NOVO MESTO imv KURIR časopis kolektiva industrije motornih vozil Vsak dan se zvrsti najmanj šestdeset takšnih prevozov čez most in po glavni novomeški ulici in vse to je, ne glede na gost promet, postalo nekaj vsakdanjega, običajnega ... Lep je pogled na belo-modre ptiče, ki tako ubogljivo sledijo vlečnim vozilom, marsikdo pa niti ne pomisli, koliko garanja in skrbi je potrebno vložiti, preden se bo z novo IMV ADRIO postavil zahtevni kupec nekje v daljnji Skandinaviji ali na francoski rivieri. Dovolj je, če to vemo mi in če se zavedamo, kaj in kako moramo narediti, da bo prikolica pravočasno in nepoškodovana prispela v roke inozemskemu naročniku. Pri tem ima zelo pomembno vlogo skupina za nakladanje in odpremo prikolic. Njeno delo se začne ri odlagalnem skladišču, amor iz proizvodnje dostavljajo prikolice. Od tu je potrebno prikolice prepeljati na priročne depoje okoli nakladalnega pasu na železniški postaji, od koder nakla- dalna skupina izbira ustrezne prikolice, jih razmešča na železniške vagone in pritrjuje. Zelo mora paziti, da ne naloži napačne, nekompletne ali poškodavane prikolice. Enako mora poskrbeti za pritrditev, tako da se zaradi sunkov prikolice med (nadaljevanje na 3. str.) Leto 1972 - leto kvalitete Leto 1972 je bilo proglašeno za leto kvalitete. Tudi naš kolektiv se je krepko vključil v to akcijo, saj spadamo med proizvajalce najzahtevnejših proizvodov. Tekmo s kvaliteto nadaljujemo tudi v letošnjem letu. Danes ni več mogoče prodajati slabe proizvode. Avtomobili, prikolice in drugi artikli, ki jih izdelujemo v IMV, morajo biti izdelani kvalitetno in estetsko. Večina delov na avtomobilu ah prikolici je življenjsko važnih. Če pa že niso življenjsko važni, morajo biti estetsko izdelani. Zato mora biti vsaka operacija zares pazljivo izdelana. Tako so deli podvozja usodni za življenje potnikov. Vse mora biti izdelano po načrtih in standardih. Že majhna napaka v izdelavi in materialu lahko povzroči, da je vozilo življenjsko nevarno. Da se to ne bi zgodilo, je važno delo delavca, preddelavca in kontrolorja. Od mehanske izdelave delov do površinske zaščite in montaže je delo spet enako pomembnno. Tehnologija naših proizvodov gre vzporedno z moderno proizvodnjo. Zato mora biti tudi delo slehernega člana tako, da bo proizvod izdelan najkvalitetnejše. Nič manj važna ni izdelava karoserije. Od konstrukcije in izdelave delov karoserije sta važna udobnost in izgled vozila. Tu je še bolj važno ostro oko kontrolorja, saj ni mogoče vsega tehnično predpisati. Zato morajo biti vsi, ki skrbijo za kvaliteto, izredno vestni in sposobni. Od njih je odvisen videz karoserije vozila. Nič nam ne pomaga, če prepustimo kakršnokoli napako v proizvodnji, če pa vozilo ne sme z napako iz Ob zaključku leta, ko običajno pregledujemo uspehe in dosežke za preteklo leto, je sindikalna podružnica tovarne gospodinjske opreme na Mirni sklicala občni zbor. Zborovanja se je udeležil skoraj celotni kolektiv, želja posameznikov je bila, da se spregovori o težavah in uspehih, ki jih beleži naša tovarna na Mirni. Vabilu se žal ni mogel odzvati generalni direktor, ker je bil na zasedanju zvezne skupščine, v njegovi odsotnosti pa je spregovoril inž. Pavel Valentič. Občni zbor je bil lepo pripravljen, žal pa nista prišla predsednik občine Trebnje in sekretar občin- tovarne! Še hujše pa je, če gre avtomobil — prikolica z napako v prodajo. Taki proizvodi se slabo prodajajo in delajo slabo reklamo za bodočo prodajo. Zato naj ne bo člana kolektiva, ki si lahko privošči malomarno opravljanje dela, ker to škodi vsemu kolektivu. Naj omenimo, da je od kvalitete dela odvisna tudi škoda na materialu. V kolikor „delamo skega komiteja ZK Trebnje, da bi slišala tudi njuna mnenja in gledanja na naše poslovanje. Predsednik sindikalne podružnice tov. Strmole je v referatu pestro opisal delo sindikalne podružnice in poudaril, da si je vedno prizadevala služiti namenu, ki ga ima. Sindikat je skrbel tudi za rekreacijo in oddih, organiziral je izlete in ozimnico, krvodajalsko akcijo in druge prireditve ob posameznih dnevih, kot so 1. maj, dan žena in podobno. Danes še ne moremo biti zadovoljni z doseženim, pogosto nas kaj utesnjuje in zavira pri delu. Pripombe imamo na perspektivni program, katerega še nimamo za našo tovarno. Gre za program, ki bo zagotovil socialno varnost tu zaposlenih in živečih delavcev, po drugi strani pa danes ne moremo govoriti o uresničevanju 21. in 22. ustavnega amandmaja brez jasnega proizvodnega programa. Proizvodni program naj bo eden izmed pogojev za ustanavljanje TOZD. Kritične so bile tudi pripombe na iztrošeno investicijsko opremo, katero bo potrebno izboljšati, če bomo hoteli kaj več in boljše proizvajati. Leto 1972 lahko ocenimo kot leto stabilizacije, kp smo zastavljali vse moči za likvidnost podjetja, da si ustvarimo še čvrstejše temelje za obstoj in nadaljnji razvoj podjetja. O gospodarskem gibanju podjetja kot celote, posebno pa tovarne na Mimi, je spregovoril Maks Kurent, ki je opisal proizvodni program ter zbrane seznanil s problematiko in prizadevanji kolektiva na Mimi. Vprašanje proizvodnega programa se postavlja vedno v ospredje, na to nas opozarjajo tudi druge, posebno politične organizacije v občini. Čeprav vemo, da danes ni lahko najti ustrezen program, bo potrebno temu vprašanju posvetiti v naslednjem obdobju večjo pozornost. Priložnost za izmet“, dohodek naravnost mečemo v koš! Zato bomo morali tudi letos nadaljevati boj za večjo kvaliteto dela, za boljši izdelek in za čim manj uničenega materiala. S tem bomo največ prispevali k boljšemu poslovanju podjetja in k čim višjim osebnim dohodkom. Dipl. inž. Božo Kočevar, vodja proizvodnje prikolic to so, tudi priprave na uresničevanje ustavnih dopolnil. Analize naj pokažejo, kje se nahajamo in kakšne imamo možnosti, da postanemo TOZD. Druge strani vprašanj se je dotaknil inž. Valentič, ki je zbranim delavcem skušal dokazati, kako težko je danes pripraviti tak program, id bo dobro tekel, posebno ekonomsko, in da je danes veliko takšnih podjetij, ki imajo lep program, so pa finančno slaba. Za tovarno na Mimi ni bojazni, saj je ob dveh dobro utečenih programih, ki jih ima IMV, odveč govoriti o strahu za socialno varnost zaposlenih na Mimi. Strinjal pa se je s tem, da se na tem vprašanju mora veliko več delati in o njem tudi konkretno razpravljati. Vprašanju organizacije tovarne na Mimi kot TOZD v okviru IMV se mora posvetiti posebno pažnjo. Predstavnik občinskega sindikalnega sveta tov. Glogovšek se je zavzel za to, da se očuva doseženo stopnjo integracije IMV in da uvajanje TOZD ne sme porajati tendenc po dezintegraciji. Važno je tudi vprašanje informiranosti kolektiva o procesih, ki se porajajo ob uvajanju TOZD. Uvajanje TOZD mora sloneti na temeljito opravljenih analizah, tehnoloških kakor ekonomskih, obenem pa naj bo ustanavljanje TOZD na Mimi naslonjeno na interes tu zaposlenih delavcev. Razprava se je razvila v smer, po kateri naj bi določene probleme reševali hitreje. Nekateri so skušali tudi dokazovati, daje bilo v letih pripojitve zelo malo narejeno za tovarno na Mimi ter da se proizvodnem programu posveča vse premalo pozornosti. Na kraju je sestanek izvenel delovno in ugotovili smo, da nam takšnih razgovorov manjka, da se bomo morali pogosteje sestajati in sproti obravnavati vprašanja, ki zanimajo zaposlene na Mimi. Izdelava okvirjev za okna Sindikat na Mirni je zboroval . Zvari na podvozju morajo biti izdelani 100 % natančno Opozorilo Vsak dvom in bojazen sta danes odveč. Že tretji mesec izplačujemo del osebnega dohodka na hranilno knjižico preko Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto. Tudi pomanjkljivosti, ki so bile ob prvem izplačilu, so zdaj odpravljene in izplačilna mesta zadovoljujejo vsem našim potrebam. Ob tem pa še tole obvestilo: kartonček, ki ga prejemate vsakega 15. v mesecu v kuverti na račun 50 % osebnega dohodka, morate vpisati v hranilno knjižico v roku 3 mesecev, sicer izgubi svojo vrednost. Vpis v knjižico lahko opravite na vseh bankah in poštah, kjer tudi dvigujete denar. OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV Iz akcijskega programa IMV: temeljna organizacija združenega dela Zaradi lažjega uporabljanja gradiva dajemo osnovne elemente opredelitve temeljne organizacije združenega dela. TOZD je opredeljena v 2. točki XXI. ustavnega dopolnila (amandmaja). Pogoje, ki so potrebni, da bi nek del delovne organizacije lahko dobil položaj TOZD, opredeljuje ustava takole: 1) da dela s sredstvi družbene reprodukcije, 2) da tak del delovne organizacije pomeni delovno celoto, 3) da se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji. DELO S SREDSTVI DRUŽBENE REPRODUKCIJE S pojmom „sredstva družbene reprodukcije" se uveljavlja nov koncept samoupravnega sistema, kjer so skupna družbena sredstva razdeljena na TOZD. Ne more biti družbenih sredstev, ki bi rabila reprodukciji zunaj TOZD. To tudi pomeni drugačno vlogo skladov, ki so bili doslej oblikovani pri druž-beno-političnih skupnostih, bankah ali drugih samostojnih skladih. S tem ni rečeno, da bodo vedno vsa sredstva in vsak trenutek v eni izmed TOZD. Lahko se bodo združevala na podlagi samoupravnih sporazumov po odločitvi delavcev TOZD, vendar bo vedno znano, komu pripadajo. Razpolaganje s sredstvi družbene reprodukcije razumemo tudi v tem smislu, da naj ima TOZD tolikšno količino sredstev družbene reprodukcije, ki ji omogočajo poslovnost, perspektivni razvoj in delavcem v njej socialno varnost. Ob obravnavanju sredstev velja opozoriti na ustrezno kadrovsko strukturo, ki prav tako pomeni pogoj uspešnega dela. TOZD KOT DELOVNA CELOTA Dosedanja praksa iz delovanja „delovnih enot“ je močno različna. Tako so obstajale umetno izločene enote, kot n. pr. posamezne faze tehnološkega procesa, ki so svoj rezultat dela lahko uresničevale le v pogosto dvomljivih notranjih obračunih, pa tja do velikih proizvodno ekonomskih celot, ki so samostojno delovale na trgu. Ustavno dopolnilo ne določa, kaj pomeni delovna celota; to bi ne bilo primerno glede na raznolikost vseh vrst družbenih dejavnosti. Vsekakor pa bo morala biti TOZD tehnično in ekonomsko zaokrožena celota, lahko tudi funkcionalno, tako da bo delovala na tržišču ali pa-uspešno opravljala interno menjavo in obračun v delovni organizaciji. Da bi se namreč TOZD lahko enakopravno združevale dalje, morajo biti obstojne in imeti perspektivo. USPEH TOZD KOT VREDNOST Poseben pogoj za obstoj oziroma ustanovitev TOZD je, da se uspeh skupnega dela lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji. Praviloma nastane vrednost v prometu nasproti tretjim ali v združenih TOZD — delovni organizaciji s tkim. interno realizacijo. V praksi je največ problemov z interno realizacijo. Glede na ustavna dopolnila nastaja novost, ki jo je potrebno upoštevati. Z vlogo, ki je dodeljena TOZD, ji ne bi mogel določati cen centralni delavski svet, temveč bi to moralo biti predmet pogodbe med TOZD. S problemom internih cen se pogosto zamegli dohodek. Zato je najuspešnejša rešitev, da se uveljavi načelo medsebojnega poslovanja s tržnimi cenami. V primeru, da ni mogoče postaviti tržnih cen, se pravilni odnosi uveljavljajo z dogovorjenimi ali s planiranimi cenami, ki vsebujejo poleg stroškov poslovanja tudi skupni planirani dohodek. Vsi zgoraj navedeni elementi so tisti, ki jih mora del delovne organizacije izpolnjevati, da se lahko uveljavi kot TOZD. Ustava opredeljuje tudi primere, ko se del delovne organizacije ne bi mogel uveljaviti kot TOZD ali iz nje izločiti, če bi bile s tem kršene pravice delavcev v drugih delih delovne organizacije, pravice in interesi delovne organizacije kot celote in končno v primerih, če bi se s tem spremenile medsebojne obveznosti. Kjerkoli obravnavamo v gradivih ob ustavnih spremembah položaj delovnega človeka v TOZD, je tedaj razumljivo, da tak položaj velja za delavca v delovni organizaciji, ki je sama TOZD. To stališče izhaja tudi iz zadnjega odstavka 28. teze (Predlog tez o samoupravnem sistemu, temeljnih odnosih v združenem delu in drugih družbenoekonomskih odnosih — Informativni bilten zvezne skupščine, št. 92): „V delovni organizaciji, v kateri niso organizirane temeljne organizacije združenega dela ali kjer si niso pridobili pogojev, da bi organizirali temeljno organizacijo združenega dela, uveljavljajo pravice delavcev temeljne organizacije združenega dela“ (nadaljevanje s 1. str.) prevozom po železnici ne poškodujejo. Delo nakladalne skupine mora teči nepretrgoma ne glede na to, če delavce cvre poletno sonce ali jih bičajo dež, snega in buija. Nakladalna skupina se je posebej izkazala ob koncu novembra in ves december. Proizvodnja prikolic je sklenila v tem času delati 12 ur na dan in tudi skupina za nakladanje in odpremo prikolic jo je takoj posnemala. Celo več, nakladalci so se prostovoljno odločili, da bodo odpremljali prikolice tudi za dan republike, vse sobote in nedelje do konca leta. Le dve nedelji sta bili prosti in še to zaradi pomanjkanja železniških vagonov. L.....; Po končanem delu na Danskem še posnetek za spomin. Potoval sem v tujino Prikolice z znakom IMV najdemo v vseh državah zahodne Evrope. Iz leta v leto pa se njih število še močno povečuje. Čeprav so naše prikolice grajene solidno in izdelane zelo kvalitetno, vseeno potrebujejo servis, široko razvejano servisno mrežo, ki seže do vsakega lastnika naše prikolice. Del te mreže predstavljajo naše servisne ekipe, ki v vozilih KOMBI-BUS, opremljene s potrebnim materialom in orodjem, potujejo po posameznih državah in nudijo svoje usluge na prodajnih mestih ali direktno lastnikom. Nekajkrat sem sodeloval v takšni ekipi, največ v skandinavskih državah. Popravljal sem manjše napake, ki nastanejo zaradi nepazljivosti posameznika pri montaži, servisiral zavore, oziroma celotni vozni sistem, plinsko napeljavo in podobno. Ob takem delu je stik z lastniki precej pristen, čeprav je precejšnja ovira jezik. Nemščina, ki jo obvladam, v skandi- navskih deželah ni priljubljena. Lastniki se radi pogovarjajo o našem izdelku — svoji prikolici. Mnogo lastnikov hvali, kar me navdaja s ponosom, posebno kadar lastnik naš* izdelek primeija s konkurenco in ugotavlja prednosti naše prikolice. Prizadene pa me, če lastnik graja, posebej še, če je ta graja upravičena. Res, da teh ni veliko, vendar pa se takrat, ko zaradi slabo privitega vijaka strehe, ki pušča vodo, stranka stresa na nas svojo jezo, počutim zelo neugodno. Takrat si zaželim, da bi bil na mojem mestu tisti, ki je to napako zagrešil! Res, da je teh napak iz leta v leto manj, želim pa, da povsem izginejo. Skrajšal bi se delovni dan, ki traja tudi po 15 ur, skrajšal čas, ki ga prebijemo v tujini in zmanjšali stroški. Predvsem pa bi se še povečal ugled naših proizvodov. LOJZE MUHIČ član terenske servisne ekipe Boljša sodelava s firmo »LUCAS« Večji del diesel opreme smo se na sestanku s pred-na vozilih našega programa stavniki firme „LUCAS" doje proizvod znane firme menili, da bomo vse delo, ki „LUCAS", ki ima v Švici zadeva tehnično servisno svoj sedež za vso Evropo. problematiko, prevzeli v ce- Do 29. 8. 1972. smo teh- loti in reševali direktno s nično servisno problematiko proizvajalcem, in reklamacije na proizvodih y začetku decembra smo firme „LUCAS" reševali pre- p0Slali tudi prva dva mehaniko njihovega zastopništva v ka na seminar za servisiranje Jugoslaviji. Reševanje teko- in vzdrževanje diesel opreme če problematike preko po- na naših vozilih, ki je proiz-sredništva je bilo dolgotraj- vod firme „LUCAS", no in neučinkovito, zato SERVISNA SLUŽBA Gibanje osebnih dohodkov Po statističnih informacijah so se poprečni osebni dohodki v Sloveniji septembra (izplačani pretežno v oktobru) znižali v primerjavi z avgustom za 1 + in so znašali 1.960 din. Poprečni osebni dohodek v gospodarstvu je bil 1.914 din (1 % manj kot v avgustu), v negospodarskih dejavnostih pa 2.222 din (3 % več kot avgusta). Med gospodarskimi dejavnostmi je največji poprečni osebni dohodek doseglo gradbeništvo z 2.187 din (porast za 5 %), sledi pa promet s poprečjem 2.137 din (približno ista raven kot v avgustu): najvisje je poprečje v zračnem prometu - 2.669 din (2 % več), najnižje pa v poštnem - 1.925 din (ista raven kot avgusta). Po višini poprečnega osebnega dohodka v septembru je med gospodarskimi dejavnostmi na tretjem mestu trgovina z 2.081 din (1 % manj (najvišji je bil poprečni osebni dohodek pri poslovnih združenjih -2.977 din (11 % več), najnižji pa v trgovini na drobno in na debelo -2.007 din - avgusta). Na četrtem mestu je gozdarstvo s poprečjem 1971 din (1 % več kot v avgustu), na petem pa obrt s 1.864 din-(3-%? manj). Kmetijstvo je s poprečjem 1.849 din (porast* za 2 %) na šestem mestu in komunala z 1.824 din (4 % manj) na sedmem. Sledi industrija s poprečnim osebnim dohodkom v višini 1.823 din (3 %): najvišje poprečje je dosegla elektroenergija z 2.484 din (6 % več). Sorazmerno visoko je poprečje osebnih dohodkov v premogovništvu - 2.283 din (1% manj) ter v gumarski panogi - 2.223 din (1 % več), najnižja pa je med industrijskimi panogami spet tekstilna industrija - 1.642 din (6 % manj) in le nekoliko višje je bilo v raznovrstni - 1.672 din (2 % manj). Na zadnjem mestu je med gospodarskimi dejavnostmi tokrat gostinstvo in turizem s 1.771 din (4% manj kot avgusta). Poprečje osebnih dohodkov je septembra v kultumo-socialni dejavnosti doseglo 2.206 din (3 % več kot prejšnji mesec), gibalo pa se je od 2.507 (4 % več kot avgusta) v znanosti do najnižjega poprečja 1.801 din (4 % več kot avgusta) v socialnem varstvu. V družbenih in državnih službah je poprečni osebni dohodek za september znašal 2.273 din (2 % več kot avgusta): najvišji je v zbornicah - 2.628 (ista raven kot avgusta), najnižji pa v socialnem zavarovanju - 2.119 (1% manj kot avgusta). Od januarja do konca septembra je poprečni osebni dohodek v Sloveniji narastel v primerjavi z lanskim istim časom za 20 % - na vrednost 1.878 din: v gospodarstvu je letošnje devetmesečno poprečje X&30-dirrrža 20 % višje kot v istem lanskem razdobju. Za isti odstotek je poprečni osebni dohodek narastel tudi v negospodarskih dejavnostih, na vrednost 2155 din. Septembra lani je sicer nominalni osebni dohodek za 19 % višji kot v istem mesecu, realni pa le za 1 %. Primerjava za devet mesecev kaže, da se je ob povečanju nominalnega osebnega dohodka za 20 % realni v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta zvišal samo za 3 %. Izolacija poda je važna zaradi toplotne in akustične izolacije Osnovna organizacija ZK uresničuje sklepe w i n ..— Sekretariat osnovne organizacije zveze komunistov podjetja je sklical 21. decembra 1972 sestanek svoje organizacije, na katerem so ocenili gospodarski položaj podjetja, govorili o stanovanjski politiki, o uresničevanju TOZD v podjetju in o sprejemu novih članov vZK. Sestanek z zelo obširnim dnevnim redom je bil v domu JLA v Novem mestu. O gospodarskem položaju podjetja je poročal predsednik centralnega delavskega sveta Anton Šepec: O GOSPODARSKEM POLOŽAJU „V Sloveniji je v gospodarstvu za okrog 70 milijonov neporavnane izgube v letu 1971. Medtem ko bo pokritje te izgube urejeno še pred koncem tega leta, pa se bodo spričo ukrepov za odpravljanje nelikvidnosti, ki začno veljati z novim letom, v mnogo težjem položaju znašle delovne organizacije, ki bodo v letu 1972 po oceni imele skupno za 400 - 450 milijonov din izgub. Od skupno 2017 delovnih organizacij v državi, ki so stalno blokirane in jim druge organizacije dolgujejo velike zneske, jih je v Sloveniji 70, vendar je med temi delovnimi organizacijami polovico pomembnejših, ki zaposlujejo preko 31.000 zaposlenih ali 6 % vseh zaposlenih v Sloveniji. Prišteti jim je treba še 57.000 delavcev ali 11 % delavcev iz industrije. Oceno gospodarskega stanja lahko povzamemo iz rezultatov periodičnih obračunov za prvo polletje in devet mesecev tekočega leta. Kljub težjim pogojem gospodarjenja v letošnjem letu so bili rezultati prvega polletja bistveno boljši od doseženih v istem obdobju preteklega leta. Najbolj nas je prizadel odlok o zamrznitvi cen po stanju na dan 26.11.1971, kije veljal vse prvo polletje. Pozitivni rezultati so posledica pravilne in pravočasne preusmeritve proizvodnje na povečanje števila prikolic in dostavnih vozil. Hkrati smo si prizadevali izboljšati gospodarjenje z reprodukcijskim materialom in s tem delno ublažili vpliv podražitev materialov, ki so pri nekaterih vrstah dosegle tudi 30 %, medtem ko se je vrednost našega izvoznega dolarja povečala le za približno 8 %. Lahko trdimo, da je to izreden uspeh za naš kolektiv, saj je znano, da so se izgube v kovinsko predelovalni industriji v primerjavi s preteklim letom potrojile. ZA LIKVIDNOST Podjetje je že od druge polovice preteklega leta skrbelo, da bi izboljšalo svojo likvidnost. Odpovedali smo se vsem novim investicijskim naložbam, dogotavljale so se le že začete investicije, za katere so bila sredstva že prej zagotovljena. Celotno povečanje poslovnega sklada na račun doseženega dohodka v letu 1971 smo namenili za obratna sredstva,tako da bi v celoti zadovoljili predpisu o zagotavljanju obratnih sredstev, ki je bil sprejet v letnošnjem letu, v kolikor nas ne bi prizadela sprememba v režimu kreditiranja izvoza, za katerega so se roki znatno skrajšali. Tako smo morali z lastnimi sredstvi pokrivati 40 odstotno razliko pri kreditiranju izboza na komercialni kredit. Kljub temu se obveznosti do dobaviteljev niso bistveno povečale, posebno če upoštevamo, da so izredno upadla predplačila kupcev za osebna vozila zaradi preusmeritve proizvodnje. Podjetje ni imelo na žiro računu večjih blokad, prav tako je uspevalo pravočasno za vse leto izplačevati osebni dohodek delavcem in je tekoče poravnavalo vse družbene obveznosti. Veliko naporov je bilo vloženih, da so se pospešila plačila inozemskih kupcev, kar bo stanje ob koncu leta še popravilo. Po vsem tem lahko trdimo, da nas novi ukrepi v zvezi s stabilizacijo in likvidnostjo gospodarstva niso našli nepripravlje-ne.“ V obrazložitev je podal svojo oceno gospodarske politike in položaja tudi generalni direktor Jurij Levičnik, ki je osnovno organizacijo zelo izčrpno seznanil z gospodarskim gibanji. Leto 1972 je bilo tudi pri nas leto stabilizacije in utrjevanja notranjih programov. Danes lahko rečemo, da smo v tem letu uspeli veliko narediti, s tem pa smo zagotovili še čvrstejše temelje podjetju. O poslovanju s tujino je poročal Slavko Blatnik in dejal, da smo v podjetju v preteklem letu imeli več komisij in inšpekcij, ki so pregledovale naše poslovanje s tujino. Po oceni teh komisij lahko danes sodimo, da smo poslovali zakonito. Manjše napake so se kazale v neznanju posameznikov in so čisto administrativnega značaja. V tem pa se tudi kaže potreba po sprejemu sposobnih šolanih referentov za delo v zunanji trgovini. Sedanjemu kadru bomo morali v bodoče posvetiti še več pozornosti in dati možnost do izobraževanja. STANOVANJSKA POLITIKA Politiki izgradnje stanovanj se posveča vse večja pozornost. Tudi komunisti so tej problematiki dali svoj prispevek. Uvodno besedo je imel predsednik IO SP Anton Čeferin, ki je poudaril, da se mora sindikat zavzeti za hitrejšo izgradnjo družbenih stanovanj za vse kategorije delavcev. Tdcšno izgrad- njo stanovanj je tudi cenejša in hitrejša od posamične gradnje. Graditi moramo taka stanovanja, da bodo tudi glede na nove najemnine dostopna širšemu krogu delavcev. V razpravi je bilo to stališče podprto in smo občinski konferenci ZK poslali naslednji sklep: „Komunisti IMV se zavzemajo za družbeno izgradnjo stanovanj na novi lokaciji za vse kategorije delavcev. Zgradi naj se moderno industrijsko naselje, ki ga zahteva naglo naraščajoča industrija na Dolenjskem*1. KONKRETNO O TOZD Prizadevanja za uresničevanje ustavnih dopolnil so v tem, da v podjetju ustvarimo stvarne pogoje in organizme gospodarsko učinkovitega samoupravljanja, kjer bodo delavci lahko uveljavljali svojo družbeno-gospodar-sko vlogo in odgovornost. Zato naj po našem predlogu postanejo temeljne organizacije združenega dela (TOZD) v sestavu IMV tisti organizacijski deli podjetja, ki predstavljajo po določenih kriterijih dovolj zaokrožene družbeno-gospodarske enote podjetja, in v katerih bodo delavci lahko uresničevali temelj svojega samoupravnega položaja, to je ustvarjali in formirali dohodek ter ga delili po rezultatih dela. V takih pogojih proces formiranja in delitve dohodka v bodoče ne bo potekal na širši integracijski ravni združenega dela, temveč na ravneh, kjer je realno in optimalno mo- (nadaljevanje na 6. str.) «.---* Osnovna organizacija ZK uresničuje sklepe (nadaljevanje' S|, 5. str) goče razvijati in zaostriti smisel ter odgovornost delavcev za neposredno gospodarjenje in njihov materialni položaj, je rečeno v uvodnem referatu o ustanavljanju temeljne,organizacije združenega dela v našem podjetju. Komunisti so poslušali celoten program dela, ki je pripravljen za javno razpravo in bo v naslednjih dneh posredovan delovni skupini, ki pripravlja uresničitev 21. in 22. ustavnega dopolnila. V programu dela so konkretne naloge, ki obsegajo: Uresničevanje ustavnih dopolnil in nadaljnji razvoj gospodarjenja v podjetju nam zastavlja številne naloge, ki jih moramo najprej dobro analizirati, proučiti in rešiti, da bomo lahko postavili temelje in uredili pogoje za ustanovitev TOZD. KAKŠNE NALOGE? Okvirni obseg teh nalog dajejo že sama ustavna dopolnila. Veliko teh nalog pa izvira iz našega proizvodnega programa. V ta namen bo potrebno pripraviti zlasti: — analizo družbeno gospodarskega položaja podjetja in njegovih organizacijskih delov, - analizo sedanje organizacije, — analizo poslovnih rezultatov in vpliv obstoječe organizacije na uspeh poslovanja podjetja in njegovih delov, - analizo kadrovske strukture, — analizo finančno materialnega poslovanja, - osnovna sredstva, Ustavnih dopolnil ni mogoče izpolnjevati ločeno po posameznih vidikih, temveč jih moramo uresničevati kompleksno z vseh vidikov družbeno ekonomskih ciljev, ki jih zasledujemo v nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov. Ocenjujemo, da nekateri iz* med naših obratov kljub navedenim načelom danes še ne izpolnjujejo pogojev, da postanejo TOZD. Ustanavljanje TOZD naj zato temelji na strokovni analizi okoliščin za ustanovitev TOZD, obenem pa naj bo ustanavljanje TOZD osnovano na interesu v njej združenih delavcev. Predlagamo, da v našem podjetju uresničimo ustavna dopolnila v dveh fazah, in sicer: v prvi fazi predlagamo ustanovitev naslednjih TOZD v našem podjetju: 1. Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice, 2. Tovarna opreme Črnomelj, 3. Tovarna gospodinjske opreme Mirna, 4. Tovarna „Podgorje" Šentjernej, 5. Tovarna servisne opreme Beli Manastir, 6. TOZD IMV Novo mesto. Potrebne analize bodo pripravile strokovne službe in komisija za uresničevanje ustavnih dopolnil do konca julija 1973. Do 1.7. 1973 je treba izdelati merila za ugotavljanje dohodka in zajemanje stroškov v Tovarni prikolic Brežice, za ostale dislocirane obrate pa do konca leta 1973. Postopoma naj se prilagodi knjigovodska evidenca v vseh navedenih dislociranih enotah. Do 31. oktobra 1973 mo- ramo pripraviti predloge normativnih aktov, ki bodo temeljili na določilih ustavnih dopolnil in samoupravnih sporazumov. SPREJEM NOVIH ČLANOV V ZK Vodstvo mladinske organizacije in sekretariat, sta predlagala za sprejem v članstvo ZK 10 kandidatov. Sekretariat je posredoval organizaciji predloge za sprejem na podlagi tehtno opravljene ocene družbeno-političnega de- lovanja za vsakega člana ter na podlagi ocene dela na delovnem mestu, kjer kandidat dela. Sekretariat je v skladu s svojim programom obravnaval skupno 21 predlogov. Predlog za sprejem bo podan tudi na naslednjem sestanku. Sekretariat osnovne organizacije se zaveda potrebe po sprejemu novih članov in neodložljivosti akcije, ob tem pa se zaveda tudi svoje odgovornosti, posebno če gre za sprejem novih članov. SEKRETARIAT OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK Janez Šinkovec: o ustavnih dopolnilih pri nas V prejšnji številki našega glasila smo objavili nekaj osnovnih pojmov o tem, kaj pomeni temeljna organizacija združenega dela ter kako smo se lotili realizacije 21. in 22. ustavnega dopolnila v podjetju. Ugotovili smo, da na splošno premalo poznamo bistvo ustanavljanja TOZD, zato je bil po sklepu sekretariata osnovne organizacije ZK in v skladu z akcijskim programom OOZK IMV organiziran ciklus predavanj za vse člane ZK v podjetju ter vodstva drugih političnih organizacij in organov upravljanja. Prvo predavanje o osnovnih pojmih je vodil svetnik ustavnega sodišča Slovenije Janez Šinkovec. Predavanje je bilo zelo za- nimivo in je marsikoga navedlo na pravilno razmišljanje, po drugi strani pa je odprlo kopico vprašanj na področju ustanavljanja TOZD v našem podjetju. Naslednje predavanje bo v drugi polovici januarja. Vodil ga bo strokovnjak s področja financ na temo „delitev dohodka v TOZD". Kot zadnje predavanje na to temo smo namenili Petru Tošu, predsedniku komisije za samoupravljanje pri CK Slovenije, s temo „Organizacija samoupravljanja v TOZD." Predavanje bo bržkone v prvi polovici februarja. Zaradi velikega zanimanja in pomembnosti teme bodo predavanja v bodoče organizirana za širši aktiv. — obratna sredstva, — kredite, — sklade, — terjatve in obveznosti, — organizacijo finančno materialnega poslovanja, — analizo tehnološke povezanosti in delitve dela po delovnih enotah, in — analizo organizacije samoupravljanja in samoupravnih aktov. Uresničevanje ustavnih dopolnil mora potekati na podlagi skrbno pripravljenih analiz ekonomsko organizacijskih razmer v podjetju. Pri tem pa bomo morali upoštevati tudi teritorialno načelo v smislu novega komunalnega sistema, ki ga nakazuje nova ustava. Naši dislocirani obrati se bodo morali po tem tesneje druž-beno-politično in ekonomsko vezati na občino, v kateri imajo svoj sedež. Delavca pri svojem pomembnem delu — izpit za specializiranega delavca. Od delovne norme do obračuna zaslužka Kako sestavimo delovno normo, že poznamo, sedaj pa nas zanimajo osnovna pravila, preden pričnemo z delom po učinku. — Vsak proizvajalec, ki dela na določenem delovnem mestu, mora točno vedeti, koliko enot mora izdelati na uro ali na dan, da bo dosegel vsaj 100 % delovni učinek. — Delovne norme so določene tako, da je lahko vsak proizvajalec prepričan v njihovo pravilnost in realnost. — Delo po delovnih normah ne sme vplivati na kvaliteto proizvoda odnosno opravljenega dela na proizvodu. — Delovne norme naj bodo spodbuda za vsakega proizvajalca, ne samo da napravi več, temveč da tudi vskladi svojo storilnost z ostalimi proizvajalci na traku, da se doseže popoln uspeh. — Vsakemu delovnemu mestu je potrebno posvetiti vso skrb, da bo delo teklo ves delovni čas nemoteno in da se doseže ali preseže predvideni učinek. — Urejevalci, preddelavci in mojstri morajo proizvajalca nenehno poučevati, da bo delo opravljal z najmanjšim možnim številom potrebnih gibov in s kar najmanjšim razsipavanjem svoje moči, kajti le s praktičnimi in operativnimi prijemi je moč pričakovati dober delovni učinek. — Delovno mesto mora biti opremljeno z vsem potrebnim materialom za predelavo, kakor tudi z orodjem in s pripomočki, katere predvideva tehnološki postopek. Doseganje in preseganje delovnih norm na delovnem mestu ni odvisno samo od določene ali izračunane delovne norme in poznavanja pravil, temveč vplivajo nanj tudi naslednja zelo važna dejstva: — izdelava tehnologije (tehnološki postopek), — organizacija dela na delovnem področju, — pravilna in ekonomska opremljenost delovnega mesta. Zasnova predvidene in nato predpisane tehnologije je prikazana v tehnološkem postopku, iz katerega je razvidno: tehnološki proces predelave surovin in polizdelkov v gotove proizvode, ua katerem delovnem mestu, v katerem obratu in na kakšen način se bo izvršila predelava, v kakšnem času je treba določeno delo opraviti. Prav tako zajema tehnološki proces tudi vprašanje: kateri material, v kakšni količini in kvaliteti moramo uporabiti ter kakšna kvaliteta obdelave je potrebna za posamezni poliz- delek, v kakšno embalažo ga bomo dali in kako ga transportiramo do naslednjega delovnega mesta. KAKO NAJ BO PRIPRAVLJENO DELOVNO MESTO? Dobra organizacija proizvod-nje omogoča uspešno uresničevanje tehnoloških postopkov. Prav tako vpliva tehnologija v veliki meri na metode proizvodnega dela. In kaj vse naj zajema dobra organizacija dela na delovnem področju, da se bo delo odvijalo v zadovoljstvo proizvajalca in skupnosti za čim boljši delovni učinek? Pri tej nalogi sta glavna nosilca dobre organizacije in zadovoljstva služba operativne priprave dela in vodja delovne enote. Njune naloge so: — Pripraviti potreben material za dodelavo, vsaj za 6 ur vnaprej, nadaljnja dobava pa mora slediti v pravilnem zaporedju. — Material naj bo čim bliže delovnemu mestu, da preprečimo izgubo dragocenega časa z iskanjem in spraševanjem. — Polizdelki morajo biti zloženi v standardne (ne v razbite) zaboje ali palete, da se ne poškodujejo. - Vzporedno z materialom je potrebno pripraviti (v tehnološkem postopku) predpisano in dobro vzdrževano orodje, pripravo ali stroj. — Proizvajalca mora seznaniti, s tehnološkim postopkom in z delovno normo. — S proizvajalcem mora sodelovati toliko časa, da izdela prvi komad v kvaliteti, ki odgovarja vsem zahtevam, in šele nato dovoli nadaljevanje dela. — Vodi skrb, da so vsi polizdelki - proizvodi izdelani v zahtevati kvaliteti. — Točno evidentira vsakemu posamezniku število narejenih polizdelkov. — Ne dovoli prikrivanje škarta, temveč ga pomaga preprečiti. -Analizira storilnost svoje delovne enote. — Nadzira, da je obračun zaslužka proizvajalca točen. - Čuti odgovornost za varnost pri delu zaposlenih v enoti. — Negativne pojave v enoti sproti odstranjuje. IN KAJ JE DELOVNO MESTO? Delovno mesto je element, ki predstavlja posamezne nosilce dela. Ožje vzeto je delovni prostor, na katerem se opravlja ena ali več delovnih operacij. Pri sestavi in izdelavi tehnološkega postopka vedno vodi tehnologa cilj, da je delovno mesto sodobno in racionalno organizirano, za kar so potrebni naslednji pogoji: dovolj prostora za delo, dobro zračenje (ne prepih), zadostna svetloba, čistoča in red, skratka vse, kar daje delovnemu mestu obliko in urejeno podobo, kar olajšuje delo in zagotavlja varnost pri delu. Delovno mesto obsega: — določen obseg delovnega prostora, — stroj ali naprava, ki je potrebna za določeno opravilo, — važnejši proizvodni pribor oziroma orodje, ki ga rabimo pri proizvodnem delu, — prostor za namestitev delov - proizvodov. Ureditev delovnega mesta je odvisna od velikosti izdelka, ki ga bomo proizvajali, odnosno od velikosti in količine, če bomo montirali. Pravilno ureditev delovnega mesta dosežemo tudi s preizkušnjo praktičnosti položaja proizvodnih sredstev. Zato mora vodja delovne enote tej potrebi posvetiti svojo pozornost, kajti le tako bo imel dobro urejeno proizvodno delovno mesto. PLAČILNI LIST IN OBRAČUN ZASLUŽKA PO UČINKU Imamo dva načina dela po normi in sicer: individualni (posamezni) in skupinski. Najprej si oglejmo individualni (posamični) način obračuna zaslužka in kaj posamezne vpisane številke na plačilnem listu pomenijo. Za vsako delo mora proizvajalec prejeti plačilni list, ki ima nešteto pravokotnikov, na primer: Številka delovnega naloga: 1211 12341 se deli v dvoje števil; prvo število ima tri simbole - prva številka (1) nam pove, da se bo izdelek delal v proizvodnji avtomobilov; druga številka (2) nam pove, daje bil delovni nalog istavljen leta 1972 (nadaljevanje prihodnjič) y':- : V 1 ML !3tor ižŽ i. I lait 5 . - -■ Jfcrf*.. .. • - ... -V - V au mar *? m IMV ADRIA KARAVAN FRANCE je lani prodala v Franciji 4869 prikolic Adria in 200 Junioijev iz naše tovarne v Belgiji. Prodaja se je močno povečala. Da bi prodajo obdržali, reklamiramo prikolice v vseh specializiranih časopisih in revijah. Naša firma je pristala na test v vročih in težkih predelih po afriških državah Alžir in Maroko ter po Sahari. ADRIA 380 F je odlično vzdržala vse preizkušnje. Na fotografiji je odlomek iz ene največjih francoskih revij KARAVANING. Ul mmm ŠtmlM . . une čarava J09I Bil 92 Na zadnji tekmi košarkaijev Olimpije in Jugoplastike v Ljubljani je na obeh straneh dvorane opozarjal pano, kaj proizvaja naše podjetje Naše podjetje še nima lastnih prevoznih sredstev (Sleparjev) za dostavo osebnih vozil v naše poslovalnice (Ljubljana, Zagreb, Rijeka, Zadar, Split, Sarajevo, Novi Sad, Beograd, Niš), zato smo že v začetku proizvodnje organizirali pospešeno predajo — tudi v prodajalni v Novem mestu. V normalnih proizvodnih pogojih izročamo dnevno do trideset vozil. Izročanje vozil kupcem pa je otežkočeno zaradi pomanjkanja ustreznih odlagalnih prostorov, saj imamo vozila, pripravljena za izdajo, pred servisno delavnico, kjer primanjkuje prostora za nemoteno delo s strankami servisa. se nam priključujejo oziroma ponudili so nam sodelovanje še mladi iz Ljubljane iz tovarne „Avtomontaža". Veseli smo takih prijateljskih stikov, navezovanj in sodelovanja. Toda še bolj si želimo, da se mi razširimo, da postanemo številnejši, krepkejši. Vem, da ni dovolj obesiti plakat ali obvestilo na oglasno desko; danes je to že vse premalo. Plakat se že prebere, toda vsebina največkrat ostane v glavi le tisti trenutek, kasneje pa se želja po vključitvi v akcijo „s plakata" izgubi. ZAKAJ, se sprašujemo, zakaj se ne zanimajo za delo tudi tisti, ki še niso vključeni v mladinsko organizacijo? Morda naše delo ni zanimivo, dovolj pestro za vse? Toda to nam povejte vi — skupaj bomo naredili več, poživili bomo naš program dela! Morda tega časopisa ne berete vsi ali pa ne člankov o mladih, in še mnogo je teh „morda" .... Naša želja pa je, da na te in podobne „morda" in „zakaj" enkrat odgovorite! Res je, da bi se morali dobiti na skupnem sestanku, kjer bi bili vabljeni vsi mladinci in mladinke, toda šemi veste, da tega zaenkrat še ne moremo uresničiti, ker nam vsega delovni pogoji ne dovoljujejo. Dvoizmensko delo, vozači iri podobno — vse to je ovira za skupne sestanke. Še bi lahko pisali, kajti mnogo je stvari, ki bi lahko bile zapisane, toda zopet - čemu, saj več vrstic ne bo prineslo več aktivnih mladincev. Pred nami je letna konferenca in to je čas, ko bomo pregledali in ocenili dosedanje delo in sprejeli program za naprej. Datum konference še ni znan, bo pa vsklajen z delovnimi pogoji, tako bodo lahko prišli nanjo razen stalnih delegatov konference tudi vsi mladinci. Vabimo k sodelovanju slehernega mladinca v podjetju! Prekinimo naše mrtvilo in dokažimo, da smo mladi v podjetju tudi sposobni sprejeti na sebe vse obveze, ki jih pred nas po- stavlja življenje v socialistični samoupravni družbi. Prvi prispevek pa boste dali, ko se boste udeležili konference, kjer se bomo pogovorili o našem delu in si pogumno začrtali pot politične dejavnosti v naši mladinski organizaciji. To naj bo naše vabilo vsem mladim, ki žele na delo. Upamo, da prebirate časopis, posebno članke o mladih in da ne boste pozabili, da ste vabljeni na konferenco, kjer se bomo mladi pogovorli o svojih problemih in si zastavili program dela. Vida Kerin Kako predajamo kupcem osebna vozila? Izročanje je posebno otežkočeno v zimskem času. Stranke sprejemajo informacije v istem prostoru, kjer pripravljamo dokumentacijo za izročanje. Pisarna pa je premajhna, da bi v njej lahko čakali vsi kupci. Tako morajo kupci v zimskem času včasih čakati na prevzem avtomobila tudi v mrazu. Tudi navodila, kako upravljati z vozilom, in vsa druga tehnična popravila dobi kupec od mehanika pod vedrim nebom. Vse to kazi in zavira lepšo izročitev vozila in obenem zaklju-čitev pogodbenih obveznosti ter sklepanje pogodb med kupcem in tovarno. Kljub vsem težavam pa izdamo določeno število osebnih vozil. Prostore poslovalnice v Novem mestu bo nujno treba oskrbeti tudi z ustreznimi parkirnimi prostori. Tako bomo kupca lahko lepše sprejeli in si ustvarili večji poslovni ugled. MARTIN KAŠIĆ referent za prodajo osebnih vozil Običajno je, kadar prestopimo v novo leto, da naredimo obračun dela za preteklo obdobje in šele nato začnemo planirati in programirati za prihod nje. Tudi „mladi" smo se poslovili od starega leta, naredili smo korak naprej in že smo v letu 1973. Pred nami je zopet dolgih dvanajst mesecev, polnih dela, akcij, načrtov itd. Kakšno bo naše delo,' kako bomo delali, vse to je odvisno od nas samih. Zato moramo biti zainteresirani, spodbujati in pritegovati moramo k delu somladince, da nas bo več, kajti le tako bomo lahko naredili več in bili uspešnejši. Naša mladinska organizacija je ,.mlada", Sami veste, da smo z delom ponovno začeli pred letom dni in da smo v tem času zopet poživili naše vrste. Delali smo po programu, ki smo ga sprejeli na začetku, toda vseh zastavljenih nalog nismo uresničili. Bili smo aktivni, toda še vedno premalo - še vedno so med nami mladi ljudje, ki jih ne zanima delo v mladinski organizaciji. Še vedno so mladi, ki jih niti šport, rekreacija, izleti in podobno ne pritegnejo v naše vrste, kaj šele, da bi se zanimali za družbenopolitične akcije. Skozi vse leto si prizadevamo, da bi aktivni krog mladih v IMV popestrili, ga razširili in ga raztegnili po vsej tovarni, toda zaželjenih uspehov nismo dosegli. Lani smo se srečah z mladinci iz Kopra in iz Maribora, letos IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto - Izhaja vsak mesec v 4200 izvodih — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 — Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Jože SpHchal - Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani Mladinski organizaciji v korak Testna metoda uvajanja in utrjevanja plasmana gotovih izdelkov na tržišču Marketing kot najširši pojem proučevanja, analiziranja in sklepanja o stanju na tržišču blaga in storitev zajema tudi ožji pojem, to je uvajanje novih izdelkov in utrjevanje obstoječe prodaje na tržišču. Uvajanje delimo na: a) propagandno dejavnosti (tisk, radiotelevizija), b) sejemska dejavnost, c) redna, specialna in trajnostna testiranja preko specializiranih avtomobilističnih revij in časopisov, d) interna testiranja v režiji ob stoje čin in potencialnih kupcev, e) ostala dejavnost uvajanja. Ena izmed opisanih oblik uvajanja novih izdelkov in utrjevanja možnosti prodaje pri kupcih, ki imajo svoj vozni park v celoti ali v največjem številu opremljen z našimi dostavnimi vozili, se obojestransko koristno občasno uporablja kot testna metoda. Interni tester - bodoči kupec, se po pogodbi obveže preizkusiti vse komponente n. pr. dostavnega vozila, ki bi ustrezale ah bodo ustrezale za opravljanje njegove osnovne ali stranske dejavnosti. Enostavno rečeno: namen testa ni samo predstavitev izdelka, ampak tudi možnosti uporabe izdelka v konkretnem podjetju. Izvajalec testa pošlje po opravljenem testu poročilo o svojih zapažanjih-ter morebitne predloge za izboljšavo alLprila.-goditev izdelka z^ njegove redne in specifične namene. Na podoben način se komercialno preizkušajo vsi proizvodno — prodajni programi. Seveda takšne preizkušnje v praksi niso nič novega, saj opravlja konkurenca take teste pod veliko bolj ugodnimi pogoji za kupce kot je to primer z našimi testi. Gre namreč za stroške, ki morajo biti čim manjši in čim manj obremenjevati testirani izdelek. Decembra 1972 je med drugimi testi Hidromontaža iz Maribora testirala uporabnost in funkcionalnost dostavnega vozila. Zaradi zanimivosti posredujemo skrajšano poročilo o izvedenem testu. „V zvezi s sporazumom o izročitvi v testiranje dostavnega vozila IMV DIESEL „Specialni s P. K.“, člen 3, ugotavljamo naslednje: Glede na potrebe naših gradbišč v državi se je to vozilo pokazalo kot odlično. V enem vozilu je hkrati kombinirano dvojno možno opravilo, to je prevoz ljudi in prevoz tovora. Vozilo je bilo ves čas testiranja na našem gradbišču v Mostarju, kjer je oskrbovalo z raznim materialom za izgradnjo Alu-kombina-ta. Skupno je bilo prevoženih okrog 2.500 km. Tehnično je bilo vozilo ves čas brezhibno, razen manjših pomanjkljivosti, ki jih je opazil naš mehanik na gradbišču. Njegove ugotovitve prilagamo v originalu in pre- pisu. Vlečna moč motorja je za naše potrebe zadovoljiva, enako tudi hitrost vozila. Čeprav za leto 1973 nimamo točnih načrtov, koliko in kje bomo gradili, smo predvideli nakup približno 5 vozil te vrste. Vozilo vam vračamo v enakem stanju kot smo ga prevzeli, nepoškodovano in v brezhibnem stanju, z vsem pripadajočim orodjem in tehnično dokumentacijo. Če so vam za vašo službo potrebni še kakšni podatki, ki jih nismo zajeli v našem poročilu, vam bomo na vašo željo takoj odgovorih.” Tudi letos bomo morah nadaljevati s podobnim predstavljanjem naših vozil pri kupcih, kajti testiranje vozil ni le informativna akcija prodajne službe, ampak služi tudi za merilo kakovosti izdelkov, ki jih proizvajamo za trg. ■ v £ g8B88B88888wB»8«8li«8»8888W88^www^ IMV—DIESEL „SPECIALNI PK“ je še enkrat dokazal, da je bila naša odločitev za konstruiranje m proizvodnjo tega avtomobila pravilna, saj je to eno od naših najbolj iskanih vozil. Utekavanje motorja se začne v tovarni ših motorjih se ta metoda nič Proizvajalci motornih vozil le malokrat poudarjajo, da je utekanje motorjev nujno potrebno, vendar je „med vrsticami" njihovih navodil za uporabo lahko razbrati, da nov motor le ni sposoben za največje obremenitve. Tudi mnenja strokovnjakov so večkrat deljena. Praksa in izkušnje pa dokazujejo, da ravno utekanje bistveno vpliva na življenjsko dobo naših motorjev. Nemalokrat v naši službi rešujemo primere prevelike potrošnje olja ali celo težjih okvar na motorju, ki so posledica „predolge noge", kot to po navadi imenujemo. Ponovno želimo poudariti, da se nov motor v uporabi šele, ko je segret na delovno temperaturo, lahko vrti z 2/3 najvišje dovoljenih vrtljajev, kar velja tudi za turiranje neobremenjenega motorja. Ni še zgodovina, ko so bili mnogi motorji plombirani na omenjeno število vrtljajev; to plombo so odstranili pri 3000-3500 prevoženih kilometrih, ko je motor praktično že utečen. Na sodobnej- se ---------- več ne uporablja, torej je utekanje motorja prepuščeno vestnim voznikom, ki pa na žalost velikokrat niso vestni. Utekanje motorja se začne praktično s prvim startom vozila na traku in je zaupano naše- mu osebju vse do predaje vozila kupcu. Gornje opozorilo je namenjeno prav njim, ker še vedno opažamo „športno" vožnjo vozil s preizkusnimi tablicami. STANE SLAPNIČAR servisna služba Od 1. januarja - samo za denar in bone Ta teden so INA iz Zagreba, Hena iz Sarajeva, Jugopetrol iz Beograda, Novega Sada, Sarajeva, Skopja in Kotora podpisali sporazum, po katerem bodo od 1. januarja 1973 prodajah naftne derivate na bencinskih črpalkah samo za gotovino ter denarne in turistične bone. Doslej so namreč lahko na bencinskih črpalkah razne transportne in druge organizacije kupovale bencin s potnimi nalogi, knjižicami in podobno. Ker pa mnoga podjetja potem svojih dolgov niso plačevala, so se podpisniki tega dogovora odločili za omenjeni korak. Razen tega, da podjetja tudi po več mesecev niso plačevala računov, pa je takšna prodaja naftnih derivatov povzročila tudi več zlorab, ker je bil pač promet brez denarja. Prišlo je tudi do večjega števila kazenskih prestopkov, do sodniških intervencij in podobno. Predstavniki menijo, da bodo s tem dogovorom vse take in podobne zlorabe preprečili. Specializirani delavci na izpitu O priučevanju delavcev na delovnem mestu v našem podjetju smo vas že seznanjali v prejšnjih številkah našega glasila. Tudi pri vsakodnevnem delu se veliko zaposlenih srečuje z delavci na pri-učitvi; z njihovimi težavami, napredkom, uspehom in neuspehom. Delavec na priučitvi v sedanji obliki izobraževanja v času uvajalne ddobe in prvega leta priučevanja močno obremenjuje proizvodnjo, vodstva oddelkov in preddelavce. Veliko dela, ki so ga delavci na priučitvi opravili, je potrebno popravljati ali pa tudi polizdelke izločiti. V tem času je potrebno ukrepati tudi vzgojno, saj mladi fantje, polni mladostne zagnanosti in nedoločenega življenjskega cilja, često zaidejo pod Slabe vplive. Opažamo, da se nekaj mladih fantov preveč vdaja alkoholu, slabi družbi, manjšemu kriminalu in tudi potepu-štvu. Posveti s starši zato niso redki in v glavnem delujejo na življenje in zadržanje mladincev. Ugotavljamo, da starši v več primerih prehitro prepustijo mlade fante v samostojno življenje, za kar še niso sposobni, oziroma starši ne znajo ustvariti oblike vodenja mladega fanta v njihovih razvojnih letih. Samo kritiziranje, poniževanje ah prepustitev težav drugim je zelo slaba oblika za uspešno uveljavitev mladega fanta pri delu in v pošteni družbi. mlade delavce ali pa jih celo zavajajo. Uspeh delavca na priučitvi ah vajenca je dejansko tudi uspeh njegovega mojstra in ostalih zaposlenih, ki so vsak po svoje prispevali, daje mladi fant uspel pri delu. O usposobljenosti mladih delavcev, ki so končali triletno priučitev, vas želimo seznaniti danes. V proizvodnji prikolic so v novemmbru končali priučitev štirje delavci in vodstvo proizvodnje prikolic jih je na podlagi njihovtega uspešnega dela predlagalo, naj opravijo izpit iz praktičnega dela. Uspešno opravljeni izpit je tudi osnova za napredovanje in povišanje osebnega dohodka. Izpitna komisija v sestavi: tehnolog obrata, vodja oddelka, preddelavec in referent službe za izobraževanje delavcev je od- Večletne izkušnje našega ko- ločila, da delavci za izpitno detektiva in odgovornost do vzgoj- lo opravijo končno montažo no izobraževalnega dela posameznih vodilnih in vodstvenih delavcev in delovnem mestu ter prikolic tipa ADRIA v izvedbi 305 SLB. Predvideno delo so delavci opravili na delovnem tudi neposrednih proizvajalcev, mestu v redni proizvodnji. Delo ustvarja delovno vzdušje, ki je obsegalo: vgradnjo oken, ugodno vpliva, da večina delav- montažo okrasnih in robnih cev na priučitvi uspešno prebro- profilov, zračnikov, plinske iri di mladostne težave in se uspo- elektro inštalacije, vseh svetlob-sobi za samostojnega delavca, nih teles, plinskega kuhalnika, Žal pa imamo v podjelju posa- plinske peči, hladilnika, vrat in meznike, ki s svojimi negativ- še veliko ostalih manjših del. nimi zgledi slaho vnlivaio na Morali so še preizkusiti vse in- štalacije in predati prikolico kontrolni službi. To delo je normirano za 15,5 delovnih ur. Opravila pa sta ga dva delavca, ki sta skupaj delala osem ur. Po organizacijski shemi je določeno, da se predvideno delo na montažnem traku opravi na 20 različnih mestih. To pomeni, da mora biti delavec, če hoče uspešno končati montažo prikolice, usposobljen za delovna mesta. . Prav ta usposobitev je bistvena za specializiranega delavca, ki lahko v vsakem času zamenja manjkajočega delavca na delovnih mestih ali pa, da lahko z največjim uspehom opravlja delovno dolžnost na posameznih delovnih mestih. Izpitno delo je potekalo v redu. Kontrolor v proizvodnji je po končanem delu prikolico pregledal in jo brez večjih pripomb prevzel. Izpitna komisija je izvršeno delo pregledala in ga ocenila s prav dobrim uspehom. Novim specializiranim delavcem čestitamo k uspehu, obenem dajemo priznanje njihovim mojstrom in ostalim delavcem, ki so sodelovali pri učenju delavcev v času priučitve! Podjetje bo novim specializiranim delavcem priznalo njihovo usposobljenost in jih uvrstilo v II. plačilno kategorijo. Za primerjavo: usposobljeni kvalificirani delavec prejme po končanem učenju poklica III. kategorijo. Razlika samo za eno plačilno kategorijo med kvalificiranim delavcem in specializiranim delavcem daje jasno sliko, da je delo specializiranega delavca pravilno ovrednoteno. Izpitno delo na kontroli Med delavci na priučitvi na delovnih mestih opažamo v zadnjem času zelo slab odnos do učenja teoretičnih predmetov oziroma do vključevanja v teoretične tečaje. Organizirali smo že dva tačaja, vendar je bil odziv tako majhen, da smo morali tečaje prekiniti. Eden izmed glavnih pogojev, da postane delavec na priučitvi specializiran delavec, je v tem,, da uspešno opravi vse predvidene tečaje. Če tečajev ne konča po internih zakonskih določilih, ne more delati izpita. S tem pa je prizadet pri nagrajevanju. Učna snov, ki jo obsegajo tečaji, je delavcu potrebna za strokovno delo in tudi za splošno izobrazbo. Predavajo redni predavatelji šolskega centra v Novem mestu po posebno prilagojenem učnem programu, prirejenem za potrebe Industrije motornih vozil. Naša delovna skupnost bo potrebovala strokovno usposobljenega in splošno razgledanega upravljavca. Zato so predvideni tečaji za delavce na priučitvi posebno pomembni. Ponovno obveščamo vse delavce na priučitvi, ki so v II. in III. letniku priučevanja, da smo pripravljeni v bližnjih mesecih organizirati tečaje za PK in specializirane delavce ter tako dati sposobnim delavcem pogoje, da si pridobijo interno kvalifikacijo — specializacijo. Z uspešnim učenjem si bodo delavci pridobili potrebno znanje in možnost napredovanja v osebnih dohodkih. Prijave sprejema kadrovski oddelek od 31. 1. 1973. KAJ MENITA PO IZPITU? Jože IVANEŽ:„Moja priučitev se je malo zavlekla, saj sem med tem časom že odslužil kadrovski rok. V Industrijo motornih vozil sem prišel kot mlad fant. Najprej so me zaposlili pri kleparjih na obijanju prikolic, nato pa so me premestili na končno montažo prikolic. V času priučitve sem dobro o svojil. znanje za delo na prikolicah in pridobil življenjskih izkušenj za življenje. Izpitno delo ni bilo težko, kljub temu, da nekaterih delovnih operacij že dalj časa nisem delal. Ko človek dobro spozna prikolico in opremo, se pri delu laže znajde. Rad opravljam delo na montaži prikolic, vendar se želim še bolj usposobiti. Računam, da bom šel v šolo za poklicnega vozni- (nadaljevanje na 13. str.) (nadaljevanje z 12. str.) JOŽEIVANEŽ ka, potem pa po možnosti v 'avtopark. Kolektiva ne bi rad zapustil, saj sem zrastel z njim in se v njem dobro počutim. Pri mlajših delavcih na pri-učitvi opažam, da nekateri prelahko jemljejo delo in delajo zato neodgovorno. Vsak kupec želi dobiti dobro vozilo, sicer ga ne vzame. Potrebno pa bi bilo, da bi delavce na priučitvi bolj premeščali po delovnih mestih, da se lahko bolj usposobijo in več naučijo. Soglašam, daje II. kategorija po uspešno opravljenem izpitu dobra nagrada, vendar pozneje delavec ne bi smel ostati v tej plačilni kate-goriji.“ Razgovor o organizaciji SLO v podjetju je bil koristen in zanimiv. Sindikati in splošni ljudski odpor Zvone ČINKOLE: ,Zaposlen sem v proizvodnji prikilic na delovnem mestu končnega pregleda in predaje prikolice v adju-stažo. V IM V sem prišel kot 15-letnik in se priučeval na delovnem mestu. Dolgo je trajala priučitev, vendar sem vztrajal. Želim se še izobraževati v večerni šoli. Zelo mi je žal, da nisem izkoristil možnosti ter se izučil poklica, pa sem se v osnovni šoli premalo učil. To izgubo bom poskušal nadoknaditi. V IM V bom ostal, posebno če se bodo osebni dogodki uredili. V tej sredini se dobro počutim in se razumem z delavci in predpostavljenimi. Z znanjem, ki sem si ga pridobil med priučitvijo in življenjskimi izkušnjami, katere mi je dal kolektiv, sem zadovoljen. SLUŽBA ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV V splošni, ljudski odpor se kot družbeno-politična organizacija vključujejo tudi sindikati, ki so dolžni posvečati največjo pozornost razvijanju in krepitvi obrambne moči naše države, da bi obvarovali svobodo in enotnost naših narodov in nemoten razvoj naše socialistične samoupravne družbe. Zveza sindikatov Jugoslavije in tudi občinski sindikalni svet Novo mesto kot najširša družbeno-politična organizacija delavcev v občini mora biti aktivno vključena v splošni ljudski odpor kot mobilizator delavskega razreda in kot idejno politična sila samoupravljalcev. Tako si je zapisal v svoj program dela občinski sindikalni svet Novo mesto, ko je bil 15. decembra 1972 na pobudo odbora za narodno obrambo pri Zvezi sindikatov Jugoslavije gostitelj republiške komisije za SLO in komisije za SLO pri ObSS Karlovec. Razširjena seja je bila na Otočcu, kjer so si predstavniki izmenjali mišljenja in izkušnje s področja organizacije splošnega ljudskega odpora v delovnih organizacijah. O položaju in vlogi sindikatov v SLO je bil organiziran tudi ogled našega podjetja. Gostje so se pred ogledom tovarne seznanili z našim proizvodnim programom. Predvsem jih je zanimalo, kako je v naši delovni organizaciji glede na velikost, specifičnost in zahteven proizvodni program speljan program splošnega ljudskega odpora. Novosti tehnične knjižice Člane kolektiva obveščamo, da smo v tehnični knjižnici dobili nove priročnike Kaiser Dragutin - Elektrotehnički priručnik (četvrto dopunjeno izdanje) Skupina avtorjev — Metalurški priručnik Obenem vam priporočamo nekaj zanimivosti iz domačih in tujih strokovnih revij, ki so na razpolago v tehnični knjižnici: Reifen auf Glatteis (Gume na poledeneli cesti) (Teil 1) ATZ št. 1/1972 Moeglichkeiten und Gren-zen der Verminderung des Reifen - Ablaufgeraeuches (Možnosti in meje zmanjševanja šumov gum pri vožnji) —ATZ št. 1/1972 Mehraxiale Servohydrauliche Pruefstaende fuer Schvving-festigkeit Untersuchungen an Kraftfahrzeug Achsen. (Več-aksialne servohidravlične mize za raziskovanje dinamike trdnosti osi na vozilih) ATZ št. 4/1972 ' Reifen auf Glatteis, Zweiter Teil (Gume na poledici) — ATZ št. 4/1972 Stossdaempferrvaermung und Daempfer Wirkung (Segrevanje in delovanje amortizerja) ATZ št. 4/1972 Der Sitz als Verbindungsele-ment von Mensch und Kraftfahrzeug (Sedež kot zveza med voznikom in vozilom) ATZ št. 4/1972 Entwicklungsstand des VW Experimental — Sicherheitsauto (Stanje razvoja eksperimentalnega varnostnega vozila VW) ATZ št. 3/1972 Testing Heavy duty axles (Raziskovanje osi, ki delajo pod obremenitvijo) Automobile Engineer št. 6/1971 Ueber der Schmierung der Kolbenringe (O mazanju batnih obročev) MTZ št. 2/1972 Poslovanje preduzeča i poslovanje funkcije (Moderna organizacija št. 9/1971) Optimacija internog transporta, MTO št. 1-2/1972 Planiranje kadrova u skladu s razvojem preduzeča, MTO št. 1-2/1972 Schvveissmaschinen in modernem Karoseriebau (Varilni aparati v modemi karosemici) Optimale Zuordnung von Werkzeugmaschinen in einer Fertigungshalle mit Verge-gebner Gebaeudeabmessung in einer Richtung (Optimalna enosmerna razporeditev orodnih ' strojev v proizvodni hali s predpisanimi dimenzijami hale.) -Werkstattstechnik št. 4/72 Rationalisierung der Ferti-gungsvorbereitung (Racionalizacija priprave proizvodnje) Werk-stattstechnik št. 4/72 Laufende Uebervvachung von Werkzeug-manschinen im Betrieb (Tekoči nadzor orodnih strojev v obratu) Org anisationsmoeglichkeiten von Qualitetsstellen (Možnosti organizacije kontrolnih mest) Qualitet und Zuwerlaes-sigheit, št. 11/1972. Del sodobne tehnologije je kvalitetno orodje planira dobavo vseh standardnih orodij. V orodjarni izdelajo orodje po načrtih in postopku do končne montaže. Po vsaki operaciji se kontrolira kvaliteta izdelave, ki je v večini slučajev zelo zahtevna, ker je od točnosti orodja odvisna kvaliteta izdelanega kosa v proizvodnji. Po končani montaži orodje preizkusijo na delovnem mestu, za katerega je predvideno, po potrebi odpravijo še zadnje pomanjkljivosti in ga oddajo pro- izvodni delavnici, za katero je predvideno. Izdelava novih orodij je določena s planom osvajanja novih delov, za popravilo orodij pa je plan največkrat „takoj“, ker proizvodnja stoji. Za taiko delo je potrebno dosti prožnosti in sodelovanja s proizvodnjo, z nabavnim oddelkom in uvoznim oddelkom, ker so posamezni deli orodja napravljeni iz kvalitetnih materialov. Od konstrukcije, izdelave in Zagotoviti rezervne deI e Naši proizvodi so iz precejšnjega števila delov, ki jih izdelujemo bodisi v matični tovarni v Novem mestu ali v obratih, ki so priključeni k IMV v Novem mestu. Za izdelavo teh delov in za finalizacijo končnega proizvoda je na podlagi konstruktivne dokumentacije izdelana tehnologija, ki predvideva osnovna sredstva, režim obdelave in vse potrebne pripomočke, orodja in priprave, brez katerih si uspešnega dela ne moremo zamisliti. Za vsako delovno mesto in za izdelavo vsakega dela v tovarni je predvideno potrebno orodje z večjo ali manjšo vrednostjo, odvisno od komada — operacije, ki se z njim obdeluje. Od pravilne uporabe in odnosa do orodja, s katerim delamo, je odvisno, kako dolgo bomo delali z enim orodjem in koliko kosov bomo z njim izdelali. Točnost in kvaliteta delovnega kosa je odvisna od točnosti obdelovalnega stroja, tehnološke discipline, strokovnega nastavljanja orodja in delavca na delovnem mestu. Tako delo pa je uspešno šele tedaj, če je orodje dobro konstruirano, kvalitetno izdelano in ekspeditivno in dobro vzdrževano, pravočasno dano na ostrenje in po potrebi tudi na čiščenje in mazanje. Za to vsakodnevno vzdrževanje orodij in pripomočkov šo postavljene grupe orodjarjev v skladiščih, kjer se orodje izdaja ali zamenjuje. Dolžnosti grup orodjarjev je, da vsako orodje, pripravo ali pripomoček po vrnitvi z delovnega mesta pregledajo, po potrebi popravijo in pripravijo za ponovno izdajo na delovno mesto. Dožnost vseh delavcev, nastavljalcev in preddelavcev pa je, da spoštujejo režim obdelave, predpisan na tehnološkem postopku in dajo orodje pravočasno na vzdrževanje. Tako preprečujejo večje poškodbe ali pa celo uničenje orodja. Delovne pripomočke izdeluje v precejšni meri domača orodjarna, ki pripravlja orodja za osvajanja novih artiklov in odklanja večje kvarelome na orodjih v eksplataciji. Izdelavo novih orodij naroča tehnološki oddelek, ki na osnovi konstruktivnih načrtov delovnih kosov konstruira ali pa predvideva nabavo orodij, priprav in pripomočkov. Služba priprave dela v orodjarni izdela postopek in normativ, potreben za izdelavo orodja, naroči potreben material in da orodje v izdelavo v orodjarno. Ta služba tudi skrbi za vse rezervne dele, potrebne za vzdrževanje raznih ročnih strojčkov, pištol, pripomočkov itd. ter Povpraševanje, zahteve in pritisk kupcev za rezervne dele, predvsem za dostavna vozila IMV, se stopnjuje iz dneva v dan inje tako močan, da ni mogoče več vzdržati. Naročila naših prodajaln in pogodbenih servisov IMV ter končnih potrošnikov se večkrat ponavljajo in povečujejo količino za dele, ki jih že dalj časa potrebujejo. Ti deli so funkcijskega pomena za vozila. Vozila, ki stojijo, se ne morejo usposobiti za promet, če ne dobavimo teh delov. Kupci na terenu niso najbolj zadovoljni s preskrbo z rezervnimi deli ter s tem v zvezi odklanjajo nakup novih vozil — o tem nas seznanjajo naši predstavniki na sestankih in s pismenimi opozorili. Problematični so predvsem rezervni deli domače proizvodnje, ki niso vezani na zunanjo dobavo. Prodaja rezervnih delov s centralnim skladiščem si prizadeva, da bi zadovoljila vsem zahtevam kupcev, kar pa ni mogoče, ker se dobava po planu ne vzdrževanja orodja je odvisna tudi varnost delavca, ki dela s tem orodjem. V vseh preteklih letih se zaradi zelo intenzivnega razvoja tovarne in zaradi vedno večjih planskih nalog, katere smo uresničevali le z velikim prizadevanjem, temu ne moglo posvečati dovolj pozornosti. V zadnjem letu smo bolj pozorni na to in smo precej pomanjkljivosti že odpravili. Ne more pa vsako orodje biti popolno zavarovano, zato je dolžnost vseh nas, da delavca pravilno uvedemo v delo, da bi zmanjšali število nezgod pri delu. Z adaptacijo orodij, katera ne jamčijo dovolj varnega dela, bomo še nadaljevali do dokončne ureditve, čeprav je to ogromno delo, ki zahteva kar največjo skrb tehnologov in orodjarne. Proizvodnja in za to potrebno število orodij in pripomočkov je v zadnjih letih tako narastla, da orodjarna s pomanjkljivimi osnovnimi sredstvi ni več kos vedno večjim nalogam, ki so pred njo. Zelja vseh v orodjarni je, da damo proizvodnji čim boljša in kvalitetnejša orodja, kar pa je mogoče samo s kvalitetnimi orodnimi stroji, katerih pa nam zdaj primanjkuje. Vzdržljivost in življenska doba vseh pripomočkov, orodij in priprav je odvisna od pravilnega nastavljanja, pravilnega dela z njimi in pravilnega vzdrževanja. V vseh obratih v tovarni imamo približno 9000 postavk orodja v skupni vrednosti približno 1,75 milijarde starih dinarjev. V interesu nas vseh je, da to orodje naredi čim več proizvodov in traja čim dlje, ker bomo s tem doprinesli še večji delež k učvrstitvi in likvidnosti našega p0<1Ma' tKANC GROS vodja orodne službe uresničuje v celoti. Ne glede na postavljeni mesečni in letni plan stalno opozarjamo in prosimo za manjkajoče dele vodstvo proizvodnje vozil. Mislim, da je že čas posvetiti več pozornosti rezervnim delom za domače tržišče, če hočemo obdržati oziroma povečati prodajo naših izdelkov in rezervnih delov. Le solidna preskrba z rezervnimi deli povečuje prodajo gotovih izdelkov] Franc Šmid Vodja prodaje rezervnih delov IMV KURIR 6* 1 _ 1E ;■>- 10-7-3 Vaša kri rešuje življenje Dolg je delovni dan za zaposlenega delavca, še daljši pa je za bolnika, ki leži na bolniški postelji in čaka, da se mu povrne zdravje, zaceli raztrgano tkivo ali zarastejo polomljene kosti. Koliko je bilo nesrečnih in smrtnih primerov v preteklem letu, nam povedo statistiki. Koliko pa je bilo vsej primerov, pri katerih so pomagali do ozdravljenja bolnika ali ponesrečencem rešili življenje krvodajalci, ni nikjer zapisano. Nekaj o tem nam pove podatek, da je bilo na transfuzijski postaji v Novem mestu odvzeto 9821 krvi. To je velika količina, ki si jo najbolje predstavljajo lahko samo ljudje, ki so kri že darovali ali sprejeli. Plan odvzemov krvi je bil v preteklem letu dosežen in prekoračen. K temu dosežku so prispevali tudi naši delavci - krvodajalci, ki so kljub delovnim obvezam in v nekaterih primerih brez prostih delovnih dni nesebično darovali kri. Naše podjetje je od občinskega odbora RK sprejelo plan za odvzem krvi, ki je na podlagi števila zaposlenih znašal 420 odvzemov. Naši krvodajalci so se krvodajalskih akcij udeležili 361-krat. To je visoka številka, ki dokazuje humanost zaposlenih delavcev. Vsem krvodajalcem se za njihovo kri najlepše zahvaljujemo in prosimo, da se tudi v bodoče odzovejo klicu sočloveka, ki je v življenjski stiski. Obenem vabimo vse člane kolektiva, naj se vključijo med krvodajalce. Najprej navajamo imena krvodajalcev in krvodajalk, nato pa v oklepaju za vsakega posamič še podatke, kolikokrat je daroval kri v letu 1972 ter kolikokrat doslej skupno! Od oktobra do 31. 12. 1972 so darovali kri sledeči tovariši in tovarišice: Karlo Majerič (lani 3-krat, skupno dal kri 20-krat), Jože Kolenc (2-krat, 11-krat), Brane Aubar (2-krat, 4-krat), Mijo Ba-sarac (1-krat, 4-krat), Slavko Gričar (1-krat, 5-krat), Anton Conta (1-krat, 3-krat), Alojz Medvešček (2-krat, 2-krat), Jože Sive (1-krat, 2-krat), Alojz Novak (1-krat, 5-krat), Majda Kramarič (1-krat, 5-krat), Jože Rajer (1-krat, 5-krat), Nada Baj-'nik (1-krat, 5-krat), Aleksander Zupan (3-krat, 29-krat), Janez Jerman (2-krat, 17-krat), Jože Rožman (2-krat, 7-krat), Cvetka Retelj (1-krat, 1-krat), Alojz Kralj (1-krat, 3-krat), Anton Vlahovič (1-krat, 2-krat), Jože Štefančič (1-krat, 11-krat), Stanislav Kresevič (1-krat, 5-krat), Jožefa Kovačič (1-krat, 2-krat), Anton Rajk (3-krat, 7-krat), Avgust Pavlič (3-krat 18-krat), Martin Hočevar (2-krat, 2-krat), Alojz Muhič ((3-krat, 3-krat), Jože Perla (1-krat, 3-krat), Jožefa Belko (2-krat, 7-krat), Ivan Šinkovec (1-krat, 7-krat), Miha Basarac (2-krat, 5-krat). Martin Simončič (1-krat, 5- krat), Danica Šegina (1-krat, 3-krat), Slavko Bogolin (-------, 10-krat), Jože Macedonij (1-krat, 1-krat), Anton Škufca (1-krat, 4-krat), Milan Čarman (1-krat, 1-krat), Stanko Klobučar (1-krat, 7-krat), Franc Kmc (2-krat, 3-krat), Franc Zupančič (2-krat, 10-krat), Jože Kopina (1-krat, 4-krat), Anton Radovan (3-krat, 7-krat), Ciril Kukman (1-krat, 16-krat), Martin Šafar (2-krat, 16-krat), Franc Andoljšek (2-krat, 3- krat), Franc Čečelič (4-krat, 19-krat), Franc Dragan (2-krat, 4- krat), Jože Penca (1-krat, 1-krat), Alojz Drčar (1-krat, 21-krat), Viktor Bmlc (2-krat, 3-krat), Alojz Pavlin (3-krat, 19-krat), Ramis Bašič (1-krat, 1- krat), Janez Gazvoda (3-krat, 19-krat), Martin Može (2-krat, 6- krat), Jože Florjančič (2-krat, 2- krat), Peter Šuštaršič (3-krat, 7- krat), Stanko Tramte (3-krat, 6-krat), Janez Junc (2-krat, 8- krat), Anton Miklavčič (4-krat, 17-krat), Franc Sašek (3-krat, 11-krat), Ivan Rajk (3-krat, 3-krat). Ivan Božič (3-krat, 13-krat), Jože Cimprič (1-krat, 7-krat), Ivan Turk (3-krat, 19-krat), Stanko Vraničar (2-krat, 7-krat), Pepca Pečnik (2-krat, 15-krat), Branko Turk (1-krat, 10-krat), Franc Brulc (2-krat, 13-krat), Anton Gregorčič (1-krat, 3-krat), Anton Kraševec (1-krat, 7-krat), Jože Dežman (3-krat, 5-krat), Vinko Mikec (1-krat, 3-krat), Ivan Hrovati (1-krat, 1-krat), Alojz Kalin (1-krat, 3-krat), Slavko Novak (1-krat, 4-krat), Silvo Pajk (1-krat, 1-krat), Franc Golobič (1-krat, 3-krat), Ivan Štangelj (1-krat, 4-krat), Martin Saje (2-krat, 7-krat), Jože Hrovat (1-krat, 1-krat), Rašo Stojanovič (1-krat, 2-krat), Brane Maver (1-krat, 3-krat), Franc Gorenc (1-krat, 6-krat), Ivan Barbič (2-krat, 5-krat), Lucijan Rojc (2-krat, 9-krat). V občini Trebnje so darovali 23., 24., in 25. 10. 72 kri naslednji delavci: Anton Gričar, Albin Grčar, Anton Jerovšek, Alojz Kafolj, Stane Miklič, Viktor Novak, Anton Petje, Anton Povše, Ivan Urana, Franc Vrbovšek, Jana Ziherl, Anton Zupet, Marija Zakrajšek. V občini Krško so darovali 1. 12. 1972 kri naslednji delavci: Jože Leško in Vlado Kotar. V občini Metlika so darovali 17. 10. 1972 in 18. 10. 1972 naslednji delavci: Ivan Črnugelj, Martin Gornik, Zvonko Žugelj, Drago Krštinc, Ivan Ambrožič, Vlado Čurčič, Stanislav Golobič, Vladimir Mikola, Ivan Petrič, Ivan Šavom, Martin Kočevar, Jože Klemenčič, Ivan Žlogar, Angela Žlogar, Ferdo Potočnik, Ivan Košir, Anton Zupančič, Milan Pavlič, Jože Nemanič, Anton Breznik, Janko Čeič, Tinka Hostič, Fani Turk, Silvo Muc, Martin Vrviščar, Jože Petrič, Stanislav Jordan, Jure Drakulič, Martin Ogulin, Milan Plavac, Alojzij Turk, Anica Povrženič in Niko Jakljič. Vsem krvodajalcem najlepša hvala za darovano kri! Poškodbe v novembru 1972 52 5 182 17 Z Avtomobilska proizvodnja -14 poškodb: lakirnica 1, montaža dostavnih in osebnih vozil 3, karosernica 6, presernica 3, mehanska ob delava 1. Prikoličarska proizvodnja *-9 poškodb. Skupne službe - 6 poškodb. Vzroki poškodb: neuporaba zaščitnih sredstev: 4 primeri, nepazljivost: 3 primeri, nepoučenost: 2 primera, neuporaba teh. zaščite: 1 primer, tehnična pomanjkljivost: 4 primeri, nepravilen delovni postopek: 8 primerov, neustrezno del. sredstvo: 2 primera, vrez z ostrimi robovi: 5 primerov. Poškodbe delov telesa so razvidne iz slike, kjer navajamo podatke za poškodbe od 1. 1. do 31. 10. 1972 in od 1. 11. do 30.11.1972. • Na poti na delo in z dela so se poškodovali: Vinko Gorenc, Anton Povše in Janez Selak. Za nami je še ena uspešna sejemska prireditev: mednarodna razstava sredstev prometa in zvez v prostorih Beograjskega sejma. Naš 256 m2 velik izložbeni prostor je bil v hali IX. Okolico smo okrasili z zastavami IMV, ki so bile vidne že od vhoda. Prav tako smo nase opozorili ob vhodni poti na sejem za avtomobiliste, ob kateri smo postavili transparente z našimi napisi. Ob tem je najbolj pomembno, da smo od vseh obiskovalcev izložbe poželi priznanje, da smo svoje izdelke predstavili zares organizirano in v stilu IMV. S tem smo tudi zagotovili, da ni bilo poslovnega človeka, ki si ni ogledal naših izdelkov, z več partnerji pa smo okrepili stare in navezali nove poslovne stike.