalogi od predlanskih po 140 do 150, od lanskih le po 50 iztisov. To bodi povedano v opomin nekaterim zaostalim društvenikom in na ravnanje onim, ki žele pristopiti na novo ter se vpisati tudi še za nazaj. Koslerjev atlant poide prav kmalu. Kockejevih atlantov „Matica" ne bo vnovič natiskovala, nasprotno je sklenil odbor plošče prodati in Kockejevo zadevo kolikor mogoče pospešiti in za društvo ugodno dognati.
Naše društvo ima po različnih škofijah vsega skupaj 105 poverjeniških mest.
(Dalje naslednjič.)
167
„Matica Slovenska".
Tajnikovo letno poročilo o delovanji odborovem v dobi od 1. aprila 1887. do 31. marca 1888. 1.
(Dalje.)
Njegova glavna zaslomba je v prvi vrsti škofija ljubljanska, deloma pa tudi škofija lavantinska. Veliko ugodnejših razmer bi bilo še želeti po ostalih škofijah, akoravno se tudi v teh tti pa tam na bolje obrača. Odboru je vedno resna briga pridobiti si marljivih, za stvar in njen prospeh navdušenih poverjenikov, namere njegove so tudi precej vspešne. Gotovo je pa, da poverjenik sam vsega tudi ne more storiti, treba je, da ga tudi njegovi člani dosledno podpirajo, da mu ne stavljajo zaprek. Tudi v zadDJi dobi zvršilo se je pri matičnih poverjeništvih precej sprememb, bodisi vsled smrti, bodisi vsied odpovedi ali pa preselitve dosedanjih poverjenikov. Nove poverjenike so dobili: Gorica, Slov. Gradec, Komen, Vrhnika, Zavrč, Rateče; dobiti jih pa imajo: Kanalska dolina, Moravče in Pliberk. Reka je še vedno izpraznjena. Slovenje bistriška dekanija ima v zadnjem času jedno samo poverjeništvo; dolinskemu poverjeništvu bila je priklopljena tudi osapska dekanija.
V tesni zvezi s poverjeniškimi razmerami, ker od njih močno odvisne, so si tudi društveniške razmere, ki se jednako prvim, v zadnjih letih po malem, toda dosledno boljšajo. Za 1. 1885 je plačalo „Matici" 1130 letnikov, za 1. 188G že 1196, za 1. 1887 doslej že 1297; nekaj )ih utegne še priti, tako, da jih bo skupaj gotovo 1300. Glede letošnjega leta ni doslej še mogoče izreči konečne sodbe, akoravno je vplačevanje v primeri z lanskim istotako. Število ustanovnikov ostaje od leta do leta v bistvu jednako. Umrle ustanovnike nadomeščajo nanovo pristopivši; ustanovnikov je vedno nekoliko nad 300. V obče bi bilo pa glede društvenikov, zlasti po nekaterih krajih na deželi, želeti nekoliko živahnejšega zanimanja za „Matico". Društvo se resno trudi dosezati svoj namen in ne zasluži nikakor, da je omikano slovensko občinstvo še večinoma toli prezira. Pomisliti je tudi treba, da je društvu tem lože ustrezati željam in zahtevam društvenikov, čim večja je denarna podpora društvenikov samih. In bodimo pravični ter vprašajmo se: Katero drugo društvo, ki ima samo 1500 rednih plačnikov, podaje leto za letom svojim članom za tako nizko ceno po več kot 50 skrbno premišljenih, strokov-njaško pisanih in v jako lični obliKi tiskanih pol bralne tvarine? Želeti bi bilo skoro, da se vendar jedenkrat velik del slovenskega občinstva že znebi neutemeljenih predsodkov, ki jih še vedno goji nasproti „Matici", ter da jo duševno in gmotno podpira.
Posebej velja glede udov sledeče: Napredovali so v zadnji dobi močno, Zagreb, Gorica, Slovenski Gradec, Pazin, Dolina in Št. Peter pri Gorici; neznatno večina dekanij ljubljanske in lavantinske, deloma tudi ostalih škofij; jednake so ostale večinoma vse goriške, tržaške in krške, deloma pa tudi ljubljanske in lavantinske dekanije; močno nazadovala sta samo St. Lenart v Slov. Goricah in Pliberk.
----    175    ----
,,Matica Slovenska"
Tajnikovo letno poročilo o delovanji odborovem v dobi od 1. aprila 1887. do 31. marca 1888. 1.
(Dalje,)
Tudi na zunaj se je naša „Matica" v zadnji dobi v primeri s predzadnjo vsaj toli živahno, ako ne še živahneje gibala in razvijala, bodisi že pri razlit^.oih slovensijih, bodisi tudi pri slovanskih slavnostnih prilikah, bodisi v veselih, bodisi v žalostnih slučajih. Vselej je bilo odboru do tega, da „Matica^ pri tacih prilikah ne zaostaje za drugimi narodnimi društvi, da primerno in dostojno izraža svoja čutila in da se častno odzivlja svoji nalogi in dolžnosti. — Kar se pred vsem tiče slovenskih slavnostnih momentov, došlo je našemu društvu večje število častnih vabil, na katera je odbor ali pismeno, ali brzojavno, ako se mu je zdelo pa prilično, tudi osobno, po posebnih deputacijah odgovarjal. Omenjene naj bodo le večje slavnosti, ker bi bilo preobširno naštevati vse. 3. julija 1887 praznoval je zavedni slovenski svet častni spomin matičinega ustanovnika in prvega večletnega predsednika dr. L. Tomana. Slovesnega odkritja spominske plošče in ž njim združenih slavnostnih momentov vdeležila se je naša ^Matica" po mnogo-brojnih odbornikih, društvenikih, pred vsem pa po svojem drugem podpredsedniku, ki je v svojem slavnostnem govoru jako jasno slikal pomembo slavljenčevo za naše društvo. Ko so 15. avgusta idrijski sorojaki praznovali spomin svojega in sploh slovenskega Mae-cenata, škofa Antona Alojzija Wo]fa, omenil je društveni odbornik dr. Poklukar, v ta namen naprošen, tudi matičine čestitke. Zlatomašniku in soodborniku, ne-vstrašenemu prvoboritelju koroških Slovencev, sedaj že pokojnemu Andreju Einspielerja, čestitala je „Matica^ dne 21. avgusta pismeno po svojem predsedniku, osebno in ustno pa po odborniku Kržiči. Slavnostne sedemdesetletnice svojega častnega člana in neutrudljivega so-trudnika, župnika Dav. Trstenjaka, vdeležila se je ;,Ma-tica" 4, septembra v starem trgu pri Slov. Gradci osebno čestitajoča po svojem odborniku prof. Pleteršniku in poslala vrhu tega še pismeno čestitko.  Ko je  občinsko
____  176___
upraviteljstvo v Makarski naznauilo 20. maja tužno vest o smrti svojega rojaka, poslanca in pisatelja Pav-linoviča, izrazila mu je „Matica''brzojavno svoje sožalje. Isto tako spomnila se je sestre svoje, „Matice Srbske", povodom smrti njenega bivšegd predsednika dr. Gjurota Natoševiča, due 26. julija v Novem Sadu umršega.
(Konec prihodnjič.)
184
„Matica Slovenska".
Tajnikovo letno poročilo o delovanji odboroveni v dobi od 1. aprila 1887. do 31. marca 1888. 1.
(Konec)
Dne 16. novembra preminul je tu v Ljubljani skriptor Fran Levstik, matični prvi tajnik, mnogoletni sotrudnik, izboren kritik, slovnićar in pesnik. Njegovega častnega pogreba so se matičarji jako mnogobrojno vdeležili in društvo je položilo na njegovo rakev venec. „Matica" žaluje za svojim mnogoletnim odbornikom, kateremu je malo popreje čestitala k njegovi zlati maši čilemu in krepkemu. 16. januarija 1888 umrl je namreč v Celovci zlatomašnik Bndr. Einspieler, pri čegar pogrebu je bila „Matica", poklonivša pokojniku venec s primernim napisom, zastopana po prof. dr. Sketu. Društveni dejanski pokrovitelj, prvi podpornik in ustanovnik prevzvišeni biskup dr. Josip Jurij Strossmayer, komur je „Matica" o raznih drugih prilikah (škofovska petin-dvajsetletnica, sedemdesetletnica, zgradba djakovske prestolnice) z drugimi narodnimi društvi primerno čestitala, praznoval je letos 16. februarija, oz. 19. marca svojo zlato mašo v Djakovem. V ta namen je naprosil odbor svojega sočlana dr. Tavčarja, da v Djakovem naše društvo zastopa in v njegovem imenu slavljencu čestita. 9. marca t. 1. praznovala je „Umelecka beseda" v Pragi, s katero je „Matica" že nad dvajset let v dejanski zvezi, svojo petindvajsetletnih; „Matica" jo je pri tej priliki pismenim potom simpatično pozdravila.
Vsled trudoljubivega prizadevanja g. Navratila ima se Kopitarjeva zadeva za Slovenstvo še tekom letošnjega leta častno rešiti. Pokojniku je odmenjen na osrednjem dunajskem groblji prostor med odličnjaki. Stroški za prekop in prenos ne bodo visoki. Tudi znani Fesslovi spomenik z latinskim napisom sme ostati; treba ga bo le nekoliko popraviti, ker je precej poškodovan. StrošKi ne utegnejo biti veliki in se bodo dali dobiti. Odsek je na podlagi teh ugodnih pojasnil soglasno sklenil, nasvetu g. Navratila pritrditi.
Tudi v zadnji dobi „Matica" in njenim društvenikom neizprosna smrt ni prizanašala, da, posezala je morebiti v matičine kroge še občutljiveje, kakor v predzadnji dobi. Razveu mnogobrojnih letnikov, med njimi že zgoraj omenjeni Fran Levstik, naj bosta tu omenjena poverjenika   dekana L. Ferčnik,   f v Žabnicah   20   decembra
1887   in Jan. Toman f 7. januarija 1888 v Moravčah; odbornik   in  ustanovnik   A. Einspieler    f   16. januarija
1888  v Celovci; ustanovniki: J. Pleiweis, f 14. avgusta 1887 v Kranji; Drag. Ripšl, f 4. novembra 1887 v Vidmu ; J. Volčič, f 14. decembra v Šmarjeti pri Novem mestu ; R. Millitz, f 21. februarija v Ljubljani; dr. V. Zamik f 30. marca v Ljubljani in dr. 1. Mally, t aprila v Kranji. Bodi od strani našega društva vsem pokojnikom zadnje dobe blag spomin.