NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 29 - LETO 53 - CELJE, 23. 7.1998 - CENA 280 SIT (19,5 HK)
SEDEM MESECEV NA HEROINU
pretresljiva pripoved osemnajstletnice. kije postala odvisna od heroina, za pomoč odvisnikom
in svojcem že jeseni društvo Up. Stran 10.
Diskriminirani
»diktator«
Zlata in bronasta medalja
za varovanki Marjana Fabjana.
stran 19.
DEVET NOVIH STOLČKOV
V devetih novih občinah na Celjskem čaka na nove župane devet novih stolčkov, stran 2.
ELITA SE VRTI
Kdo pa skrbi zanjo?
v kroniki s Celjskega napoved Aninega plesa. Stran 32.
Poklon vsem
Marijam
šele na Via Marii se prepričaš, da Marija res
živi v raju. Reportaža na strani 34.
V modi je
poroka
Poročne obleke pretresajo modni svet. stran 35.
Poletje postaja pasje
Vročina zadnjih dni nas ni prepričala le o tem, da smo sredi najhujšega poletja. »Vročinskih«
udarov je še več - na primer vroča razprava o novih občinah in njihovem finaciranju v
parlamentu, pa vroče novice o orožarski aferi, vse več razbitih prekupčevalskih
mamilarskih združb, vroče razprave o prometni (ne)varnosti - res - pasji dnevi.
Za osvežitev v
vročih dneh
Olepšajte si dni z zelenjavo, testeninami, gobami, morskimi
sadeži, sokovi... Stran 46.
TV VODIČ NA STRANEH 39-42.
2
DOGODKI
msnm
Devet novih stolčkov
Poslanci so včeraj potrjevali ustanovitev devetih novih občin na Celjskem
že pred torkovim in
sredinim nadaljevanjem iz-
redne seje, na kateri so po-
slanci v državnem zboru do-
končno sprejemali zakon o
ustanovitvi občin ter določi-
tvi njihovih območij, je bilo
vse bolj ali manj jasno.
Na Celjskemnaj bi se doseda-
njim 23 občinam pridružilo še 9
novih. Poslanci so že pretekli
teden v drugi obravnavi potrdili
ustanovitev novih občin Bistri-
ca ob Sotli, Dobje, Dobrna in
Solčava. Ta odločitev je bila
skladna z vladnim predlogom
in tudi predlogom komisije za
lokalno samoupravo.
Malce drugače pa je minila
razdelitev občine Žalec, za ka-
tero je vlada predlagala, naj
ostane enotna. Toda poslanci
so potrdili ustanovitev petih
novih občin - poleg okrnjene
občine Žalec so na tem po-
dročju nastale občine Braslov-
če. Polzela, Prebold, Tabor in
Vransko. Na ta predlog za
sprejemanje zakona v celoti do
torka zvečer ni bilo vloženega
amadmaja..V vseh občinah so
prepričani, da bodo sedaj lažje
razporejali svoj denar, zbran z
dohodnino, ki ga bo država
nakazovala v občinske prora-
čune. Ker bodo nove občine
bliže ljudem, bodo v njih lažje
reševali težave in probleme...
Skratka, v sedanjih krajevnih
skupnosti vidijo obilo možno-
sti za dobro življenje mladih
občin. Te naj bi zaživele v za-
četku prihodnjega leta, vendar
pa bodo novembra že razpisa-
ne lokalne volitve. »Takrat bo-
do odločali volivci oziroma
krajani in sami izbrali, kakšno
vodstvo bodo dobili,« odgovar-
jajo v večini občin na obtožbe,
da jim gre pri zahtevah po last-
nih občinah samo za stolčke.
Pri odločanju o naselju Pri-
hova so poslanci upoštevali vo-
ljo ljudi, izraženo na referen-
dumu, in naselje priključili ob-
čini Nazarje, naselje Obrežje
pa poslej sodi v občino Radeče.
Veliko razprav je na izred-
nem zasedanju povzročil tudi
predlog zakona o spremembah
in dopolnitvah zakona o finan-
ciranju občin. »V Sloveniji bo
zaradi novega zakona prizade-
tih 14 občin, med njimi tudi
Luče. To pomeni, da bo zaradi
zakona na boljšem približno
milijon in pol ljudi. Za tiste, ki
bodo na slabšem, pa se itak
predvideva večja udeležba dr-
žave pri večjih investicijah,« je
menil mozirski župan in posla-
nec Jakob Presečnik in dodal,
da za občino Mozirje, na pri-
mer, po podatkih iz leta 1996
pomeni nov zakon bistveno iz-
boljšavo pri financiranju.
L,	I URŠKA SELIŠNIK
Poslanca obljubila pomoč
Odbor za popravo krivic
občini Šoštanj je v ponede-
ljek pripravil pogovor s po-
slanci v državnem zboru.
Odbor za popravo krivic, ki
šteje že 60 članov, so ustanovi-
li v začetku julija, namen od-
bora pa je opozoriti na prob-
lem zaradi velenjskega premo-
govnika, od katerega je imela
koristi samo velenjska občina,
Šoštanjčani pa so potegnili
krajši konec. Predsednica od-
bora Cvetka Tinauer je pove-
dala, da so se odločili za civil-
no obliko delovanja, ker je iz-
postavitev te problematike na
občinskem svetu povzročila
skoraj obsedeno stanje v obči-
ni.
Šoštanjčani bodo zahtevali
popravo krivic z ustrezno
odškodnino in razlastitvijo
vseh nepremičnin v občini, ki
so v lasti velenjskega premo-
govnika. Sporna je tudi tabla
dobrodošlice, ki so jo postavi-
li Velenjčani in ki naj bi služi-
la kot mejni kamen. V Šošta-
nju trdijo, da je postavljena
na črno.
Glede mejnega kamna ozi-
roma mej med občinama Šo-
štanj in Velenje so se šoštanj-
ski svetniki odločili, da bodo
počakali na odločitev držav-
nega zbora.
Ponedeljkovega sestanka
sta se udeležila poslanca Ja-
kob Presečnik in Mirko Za-
mernik. Mozirski župan Pre-
sečnik je povedal, da je v pro-
ceduri zakon o rudarstvu, in
predlagal, naj Šoštanjčani ob-
likujejo svoje predloge in sta-
lišča, ki jih bo posredoval dr-
žavnemu zboru. Lučki župan
Zamernik pa je zagotovil, da
je pripravljen posredovati pri
oblikovanju zakona o popravi
krivic občini Šoštanj. Odbor
bo po zagotovilu Tinauerjeve
deloval, dokler ne bodo rešeni
vsi problemi, v kratkem pa
bodo s problematiko seznanili
varuha človekpvih pravic,
predsednika vlade in druge
poslance.	US
Ključi v Podčetrtku
v občini Podčetrtek so v ponedeljek predali ključe stano-
valcem treh novih neprofitnih stanovanj. Letos bodo zgradili
vsega skupaj sedem novih stanovanj, večinoma neprofitnih
ter eno socialno.
Stanovanja, ki so jih predali namenu v začetku tedna, so v
nekdanjih prostorih vrtca v stanovanjskem bloku v Podčetrtku.
Jeseni bodo v Bistrici ob Sotli predali stanovalcem še ključe
štirih stanovanj. Z njihovo gradnjo začenjajo v teh dneh,
zgrajena pa morajo biti v dveh mesecih. Vrednost stanovanj v
Podčetrtku je 10 milijonov tolarjev, v Bistrici pa naj bi stala blizu
13 milijonov.	BJ
41. seja Mestnega sveta Mestne občine Celje
v ponedeljek, 27. julija, se bo ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega
doma v Celju, pričela 41. seja Mestnega sveta Mestne občine Celje.
Na njej bodo obravnavali: pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov
Mestnega sveta Mestne občine Celje od 30. 3. 1995 do 22. 7. 1998 in
potrditev zapisnika 40. seje mestnega sveta z dne 29. in 30. 6.1998; pod 4-
a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge in b) vprašanja, pobude in
predlogi; pod S - predlogi komisije za mandatna vprašanja, volitve,
imenovanja, priznanja in nagrade: a) predlog za zamenjavo člana v
Odboru za družbene dejavnosti, b) predlog za zamenjavo člana v Komisiji
za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade in v
Statutarni komisiji, c) imenovanje direktorja Muzeja novejše zgodovine
Celje; pod 6 - kategorizacija Bolnišnice Celje; pod 7 - statutarni sklep o
ustanovitvi četrtnih skupnosti in krajevnih skupnosti v Mestni občini
Celje ter o določitvi njihovih območij, organov in pristojnosti - prva
obravnava; pod 8 - odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov v
mestni svet in za volitve župana Mestne občine Celje - prva obravnava;
pod 9 - odlok o gospodarski javni službi za plakatiranje in obveščanje -
druga obravnava; pod 10 - odlok o kategorizaciji občinskih cest v Mestni
občini Celje - prva obravnava; pod 11 - poročilo o ureditvi razmerij med
Celjskim sejmom, d.d. in Mestno občino Celje - podpis pogodbe; pod 12 -
odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zavarovanju in začasnem
urejanju grobišč in grobov vojnih in povojnih žrtev revolucije na območju
občine Celje - prva obravnava; pod 13 - odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Dolgo polje I in CRC Golovec -
Celjski sejem - druga obravnava; pod 14 - a) predlog stališč do pripomb in
predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidal-
nega načrta Rekreacijski center »Na Golovcu« - Mollier in pod b) odlok o
spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Rekreacijski
center »Na Golovcu« - prva obravnava; pod 15 - a) predlog stališč do
pripomb in predlogov na javno razgnjeni osnutek sprememb in dopolni-
tev zazidalnega načrta Šmarjeta, b) odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o zazidalnem načrtu Šmarjeta - prva obravnava in pod 16 - pregled
zakonitosti izplačevanja plač v zavodih in drugih osebah javnega prava.
Straničani (še kar)
protestirajo
Krajani Stranic so v pone-
deljek, 20. julija, organizi-
rali mirni protest pred pe-
skolomom, ki jim že nekaj
časa povzroča preglavice. Če
se še vedno ne bo nič pre-
maknilo, bodo zaprli pesko-
lom.
Na svoje nezadovoljstvo za-
radi škode, ki jim jo povzroča
vse večji peskolom, so Strani-
čani opozorili z mirnim pro-
testnim shodom. Skupina
približno šestdesetih krajanov
je od šestih do devetih dopol-
dan, opremljena s transparen-
ti, mirno stala na cesti pred
peskolomom, ob devetih pa so
se skupaj z zreškim županom
Jožetom Koširjem in predsed-
nikom krajevne skupnosti
Stranice Maksom Brečkom
odpravili do kuhurnega do-
ma. Tam so se dogovorili, da
podjetju Ingrad Gramat ne
morejo več dovoliti izkorišča-
nja peskoloma v škodo tam
živečih ljudi. Na Stranicah so
prepričani, da z mirnimi pro-
testi ne bodo dosegli ničesar
in zato bo naslednji korak fi-
zična zapora peskoloma. Ka-
že, da tokrat mislijo resno, saj
so se odločili, da proti Ingrad
Gramatu vložijo tudi civilno
tožbo za povračilo škode, ki jo
je in jo še povzroča obratova-
nje peskoloma.	PP
NA KRATKO
Letos pločnik iz Brezovca
ROGATEC - Letošnja najpomembnejša naložba v tej občini bo
gradnja 1,5 kilometra pločnika Brezovec-Rogatec. Z gradbenimi
deli nameravajo začeti septembra, prejšnji teden pa so v!
Direkciji RS za ceste odpirali ponudbe za oddajo del. Naložbo v
predračunski vrednosti 49 milijonov tolarjev bo sofinanciralo
ministrstvo za promet in zveze. Lani so v naselju Rogatec
zgradili 1,1 kilometra pločnika med Rogatcem in tovarno Em-
kor. (BJ)
Grad Strmoi in asfaltiranje
ROGATEC - V tem tednu začenjajo v Rogatcu z nadaljnjo
prenovo objektov dvorišča trškega gradu Strmoi, za kar name-!
njata ministrstvo za kulturo in občina letos 7 milijonov. Sicer pa
je julij v znamenju asfaltiranja 5,5 kilometrov lokalnih in
krajevnih cest. Najpomembnejša je prejšnji teden asfaltirana
Kuternik-Bela (2,3 kilometra). Ta bo povezala oddaljene doma-
čije demografsko ogroženega obmejnega območja Loga z magi-
stralno cesto proti Celju. (BJ)
Ljudje brez ceste
ROGATEC - Občina je v zadnjem času uredila makadamske
dovozne ceste do štirih oddaljenih domačij, kjer so bili pred tem!
brez povezave s svetom. (BJ)
V Celje še vedno s 50 km/h
CELJE - Kmalu po sprejemu prometnega zakona so predstav-
niki Direkcije RS za ceste in UNZ Celje pregledali razmere na
magistralah vzhod-zahod in jug v Celju ter soglašali, da je
hitrostna omejitev na 50 km/h v predelih med Medlogom in
Teharji ter mestnim središčem in Polulami nepotrebna. Direkci-
ja RS za ceste je zatem izdala odločbo o povišanju hitrosti na
obeh cestnih odsekih (na 70 km/h), vendar so nam v Podjetju
za vzdrževanje in varstvo cest Celje povedali, da so približno
pred 14 dnevi prejeli začasni preklic odločbe, zato z namešča-
njem novih prometnih znakov omejitve hitrosti še niso začeli.
Do namestitve le-teh pa seveda velja za voznike omejitev
hitrosti vožnje na 50 km/h. (IS)
PoŠta cez dva tedna
LUČE - Otvoritev prvega dela večnamenskega objekta bo
Zavgusta, ko bo tudi tradicionalni Lučki dan. Po dolgih zapletih
je Upravna enota Mozirje končno dovolila zagon čistilne napra-
ve, kar je bil predpogoj za otvoritev nove pošte. Drugi deJ I
večnamenskega objekta bo uporaben predvidoma jeseni. [Ž.Z) ,
Šola do konca leta
NAZARJE - Naslednji mesec bo nova osnovna šola že pod
streho, večnamenski prostor, učilnice za devetletno šolo in
prostori za glasbeno šolo pa naj bi bili vseljivi do konca leta. Za
letos je v načrtu tudi začetek gradnje telovadnice, za naslednje
leto pa posodobitev in razširitev sedanje osnovne šole. (Ž.Z.)
Asfalt v Savino
LJUBNO - Sedem srednjegorskih kmetij je zdaj povezanih z
moderno cesto. Spodnji ustroj za poldrugi kilometer odseka v
Savino so pripravili krajani in s tem opravili za okrog 8
milijonov tolarjev del, 11 milijonov za asfaltno prevleko pa je
prispevala občina Ljubno. (Ž.Z.)
Gobarski tečaj
GORNJI GRAD - Gobarska družina bo letos pripravila dve
razstavi in še nekaj predstavitvenih akcij. Najbolj pomemben
bo vsekakor začetni tečaj poznavanja in nabiranja gob, ki bo
namenjen najširšemu krogu ljubiteljev narave. (Ž.Z.)
Za Bistrico vrtec. Pristavi
telovadnica
Skupni prihodki letošnjega občinskega proračuna v
Podčetrtku znašajo 439 milijonov tolarjev, kar je za več
kot četrtino več kot lani, skupni odhodki pa 454 milijonov
tolarjev, za 30 odstotkov več kot lani.
Tako so se odločili občinski svetniki prejšnji teden, po tretji
obravnavi. Primanjkljaj nameravajo pokrivati z zamiki plačil
pri posameznih naložbah. Med naložbami namenjajo 14,5
milijona tolarjev iz lastnih sredstev za prenovo vrtca v
Bistrici ob Sotli ter nadaljevanje gradnje telovadnice in doma
krajanov v Pristavi. Sicer pa pričakujejo še 61 milijonov iz
različnih ministrstev za pristavško telovadnico, sanacijo cest
po prednostnem vrstnem redu ter za cesto skozi Vonarje, ki
bo zbližala obe obsoteljski zdravilišči.
Med letošnjimi prihodki je predvidel Podčetrtek za zago-
tovljeno porabo (ter za naložbe v tem okviru) 60 odstotkov
od celotnega zneska. Sicer pa računajo v Podčetrtku za letos,
po povišanju turistične takse ter odprtju novih nočitvenih
zmogljivosti, na 38 milijonov tolarjev turistične takse, kar je
51 odstotkov več. Za tretjino višji naj bi bili tudi letošnji
prihodki od komunalnih taks, pa tudi od komunalnih pris-
pevkov bo več denarja.	BJ
Št. 29..23. julij 1998

DOGODKI
Kako določiti pravšnje
plače direktorjem?
Nadzorni odbor Mestne
občine Celje je konec mar-
ca in sredi junija pregle-
doval, kako je z zakoni-
tostjo izplačevanja plač v
zavodih in javnih podjet-
jih. Pri pregledu ravnatelj-
skih plač niso ugotovili
nepravilnosti, drugače pa
je s plačami direktorjev
javnih podjetij, kjer so za
izplačila v javnih podjetij
Energetika, Javne naprave
in zlasti Vodovod-kanali-
zacija ugotovili, da odsto-
pajo od višine funkcionar-
skih plač v Mestni občini
Celje.
Po besedah člana NO MOC
Marka Zidanška so ugotovi-
li, da bi skladno z vladnim
sklepom o višini plač direk-
torjev javnih podjetij v dr-
žavni lasti, ki smejo dosega-
ti 90 odstotkov plač mini-
strov, tudi v občinah moralo
veljati, da bi plače direktor-
jev javnih podjetij vezali na
plačo župana. V tem prime-
ru, so ugotavljali, bi morali
plače nižati. Sicer pa so pri
preverjanju še ugotovili, da
so izplačane plače skladne z
individualnimi pogodbami,
ki jih imajo vsi trije direktor-
ji in so sestavljene na osnovi
Dogovora o kriterijih za in-
dividualne pogodbe o zapo-
slitvi poslovodnih delavcev
in delavcev s posebnimi
pooblastili in odgovornost-
mi v gospodarstvu iz leta
1995, ki je bil v času sklepa-
nja pogodb tudi edini pravni
temelj.
V Nadzornem odboru
MOC so še ugotavljali, da so
lani začeli veljati novi pred-
pisi, vladna komisija za ka-
drovske in administrativne
zadeve pa je sprejela sklep o
merilih za določitev osnovne
plače ter nagrad direktorjem
za uspešnost poslovanja jav-
nih podjetij, agencij in skla-
dov, katerih ustanovitelj je
država. Analogno temu je v
pripravi tudi predlog meril
za lokalno raven. Glede na
podatek o plači resornega
ministra pa so v nadzornem
odboru pripravili simulativni
izračun, po katerem ob upo-
števanju vseh bonitet bruto
plača direktorja javnega pod-
jetja na lokalni ravni ne bi
smela presegati 699 tisoč to-
larjev.
Svetnikom so zato predla-
gali, naj nadzorne svete jav-
nih podjetij zadolžijo, da us-
kladijo obstoječe individual-
ne pogodbe z obstoječimi in
novimi pravnimi temelji, zla-
sti pa je treba uskladiti ob-
stoječe razlike v izplačilu
plače, ki so jo ugotovili v
javnem podjetju Vodovod-
kanalizacija.
C . - -1. STAMEJČIČ
Ker je med celjskimi svetniki kar nekaj članov nadzor-
nih svetov javnih podjetij, je v njihovem imenu mag. Ivan
Eržen sprožil vprašanje, kako torej v Celju določiti plače
direktorjem javnih podjetij. Menil je, da analogija občine
z državo ne vzdrži, saj denimo županska plača krepko
zaostaja za plačami ministrov, in se vprašal, ali naj
individualne pogodbe temeljijo na osnovi veljavnih krite-
rijev ali na osnovi tistih, ki jih priporoča občinski nadzor-
ni odbor. O tem bodo občinski svetniki ponovno razprav-
ljali v ponedeljek.
KTV v Obsolelju
v občini Podčetrtek lah-
ko zaenkrat spremljajo
programe kabelske televi-
zije v občinskem središču
ter v Olimju, kmalu pa naj
bi bilo tako tudi v drugih
krajih.
Gre za naložbo podjetnika
Martina Hohnjeca iz Olimja,
lastnika Halcoma in pivovar-
ne, ki je dal ponudbo domači
občini. Podjetje že pripravlja
projekte, saj občina podelitve
koncesije ni dolžna razpisati,
pa tudi nobenih sredstev ne
namerava prispevati.
Prvi priključki naj bi bili
mogoči v letu dni in to najprej
v Imenem, v približno dveh
letih pa bi jih dobili po vsej
občini. Posamezni priključek
bi stal od 80 do 95 tisoč tolar-
jev, z možnostjo plačila na
obroke (ter potem z meseč-
nim prispevkom za vzdrževa-
nje v znesku približno 950
tolarjev). V ponudbi je nad 40
televizijskih programov ter
približno 16 radijskih, ome-
njajo pa še možnost računal-
niških priključkov ter občin-
skega kanala. Z omenjenim
podjetjem naj bi se pogovarja-
li o gradnji kabelske televizije
tudi v občinah Šmarje pri Jel-
šah in Kozje.
V občinskem svetu Podče-
trtka, ki se je seznanil s pod-
jetnikovo ponudbo, so pred
kratkim podprli aktivnosti v
zvezi z gradnjo kabelske tele-
vizije.	BJ
Prvič priznania
Ljubenci bodo na svoj četr-
ti občinski praznik (petek
pred flosarskim balom) pr-
vič podelili priznanja. Slav-
nostna seja bo 31. julija, od-
ločili pa so se za dve vrsti
priznanj ter eno nagrado.
Zlati priznanji bodo dobili
Lenka Kralj in GD Radmirje
za 100-letnico obstoja, srebrni
Jelka Marovt in RD Ljubno
za ureditev ribnika ter brona-
sto Zala Toš. Vse posamezni-
ce so nagrajene za delo na
kulturnem področju. Denar-
no nagrado bo dobila študent-
ka Anita Lakner, ki se je prav
tako uveljavila v kulturi. Priz-
nanja županje bodo dobili Ja-
na Lipovšek za celostno ure-
janje kraja, Danica Vezočnik
za pravno pomoč občini Ljub-
no in zakonca Kopin za ureja-
nje javnih površin.
Prireditve v pozdrav praz-
niku se bodo vrstile skoraj
ves naslednji teden. Osrednja
bo tradicionalni flosarski bal
s srečanjem s potomci spla-
varjev iz Španije, letošnja no-
vost pa je etnografski prikaz
»umivelce«. Člani domači
kulturnega društva bodo
predstavili obisk nepovablje-
nih gostov mladoporočence-
ma teden dni po poroki, ko so
pregledovali, če je po ohceti
kaj ostalo.	Ž.Z.
Tito se obrača v grobu
Asfaltiranje preostanka regionalke v občino Kozje
Na makadamski regional-
ni cesti iz Kozjega in Lesič-
nega proti Celju se bodo zne-
bili makadama. Po razpisu
Direkcije RS za ceste za od-
dajo del za dokončanje mo-
dernizacije preostanka ceste
med Prevorjem in Lesičnim,
bodo 3L julija odpirali po-
nudbe.
V tem mesecu so na maka-
damskem odseku med Prevor-
jem in Lesičnim dokončali as-
faltiranje 1,5 kilometra regio-
nalne ceste, do Lesičnega pa
še ostaja 2,1 kilometra maka-
dama. Za dela na preostanku
makadama bo komisija avgu-
sta izbrala najugodnejšega po-
nudnika. Če ne bo posebnih
zapletov, nameravajo septem-
bra začeti s pripravljanjem
gradbišča ter začetkom ze-
meljskih del za asfaltiranje
preostalih dveh kilometrov
prašne ceste.
Tako so nam prejšnji teden
povedali v državni direkciji
za ceste, kjer so prepričani,
da bo regionalka zagotovo
povsem asfaltirana prihod-
nje leto. S tem bo občinsko
središče v Kozjem, kjer sta
med drugim tovarni Konfek-
cija Mont in Dekor, dobilo
najkrajšo asfaltno povezavo
s Šentjurjem, Celjem in dru-
gimi kraji (turisti pa do pri-
vlačnih objektov Kozjanske-
ga parka v Podsredi). Sicer
pa je Kozje edino občinsko
središče Slovenije, ki ga po-
vezuje z regijskim središčem
še vedno makadamski odsek
ceste.
Vrednost letos opravljenih
del na regionalki, ki je na ob-
močju šentjurske in kozjanske
občine, znaša 120 milijonov
tolarjev, vendar so nekaj sred-
stev namenili že za lanska
predhodna dela. Letos so as-
faltirali na posebno zahtev-
nem, plazovitem terenu, zato
so visoke tudi številke. Pri tem
so morali postaviti podporne
konstrukcije, ki bodo varovale
cesto pred plazenjem. Lani je
bilo asfaltiranega pol kilome-
tra ceste, sicer pa je asfaltira-
nje »ceste maršala Tita« nalo-
ga, ki se je lotevajo vsaj eno
desetletje.
V direkciji za ceste pou-
darjajo, da gre za zelo drago
naložbo (1 kilometer ceste
stane 150 milijonov tolar-
jev). Pravijo, da je prišlo do
odločitve za asfaltiranje za-
radi tukajšnje potrebe po
pospešenem razvoju in de-
mografske ogroženosti osrč-
ja Kozjanskega. Doslej naj
ne bi bilo dovolj prometa,
saj so se vozniki makadama
izogibali v velikem loku. Ta-
ko so nekateri uporabljali na
poti v Šentjur in Celje bis-
tveno daljšo povezavo skozi
Podčetrtek in Šmarje pri Jel-
šah.
BRANE JERANKO
Kdaj šenliurski nadvoz?
šentjurski občinski svet je pred dnevi namenil v okviru
letošnjega proračuna 20 milijonov tolarjev za priprave na
gradnjo nadvoza čez železniško progo pri Zikošku. Gre za
lažjo povezavo z Gorico pri Slivnici in Planino.
Župan Jurij Malovrh je svetnike obvestil, da začenjajo
Slovenske železnice v teh dneh z remontom železniške proge
nied Šentjurjem in Grobelnim, pri čemer bodo lahko odstra-
njeni material gramozne grede koristili za nasip bodočega
nadvoza. Začeti nameravajo z nasipom ob južnem tiru, gra-
moz pa bodo potrebovali tudi za obvozne poti ob progi.
V letošnjem občinskem proračunu so za ta del ceste sprva
namenili 7 milijonov tolarjev, v državnem pa 1 milijon. To se je
zgodilo, ker niso pričakovali kredita za Slovenske železnice, je
povedal župan svetnikom.	B. J.
PO SVETU
Pogreb zadnje
carske družine
v nekdanji ruski prestol-
nici Sankt Petersburgu je bil
slovesen pogreb posmrtnih
ostankov zadnje ruske car-
ske družine Romanovih.
Carja Nikolaja II. in njegovo
družino so natanko pred 80
leti v Jekaterinburgu ustrelili
boljševiki. Med posmrtnimi
ostanki pa ni trupla princese
Marije in carjeviča Alekseja.
Znanstveniki domnevajo, da
so ju usmrtih isti dan, nato pa
verjetno upepelili. Pa tudi si-
cer je bilo dosti debat o avten-
tičnosti posmrtnih ostankov.
Patriarh ruske pravoslavne
cerkve Aleksej II. se ravno za-
radi sporne verodostojnosti
le-teh ni udeležil pogrebne
slovesnosti. Vendar pa DNA
testi in druge obsežne raču-
nalniške in laserske preiska-
ve, ki so jih naredili v Rusiji,
ZDA in Veliki Britaniji z 99,9
odstotka gotovosti kažejo, da
res gre za posmrtne ostanke
Romanovih. Ruski geolog Av-
donin jih je našel že leta 1978,
vendar so zaradi strahu pred
tedanjimi oblastmi grobišče
odprh šele 13 let kagneje. Ko-
nec januarja letos pa je vladna
komisija tudi uradno potrdila,
da gre za Romanove. Rodovi-
na Romanovih je v Rusiji vla-
dala skoraj 300 let; v ta rod sta
spadala tudi Peter Veliki in
Katarina Velika.
Miloševica pred
sodisce
Skupina ameriških sena-
torjev je sprejela resolucijo,
v kateri Belo hišo poziva, naj
Slobodana Miloševiča spravi
pred sodišče za vojne zločin-
ce v Haagu. Povod za to so
zadnji dogodki na Kosovu.
Poleg tega ga obtožujejo, da
se je z njegovim prihodom na
oblast leta 1987 začel konflikt
v nekdanji Jugoslaviji. Za vo-
jaško delovanje na Kosovu
srbski vožd dnevno porabi
dva milijona dolarjev; zato se
nekateri samo sprašujejo, ko-
liko časa bo še vzdržal tak
tempo. Na sedežu Nata kljub
temu potekajo priprave na
morebitno posredovanje. Si-
cer pa so tudi ta teden poteka-
li srditi boji za vsako ped
ozemlja. Pomembnejša novi-
ca pa je, da se je v Prištini
prvič sestal parlament kosov-
skih Albancev, kar naj bi bil
prvi korak k razglasitvi repub-
like. Na njegovo zasedanje je
vdrla srbska policija, Id je
inavguracijo sicer zamudila,
je pa zato zasegla vso doku-
mentacijo ter »parlamentar-
ce« ovadila. Osvobodilna voj-
ska Kosova pa še vedno zago-
varja »osvoboditev ozemlja«
kot prvi korak k neodvisnosti.
Ruski premier
opozarja
Ruska duma ni sprejela
vseh zakonov iz protikrizne-
ga programa, zato je pre-
mier Kirijenko zagrozil, da
se bo to zgodilo bodisi s
predsedniškimi odloki ali
vladnimi resolucijami. Kiri-
jenko je še napovedal, da
naslednje mesece Rusijo ča-
kajo težki časi.
Država je sicer od Medna-
rodnega denarnega sklada do-
bila zagotovilo o posojilu,
vrednem skoraj 23 milijard
dolarjev, ob predpostavki, da
bo sprejela protikrizni pro-
gram. Sklad zahteva, da
Moskva prihodnje leto zmanj-
ša njen proračunski primanj-
kljaj na 2,8 odstotka BDP; le-
tos ta znaša 5,6 odstotka. Ko-
renite finančne reforme bo
zelo težko izvesti, saj val ne-
zadovoljstva v državi zaradi
neizplačanih plač in pokojnin
nenehoma narašča. Rudarji
so tako na primer že postavili
stavkovne straže na ključne
železniške povezave v Sibiriji,
pa tudi protesti pred moskov-
sko Belo hišo niso več osam-
ljen primer.
Španija podpira
Slovenijo
Slovenski predsednik Mi-
lan Kučan je bil na obisku v
Španiji, kjer ga je sprejel ves
državni vrh. Predsednika je
spremljala močna gospodar-
ska delegacija.
Naj konkretnejši rezultat
obiska je podpis dveh spora-
zumov. Prvi predvideva zašči-
to in spodbujanje naložb, dru-
gi pa zadeva redni zračni pro-
met. V pripravi pa je tudi spo-
razum o izogibanju dvojnega
obdavčevanja in izročanju
oseb. Španija je Sloveniji dala
vedeti, da pri vključitvi v EU
lahko računa na njeno podpo-
ro. Tesnejše vezi bosta državi
lahko navezali tudi prek vele-
poslaništva, ki naj bi ga Špan-
ci jeseni odprli v Ljubljani.
Madrid se sicer zavzema za
individualno včlanjevanje no-
vih držav članic, podobno kot
trenutno predsedujoča uniji
Avstrija pa je za čimprejšnji
začetek pogajanj.
Tsunami odplavil
vasi
Papuo Novo Gvinejo je pri-
zadel potres sedme stopnje
po Richterjevi lestvici, ki je
nato povzročil ogromen
plimski val, imenovan tsu-
nami, Visok je bil kar deset
metrov in je več vasi dobe-
sedno odplavil.
Po nekaterih podatkih je
življenje izgubilo najmanj
1000 ljudi, vendar se oblasti
bojijo, da bo končno število
žrtev še več. Po besedah pre-
miera Skatea območje ni bilo
pripravljeno na takšno narav-
no katastrofo, zato preživeli
prebivalci trpijo veliko po-
manjkanje hrane in čiste vo-
de. Poleg tega jim zmanjkuje
medicinske opreme. Avstrali-
ja je že začela veliko akcijo za
pomoč ogroženim, na območ-
je pri mestu Aitape pa naj bi
tudi pripeljala mobilne bolni-
šnice.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv

□
DOGODKI
Iz noci bodo naredili dan
Po občinskem prazniku v Kostrivnici ognjemet
Po dveh praznovanjih ob-
činskega praznika v Rogaški
Slatini se je občinski svet le-
tos odločil za »selitev« v KS
Kostrivnica. Tam bo osred-
nja prireditev v soboto, 25
julija.
Uvod v kostrivniško osred-
njo prireditev bo slavnostna
seja občinskega sveta v Rogaš-
ki Slatini. Svetniki, ki jih vodi
Anton Krivec, bodo opravili
inventuro dosedanjega dela,
za kulturni program pa bodo
poskrbeli učenci domače glas-
bene šole.
Začetek osrednje prireditve
letošnjega občinskega prazni-
ka v Kostrivnici bo ob 17. uri
(pri osnovni šoli), pred tem pa
bo za slovesno vzdušje skrbe-
la godba na pihala Steklarne
Rogaška Slatina. Po slovenski
himni bo krajši koncert slatin-
skega mladinskega zbora Upa-
nje, med programom pa bo
župan mag. Branko Kidrič
predstavil dosežke mlade ob-
čine, še posebej številne na-
ložbe.
Med slovesnostjo bo pode-
litev številnih priznanj. Tako
bodo podelili letošnja občin-
ska priznanja in priznanja za
mlade raziskovalce ter zlati
znak civilne zaščite Slovenije
za slatinskega zdravnika dr.
Ivana Ratkajca. V kultur-
nem programu bo še nastop
kostrivniške šolske ritmične
skupine, za zaključek pa bo
igral mladinski pihalni orke-
ster glasbene šole Rogaška
Slatina.
Po uradnem praznovanju
se bodo lahko obiskovalci
okrepčali z brezplačnim
prazničnim golažem ter raja-
li na veselici z ansamblom
Zasavci. Za vse, ki pričakuje-
jo še več, bo ob 23. uri bogat
ognjemet.
Nagrado za mlade razi-
skovalce bodo podelili
učencem II. osnovne šole,
ki so pod vodstvom Jožice
Nuč napisali raziskovalno
nalogo o Škotski. Gre za
Urško Del Fabro, Niko Halo-
žan, Glorijo Koražija, Anjo
in Majo Krošel ter Primoža
Terbovca.
V prihodnjih dneh bo še
veliko različnih prireditev v
počastitev slatinskega občin-
skega praznika. Danes, v četr-
tek, bo pred slatinskim kul-
turnim domom koncert New
Swing Quarteta (ob 17.45),
jutri v petek, 24. julija, bo v
Grafičnem muzeju odprtje
Letošnji plaketi občine Ro-
gaške Slatina bosta prejela
domači župan mag. Branko
Kidrič in direktor Steklarske
šole Branko Pucelj. Prizna-
nja občine bodo podelili Pro-
stovoljnemu gasilskemu
društvu Steklarna Rogaška
Slatina, Martinu Kenetu,
Kultu rno-prosvetnemu druš-
tvu Kostrivnica in Kristini
Kampuš.
razstave del likovne delavni-
ce (ob 19. uri), istočasno bo
tradicionalni kostrivniški tek
ter gledališko-lutkovni festi-
val v Kostrivnici, v soboto pa
bosta elitni Anin ples ter vsa-
koletni Anin balinarski turnir
pri Sv. Križu.
BRANEJERANKO
Po novi promenadi
Po novi pridobitvi Rogaške Slatine danes, Terme po občinskem prazniku
v Rogaški Slatini so v pre-
teklih dneh, v okviru praz-
novanja občinskega prazni-
ka, predali namenu nov ga-
silski dom ter socialna sta-
novanja v Rogaški Slatini ter
cesto iz Kostrivnice v Zgornji
Gabernik. Danes odpirajo
zdraviliško promenado ter
parkirišča.
Gre za novo zdraviliško
promenado na preurejeni
Celjski cesti, kjer je pred iz-
gradnjo obeh obvoznic pote-
kal ves promet skozi Rogaško
Slatino. Bivšo cesto so v pre-
teklih mesecih spremenili v
turistično promenado, kjer se
bodo sprehajali tako domači-
ni kot gosti. Blizu pol kilome-
tra dolga nova cona za pešce
bo še posebej vabljiva za obi-
skovalce novih Term ter bliž-
njega poslovnega centra. Veli-
ke Terme, kjer je v bazenih že
voda, naj bi odprli še letos
poleti, v torek pa je bil tam
tehnični pregled. Predvidene-
ga odprtja za občinski praz-
nik pa ne bo.
Investitor promenade med
restavracijama Pošta in Sonce
je občina, skupaj z lastniki
bližnjih objektov. Pri tem
omenjajo pogodbeno vred-
nost naložbe v višini 55 milijo-
nov tolarjev, brez upoštevanja
dodatnih del, med katerimi je
obnovljena komunalna infra-
struktura.
Blizu promenade bodo da-
nes predali namenu 180 novih
parkirnih mest, tako da bo
vseh skupaj 250. Zgradili so
jih po prestavitvi notranje ob-
voznice ter se tako skušajo
znebiti pločevine v najožjem
zdraviliškem jedru. Za nalož-
bo v vrednosti 56 milijonov
tolarjev (brez dodatnih del) so
prispevali denar občina ter
lastniki bližnjih objektov. Pro-
menado in parkirišča bo da-
nes slovesno predal namenu
minister za okolje in prostor
dr. Pavel Gantar. Otvoritev bo
ob 17. uri.
Sicer pa je letošnja najpo-
membnejša naložba v slatin-
ski občini izgradnja nove
športne dvorane pri I. osnovni
šoli, ki jo nameravajo odpreti
z novim šolskim letom.
BRANE JERANKO
Na Rogli o avloprevozništvu
in prometu
Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije ter
ZŠAM Zreče pripravljata že 7. tradicionalno državno sreča-
nje šoferjev, avtomehanikov in vseh delavcev v cestnem
prometu.
Srečanje bo v nedeljo, 26. julija, ob 10. uri na Rogli, slavnostni
govornik pa bo mag. Igor Zajec, državni sekretar v ministrstvu
za promet in zveze, ki naj bi nakazal rešitve nakopičenih
problemov v slovenskem avtoprevozništvu in v cestnem prome-
tu nasploh. Na Rogli v nedeljo pričakujejo več kot tisoč šoferjev
in avtomehanikov.	US
Vendarle en direlctor
Zapleti v celjski delniški
družbi Avtomotor, kjer naj bi
imeli dva vršilca dolžnosti
direktorja, so razrešeni. To
nam je zatrdil Milan Hrumeč
iz mariborske enote Avtomo-
torja.
Poleg njega naj bi namreč
to funkcijo opravljal tudi Mar-
jan Habič iz celjske enote Av-
tomotorja. Nadzorni svet naj
bi 3. julija razrešil Brumca,
zatem je bila za ponedeljek
sklicana skupščina delničar-
jev. Marjan Habič je te dni na
dopustu, skupščina v pone-
deljek je bila in kot pravi Mi-
lan Brumec ni nobene dile-
me, kdo je direktor celjske
delniške družbe Avtomotor.
To je Marjan Habič. Po Brum-
cu glede tega pravzaprav ni
bilo nobenih resnih zapletov
in dilem.	VL
? ZpBCINSO™ SVETOVI
V Vešenilcu strnjena gradnja
SLOVENSKE KONJICE - Občinski svetniki so s potrditvijo treh
sprememb prostorsko ureditvenih oziroma zazidalnih načrtov
omogočili nadaljnji razvoj naselij Vešenik, Slovenske Konjice in
Tepanje. V južnem delu Vešenika bo odslej omogočena strnjena
gradnja, za drugi del Vešenika pa bo v kratkem opravljena
anketa, kakšen kraj si tamkajšnji prebivalci pravzaprav želijo. V
Slovenskih Konjicah in Tepanju so svetniki prav tako potrdili
manjše spremembe in se med drugim dogovorili, da na konjiš-
kem Mestnem trgu lahko ostane kiosk s prodajo sadja. (VM)
Dobičkonosna menjava
SLOVENSKE KONJICE - Čeprav je upravni odbor stanovanj-
skega sklada izrekel negativno mnenje k predlagani menjavi
poslovnih prostorov na Mestnem trgu 1 (Samopostrežba), ki so
v lasti občine, za prostore na Mestnem trgu 11 (poslovni
prostori Dravinjskega doma nad blagovnico), ki so v lasti
Dravinjskega doma, so svetniki menjavo odobrili. Pri tem je
imelo odločilno vlogo to, da bo pri menjavi občina zaslužila še
16 milijonov tolarjev. Denar bo namenjen za nakup opreme
(predvsem za kuhinjo) za šolo Pod goro. (VM)
Menih za ravnatelja
ŠOŠTANJ - Ker so svetniki zamudili rok za oblikovanje
mnenja za imenovanje ravnatelja v osnovni šoli KDK, bo
ministrstvo za šolstvo odločalo o kandidatu Darku Menihu, ki
ga je za ravnatelja predlagal svet šole. (US)
Brez črnih odlagališč?
ROGATEC - V tej občini imajo zaenkrat urejen organizirani
odvoz komunalnih odpadkov le v občinskem središču, v prihodnje
pa bo tako po vseh naseljih. Tam nameravajo postaviti zabojnike.
Občinski svet je prejšnji teden sprejel osnutek odloka o ravnanju z
odpadki, v jeseni pa nameravajo še predlog ter določiti cene. (BJ)
Povezovalni hodnik
ROGATEC - V občinskem središču so zgradili povezovalni
hodnik med šolo in telovadnico. O tem je na zadnji seji
občinskega sveta poročal svetnikom župan Martin Mikolič.
Težko pričakovani hodnik je dolg približno 20 metrov. Z
gradnjo so začeli aprila in dokončali prejšnji mesec. Vrednost
investicije je približno 17 milijonov tolarjev, od tega zneska pa
pričakuje občina še 7,9 milijona iz ministrstva za šolstvo in
šport. (BJ)
Proti biofarmi
LJUBNO - Načrtom o gradnji biofarme v Radmirju so svetniki
ostro nasprotovali. Poudarili so dva razloga: onesnaževanje
zraka in okolja ter posege v prostor, ki zaradi panoramske lege
ni primeren za gradnjo hleva in klasično kmetovanje. (Ž.Z.)
Komisija za koncesijo
LJUBNO - Pogoje za opravljanje koncesionarne gospodarske
javne službe ravnanja s komunalni odpadki zdaj določa odlok.
Županja bo v kratkem imenovala komisijo, ki naj bi do konca
naslednjega meseca odločila med kandidatoma za pridobitev
koncesije. Ponudbi sta poslala dosedanji upravljalec JP Komu-
nala Mozirje in PUP Velenje. (Ž.Z.)
Predsednica volilne komisije
PODČETRTEK - Občinski svet je za novo predsednico občin-
ske volilne komisije imenoval diplomirano pravnico Andrejo
Reher, njena namestnica pa bo pravnica Marjanca Novak.
Nova predsednica bo nadomestila Snježano Kranjec, ki je
prosila za razrešitev. (BJ)
Paka in Vitanjsko Skomarje
VITANJE - Na zadnji predpočitniški seji so občinski svetniki
sklenili, da se bo naselje Paka - del sedaj imenovalo le Paka,
naselje Skomarje pa bo Vitanjsko Skomarje. S tem se hočejo
izogniti težavam zaradi podobnosti imen. Moteča je bila pred-
vsem dostava pošte, ki je v vitanjski del prihajala tudi s
tedensko zamudo. (PP)
Vrtec brez počitnic
VITANJE - Občinski svetniki so odločili, da mora vitanjski
vrtec, ki so ga med počitnicami hoteli za dva tedna zapreti,
delovati neprekinjeno, saj so starši dolžni, tudi če otrok 14 dni
opravičeno ne obiskuje vrtca, plačati vzgojnino. (PP)
Žalske
znamenitosti
Žalski svetniki so se v prvi
obravnavi strinjali, da v obči-
ni razglasijo več naravnih
znamenitosti.
Po doslej pripravljenem od-
loku naj bi za naravne zname-
nitosti razglasili Krvavico, po-
tok Ponikvica s kraško jamo
Pekel, jamo Škadovnica, jamo
Vetrnica, Podgrajsko jamo.
Kamnito hišo ali Bezgečevo
jamo in Tajno jamo. Za krajin-
ska parka bi razglasili Poni-
kovski kras in Ložnico. Odlok,
v katerem so vse znamenitosti
podrobno opisane, je v eno-
mesečni javni razpravi. US
PO DRŽAVI
Protesti pred
parlamentom
UUBUANA, 15. julija
(Delo) - Prizorišče pred po-
slopjem državnega zbora je
vse bolj podobno london-
skemu Hyde Parku. Tokrat
so svarili državo trije akterji:
svobodni sindikati zaradi
»protidelavskega« Kebriče-
vega zakona, major Ladislav
Troha zaradi nepravilnosti v
Slovenski vojski in Anton
Gazvoda zaradi protizakoni-
tega uničenja njegovega na-
sada navadne konoplje.
VeČini občin več
denarja
UUBLJANA, 16. julija
(Večer) - Poslanci so v drugi
obravnavi podprli nov način
financiranja občin. Zakon
naj bi povečal sredstva, ki
bodo namenjena občinam
kot celoti, denar pa naj bi
zagotovili z večjim deležem
dohodnine, ki ga država vra-
ča v občinske proračune. De-
lež naj bi zrasel s sedanjih
30 na 35 odstotkov, kar po-
meni približno 9 milijard to-
larjev več.
Kljub znižanju
nespremenjene
cene
UUBUANA, 16. julija
(Večer) - Vlada je za 8 od-
stotkov znižala prodajno ce-
no bencinov in plinskih olj,
hkrati pa je dvignila promet-
ne davke. Tako bodo ostale
cene na bencinskih črpalkah
nespremenjene.
Dodik na obisku
UUBLJANA, 17. julija
(Delo) - Premiera srbske en-
titete v BiH Milorada Dodika
so sprejeli gostitelj Boris Fr-
lec, predsednik DZ Janez
Podobnik in premier dr. Ja-
nez Drnovšek, ki so v pogo-
vorih poudarjali sodelovanje
na vseh ravneh in demokra-
tizacijo RepubUke srbske.
Preklicana stavka
UUBUANA, 17. julija
(Delo) - Po večurnih pogaja-
njih med Sindikatom pro-
metnih pilotov Slovenije in
upravo družbe Adria Air-
ways so piloti preklicali stav-
ko, napovedano za ponede-
ljek.
Septembra o
spravi
UUBLJANA, 17. julija
(Delo) - Predsedniki parla-
mentarnih strank so se do-
govorili, da bo septembra
javna razprava o spravnih
dokumentih; seznama sode-
lujočih razpravljavcev pa
stranke niso hotele izdati.
Dober ali slab
zakon?
UUBLJANA, 18. julija
(Nedelo) - Od uveljavitve za-
kona o varnosti cestnega
prometa je bilo skoraj za
tretjino manj prometnih ne-
sreč in smrtnih žrtev kot v
enakem lanskem obdobju,
kažejo številke, ki jih zbirajo
v ministrstvu za notranje za-
deve.
$t.29..23.iulli 1998

DOGODKI ■ FEUTON
5
Slovo stare tehnike
Analogne telefonske centrale ne ustrezajo sodobnim zah-
tevam, zato jih Telekom nadomešča z digitalnimi. V teh dneh
so izključili tudi analogno centralo v Šmarju pri Jelšah.
Na to so se postopoma pripravljali od predlani. Digitalna
centrala je najprej delovala skupaj z analogno ter je imela sprva
nad dvesto priključkov, od lani pa dvakrat več. Za letošnjo
nadomestitev analogne centrale so razširili zmogljivost na 1434
priključkov. Na centralo je zdaj priključenih nad 1300 naročni-
kov, hkrati pa širijo tudi telefonsko omrežje. Za letošnje naložbe
so odšteli približno 45 milijonov tolarjev.	BJ
Loče nic več
»pri Poijčanali«?
Na pobudo konjiškega žu-
pana in sveta krajevne skup-
nosti Loče so konjiški občin-
ski svetniki razpravljali o
preimenovanju naselja Loče
pri Poljčanah v Loče.
V pisni obrazložitvi je med
drugim zapisano, da so Loče
geografsko in politično vezane
na Slovenske Konjice, s Poljča-
nami pa nimajo nobene pove-
zave. Krajevna skupnost je
zavzela tudi stališče do prei-
menovanja naselja Kravjek, ki
ga potok Kravješčica deli na
vzhodni in zahodni del.
Vzhodni del se še vedno želi
priključiti krajevni skupnosti
Jernej, zato so predlagali, da
se njihov del imenuje samo
Spodnji Jernej. Zahodni del
naselja pa se zavzema za po-
vsem novo ime. Štajerska vas.
Svet krajevne skupnosti Loče
meni, da če bo prišlo do prei-
menovanja, se mora preime-
novati celotno naselje in ne le
njihov del, ocenjujejo tudi, da
se bo vzhodni del Kravjeka že
kmalu zares priključil Jerneju.
Občinski svetniki so se odlo-
čili, da bodo o Kravjeku raz-
pravljali jeseni, ko je na dnev-
nem redu še obravnava neka-
terih drugih preimenovanj,
podprli pa so preimenovanje
Loč. Odločitev še ni dokonč-
na, saj jo mora potrditi še dr-
žavni zbor.	V.M.
MOS na 5,5 hektara
Medli, in 20. septembrom v Celju 1.800 razstavljavcev iz 30 držav
še nekaj več kot poldrugi
mesec nas loči do začetka 31.
Mednarodnega obrtnega sej-
ma, ki bo na 55 tisoč kvadrat-
nih metrih razstavišč odprt
med 11. in 20. septembrom.
Zanimanje za sejem, ocenju-
jejo v Celjskem sejmu d.d., je
tudi letos izredno, predvido-
ma pa se bo septembra v
Celju v 25 stalnih in montaž-
nih dvoranah ter na zuna-
njem sejemskem prostoru
predstavljalo 1.800 razstav-
ljavcev iz 30 držav,
i .	J'	. ]
Mednarodni obrtni sejem
vsako leto obišče blizu četrt
milijona ljudi, letošnjim obi-
skovalcem pa se bodo ob do-
mačih obrtnikih in podjetjih
neposredno predstavili še raz-
stavljavci iz Avstrije, Bosne in
Hercegovine, Češke, Hrvaške,
Italije, Nemčije, Švice, Singa-
pura, Indije, Gane in Pakista-
na. Na sejmišču se bodo pred-
stavljale domala vse gospodar-
ske panoge in obrtniške dejav-
nosti, tudi letos se bodo v
dvorani A predstavile sloven-
ske območne obrtne zbornice,
zaživela pa bo tudi hiša obrti.
Podobno kot prejšnja leta
bo tudi 31. Mednarodni obrt-
ni sejem spremljala vrsta ob-
sejemskih prireditev; lani se
je denimo v desetih sejem-
skih dneh zvrstilo več kot
100 poslovnih srečanj, konfe-
renc in predavanj, ki jih je
obiskalo preko 27.000 udele-
žencev. Za letos so že najav-
ljene poslovne konference s
predstavniki podjetij iz Itah-
je in Avstrije, organizartorja
sejma - Obrtna zbornica Slo-
venije in Celjski sejem d.d. -
pa se za pripravo poslovnih
konferenc dogovarjata tudi s
hrvaškimi podjetji. Za slo-
venske obrtnike privlačen in
pomemben del obsejemskih
prireditev pa so tudi družab-
na srečanja in tradicionalne
Generalni pokrovitelj 31.
Mednardonega obrtnega
sejma bo Kovinotehna d.d.
Celje, Obrtna zbornica Slo-
venije, Celjski sejem d.d. in
Mestna občina Celje pa bo-
do tudi letos razstavljavcem
za najbolj kakovostne in
tržno zanimive izdelke in
storitve podelili posebna
priznanja.
športne igre obrtnikov za po-
kal MOS, ki se jih vsako leto
udeleži skoraj tisoč obrtni-
kov-športnikov, pomerijo pa
se v malem nogometu, teni-
su, kegljanju, vlečenju vrvi
in letos tudi v elektronskem
pikadu.
I. STAMEJČIČ
Na Lopati bodo lopate zasadili spomladi
Priprave na gradnjo celjskega zahod-
nega avtocestnega priključka na Lopati
po besedah župana Jožeta Zimška pote-
kajo po načrtu, graditi pa naj bi začeli
prihodnjo pomlad.
Potem, ko so celjski svetniki spomladi
podprli predlagano varianto, po kateri naj
bi zahodni avtocestni priključek z zahod-
ne magistrale v medloškem križišču po
vzhodni strani zaobšel letališče Leveč in
se na avtocesto priključil pri počivališču
na Lopati, zdaj na osnovi primerjalne
študije izdelujejo lokacijski načrt, ki naj
bi bil gotov do septembra.
Po besedah v.d. direktorja celjskega Za-
voda za planiranje in izgradnjo Petra Droz-
ga te dni že pripravljajo tudi primerjalno
študijo za gradnjo vzhodnega avtocestnega
priključka, ki bo vključevala 3 različice, ena
od njih pa je tudi navezava priključka na
avtocesto preko Slane. Pripravljalna dela v
Celju ves čas koordinirajo s predstavniki
Darsa, teme ponedeljkovih sestankov pa so
gradnja zahodnega in vzhodnega priključ-
ka ter prenova Mariborske ceste, za katero
je z rebalansom državnega programa cest-
ne gradnje tudi zagotovljen denar, gradbe-
na dela v prvi fazi prenove med Hudinjo in
križiščem z Dečkovo cesto pa naj bi začeli
oktobra.	IS
PO DRŽAVI
Nesreča s hudimi
posledicami
UUBUANA, 20. julija
(Delo) - Na travmatološki
kliniki se zdravi 18 ponesre-
čencev, med katere je med
nedeljsko avtomobilistično
dirko v vasi Šembije pri Ilir-
ski Bistrici treščil dirkač Mar-
tin Črtahč. Eden od gledal-
cev je zaradi poškodb umrl,
vzroke, zaradi katerih je
prišlo do nesreče in hudih
posledic, pa še raziskujejo.
Več tujcev
UUBUANA, 20. julija
(Večer) - V prehodnem do-
mu Republike Slovenije za
tujce je od začetka leta do
konca junija bivalo skoraj 90
odstotkov oseb več kot v ena-
kem obdobju lani. Med njimi
je 83 oseb prosilo za prizna-
nje statusa begunca. V pre-
hodnih domovih je bilo naj-
več Romunov, državljanov
Zvezne republike Jugoslavije
in Makedoncev.
občinam v
pomoč
UUBUANA, 20. julija
(Delo) - Ministrstvo za kme-
tijstvo bo vladi še pred počit-
nicami predlagalo, naj za de-
set slovenskih občin, ki jih je
najbolj prizadelo junijsko
neurje s točo, iz proračun-
skih rezerv nameni do 200
milijonov tolarjev državne
pomoči za najnujnejše inter-
vencijske ukrepe.
V slovenskem partizanskem taboru so vprašanje usode t.i.
tujerodcev obravnavali šele pozno poleti 1944. leta, in to na
pobudo nekaterih izobražencev, pregnanih 1941. leta z nemške-
ga zasedbenega območja v Ljubljansko pokrajino. Najprej je
pokrajinski odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za
Štajersko konec avgusta 1944 izdal odlok o izgonu nemških
naseljencev s slovenskih posestev in obratov. Odlok je bil bolj
načelne narave, saj ga partizanski organi v takratnih razmerah
niso mogli izvajati. Celoviteje so se v vodstvu slovenskega
osvobodilnega gibanja z vprašanjem povojne usode Nemcev
ukvarjali od septembra do novembra 1944. Prišli so do skoraj
enakega sklepa, kot pred dvema ali tremi leti že omenjena
skupina v Ljubljani: množičnega izgona Nemcev s slovenskega
ozemlja, razen sodelavcev v osvobodilnem boju. Vendar je nato
inielo glavno besedo jugoslovansko državno vodstvo, ki je
tovrstne ukrepe sprejemalo za celo državo.
»Nemci« v Sloveniji
1945-1955
»Duh časa«
Usodo nemške narodne manjšine v Jugoslaviji in »Nemcev« v
Sloveniji sta v mnogočem determinirala nacizem in druga
svetovna vojna. Že v času med obema vojnama ne ravno
i^eproblematični odnosi med nemško narodno manjšino v
Jugoslaviji (»Nemci« na Slovenskem in jugoslovanskimi/sloven-
skimi oblastmi pa tudi prebivalstvom), so se zaradi nespregle-
dljive nacificiranosti manjšine (1933/34-1941), in genocidne
•Nacistične okupacijske politike ter sodelovanja slovenskih
»Nemcev« v njej, po vojni bistveno poslabšali oz. dosegli
ledišče. Natančneje so o teh procesih v času med vojnama in v
Vojni pisali npr.: dr. Dušan Biber, dr. Franjo Baš, dr. Marjan
Žnidarič in dr. Tone Zorn ter predvsem za čas vojne dr. Tone
ferenc. Ti in drugi avtorji so v svojih delih veUko pozornosti
posvečali odgovoru na vprašanje, ki je bistveno določalo njihov
Zgodovinski razvoj: v kolikšni meri in kako globoko se je
nacificirala nemška narodnostna skupnost v Jugoslaviji in
Sloveniji. Raziskovalci te tematike so ugotovili, da se je nemška
narodnostna skupnost na Slovenskem začela nacificirati že zelo
zgodaj. Vendar pa nacistična miselnost ni zajela vseh socialnih
slojev, pač pa večino nemško govorečega prebivalstva. To pa ne
pomeni, da so vsi postali člani NSDAP.
Ocene o nacificiranosti nemške narodnostne skupnosti v
Sloveniji pa se niso razširile samo na slovenski/jugoslovanski
strani in ne samo po drugi svetovni vojni. Jasno so prišle do
izraza tudi na avstrijski strani in to v času, ko je nacizem v
Nemčiji šele začenjal svoj pohod. Najvidnejši predstavniki
»Nemcev« na Slovenskem so sicer takoj po vojni ponujali tudi
drugačno sliko, toda tej očitno niso verjeli ne zavezniki in ne
oblasti prizadetih držav. Ne zdržijo pa tudi znanstvene kritike.
Znani mariborski evangeličanski senior Johann Baron je
npr. v »Geschichte, Wesen und Schicksal der deutschsprachi-
gen Fluchtlinge aus Slovvenien«, ekspozeju, ki ga je za
štajersko deželno vlado napisal v Gradcu 18.8.1945 predsta-
vil sebe in vso nemško narodnostno skupnost v Sloveniji, kot
žrtev nacizma. Pravzaprav je bila po njem vodena organiza-
cija švabsko nemški Kulturbund rešitev za »Nemce« na
Slovenskem saj naj ne bi bila nacistično orientirana, temveč
se je zavzemala za »krščansko, socialno in nacionalno politi-
ko«, ki pa ni bila politika krščanskosocialne, socialdemokrat-
ske in nacionalsocialsitične stranke«. Po njegovem so se
predstavniki nemške narodne manjšine odločno zoperstav-
Ijali »profetom iz rajha«, ki da so uspeh prepričati le majhen
del mladine. Obenem pa je zatrjeval, da se »nobena nemška
narodnostna skupina v času nemškega zunanjepolitičnega
triumfa, ni mogla frontalno postaviti zoper brezobzirne
partijske ljudi.« Kot »smešen« (lacherlich) je zavrnil očitek,
češ da so bili »Nemci« na Slovenskem »peta kolona«, organi-
zacijo štajerskega Heimatbunda, v katero se je vključil tudi
Kulturbund na Slovenskem, pa je označil za organizacijo
politične prisile (politische Zvvangsorganisation). S prega-
njanji Slovencev na Štajerskem in nacistično genocidno
politiko naj bi člani nemške narodnostne skupine ne imeli
niti najmanjše zveze, nacistične manifestacije v Apaški kotli-
ni tik pred vojno pa naj bi bile le izjema in rezultat dela
nekaterih pregretih glav. Do povsem drugačnih rezultatov pa
je pri svojem delu prišel dr. Marjan Žnidarič, ki je ugotovil,
da so bili med tistimi, ki so imeli glavno vlogo pri germaniza-
ciji in fašizaciji t.i. vindišarjev oz. »domu zvestih Štajercev«,
kot so med vojno nacisti imenovali Slovence, skoraj vsi bivši
funkcionarji švabsko-nemške kulturne zveze. Res pa med
njimi ni bilo Johanna Barona, čeprav je okupacijo pozdravil,
kot »osvoboditev izpod srbskega jarma«.
Prepričanje o kolektivni nemški krivdi za preganjanje Slo-
vencev se med drugo svetovno vojna na Slovenskem ni
oblikovalo samo v komunističnem taboru oz. taboru Osvobo-
dilne fronte, temveč tudi v njej nasprotnem političnem taboru
ter v vodstvu jugoslovanskega odporniškega gibanja. V času
vojne je tako nemška narodnostna skupnost v Sloveniji pri
obeh taborih še utrdila vlogo narodnega sovražnika, ki jo je,
zaradi historičnih razlogov, prinesla že v prvo jugoslovansko
državo. Že v času vojne sta se zato politična tabora na
Slovenskem, jasno zavzela za povojni obračun tudi z domači-
mi »Nemci«, vendar ne zato ker so bili Nemci, temveč zato, ker
so bili prepričani, da morajo plačati za storjene nacistične
zločine, pač v skladu s dotedanjo zavezniško politiko do
nacističnega rajha.
Zato ni prav nič nenavadno, da je najvišji jugoslovanski
medvojni organ. Predsedstvo AVNOJ, 21. 11. 1944 sprejelo dva
odloka, na katerih je bila zgrajena vsa povojna politika do
»Nemcev« in zakonodaja. Zato prizadeti ter njihovi podporniki
tako vehementno zahtevajo preklic obeh. Oba sta sestavni del
jugoslovanske zakonodaje, ki predstavlja tudi današnjo sloven-
sko državno kontinuiteto.
Prvi predpis nosi ime »Odlok o prehodu sovražnega imetja v
državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb
in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile«
in ima 12 členov. Za usodo »Nemcev« je najpomembnejši
njegov 1. člen s tremi točkami, ki se glasi: »Z dnevom, ko stopi ta
odlok v veljavo, preide v državno svojino:
vse imetje nemškega rajha in njegovih državljanov, ki se
nahaja na ozemlju Jugoslavije;
vse imetje oseb nemške narodnosti z izjemo onih Nemcev, ki
so se borili v vrstah Narodno-osvobodilne vojske in partizan-
skih odredov Jugoslavije ali ki so državljani nevtralnih držav in
se med okupacijo niso vedli sovražno;
vse imetje vojnih zločincev in njih pomagačev ne oziraje se na
njihovo državljanstvo in, ne oziraje se na državljanstvo, imetje
vsake osebe, ki je bila s sodbo državljanskih ali vojaških sodišč
obsojena na izgubo imetja v korist države.
Odredbe tega odloka veljajo v tem primeru za imetje jugoslo-
vanskih državljanov ne oziraje se na to ali se nahajajo doma ali v
zamejstvu.«
Odlok sodi med najpomembnejše predpise, ki zadevajo
vprašanja (vračanja) imovine »Nemcev« na Slovenskem.

□
GOSPODARSTVO

Stanič ostaja na
čelu Gorenja
Letos še brez dividend - Dobiček za razvoj
Delničarji velenjskega Go-
renja so na petkovi skupščini
potrdili predlog uprave, da
letos še ne bodo izplačali di-
vidend. Ves dobiček bo ostal
v podjetju, namenjen pa bo
razvoju.
mmmmmmmmmmrnmmmm
Delniška družba je v prete-
klih letih ustvarila okrog tri
milijarde dobička, ki so ga del
namenili za pokrivanje izgub
iz leta 1993, del pa je ostal
nerazporejen. Gorenje, ki izvo-
zi 90 odstotkov proizvodnje, ga
namreč potrebuje za naložbe
in krepitev lastne konkurenč-
nosti na tujem tržišču. V Gore-
nju ugotavljajo, da so lani do-
segli najboljše poslovne rezul-
tate v zadnjih osmih letih ter
da so proces tranzicije zaklju-
čili uspešno in brez večjih pre-
tresov. Poslovni sistem Gore-
nje, v katerem je 35 članic, je
lani s prodajo ustvaril 91 mili-
jard tolarjev prihodka, kar je
24 odstotkov več kot leto po-
prej, in milijardo 300 milijonov
tolarjev čistega dobička, kar je
štirikrat več kot predlani.
Vodstvo podjetja ocenjuje,
da bodo letos dosegli najmanj
tako dober poslovni rezultat
kot lani, saj so v prvem polletju
letošnjega leta zabeležili za 10
odstotkov večjo proizvodnjo in
prodajo. Rezultati dohodkov-
no niso tako uspešni, pred-
vsem zaradi razhajanja med
domačo inflacijo in deviznim
tečajem. Na ta račun, ugotav-
ljajo v Gorenju, izgubijo vsak
mesec 700 milijonov tolarjev.
Dosedanji upravi naj bi za
uspešno vodenje podjetja v
zadnjih petih letih izplačali 30
milijonov tolarjev, s tem pa se
delničarji na skupščini niso
strinjali. Ne zato, ker si tega ne
bi zaslužila, temveč zato, ker
so menili, da je takšna razdeli-
tev zakonsko sporna. Nagraje-
vanje uprave naj bi uredili s
posebnim pravilnikom.
Delničarji so na prvi skupščini
sprejeli tudi poročilo o lastnin-
skem preoblikovanju podjetja v
delniško družbo z osnovnim ka-
pitalom 12 milijard 200 milijo-
nov tolarjev. V lastniški strukturi
imajo 32 odstotkov delnic notra-
nji lastniki, 28 odstotkov kapital-
ski in odškodninski sklad, 20
odstotkov pooblaščene investi-
cijske družbe, 5 odstotkov SRD,
15 odstotkov pa delničarji iz jav-
ne prodaje.
VESNA LEJIČ
Na čelu uprave ostaja dosedanji predsednik Jože Stanič. V
njej ostajata Franjo Bobinac, zadolžen za trženje in Drago
Bahun, zadolžen za kadre, pridružila pa se jim je nova
članica, Marija Miheljak, za področje ekonomike in financ.
Gorenje je zapustil dosedanji član začasne uprave, odgovo-
ren za področje ekonomike poslovanja, in edini »Velenjčan«,
Borut Meh. Desetčlanski nadzorni svet bo vodil predsednik
uprave Nove ljubljanske banke Marko Voljč.
Podpis, vreden 20 milijonov
Direktor Banke Celje Niko Kač je s predstavniki konzorcija, v katerem sta dve nemški in štiri
avstrijske banke, podpisal pogodbo o najemu sindiciranega posojila v višini 20 milijonov DEM.
Ročnost posojila je 7 let in en dan, vrnili naj bi ga v enajstih polletnih obrokih, prvi pa zapade v
plačilo 24 mesecev po začetku črpanja posojila. Za posojilo so se odločili zaradi pomanjkanja
dolgoročnih virov financiranja. Namenjeno bo predvsem izvoznikom.	VL, Foto: GK
Avto Celje prodaja tudi
traktorje Same
»Zelo smo zadovoljni, da smo marca letos pridobili eksklu-
zivno zastopstvo za prodajo uveljavljenih italijanskih trak-
torjev Same, ki sicer cenovno sodijo v višji srednji razred,« je
na začetku pogovora poudarila direktorica Iveco in vodja
prodaje ter marketinga Same programa pri Avtu Celje d.d.
dipl. ekonomistka Irena Slemenšek.
Tako je Avto Celje v svojih
Abrahamovih letih poleg
osebnih in tovornih vozil za-
čel prodajati tudi traktorje, v
to dejavnost pa vključil še de-
vet podjetij in dve kmetijski
zadrugi ter organiziral vzorno
servisno službo, katere del so
prevzeli tudi v domači hiši.
V kratkem obdobju letošnje-
ga leta so prodali že 30 traktor-
jev, najbolje pa se od šestih
tipov prodajata Argon in Dora-
do. Oba tipa vozil sta name-
njena splošni kmetijski upora-
bi z motorji 50 do 70 konjskih
moči.
Kakovost in 70-letna tradici-
ja proizvajalca traktorjev Sa-
me iz Treviglia pri Milanu naj
bi bila tista garancija, ki bo na
razpršenem traktorskem tržiš-
ču pri nas. Avtu Celje povečala
tržni delež. Za uspešnejšo
prodajo načrtujejo posebne
akcije za kupce, ki jih bodo
tudi nagrajevali. Že 22. avgu-
sta pa se mislijo temeljito
predstaviti na radgonskem
kmetijsko - živilskem sejmu.
Irena Slemenšek posebej
opozarja kupce traktorjev, naj
pazijo, da se ne ujamejo v
pasti sivega uvoza, kjer je lah-
ko na prvi pogled cena traktor-
ju nižja, vendar so vprašljivi
garancija, izvirnost rezervnih
delov ali celo delov na sivem
trgu kupljenega traktorja, da
ne omenjamo varnosti in za-
nesljivosti vozila. Videti, se
pravi verjeti, pa je povabilo na
ogled najbolj zanimivih mo-
delov traktorjev v prodajnem
prostoru v Celju na Ipavčevi
21 ali pri pooblaščenih trgov-
cih.
MITJA UMNIK
Blagovna znamka Same je
ena izmed štirih proizvajal-
ca Same Deutz-Fahr Group
d.d. V tej skupini dosega Sa-
me najvišji tržni delež, ki je
trenutno 4,9 odstotkov glede
na število prodanih traktor-
jev v Sloveniji.
Irena Slemenšek
Slovenija uvaja
PREDMET OBDAVČITVE
Predmet obdavčitve je obdavčitev
končne potrošnje. Davek na dodano
vrednost (v nadaljevanju DDV) se torej
plačuje od vsakega prometa oziroma
nabave blaga in od vsakega prometa
storitev, ki se opravi za plačilo. DDV
pa se zaračunava tudi ob uvozu blaga.
DDV se torej nanaša na vsakovrstno
dejavnost, ki se opravlja v Sloveniji
ne glede na namen in rezultat
opravljanja dejavnosti. Dejavnost pa
pomeni vsako proizvodno,
predelovalno, trgovsko in storitveno
dejavnost, vključno s premogovniško,
kmetijsko in poklicno dejavnostjo,
kot tudi izkoriščanje premoženja in
premoženjskih pravic, z namenom
pridobivanja dohodkov
DDV pa se ne plačuje od tistega
prometa blaga in storitev, za katerega
je predpisana davčna oprostitev
Promet blaga
Promet blaga predstavlja vsako
dobavo blaga Za promet blaga
štejemo promet blaga opravljen za
plačilo, na podlagi odločitve državnega
organa oziroma na podlagi zakona,
prodaja blaga po pogodbi, na podlagi
katere se plača provizija ob nakupu
oziroma prodaji blaga, izročitev blaga
na podlagi pogodbe o najemu blaga
za določeno obdobje oziroma na
podlagi prodajne pogodbe z odloženim
plačilom, ki določa, da se ob
normalnem poteku dogodkov,
lastništvo prenese najkasneje ob
plačilu zadnjega obroka.
Promet blaga je tudi izročitev
novozgrajenih objektov ter prenos
stvarnih pravic in deležev na
nepremičninah, ki dajejo imetniku
lastninsko pravico, razpolaganje s
poslovnimi sredstvi davčnega
zavezanca s strani druge osebe,
vključno z likvidacijskimi in stečajnim
upraviteljem ter skrbnikom. Tudi
dobava električne energije, plina ter
energije za ogrevanje, zamrzovanje
oziroma hlajenje sodi med promet
blaga.
Velja opozoriti tudi na dejstvo, da če
davčni zavezanec uporabi blago, ki je
del njegovih poslovnih sredstev v
zasebne namene ali zasebne namene
zaposlenih in ga uporablja torej za
druge namene kot za namene
opravljanja dejavnosti, se takšna
uporaba blaga upošteva kot promet
blaga, opravljen za plačilo in sodi v
predmet obdavčitve DDV
Za promet blaga, opravljen za plačilo,
štejemo tudi, vsako jemanje blaga,
ki ga davčni zavezanec proizvede,
zgradi, predela, nabavi oziroma uvozi
v okviru opravljanja dejavnosti tudi za
svojo lastno/zasebno uporabo.
Tudi če davčni zavezanec zadrži blago,
za katerega je bil v celoti ali delno
odbit vstopni davek po prenehanju
opravljanja dejavnosti, se to šteje kot
promet blaga, opravljen za plačilo.
DDV se ne zaračunava za promet
blaga v primerih brezplačnega dajanja
poslovnih vzorcev v razumnih količinah
kupcem ali bodočim kupcem in
dajanje daril manjših vrednosti v okviru
opravljanja dejavnosti (vrednost darila
ne sme presegati 2000 SIT) Prav tako
se DDV ne obračunava in plačuje pri
prenosu podjetja ali dela podjetja, ki
predstavlja gospodarsko celoto, na
drugega davčnega zavezanca.
Promet storitev	^
Promet storitev je vsako opravljanje
dejavnosti, ki se ne nanaša na
promet blaga oziroma promet
zemljišč. Tako DDV dosega večjo
administrativno enostavnost, saj se
davčno breme ne razlikuje glede na
to ali davčni zavezanec opravlja
promet/dobavo blaga oziroma
opravlja storitve. Promet storitev
pomeni opravljanje, opustitev oziroma
dopustitev vsakega dejanja v okviru
opravljanja dejavnosti. Za promet
storitev se šteje tudi prenos,
odstopanje, koriščenje in odrekanje
avtorskih pravic, patentov, licenc,
zaščitnih znakov in drugih
premoženjskih pravic, promet storitev
na podlagi odločitve državnega organa
oziroma na podlagi zakona, uporaba
storitev davčnega zavezanca za
neposlovne namene (uporaba storitev,
ki je del poslovnih sredstev davčnega
zavezanca za neposlovne ali zasebne
namene zaposlenih oziroma uporaba
za druge namene kot za namene
opravljanja dejavnosti), promet
storitev, ki ga davčni zavezanec opravi
brez ali za zmanjšano plačilo za
zasebne namene ali za zasebne
namene zaposlenih.
Promet blaga preko agentov
Če promet blaga opravlja agent
pomeni, da je promet opravila oseba,
v imenu katere je promet blaga
opravljal agent. Pri tovrstnem prometu
DDV pri prometu blaga obračunava
dobavitelj in ne agent. Agent
obračunava DDV le od plačil za svoje
storitve, če ne gre za storitve, za
katere je predpisana oprostitev davka
na dodano vrednost.
V nadaljevanju:
Davčni zavezanci v sistemu DDV
Št. 29.-23. i«ll| 1998
Himiim
GOSPODARSTVO
□
OMVIsfrabenz
jutri na
Mariborski
OMV Istrabenz odpira ju-
tri, v petek točno opoldne,
svoj bencinski servis na Ma-
riborski 86 v Celju. Po ben-
cinskem servisu ob Dečkovi
cesti bo to njihov drugi ser-
vis v Celju, za tretjega, ki bo
lociran na južni strani avto-
cestnega počivališča na Lo-
pati. pa bodo izvajalca del
izbrali v začetku avgusta in
servis naj bi bil zgrajen še
letos. Naložba v bencinski
servis na Mariborski je OMV
Istrabenz veljala približno
250 milijonov tolarjev, od te-
ga je šla dobra polovica de-
narja za gradbena dela, ser-
vis pa je bil zgrajen v - za
OMV Istrabenz običajnem
roku - 100 dneh od začetka
prvih del do slavnostnega
odprtja.	IS
Letos 4 milijone ton lignita
V Premogovniku Velenje naj bi prvič po petih letih zabeležili dobiček
Delničarji premogovnika
so na prvi redni skupščini
sprejeli letni poročili za lan-
sko in predlansko leto. So-
glašali so tudi s predlogom
uprave za povečanje osnov-
nega kapitala družbe, ki
zdaj znaša nekaj manj kot 26
milijard 409 milijonov tolar-
jev, za 70 milijonov tolarjev.
J: '^mam^K wmiBffiiai
Za povečani kapital bo družba
izdala 7 tisoč novih navadnih
imenskih delnic z nominalno
vrednostjo 10 tisoč tolarjev. Izgu-
bo iz preteklih petih let, naj-
manjša je bila lani in je znašala
nekaj manj kot 488 milijonov
tolarjev, so pokrili iz sredstev
rezerv. Celotna izguba je znašala
okrog 8 milijard tolarjev in pol,
po njenem pokritju pa je premo-
govniku ostala še milijarda 300
milijonov tolarjev rezerve. Izgu-
bo gre pripisati, je menil direktor
dr. Franc Žerdin, predvsem izpa-
du prihodka zaradi zamrznjene
cene premoga in administrativ-
nim posegom države.
Napovedi za letos so dosti bolj
optimistične. Premogovnik, ki
se je zadnja leta neprestano ote-
pal z izgubo in blokado žiro
računa, naj bi letos, po napove-
dih vodstva, ustvaril dobiček.
Nakopali naj bi okrog 4 milijone
ton lignita, ustvarili 23 milijard
230 milijonov tolarjev prihodka
in 3 miUjone dobička. V prvih
šestih mesecih so nakopali 2
milijona 332 tisoč 900 ton pre-
moga, kar je 112 tisoč 700 ton
več kot so načrtovali. V primerja-
vi z mesečnimi načrti so presegli
izkop za 6 odstotkov, odkop v
prvi polovici leta je bil v primer-
javi z lanskim obdobjem za 21
odstotkov večji, za 20 odstotkov
pa je bUa večja tudi storilnost
celega podjetja.
Premogovnik ima šestčlanski
nadzorni svet. Brane Žerdoner,
Matjaž Cerovac in Jolanda Ver-
šič-Žabjek so bili imenovani na
skupščini in so predstavniki naj-
večjega delničarja, države, de-
lavci pa so izvolili Franca Druk-
sa, Marjana Murna in Dušana
Čižmeka. Predsednika bodo
imenovali izmed predstavnikov
države. Imel pa bo zlati glas. V
kratkem naj bi izšel razpis za
direktorja premogovnika; pred-
lagal ga bo nadzorni svet, konč-
no besedo pa bo imela vlada.
Osnutek dolgoročne pogod-
be o prodaji premoga Termoe-
lektrarni Šoštanj, s katero naj
bi zaščitili male delničarje ter
preprečili konflikt med državo,
ki je večinski lastnik, in okrog 4
tisoč malimi delničarji, ki ima-
jo samo tri odstotke lastništva,
naj bi bil pripravljen oktobra.
MBnRBBnBHM VESNA LEJIČ
Dobiček za izgubo
Kovinska industrija KLS iz Ljubnega ob Savinji je minulo
leto končala s slabim milijonom tolarjev dobička, s katerim
naj bi pokrila del izgube iz let 1994 in 1995.
O predlogu uprave in nadzornega sveta bo pojutrišnjem
odločala skupščina delničarjev. Revalorizirana izguba iz ome-
njenih let je dobrih 51 milijonov tolarjev, v celoti pa naj bi jo
pokrili z dobičkom ter sredstvi razporejenimi na rezerve. Ž.Z.
Živahno trgovanje
Na delniškem trgu že ves
mesec zelo živahno trgujejo.
Indeks SBI iz dneva v dan
raste. Nekaj časa so bile del-
nice Leka precej v ozadju.
Njihov tečaj se je gibal od
48.200 pa do 49.000 SIT. V
torek pa so se ponovno poja-
vili kupci z večjimi nakupi
in ceno dvignili nad 50.000
SIT. Na trgu lahko opazimo
večje nakupe domačih vla-
gateljev. Vzrok za večje na-
kupe delnic bi bile lahko
vedno nižje obrestne mere v
bankah. Zaradi večjega pov-
praševanja domačih vlagate-
ljev pa rastejo cene in pro-
met delnicam večjih podje-
tij, kot so Luke Koper, Inte-
revrope, Petrola, Droge Por-
torož, Radenske, v zadnjem
tednu pa tudi delnicam Eto-
la. Tečaji večine delnic so
dosegli ali pa celo presegh
najvišje tečaje v zadnjem le-
tu dni. Na OTC kotaciji so v
prvi polovici meseca julija
največ pozornosti zbujale
delnice Lisce iz Sevnice.
Njen tečaj se je v štirinajstih
dneh dvignil od 645 SIT za
delnico na 1.382 SIT, kar je
več kot 114 %. Vendar se je
tečaj po 15. juliju obrnil
navzdol. Poleg Lisce je pre-
cej zanimanja še za delnice
Heliosa Domžale (najvišji
tečaj je dosegel 43.990 SIT),
Color Medvode (najvišji te-
čaj je bil 8.000 SIT), Frukta-
la Ajdovščina in Gorenje Ve-
lenje (najvišji tečaj 1.945
SIT) .
Dolenjska banka d.d. je iz-
dala na podlagi zamenjave
konvertibilnih obveznic
9000 navadnih delnic 3.
emisije. Hkrati je bila oprav-
ljena zamenjava prednost-
nih delnic za navadne delni-
ce z oznako DOBR. Z dnem
zamenjave prednostnih del-
nic so le-te izbrisane iz KDD
ter izključene iz borzne ko-
tacije. Z 20. julijem se sprej-
me na novo 78.138 navadnih
delnic DOBR, tako da je
skupno število v borzno ko-
tacijo A sprejetih 277.940
navadnih delnic s skupno
oznako DOBR.
Prejšnji četrtek je bila
skupščina podjetja Comet
Zreče. Comet je uradno ob-
javil ponudbo za odkup
vseh delnic Swatya. Prev-
zem bo uspel, če bodo odku-
pili najmanj 51 % delnic
Swatya. Delničarji Swatya
imajo čas za zamenjavo del-
nic do 15. avgusta.
V drugo obravnavo je vla-
da poslala Zakon o demate-
rializaciji vrednostnih papir-
jev. Predlog zakona o dema-
terializaciji predpisuje, da
morajo svoje delnice v KDD
prenesti vsa podjetja, ki so
opravila javno prodajo del-
nic, vse banke, zavarovalni-
ce, borzno posredniške hiše,
družbe za upravljanja in in-
vesticijski skladi. Če tega ne
bodo storili, jim grozi denar-
na kazen.
Piše: DARJA OROŽIM
Comet prevzema Swaty
Comet namerava izpeljati prvi slovenski napovedani prevzem
V sredo, 15. julija, je eden
največjih evropskih izdelo-
valcev umetnih brusov, del-
niška družba Comet iz Zreč
objavil pred mesecem dni
napovedano ponudbo za od-
kup vseh delnic Tovarne
umetnih brusov Swaty iz
Maribora.
Ponudnik je v skladu z za-
konom o prevzemih že prido-
bil dovoljenje Agencije za trg
vrednostnih papirjev, prav ta-
ko pa tečejo postopki za prido-
bitev ostalih dovoljenj. Eden
izmed pogojev za uspešen
prevzem je tudi pogojno pove-
čanje kapitala družbe Comet
d.d. Sklep o povečanju kapita-
la so delničarji prejšnji četrtek
na skupščini z več kot 90 od-
stotki glasov potrdili.
Comet in Swaty sta že v
preteklosti poskušala sodelo-
vati in usklajevati tržne in teh-
nološke usmeritve, ampak ne
vedno uspešno. Dosedanje
oblike sodelovanja ne zago-
tavljajo uspešne nadaljnje ra-
sti in ustrezne zaščite pred
agresivno zunanjo konkuren-
co. Namen ponudbe za odkup
je predvsem organiziranje
enotnega vodenja koncernsko
povezanih družb, s čimer bo-
do dosegli racionalnejše po-
slovanje, na ta način pa se bo
povečala konkurenčna moč
povezanih družb Cometa in
Swatyja.
Odločilno vlogo ima seveda
kapital. Veliki lastniki Cometa
so skladi, ki imajo v Cometu
40-odstotni delež, v Swatyju
pa več kot 50-odstotni, zato
pri odkupu ne pričakujejo
večjih težav. Družba Comet je
povečala osnovni kapital, po-
nujeno menjalno razmerje pa
znaša 1:2,94, to je 2,94 Come-
tove delnice za eno delnico
družbe Swaty. Prevzem bo us-
pel, če bodo odkupih najmanj
51 odstotkov delnic Swatyja.
Po neuradnih podatkih so 50
odstotkov že presegli, uradni
podatki pa bodo znani danes.
Uprava ciljne družbe
(Swaty) je bila dolžna po Zako-
nu o prevzemih podati svoje
mnenje o napovedanem prev-
zemu 10 dni po objavi ponud-
be. Uprava Cometa je v torek,
še preden je prejela celotno
mnenje Swatyja, ugotavljala,
da se uprava Swatyja sploh ni
opredelila do vsebinskih vpra-
šanj napovedanega povezova-
nja, ampak je vse moči napela
le v smeri iskanja morebitnih
formalnih razlogov za naspro-
tovanje napovedanemu prev-
zemu. »Večji del mnenja pred-
stavlja le izpodbijanje doslej
izdanih odločitev pristojnih dr-
žavnih organov in postopkov
Cometa,« so zapisali.
Za uspešen zaključek
prevzema Swatyja je po-
trebno še soglasje sloven-
ske vlade. Njeno odločitev
je po besedah podpredsed-
nika vlade Marjana Podob-
nika na Radiu Rogla v so-
boto, 18. julija, mogoče pri-
čakovati že danes, v četr-
tek.
Skupščina delničarjev je
sprejela sklep o izplačilu di-
vidend v višini 40 tolarjev na
delnico, kar skupaj predstav-
lja 70 milijonov tolarjev.
Kovinotehna podpisala z Vegradom
Kovinotehna je v petek z Gradbenim podjetjem Vegrad iz Velenja podpisala pogodbo,
Vredno 530 milijonov tolarjev, o ekskluzivni dobavi gradbenega materiala za izgradnjo 308
stanovanj na Novi Poljani v Ljubljani.
Gre za staoovanjsko sosesko 308 najemnih stanovanj, ki jih financira Stanovanjski sklad mesta
Ljubljana. Vrednost investicije znaša nekaj manj kot 4 milijarde tolarjev, projekt pa bo, kot je povedal
^komercialni direktor Josip Zec, končan do konca prihodnjega leta. Kovinotehna je v okviru svoje
veleprodajne tržne enote Gradbeni material spravila pod streho že nekaj takšnih projektov, saj si
prizadeva na področju gradbenega materiala doseči vodilni položaj.	VL, Foto: ML

Zaicaj podražitev
piva?
Najbolje prodajani proi-
zvod Pivovarne Laško svetlo
pivo Zlatorog, polnjeno v
pollitrske steklenice, se je
do veleprodaje podražilo za
5,67 tolarja. Vlada Repubh-
ke Slovenije je namreč spre-
jela posebno uredbo, po ka-
teri je od 11. julija dalje po-
trebno obračunavati poseb-
ni prometni davek od piva -
trošarino v znesku 2.900 to-
larjev za hektoliter piva.
Glede na prejšnjih 2.000 to-
larjev za hektoliter pomeni
to 45-odstotno povečanje
trošarine, v Pivovarni Laško
d.d. pa so kot zavezanec za
obračun in odvod trošarine
skladno s to uredbo podra-
žiU pivo.
V industriji in
trgovini še
zadovoljni
Služba za konjukturo in
ekonomsko politiko (SKEP)
Gospodarske zbornice Slove-
nije je junija med direktorji
vzorca industrijskih in trgo-
vinskih podjetij opravila an-
keto o poslovnih pričakova-
njih. Po precej ugodnih po-
slovnih pričakovanjih konec
prvega trimesečja, je ob pol-
letju poslovni optimizem v
industriji in trgovini oslabel,
še vedno pa v juniju poslovni
položaj za dober ocenjujejo
v 16 odstotkih industrijskih
in 30 odstotkih trgovinskih
podjetij, za zadovoljiv v 69
odstotkih industrijskih in po-
lovici trgovinskih ter za sla-
bega v 15 odstotkih industrij-
skih in petini trgovinskih
podjetij.
Intereuropa bo
izplačevala
dividende
Delniška družba Intereu-
ropa, mednarodna špedici-
ja, transport in pomorska
agencija, ki ima sedež v Ko-
pru, svojo filialo pa tudi v
Celju, je lani obeležila 50-
letnico uspešnega poslova-
nja, zaključili so postopek
lastninskega preoblikova-
nja in se uvrstili na borzno
kotacijo A, pridobili pa tudi
certifikat ISO 9002 za stori-
tve v cestnem transportu
blaga. Na petkovi skupščirii
delničarjev so pregledali re-
zultate poslovanja in ugoto-
vili, da je družba s svojo
poslovno mrežo v Sloveniji
ter hčerinskimi družbami v
Sloveniji, Hrvaški, Bosni in
Hercegovini ter Makedoniji
dosegla rast v obsegu po-
slovanja ter zadržala tržni
delež in vodilno vlogo v
mednarodni špediciji,
transportu in pomorski
agenciji v Sloveniji. Od
skupno nekaj več kot 1,1
milijarde tolarjev ustvarje-
nega dobička so za izplačila
dividend delničarjem na-
menih nekaj manj kot 577
milijonov tolarjev. Bruto di-
videnda, ki jih bodo delni-
čarjem vpisanim v delniško
knjigo družbe na dan 21.
julij izplačevali do konca
avgusta, bo znašala 80 to-
larjev.	IS

□
KUITURA

Note z romanskega gradu
Razkošje Glasbenega poletja na gradu Podsreda
četrto Glasbeno poletje na gradu Pod-
sreda je pomembni mejnik. Prejšnja
leta so pripravljali »le« glasbene semi-
narje, ki so se začeli s koncerti profe-
sorjev ter na koncu s slušatelji, letos pa
je tam še vrsta najrazličnejših koncer-
tov.
Tako se lahko letošnji glasbeni festival
Kozjanskega parka ponaša s koncerti
zborov, komornih zasedb, solistov, sluša-
teljev seminarjev, s simfoničnim orke-
strom, z etno glasbo... Letošnji festivalski
glasbeni vrvež se je začel 23. maja, ko je
nastopil APZ Tone Tomšič, nadaljevali so
s tibetansko pevko Vungchen Lahmo ter s
Triom Luvvigana. V tem mesecu je naredil
uvod mednarodni klavirski Arcadia Trio,
sledil je koncert slušateljev julijskega se-
minarja za violino. Posebna zanimivost je
bil Prestol poezije, s predstavitvijo pesni-
ce Mete Kušar ter njenih pesmi v sloven-
skem ter angleškem jeziku. V glasbenem
delu večera so nastopili Ana Pusar-Jerič,
Stanko Arnold, Boris Šinigoj, Andrej Jarc
in Ljubljanski godalni kvartet.
Prejšnji teden je bil na gradu koncert
violončelista Cirila Škerjanca in pianistke
Mojce Pucelj, ki je bil uvod glasbenega
seminarja za violončelo (zaključili ga
bodo 27. julija s koncertom slušateljev).
Med seminarjem bo razveseljeval an-
sambel Musica Florea iz Prage, ki jih
vodi Marek Štryncl. Zadnji dan julija bo
koncert saksofonistov Dejana Presička
in Matjaža Drevenška ter pianista Zolta-
na Petra, kar pomeni uvod v seminar
klasičnega saksofona. Seminar bodo za-
ključili 6. avgusta, koncert slušateljev pa
bo dan prej.
Avgust na gradu Podsreda bo v zna-
menju še dveh glasbenih seminarjev.
Najprej bo seminar za pozavno, ko bo-
sta 19. avgusta koncertirala Branimir
Slokar in pianistka Tadeja Liechti-Perka-
vec, za zaključek pa bodo 22. nastopili
slušatelji. Dan potem bo pianistični kon-
cert prof. Arba Valdme iz Estonije, ki
predava v Kolnu (del koncerta bo z
njegovo študentko Christiane Frucht).
Konec petega letošnjega seminarja, za
klavir, bodo obeležili 30. avgusta s kon-
certom udeležencev.
Zavod Kozjanski park napoveduje tudi
izjemni glasbeni september. V okviru
festivala Glasbeni september 98 (maribor-
skega Narodnega doma) bosta koncerta
na gradu Podsreda in na Svetih Gorah
nad Bistrico ob Sotli, med odličnimi glas-
beniki pa bo tudi flavtistka Irena Grafena-
uer. Septembra bo v Kozjanskem parku
že drugič nastopil Munchner Jugendorc-
hester pod vodstvom Marka Masta.
■■■■■■■■■■■■i BRANE JERANKO
Prireditve Glasbenega poletja na gra-
du Podsreda so v grajskem atriju, v
mokrem vremenu pa v grajskem hodni-
ku ali renesančni dvorani. Pripravlja
jih Kozjanski park, organizira pa vodja
glasbene dejavnosti kustosinja-etnolo-
ginja Helena Rožman.
Al ■■•v^«	I	»v«
Gledališče m rokovnjaci
Zanimiv gledališki festival v Kostrivnici
Društvo prijateljev Rogaš-
ke Slatine je pripravilo že
več zanimivih prireditev. Ju-
trišnji, petkov gledališko-lut-
kovni festival v Kostrivnici,
ki ga pripravljajo skupaj z
domačim mladinskim druš-
tvom Prihodnost, je novost.
Opozoriti želijo na staro
gledališko tradicijo Rogaške
Slatine, kjer so imeli redne
gledališke predstave že leta
1864. Tokrat bo nekoliko
drugače, čeprav v gledališ-
kem duhu. Na petkovem fe-
stivalu, 24. julija, bo najprej
živahno na predstavah v ko-
strivniškem gasilskem do-
mu. Za začetek, ob 16. uri,
bo lutkovna predstava Dani
Prekla, ki jo namenjajo tako
otrokom kot odraslim. Igralci
iz Lendave obljubljajo, da bo
všeč vsem. Ob 17. uri bo na
vrsti monodrama Aljoše Vr-
betiča iz Novega mesta, ki je
igralec ter avtor besedila Lju-
bezen. Gre za najstniško ra-
zumevanje ljubezni, ki bo
zanimalo marsikoga. Tretja
predstava pod »gasilsko«stre-
ho, ki bo ob 18.15, bo iz
najbolj domačih gledaliških
logov. Predstavilo se bo gle-
dališče Center pozornosti
Šmarje pri Jelšah, kjer nasto-
pajo igralci iz krajev od Ro-
gaške Slatine do Celja. V igri
Človek ne jezi se gre za iska-
nje med igro in kruto resnič-
nostjo, meje med smehom in
žalostjo ter še za marsikaj,
pravijo. Vse tri omenjene
predstave so bile predstavlje-
ne na Linhartovem srečanju
ljubiteljskih gledališčnikov.
Na petkov festival v Ko-
strivnici bo iz Rogaške Slati-
ne mogoče z avtobusom. Naj-
prej, ob 15.15, bo postal pred
steklarno ter ob 15.25 še na
avtobusni postaji. Iz Kostriv-
nice (po lutkovni predstavi)
bo mogoče nazaj že ob 17.
uri, za zadnje gledališke
nočne ptice pa bo vrnitev ob
1.30.
V šotoru pred osnovno šo-
lo bo najprej, ob 19.30, kraj-
še predavanje mag. Dušana
Mlacoviča iz Rogaške Slatine
o razvoju gledališča v obso-
teljskem mestu vse do današ-
njih dni. Nato bo pozdravil
gledališčnike in zbrano ob-
činstvo slatinski župan mag.
Branko Kidrič, ob 20.45 pa bo
še zaključna predstava. To
sta »odštekani« komediji
Don Juan International in
Roka roko ubije, Ljubljanča-
nov Matjaža Jaušnika in Dra-
ga Milinoviča. Gre za delo, ki
je pred nekaj leti prejelo Se-
ver je vo nagrado.
To seveda ne pomeni, da se
bo občinstvo po tej predstavi
odpravilo domov. Sledil bo
ročk žur s skupino Res Nul-
lius ter z gostom večera, Ja-
nijem Kovačičem. Pokrovitelj
kostrivniškega festivala je
slatinska občina.
BRANE JERANKO
Dodotni Angeli zo Veroniko
V društvu Maitreya zaradi velikega zanimanja za pred-
stavo Mihe Alujeviča Angeli za Veroniko poleg nocojšnje
napovedujejo še tri dodatne predstave.
Na grajskem dvorišču Starega gradu bodo dodatne predsta-
ve jutri, v petek, ter v soboto, 25. julija, in nedeljo, 26. julija,
vse tri dni ob 21. uri. Kot za vse predstave, bodo za obiskoval-
ce tudi te tri dni organizirani avtobusni prevoz iz Celja,
avtobus pa bo iz Glazije odpeljal uro pred pričetkom predsta-
ve. Vstopnice lahko kupite oziroma rezervirate v Hotelu
Evropa (telefon 44-34-00) ali eno uro pred pričetkom predsta-
ve na Starem gradu.
Jubilej godbe
Godba Zgornje Savinjske doline praznuje letos dvajset let
obstoja. Ob jubileju je dobila enajst Gallusovih značk, po-
membno pa je zlasti obdobje zadnjih desetih let, ko je skupaj
z nazarsko glasbeno šolo načrtno izobraževala mlade glas-
benike.
V orkestru (delovati je začel z imenom Delavska godba občine
Mozirje) je zdaj 52 godbenikov. Dvakrat je že bil zmagovalec
festivala v Ormožu, na letošnjem 18. tekmovanju godb v Krškem
pa je s 3. mestom dobila zlato listino in se uvrstil v zahtevnejši
tekmovalni razred. Povprečna starost zasedbe je komaj 15 let,
vanjo pa so vključeni glasbeniki iz vseh koncev doline. Godbo
finančno najbolj podpira mozirska občina, deloma tudi nazar-
ska, preostale tri pa le simbolično.	Ž.Z.
ZAPISOVANJA
Cerkev in alkohol
So ljudje, ki me vedno znova
presenečajo. In med njimi zav-
zema posebno mesto dr. Janez
Rugelj.
Priznam, da sem z nekim
skrivnostnim užitkom prebiral
njegove dnevniške zapiske v
prilogi osrednjega dnevnika,
da sem kot najbolj nemaren
zagovednež hlepel po zapi-
skih. ki bodo razkrili kakšne
umazane stvari iz življenj lju-
di. ki so njegovi pacienti, pa
sem ostal kot po pravilu razo-
čaran. In sem ga prejšnji teden
opazoval in vneto poslušal ob
televizijski polnočni priložno-
sti, ko je razkrinkaval sloven-
ske običaje in navade, ko je že
pregovorno konfliktno in ma-
lodane militaristično nastopal
kot kakšna Gloria Swanson
tam pred bliščem tistih treh
kamer Priznam, spet sem ne-
skončno užival. In mu tu in
tam celo pritrjeval. Toda...
spet me je pretental. Kot je
pretental slehernega svojega
pacienta, ki se mu je pustil
zvabiti tja gor na Kočno, na
Škrlatico, celo na Triglav. Ki se
mu je pustil prepričati, da mo-
ra vsak dan preteči nekaj kilo-
metrov. Ki se mu je pustil pre-
pričati, da je za vse njegove
težave in probleme, za vse nje-
gove frustracije in travme, kri-
va njegova družina. Žena, ki
ga pušča spolno lačnega. Otro-
ci, ki ne ubogajo in iz šole
namesto odličnih ocen nosijo
opomine. Starši, ki so ga vzga-
jali v krščanskem duhu... Ja, v
krščanskem duhu. Dragi moji,
cerkev je resda marsikaj zakri-
vila v teh naših življenjih, toda
v alkohol ni prisilila nikogar
od nas. Niti tiste ženske, ki
danes praznuje svoj enaintri-
deseti rojstni dan. ki je ozdrav-
ljena pijanka, pred dobrimi
dvajsetimi leti pa je bila navi-
han gorenjski deklič, ki jo je
surovo in brutalno posilil vaš-
ki župnik. Če je zaradi tega
dogodka, ki ga ni zmogla po-
zabiti, ki ga je zgolj potlačila,
alknhol postal njen najboljši
prijatelj, ah, ljubimec, zaradi
duševnih posledic menda ni
zmogla seksualnega odnosa,
potem za to ni kriva niti cerkev
niti duhovnik. Za to je kriva
sama. Pa čeprav bi bilo treba
tistega duhovnika vsaj kastri-
rati. Se strinjam! Ja. cerkev je
resda s svojo vzgojo, ki temelji
na dogmah, zagrenila življe-
nje marsikateremu človeku, ga
zaradi svojih pravil, ki so zgolj
nadzorovalne narave in nič
drugega (od kod mislite Nizo-
zemskim protestantom ideja o
stanovanjskih oknih brez za-
ves?). prisilila v spolne ano-
malije. ga ustavila na njego-
vem ustvarjalnem področju,
žensko potisnila za štedilnik
že s tem. ko je Evo obsodila, da
je bila ona tista kača, ki je
zavedla ubogega in nič hude-
ga slutečega pastirja Adama,
ki so mu menda po glavi rojile
bolj plemenite stvari kot pa
golo onegavljenje. ja. vse to je
res. toda v alkohol kljub vse-
mu ni prisilila nobenega. Z
izjemo tistega župnika, ki je
svojega vernika privezal in mu
v grlo nalival vino vse dotlej,
dokler se ni to vgnezdilo tam
nekje globoko v njegovih ded-
nih zasnovah. No ja, brez šale.
toda tovrstni Rugljevi izpadu
ki obtožujejo za grehe najbolj
totalitarno od vseh totalitar-
nih institucij, pri tem pa te
svoje izpade skriva za še eno
institucijo, svojo lastno na-
mreč. mi gredo že zelo na živ-
ce. Bog pomagaj! Jezus je men-
da res vodo spreminjal v vino.
bojda ni cerkvenega obreda
brez kozarčka vina. če ne gre
drugače, se najde vsaj po mu-
ši. toda to ni razlog, ki bi
akademsko razlagal krivdo
cerkve za alkoholizem med
človeštvom. Nasprotno; to pri-
ča zgolj o subjektivnih občut-
kih. ki imajo kot taki tudi svoje
subjektivne vzgibe. In v tem
smislu dr. Ruglja - za razliko
od cerkve - tudi pomilujem.
Piše: TADEJ ČATER
Mladi likovniki v Piranu
Dvanajst mladih likovnikov je pod vodstvom likovne pedagoginje in svetovalke Marije Cene
zaključilo svoje ustvarjanje v desetdnevni likovni koloniji za nadarjene v Piranu. Svoje izdelke so
že razstavili v Piranu, v Celju pa bodo na ogled meseca oktobra v tednu otroka. Kolonijo je
organizirala medobčinska zveza prijateljev mladine Celje.	DP
Kaj so prepevali na dobri
slovenski svatbi?
Ducat svatbenih pesmi, z
notami, najdete v
Jureta Krašovca
knjigi:
OHCET PO
STARI ŠEGI
ŠK29.-23. julij 1998
mmmvi
KULTURA
□
Viteška ijubezensica
poezija na Slovenskem
Nemški viteški liriki s slovenskih tal: Zovneški, Gornjegrajski, Ostrovrški
Konec preteklega leta je
izšla pomembna knjiga o
kulturni zgodovini viteštva
štajerskega in sosedskega
območja: Viteška ljubezen-
ska poezija na Slovenskem.
Dr. Anton Janko, profesor
za nemško književnost na Fi-
lozofski fakulteti v Ljubljani,
nas je že leta 1988 na simpo-
ziju Obdobje srednjega veka
v slovenskem jeziku, knji-
ževnosti in kulturi, opozoril
na viteške lirike visokega
srednjega veka s slovenskega
ozemlja, vendar tedaj še brez
prevodov posameznih pe-
smi. Prevode smo dočakali v
Naših razgledih v letih 1990
in 1992, sedaj pa nas je ta
izdaja razveselila s celovito
predstavitvijo tematike.
Avtorji knjige so trije. An-
ton Janko je napisal obširen
uvod z umestitvijo teme v
čas in prostor. V osrednjem
delu knjige predstavi in ume-
sti posamezne pesnike in pri-
naša k nemščini in slovenšči-
ni oznako pesmi ter tudi iz-
virnik in verzni prevod, na
koncu še prikaz besednega
zaklada pesnikov. Nikolas
Henkel, profesor za nemško
srednjeveško književnost v
Hamburgu, je prispeval pri-
kaz minnesanga in Velikega
heidelberškega rokopisa.
Njegov prispevek je v knjigi,
žal, natisnjen samo v nemš-
čini. Opazen delež je prispe-
val tudi slovenist, polonist in
prevajalec Tone Pretnar, saj
je pripravil prevod pesmi v
verzni obliki. Pri vseh treh
pesnikih je dodana tudi
barvna reprodukcija upodo-
bitve avtorjev - vitezov iz ro-
kopisa.
Viteška lirika v nemškem
obdobju od sredine 12. do
13. stoletja, imenovani min-
nesang, je peta v srednji vi-
soki nemščini. V minnesan-
gu, ki je nemška veja bolj
znane trubadurske lirike, je
nemška viteška lirika dose-
gla svoj vrh.
Najpomembnejši in naj-
lepše iluminirani rokopis
nemške viteške lirike je Veli-
ki heidelberški rokopis (Die
grosse Heidelberger Lider-
handschrift), znan tudi po
zuriškem patriciju Manesse-
ju, ki je rokopis naročil in
plačal, pod imenom Manes-
sische Liederhandschrift. V
tem rokopisu so zajeti vsi
trije viteški liriki z našega
ozemlja: Der von Suonegge,
Der von Obernburg in Der
von Scharpfenberg. Vsi pe-
sniki so predstavljeni samo s
svojimi rodovnimi imeni, ne
pa z osebnimi, zato so av-
torstva posameznim dom-
nevno pripisana.
Der von Suonegge - Žov-
neški. Pesnik izhaja iz roku
Žovneških z gradu Žovnek
blizu Braslovč, ki so predniki
rodbine celjskih grofov. Ime-
na pesnika ne vemo, razisko-
valci avtorstvo pripisujejo
Konradu I. (izpričan 1220-
1241). Ohranjene so tri nje-
gove pesmi, ki sodijo v hohe
minne, to je v krog visoke
ljubezni. Predstavljajo neu-
slišano ljubezen viteza do
plemiške dame, ki je po ran-
gu višja kot njen oboževalec,
ki pa sponam ljubezni ne
more uteči:
Ljubezen moja sladka, ti
me siliš,
da moram Nji, ljubezni
vredni, peti...
Upodobitev na miniaturi
predstavi viteza na lovu, grb
levo zgoraj ni vezan na rod-
bino.
Der von Obernburg - Gor-
njegrajski. Najbrž gre za mi-
nisteriala samostana v Gor-
njem Gradu. V rokopisu je
ohranjenih kar sedem pesmi,
ki tudi spadajo v okvir visoke
ljubezni, vendar pri njem,
kot izjema v minnesangu, iz-
zvenijo v upanje:
... Se bo dvoboj končal
tako,
da me ljubezen vzradosti?
Oba pesnika, Zovneški in
Gornjegrajski, sta pomem-
bna in opazna pesnika, ki se
skoraj enakovredno uvrščata
med sočasne nemške pesni-
ke.
Der von Scharpfenberg -
Ostrovrški. Ostrovrharji z
gradu Svibno pri Radečah na
Dolenjskem so bili v tem ča-
su mogočna rodbina. Avtors-
tvo pripisujejo Henriku II.
(izpričanemu 1250-1276) ali
njegovemu bratu Leopoldu
(izpričanemu med leti 1252-
1279). Bolj verjetno je avtor
Leopold. Tu je pesnik popol-
noma drugačen. Sledil je pe-
sniku Neidhartu von Reunta-
lu, ki je predstavnik minne-
sangu nasprotne struje. V
svoje pesmi je uvedel »vaš-
ko« tematiko, kjer se bijeta
dvorska iluzija in vsakda-
njost. Naš pesnik ni izjemen
kot pesnik, je bolj stihotvo-
rec, pomemben je bolj zato,
ker dokazuje na našem
ozemlju prisotnost obeh pe-
sniških smeri.
Tudi pri njem grb na mi-
niaturi ne odgovarja zgodo-
vinskemu grbu.
Knjigi je dodan tudi zaje-
ten seznam literature, ki je
urejen po tematskih sklopih.
Dotaknil bi se še slovenje-
nja plemiških družin. Pri
imenu Der von Obernburg je
avtor dopisal: ...je pesnik, ki
je deloval na slovenskem Šta-
jerskem in ga v slovenščini
pač smemo poimenovati
Gornjegrajski (str. 16). Očit-
no ni pogosta uporaba slove-
njenja tega plemiškega ime-
na, je pa seveda popolnoma
v duhu našega jezika. Prob-
lem se pojavi v analogiji pri
prevodu Der von Scharpfen-
berg - Ostrovrški. Običajno
rodbino navajajo kot Ostro-
vrharje, prevajanje pa se na-
naša tudi na sedanje ime gra-
du in kraja Svibno, zato po-
gosto tudi Svibenski. Pojav-
ljajo se še druge oblike, kot
npr. Svibnovski (Zgodovin-
ski časopis 1993, št. 1), ven-
dar nimajo osnove ne v kra-
jevni rabi ne v tradiciji. Tudi
tukajšnje poimenovanje Os-
trovrški se veže samo na do-
beseden prevod gradu, ven-
dar nima vzporednic v stro-
kovni rabi. Pojavlja se torej
samo kot posameznik - Os-
trovrhar ali rodbinsko ime
Ostrovrharji. Avtor je pri prvi
predstavitvi na seminarju
Obdobje srednjega veka ta
problem čutil in ga izpostavil
kot dvojnico Ostrovrharji/
Ostrovrški, v knjigi se je od-
ločil za Ostrovrške, kar je
najbrž slabša varianta. V tem
primeru bi bilo torej smisel-
no uporabiti prevod Ostrovr-
har ali ustaljeno Svibenski.
Publikacija prinaša pa še
nekaj novega. Dosedanji ra-
ziskovalci kulture na našem
ozemlju so upoštevali samo
dejavnost v slovenskem jezi-
ku. Ne zgodovinarji ne lite-
rarni zgodovinarji pa niso
upoštevali celotnega kultur-
nega delovanja na našem ob-
močju. Ta knjiga lepo in
vzorno nadgrajuje dosedanjo
miselnost in samo upati je, da
bo zasejala obilen sad.
"" ^ DRAGO SAMEC
IZ GUTENBERGOVE
GALAKSIJE
Semeni čudežev
»Kdo za vraga sploh še bere
Don Kihota?« nam je rekel
pred približno osmimi leti na
nekem predavanju naš profe-
sor in potem v smehu dodal,
»No ja, študenti primerjalne
književnosti in čudaki«, danes
pa bi lahko, glede na mojo
knjižničarsko izkušnjo, še
sam dodal srednješolce, ker je
predpisan za domače branje.
Ampak, da vidite tiste obraze,
ko zmanjka skrajšane verzije
in jim prineseš celotno izdajo,
kakšni dve kili težko!!!
Z Don Kihotom je že tako,
da ga moraš prebrati v zgod-
njih letih, podobno kot Dosto-
jevskega. Dejansko je danda-
nes ta svet tako našpičen, da je
abstrakcija že nekaj povsem
organskega, celo nujnega v
določenem kontekstu. In če
človek malce spremlja tekočo
literaturo, opazi trend zgošče-
vanja besedil in vsakovrstnih
deskripcij. Na žalost dostikrat
tudi v škodo kvalitete besedil,
ki so čedalje bolj plehka, za
avtorja sublimacija, skratka
nikakršna.
Zgoraj omenjena besedila
so prozna in problematika o
kateri sem govoril, zadeva
predvsem prozo, s sprotno
poezijo pa je morda ravno
obratno, vsaj glede na količino
napisanega in sporočenega.
Bere je že tako ali tako ne
nihče, hvala bogu! Ujeta je v
lastno samozadostnost, v prei-
gravanja besed in domnevnih
liričnih doživljajev... To je
značilno še posebej za. naš
prostor, za naše avtorje, ki so
razdeljeni v nekako dve skupi-
ni, ena je pri koritu države in
Založb, druga pa zaliva korita
tiskarn, katerim plačuje tisk
Za njihovo samozaložbo.
Skupno jim je to, da so vsi
skupaj nikakršni, razen ne-
kaj častnih izjem (Ihan, De-
kleva, več se je jih ne spom-
nim). Drugače je s prevodno
poezijo, kjer je bilo v zad-
njem času mnogo dobrega
prevedeno, zagotovo pa čast-
ni mesti zavzemata Ernesto
Cardenale in seveda prva da-
ma svetovne poezije Wistava
Szymborska. »Semenj čude-
žev« je naslov izbranih pe-
smi Szymborske od leta 1957
do danes, ki so ob koncu
lanskega leta izšle pri radov-
ljiški Didakti. Zakaj brati
Szymborsko? Ker je berlivej-
še od Don Kihota, ker je du-
hovita, globoka, zna se čudi-
ti in te začuditi, ima mero,
občutek za ritem, za življe-
nje, njegovo pestrost in nas-
protja v deželi dobrega in
zla, predvsem pa je modra.
Njena poezija je prežeta z
mislijo, ki korenini v izkuš-
nji in kritičnosti, predvsem
do moralne kataklizme da-
našnjice. Za bralca pa je naj-
pomembnejše to, da končno
lahko bere poezijo brez tol-
mačev in tolmačev tolmačev,
ki že meje na onstranske raz-
sodnike, in čuti, razume,
uživa v poeziji! Ko bi Šala-
mun zmogel eno samo po-
dobno!
Piše: MOHOR HUDEJ
PRIREDITVE
KONCERTI
Na gradu Tabor v Laškem
bo jutri ob 20.30 koncert an-
sambla Grege Avsenika.
V	Anini kapeli v Rogaški
Slatini bo jutri ob 20.30 kon-
cert harfistke Mojce Zlobko in
flavtista Cveta Kobala.
V	Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo v torek ob 20.
uri koncert komornega godal-
nega orkestra Slovenske fil-
harmonije, pod vodstvom An-
dreja Petrača.
V	dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri ob
20. uri koncert Ženskega pev-
skega zbora Rožmarin, DU iz
Dravelj pri Ljubljani. Predsta-
vili bodo »pesmi iz babičine
skrinje«.
BAZSMVi
Na Dobrri do 7. avgusta
razstavlja dela slikar Vinko
Vrabec iz Mokronoga.
V	razstavnem prostoru
Banke Velenje, ekspoziture
Šoštanj razstavlja slikar Jože
Svetina iz Zavodenj pri Šošta-
nju. Akvarele velikega formata
si lahko ogledate do konca
julija.
V	Knjižnici v Šentjurju in
Ipavčevi hiši je na ogled raz-
stava likovnih del slikarke Eri-
ke Marije Bajuk.
V	Osrednji knjižnici v Ce-
lju je do septembra na ogled
razstava Branka Goropevška -
Grbi novih in starih občin na
Celjskem.
V	galeriji Keleia je odprta
razstava slik Uršole Bertot, Ed-
vina Dobriloviča, Uroša Pater-
nuja in Mihaela Rudla.
V	Muzeju novejše zgodovi-
ne je na ogled razstava Kaj se
skriva pod klobukom?
V	pritličju Stare grofije ima
Pokrajinski muzej dve razsta-
vi: Habsburžani na portretnih
podobah in Habsburžani -
portreti članov družine Habs-
burg na novcih in medaljah.
V	Lapidariju je na ogled
razstava Rimske nekropole se-
verne Hrvaške.
Gostišče in muzej Firšt Lo-
garska dolina vabi na ogled
slikarske razstave akvarelov in
risb Jožeta Svetine z motivi
Logarske doline.
V	razstavišču Ema razstav-
lja do konca meseca Vojko Vo-
lavšek, v Celjskem domu raz-
stavlja olja Tone Mohor, v
Razvojnem centru slikar
Nežmah, v centru Gic v Ro-
gaški Slatini Cecilija Bernjak s
Ptuja, v pizzeriji Salvador na
Ostrožnem Niko Ignjatič, v av-
li Splošne bolnišnice Celje
dijaki Srednje zdrav, šole Celje
na temo Prostovoljno delo di-
jakov in v gostišču Mihec na
Lopati likovna dela v mešani
tehniki slikar Rajko Mlinarič.
OSTALO
Pokrajinski muzej Celje
vabi od torka do četrtka pri-
hodnji teden med 10. in 13.
uro na delavnice za staro in
mlado na temo razstave Habs-
buržani.
Pred Zdraviliškim domom
na Dobrni bo v nedeljo ob 15.
uri nastop plesne skupine
.Grofje, KUD Socka.
V	Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo v soboto ob
20. uri tradicionalni elitni
Anin ples, z nastopom oper-
nih solistov sopranistke An-
dreje Zakonjšek in Marjana
Trčka, baletnih solistov Mari-
ne Krasnovc-Surinc in Sergia
Moge, harfistke Mojce Zlob-
ko, zdraviliškega orkestra Mu-
sica camerata in plesnega an-
sambla Šok.
V	Dobju pri Planini bo v
nedeljo ob 15. uri 26. tradicio-
nalna prireditev Pokaži kaj
znaš.
Na Celjskem gradu bodo
nocoj, jutri v soboto in
nedeljo ob 21. uri ponovitve
nebeške tragedije z naslo-
vom Angeli za Veroniko, v
režiji Mihe Alujeviča.
V	Galeriji sodobne umet-
nosti v Celju bo nocoj ob 20.
uri koncert flavtista Mateja
Graheka in violončelista
Gregorja Marinka.
V	Hermanovem gledališ-
ču Muzeja novejše zgodovi-
ne v Celju bo v soboto ob 10.
uri lutkovna predstava z na-
slovan Peter Klepec, v iz-
vedbi Lutkovnega gledališča
Tri iz Kranja. V otroškem
muzeju pa bo v sredo ob 11.
uri poletna delavnica z na-
slovom Ogrlica za poletne
dni.
V	atriju Majolke bo v sre-
do ob 20.30 koncert tenori-
sta Mihe Alujeviča s triom.
V	Likovnem salonu v Ce-
lju bodo jutri ob 20. uri od-
prli razstavo fotografij Aleša
Gregoriča. Na ogled bo do
29. avgusta
Kozjansko no Nemškem
V Kozjanskem parku v Podsredi se pripravljajo na
podpis listine o partnerstvu z naravnim parkom Zgornji
Bavarski gozd.
Srečanje bo 6. avgusta v Walderbachu v okrožju Cham,
podpisnika listine pa bosta direktorja parkov Franci Zidar in
Theo Zellner, ki je obenem okrajni glavar. Partnerstvo naj bi
pomenilo povečano strokovno sodelovanje kot tudi krepitev
mednarodnega prijateljstva, pospešilo pa naj bi tudi sodelo-
vanje na različnih področjih med obema državnima regija-
ma. Slovenijo bo zastopal državni sekretar mag. Dušan
Blaganje, bavarsko pa minister za okolje in prostor dr.
Thomas Goeppel.
Ob tej priložnosti bodo v Walderbachu odprli razstavo o
slovenskih zavarovanih območjih, ki bo nato predstavljena
še drugod po Bavarskem.	BJ
Št. 29..23. julij 1998
10
AKTUALNO
immimii
Sedem mesecev na heroinu
Pripoved osemnajstletnice, ki je iz gole radovednosti in želje po eksperimentiranju postala odvisna od heroina
Veš, da je na igli? Spreletelo me je. Nemogoče. Kako na igli?
Vbrizgava si heroin... Poznala sem jo že iz otroštva. Bila je
vesela, brezskrbna, tako kot vsako drugo dekle njenih let.
Nikoli ni niti pomislila na to, da bo kdaj kadila ali uživala
alkohol. Kaj šele, da si bo pri sedemnajstih prvič vbrizgnila
heroin.
Dlje ko sva se pogovarjali,
bolj mi je postajalo jasno, da
se je v zadnjem času zelo
spremenil njen pogled na
svet. Živi v Celju. Njeno ime
naj ostane skrivnost, njena
zgodba, ena izmed (pre)mno-
gih, je sama dovolj zgovorna.
Preizkušanje
Vse skupaj se je" začelo v
prvem letniku. Najprej alko-
hol, potem ji je nekdo ponu-
dil marihuano in postajala je
vse bolj in bolj radovedna.
Radovednost jo je pripeljala
najdlje. Tako daleč, kot je
hotela sama.
»Ganjo, tako pravimo ma-
rihuani, smo kadili skoraj
vsak dan. Ko smo šli v Gavio-
lija, smo goltali ecstasyje.
Drugače sem poskusila še
haš, koko, nore gobe, tripe,
speed. Edino cracka nisem.«
Učinek je pri vsaki drogi dru-
gačen, seveda pa je veliko
odvisno tudi od uživalca in
njegovega počutja.
»Tudi pretiravala sem že
pri ecstasyjih. Prišli smo iz
Gaviolija in doma sem vzela
še en ecstasy. Mislila sem si,
da mi tako nič ne more biti,
ker nisem na ravu. Ampak
mi je tako zašpilalo, da ni-
sem mogla biti pri miru. Šla
sem se zdivjat in se vrnila
domov šele čez kakšnih pet
ur.« Ko vzameš ecstasy, mo-
raš nekaj početi, nekaj se
mora okoli tebe dogajati, ne
moreš biti zaprt v sobi, ker
se ti tam samo meša. Tudi pri
kokainu in speedu je podob-
no. Drugače je pri uživanju
marihuane in hašiša, saj se
pri tem popolnoma umiriš.
Zato ponavadi obiskovalci
rave partyjev na t.i. afterjih
kadijo travo, da se pomirijo
in da učinek ecstasyja popu-
sti.
»To, da poskušiš drogo za-
to, da bi s tem rešil svoje
probleme, ponavadi ni res.
Dokler droge ne poskušiš
sam, ne moreš vedeti, kak-
šen je njen učinek in kako
naj bi ti pomagala pozabiti
na težave.«
Ko radovednost pripelje ta-
ko daleč, da skoraj ni več
nepreizkušene droge, ti
preostane še ena stopnička -
heroin.
V omami iieroina
»Enkrat je prijateljica pri-
nesla hors in me vprašala, če
hočem poskusiti na folijo.«
Veliko ljudi prvič poskusi he-
roin tako, da vleče skozi foli-
jo ali pa, da ga snifa (njuha).
Vbrizgajo si ga šele kasneje,
ko želijo močnejši feeling.
»Seveda sem poskusila in po-
vedala prijateljem, s katerimi
sem se družila, kako fajn je.«
Veliko ljudi bi si želelo iz
radovednosti vbrizgati he-
roin, pogosto pa jih na to
napeljejo pripovedovanja ti-
stih, ki so to že storili. Znano
je namreč, da je feeling naj-
lepši, ko si vbrizgaš heroin
prvič.
Feeling na horsu je čisto
nekaj drugega kot na ec-
stasyju. Ko si shorsiran, ti
prijajo mir, spanec, samota.
Pomemben si samo ti in tvoj
feeling. Za nikogar ti ni mar.
Bedasto se počutiš, če greš
ven, nekam, kjer je glasna
glasba.
»Vse mi je šlo na živce,
poleg tega smo se mi štirje,
ki smo skupaj jemali hors,
velikokrat prepirali. S prija-
teljico sva se včasih celo te-
pli. Vse skupaj je bilo že kar
smešno. Najprej smo bili ko-
legi, potem pa so se mi začeli
že dobesedno gnusiti. Na he-
roinu se ti začne vse gnusiti.
Zagnusiš se samemu sebi,
ker naenkrat ugotoviš, da si
totalen luzer. Nikoli tudi ni-
sem mogla razumeti, kako
lahko gresta dva prijatelja, ki
sta bila takrat par, shorsirana
seksat. Sama sedem mese-
cev, kolikor sem bila na he-
roinu, nisem imela tipa, ker
so se mi vsi gnusih in ker
nikomur nisem več zaupala.
O doživljanju droge bi lah-
ko vsak uživalec napisal knji-
go. Nekaj časa sem pisala
dnevnik o svojih občutkih.
Ne more pa o tem pisati nek
strokovnjak z diplomo, ki
droge niti poskusil ni. Am-
pak heroina ni dobro niti po-
skusiti. Nek prijatelj mi je
pravil, da bi rad poskusil
hors z iglo. Rekla sem mu,
naj ga niti ne poskusi, ker
potem ne bo mogel nehati.
Razmišljal je točno tako, kot
sem razmišljala jaz pred pr-
vim vbodom.«
Prvi vbod
»želela sem enkrat posku-
siti in nikoli več, a ni bilo
tako. Nekega dne, ko sem
prišla iz šole, so mi prijatelji
povedali, da so si prejšnji
dan vbrizgali heroin.
Kako je bilo? V redu?
Prav, jaz si ga bom pa da-
nes.
Ko sem potem zvečer sede-
la med njimi in nastavila ro-
ko, da mi ena druga vbrizga
hors, sem si mislila, da bo
trajalo kakšne pol ure, da
bom kaj občutila, da bom
malo bolj vesela. Spomnim
se, da takrat nisem nič jedla,
ker sem se že dlje počutila
slabo. Ona je spuščala hors v
mojo žilo in istočasno sem
dobila nek čuden občutek.
Kaj se dogaja z menoj? Imela
sem občutek, kot da bi mi
vse skupaj šlo od pet do gla-
ve, in ko je enkrat prišlo do
glave, sem jo ustavila. Bilo je
dovolj za prvič. Potem se mi
je začelo nabirati v grlu. Po
horsu je bruhanje užitek.
Ko sem si hors prvič vbriz-
gala, sem doživela prelep ob-
čutek, ki ga nisem pričakova-
la. Če bi ta feeling zavestno
pričakovala, potem verjetno
ne bi hotela še.
Potem sem se pičila še na-
slednji dan in še dan kasne-
je... Nihče od nas ni niti po-
mislil, da bi bilo pametno
nehati, in to čim prej. Po
nekaj mesecih smo si heroin
vbrizgavali tudi že po dva-
krat na dan. Bili smo že moč-
no odvisni.
Najprej me je bilo strah
nabavljati. Na začetku gre
nabavit ponavadi tisti, ki di-
lerja pozna, ampak kmalu
spoznaš dilerje tudi sam. Na-
bavljanje je ponavadi izgle-
dalo tako, da smo šli k diler-
ju na dom ali pa smo se
zmenili kje drugje. Zelo red-
ko se zgodi, da diler pride do
tebe.
Pikat smo se hodili najprej
v naravo, kasneje pa v neko
zapuščeno hišo. Za nas štiri
je v začetku zadostoval gram
heroina, kar je takrat stalo 10
tisoč tolarjev. Vsak je vzel
četrtinko. Hors sem si kupo-
vala s štipendijo ali pa sem si
doma izmislila, da komu dol-
gujem denar, da imam stroš-
ke v šoli. Vedno smo se tudi
prepirali, kdo bo šel kupit
injekcije (gune) v lekarno,
saj to zelo zbije feeling. Po-
navadi je šel gune kupovat
tisti, ki se mu je najbolj mu-
dilo.
Moji dnevi so bili zelo mo-
notoni, vsak dan je bil enak
prejšnjemu. Pozno zjutraj
sem vstala, bila čisto malo
doma, potem so prišli prija-
telji in smo šli skupaj naba-
vit drogo. Kupili smo gune,
se ga skupaj pribili, se skre-
gali in neprestano šli drug
drugemu na živce. Zvečer
sem prišla domov, se obvez-
no skregala z mamo, ki mi je
težila, da sem spet pijana, in
šla spat.«
Zavedanje
»Le ko sem v mestu srečala
staro družbo, sem vsaj pomi-
slila, da bi bilo morda dobro,
če bi nehala jemati heroin.
Pomislila sem, kako lepo je
njim, ki se imajo radi in se
ne prepirajo kar naprej. Po-
tem pa je prišel dan, ko se mi
je zdelo, da se je vse obrnilo
proti meni.
Imela sem krizo, bila sem
brez denarja, do heroina pa
sem morala nujno priti. Obi-
skala sem neko staro prijate-
ljico, ki me je že prej veliko-
krat prepričevala, naj vendar
neham s horsom. Prosila
sem jo, naj mi posodi denar.
Posodi mi ga prvič in zad-
njič, je dejala. Grozno se je
morala počutiti, saj je vede-
la, da bom denar porabila za
heroin. Ko sem odhajala od
nje, sem bila že popolnoma
zamorjena. Potem sem prišla
v lekarno, kjer me je zamori-
la še ženska, ki mi je prodala
iglo. Medtem ko sem nekoga
čakala, sem spet videla staro
družbo in si mislila, kako
rada bi bila spet z njimi.
Takrat sem bila že čisto na
tleh. Kasneje smo z družbo
vzeli heroin. Zadnjič sem bi-
la z njimi.
Tedaj sem bila že močno
odvisna. Če do horsa nisem
prišla pravočasno, sem se za-
čela tresti, bila sem vedno
bolj živčna, le krčev še nisem
imela.«
odvajanje
»Tisto poletje me je stara
prijateljica, pri kateri sem si
sposodila denar, povabila,
naj grem z njimi na morje. Pa
sem šla, že zato, da sem njej
naredila veselje. Takrat sem
bila prepričana, da nisem več
odvisna, da sem se že skrizi-
rala. Ampak na morju me je
spet prijelo. Mislila sem, da
bom znorela, na vsak način
sem hotela priti do horsa,
vendar mi niso pustili. A po
prihodu z morja je bilo kma-
lu spet vse po starem.
Najhuje je bilo, ko sem si
vbrizgala preveliko dozo.
Srečala sem znanko, ki je bila
že močno odvisna in prosila
me je, naj ji vbrizgam heroin,
ker sama tega več ni zmogla.
Odšli sva na najbližji WC,
kjer sem vbrizgala heroin
najprej njej, potem še sebi.
Premamila me je skušnjava
in vbrizgala sem si preveliko
dozo.
SlediU so trije najhujši dne-
vi v mojem življenju. Imela
sem povišano telesno tempe-
raturo, slabo mi je bilo, bru-
hala sem, poleg tega sem
imela na obeh rokah strdke.
Mama me je hotela spraviti k
zdravniku, ampak vedela
sem, da bodo takoj ugotovili,
da je vzrok >bolezni< heroin.
Mamo bi pokopalo, če bi ve-
dela, da sem na heroinu. Ta-
krat sem si heroin vbrizgala
zadnjič. Sledila je kriza.
Kriza je bila nepopisno bo-
leča. Imela sem občutek, kot
da me meče tri metre v zrak,
bolela me je vsaka kost pose-
bej. Telo je bilo v krčih. Zde-
lo se mi je, da obstajata le
dve možnosti: ubiti se ali do-
biti heroin. Verjetno si zato
toliko ljudi ne upa nehati,!
ker je kriza tako grozljiva. Nc ;
predstavljam si, da bi bila
lahko kakšna bolezen hujša,:
kot je kriza pri odvajanju od'
heroina.
Odvajanje od heroina je
dolgotrajno. Najprej se je tre-
ba zavestno odločiti, da ho-
češ nehati. Potem moraš za-
pustiti družbo, s katero si se
pikal. Prestati je treba psihič-
ne in fizične krize. Potem pa,
ko je tvoje telo razstrupljeno,
se je najpametneje čimbolj
zaposliti.
Odločila sem se, da bom
šolo končala z odličnim us-
pehom in uspelo mi je. Ni-
sem imela časa, da bi mislila
na heroin. Začela sem se
družiti s starimi prijatelji,
predvsem s prijateljico, ki mi
je pri odvajanju zelo veliko
pomagala. Od zadnjega
vbrizga je minilo že devet
mesecev. Vendar, po pravici
povedano, ne vem, kaj bi sto-
rila, če bi imela zdajle pred
sabo heroin...«
NATAŠA PEUNIK
Jeseni Up za svojce odvisniicov
V Celju in okolici 700 uživalcev heroina - Poletni meseci še zlasti kritični, saj se število občasnih uživalcev močno
poveča
Trpka pripoved Celjanke, matere, ki
je spoznala, da je njen otrok odvisen od
drog in mu v najtežjih časih trdno stala
ob strani, je ganila celjske svetnike. Ob
podatku, da je v Celju in okolici kar 700
uživalcev heroina - vsak pa naj bi za
pokrivanje svojih potreb po drogi pri-
dobil še 10, v poletnih mesecih pa ta
številka naraste celo na 20 občasnih
uživalcev - pa so odgovorne in Svet za
preprečevanje odvisnosti v Mestni obči-
ni Celje pozvali, naj do enega prihod-
njih zasedanj pripravijo konkreten sez-
nam potreb oziroma zahtev, ki jih lah-
ko izpolnijo v občini za preprečevanje
škodljive rabe nedovoljenih drog.
»Svojo kalvarijo še preživljam in jo še
bom, saj ni dovolj, da je zdaj moj otrok že
7 mesecev čist, sama hočem življenje
brez drog. Iz anonimnosti stopam zato,
ker želim pomagati drugim otrokom in
zato, ker sem prepričana, da si večina v
Celju še vedno zatiska oči pred nevar-
nostjo, ki jo droge predstavljajo,« je pri-
povedovala mati in dodala, da jo močno
skrbi, kako se bo njen otrok v domačem
okolju znašel potem, ko bo po treh letih
zapustil komuno v Franciji. Svetnike pa je
najbolj pretresel oris dogajanj v času, ko
mati oziroma starši spoznajo in si prizna-
jo, da je njihov otrok odvisnik. »Takrat si
najbolj potreben pomoči, zmeden si, ne
veš, kako ravnati, kako pomagati otroku
in najhujše je, da ti v Celju tudi nihče ne
zna oziroma ne more svetovati,« je pojas-
njevala in povedala, da bodo prav zaradi
tega v jeseni v Celju ustanovili podružnico
društva Up, ki združuje svojce odvisnikov.
Up je bil kot društvo za pomoč zasvojen-
cem in njihovim svojcem ustanovljen v
Ljubljani pred štirimi leti, danes šteje 400
članov, svoje podružnice pa že ima v Mari-
boru, Kranju in Velenju.
Ob podatku, da je v Celju in okolici 700
rednih uživalcev heroina, je zatiskanje oči
pred resničnostjo najslabše, kar lahko stori-
mo. Svetniki so v razpravi menili, da je
potrebno povezati vse institucije in okrepiti
zlasti preventivno delo, da bi bilo sčasoma
čim manj tistih, ki bi drogo iskali, saj se
razpečevalcev preprosto ne da odstraniti
(mag. Ivan Eržen) in se zavzeli za čim več
načinov organiziranega preživljanja proste-
ga časa mladih ter okrepljeno skrb zdravs-
tvenih delavcev (Mojca Jereb-Kosi).
V Celju je zdaj v zdravstvenem domu
odprta metadonska ambulanta, svoje po-
skušajo narediti v osnovnih in srednjih
šolah, organizira se civilna družba, delujeta
Lokalna akcijska skupina in Svet za prepre-
čevanje odvisnosti - a vse skupaj je glede na
700 uživalcev heroina in dejstvo, da se
starostna meja le-teh vse bolj niža, očitno
premalo. Vsa prizadevanja pa bodo očitno
premalo vse dotlej, dokler bo odvisnost
problem, ki se večine ne tiče, kajti ne gre
pozabiti, da prihajajo odvisniki iz vseh
socialnih okolij, iz popolnih in samohra-
nilskih družin, iz premožnih in socialno
ogroženih, iz ljubečih in čustveno hlad-
nih okolij.
I. STAMEIČIČ
Iz poročila predstojnika Psihiatrične
bolnišnice Vojnik dr.Danieia Lajlarja je
razvidno, da sega delo v njihovi bolni-
šnici z odvisniki od nedovoljenih drog
že več kot 10 let nazaj. Bili so med
prvimi ali celo prvi, ki so glasno opo-
zarjali na problem in dolgo časa celo
edini, ki so v nemogočih pogojih skuša-
li pomagati odvisnikom širše regije. V
detoksikacijskih programih so se zdra-
vili odvisnilci od Prekmurja do Primor-
ske. V zadnjih treh letih je bilo zaradi
komplikacij v njihove oddelke sprejetih
letno po 10 odvisnikov, vsaj polovica pa
jih je 2»pustila program detoksikacije
zaradi omejitev in doktrinarnih strogih
pravil.
Št. 29..23. julij 1998

PISMA BRALCEV
11
ODMEVI
Resnici do dna
z županovo
fcomisijo
Predsednik KS Galicija
Andrej Križan, člani sveta,
nadzorni odbor KS in tajni-
ca KS - vsi blateni in obreko-
vani s tem branimo tudi ug-
led Cestnega podjetja Celje,
Občine Žalec in Krajevne
skupnosti Galicija. Gre za
ekipo, ki je na osnovi zdra-
vega razuma zabeležila re-
zultate, ki jih bosta verodo-
stojno prikazali obe komisiji
(o mafiji naj se Štefančič
pouči v leksikonu). Ne želi-
mo veliko pisati pred objavo
sklepov legalne komisije (če
jo Lindič »gloda«, je njegov
problem, če jo je na tiskovni
konferenci »poizkusila glo-
dati« Marjela Agrež, je njen
problem.)
Ljudje, ki so v prejšnji in
sedanji državi uspešno delali
v stroki, so neoporečni in
verodostojni tudi za Evropo.
Nikdar se niso ukvarjali s
spletkami in politiko. In v
tem je teža.
Na ves ta montiran proces in
medijsko gonjo se zavestno ni-
smo odzivali, saj bi Lindič ta
»problem« lahko rešil na zako-
nit način, nič pa nimamo proti
korektnem pisanju nekaterih
medijev.
Krajane širše celjske regije,
še posebno krajane KS Gali-
cija, pozivamo k strpnosti.
Ne nasedajte klevetam - mir-
no lahko počakate na razgla-
sitev rezuhatov dela komisij.
Ustanovljena bo še ena, v
kateri bodo sodno zapriseže-
ni cenilci ocenili škodo, ki jo
je povzročil Lindič in njego-
va naveza državi. Občini Ža-
lec, Cestnemu podjetju Celje
in Krajevni skupnosti Galici-
ja, kar bo tudi osnova za
odškodninske tožbe. Ti re-
zultati naj bodo tudi vaše
vodilo, kako boste volili jese-
ni 1998.
Še stavek ali dva o skupini,
ki ščuva in rovari. Enim se je s
sesutjem komunizma sesul
svet in tavajo v travmi, drugi
niso preboleli, da so izgubili
na zadnjih volitvah, vseh sku-
paj je komaj toliko, kolikor je
prstov na obeh rokah (glava
polipa je skrita). Naknadno
pobiranje podpisov pa velja
nekako takole: ponujali so
jim eno ponarejeno »marko«
za en pristen tolar; seveda da
ljudje, ki so podpisovali, niso
vedeli, da je marka ponareje-
na.
Še k osebi Lindič. Ljudje,
ki se resnično ukvarjajo s
kulturo, tudi v vojnah, niso
kovali spletk. Spregledati
bo moral, da je večina za-
kon; njegovo mnenje pa
njegova pravica. Posluževal
se je nezakonito pridoblje-
nih dokumentov, ki dejan-
sko predstavljajo markirano
traso, da ugotovimo, iz ka-
terega naslova izhajajo na
nezakonit način pridobljeni
dokumenti, kar varujejo po-
sebni zakoni RS. Z velikim
obžalovanjem je bilo po-
trebno toliko in tako konč-
no tudi zapisati: Nesporno
je to njihova predvolilna
kampanja - zato pozor vo-
livci jeseni 1998.
Krajevna skupnost Galicija
Resnici do dna
z županovo
komisijo i.
Gospod župan je na novi-
narski konferenci zagotav-
ljal, da je bilo v Galiciji veli-
ko narejenega in da je skoraj
prepričan, da je bilo poslova-
nje KS v najlepšem redu. S
prvo trditvijo bi se do neke
mere strinjal, čeprav sma-
tram, po nestrokovni presoji,
da bi bilo lahko več, pred-
vsem pa bolj strokovno nare-
jenega. Ne morem pa se stri-
njati z županom, ko govori o
poslovanju KS Galicija. Če-
prav sem že velikokrat pove-
dal, tudi javno, za kakšne
nepravilnosti gre, bom to po-
novil še enkrat: v zaključnem
računu ni bil prikazan priho-
dek od povračil iz kamnolo-
ma Velika Pirešica, čeprav
43. člen statuta KS Galicija
jasno govori o prihodkih; ker
gre tudi za prihodek v obliki
storitev, se sprašujem, kako
je s plačilom prometnega
davka; kot član sveta KS ni-
sem dobil celotnega gradiva
za obravnavo zaključnega ra-
čuna, istočasno pa lahko
imata predsednik KS in pred-
sednik komunalne komisije
vse informacije in dokumen-
te v rokah, sta porabnika
proračunskih sredstev, na-
ročnika del za KS, izvajalca
del, plačnika in tudi nadzo-
rujeta ta dela; v letu 1997
smo v KS Galicija porabili za
približno 114 milijonov tolar-
jev javnih sredstev za oprav-
ljena dela - ni mi pa znano,
da bi bil objavljen javni raz-
pis za izvajanje.
Menim, da sem navedel
dovolj dejstev, za katerimi
stojim z moralno in kazen-
sko odgovornostjo, da ne na-
števam ponovno nekaterih
ugotovitev, do katerih sem
prišel, ko sem dobil v roke
»strogo zaupno gradivo«. Na
tiskovni konferenci je gos-
pod župan objavil, da naj bi
posebna komisija v 14 dneh
pregledala poslovanje KS in
podala poročilo. Nisem stro-
kovnjak s finančnega po-
dročja, vendar dvomim, če
bo komisija v tako kratkem
času lahko pregledala speci-
fično in zapleteno poslova-
nje, kot je v naši KS!
Ne razumem gospoda žu-
pana, zakaj se je tako pozno
odločil za ustanovitev te ko-
misije, hkrati pa se sprašu-
jem, ah mogoče ne zaupa
nadzornemu odboru občine,
ki ga je za pregled poslovanja
KS zadolžil občinski svet? Še
posebej me čudi županova
odločitev za ustanovitev ko-
misije zato, ker je bilo na seji
sveta pravno tolmačeno, da
takšno revizijo oz. pregled
lahko opravita le nadzorni
odbor občine in računsko so-
dišče. Tudi vodja oddelka za
gospodarske in negospodar-
ske dejavnosti je pojasnila,
da kot vodja oddelka na obči-
ni ne more biti članica komi-
sije, kar je potrdila tudi se-
kretarka občinskega sveta.
Občinski svet v komisijo ne
bi imenoval članov, ki so ta-
ko ali drugače vpleteni v po-
slovanje KS Galicije, itak pa
sta za pregled poslovanja pri-
stojna nadzorni svet in ra-
čunsko sodišče, zato niso us-
tanovili komisije.
Ko preberem člane komisi-
je, ki jo je imenoval župan,
se mi zastavlja vprašanje,
kakšen namen ima z njo gos-
pod župan? Potrebno je po-
vedati, da sta dva člana ne-
posredno podrejena gospodu
županu, da sta vodji posa-
meznih oddelkov, tretji član
je mož uslužbenke na obči-
ni, četrti je uslužbenec Cest-
nega podjetja Celje, peti pa
je bivši sodelavec gospoda
župana, ki sicer še ni dal
soglasja. Sprašujem se, ali
komisija v takšni sestavi lah-
ko neobremenjeno opravi
pregled in poda objektivno
poročilo?
IVO LINDIČ,
Galicija
Resnici do dna
z županovo
Icomisijo 11.
Prav se mi zdi, da so se
občinski svetniki odločili za
delo nadzornega odbora v
Gahciji, kajti potreba že dalj
časa narekuje podobne akci-
je, ki bi jih morali občinski
delavci za nadzor del in upo-
rabe finančnih sredstev v KS
sprotno nadzorovati. Sma-
tram, da je tudi v tem prime-
ru treba izpostaviti odgovor-
nost občinskih delavcev, ki
svojega dela niso dobro opra-
vili. Moti me tudi to, da je bil
določen kar dvomesečni ter-
min. Sprašujem se, zakaj in
kdo je določil tako dolg ter-
min? Kaj je res tako ogromno
dokumentov za pregled ali
pa je določanje dolgega ter-
mina nameren, da bi more-
bitni kršitelji pridobili na ča-
su ter sledi nepravilnega rav-
nanja pravočasno zbrisali za
sabo?
Pričakujem, da bodo krajev-
ni funkcionarji KS Galicija med
krajevnimi skupnostmi v obči-
ni Žalec edini pohvaljeni, ker je
bilo v letih 1996 in 1997 ogrom-
no narejenega, čutim pa odgo-
vornost, da postavim vpraša-
nje: Kje so dobili denar, ker
proračun KS ne bi prenesel
vseh stroškov? Kam so investi-
rali sredstva za kulturo, ki so
bila dodeljena KS Galicija?
Upam, da problematiko
spoznavajo tudi kriminalisti,
ter da bodo na terenu ugotovi-
li identično stanje.
Glede nadaljnjega politič-
nega delovanja menim, da je
nujno sodelovanje strank, da
v KS Galicija izberejo ter
predlagajo kandidate za mo-
rebitne občinske svetnike. Sa-
mo tako bomo v KS Galicija
spremenili razmerje politič-
nih sil in hkrati onemogočili
center moči za manipulacijo s
sadovi tujega dela, kar pa je
tudi zagotovilo pravilnemu
ravnanju s proračunskimi
sredstvi v KS.
VINKO ŠTEFANČIČ,
Velika Pirešica
Resnici do dna
z županovo
icomisijo lil.
Krajani Galicije smo z razo-
čaranjem in začudenjem pre-
brali v Novem tedniku poroči-
lo s tem naslovom. Sprašuje-
mo se, kako naj žalski župan
sestavi takšno komisijo, ki bo
objektivna za ugotavljanje
nepravilnosti v KS Galicija, ko
pa vemo, da ni imel interesa
speljati stvari do dna na
izredni seji KS sredi junija.
Na tej seji je celo izjavil: »Po-
glejte: vsi svetniki KS ste gla-
sovali in potrdili pravilnost
bilance KS, razen enega čla-
na, to pa itak nič ne pomeni.«
Zaradi takšne izjave župana
in zaradi nezaupanja župana
do komisije, ki jo je imenoval
občinski svet občine Žalec,
krajani Galicije ne priznamo
in ne zaupamo županovi ko-
misiji.
Županova komisija lahko
ugotavlja nepravilnosti v KS
samo za njegovo evidenco in
nikakor ne za tiskovno konfe-
renco ali za krajane Galicije.
Krajani Galicije priznavamo
samo komisijo oziroma člane
nadzornega odbora občine
Žalec v takšni sestavi, kot jo je
imenoval svet občine Žalec na
svoji seji 30. junija, brez Emila
Grobelnika.
Krajani Galicije
PREJELI .
SMO
izjava za
javnost
Demokrati Slovenije smo
z veliko nelagodnostjo
spremljali odločanje in na-
posled tudi odločitev po-
slancev Državnega zbora
RS, ki so brez posebnega
premisleka o posledicah ta-
kega ravnanja prenesli ob-
veznost financiranja delova-
nja številnih zelo pomem-
bnih javnih zavodov s po-
dročja kulture z države na
občine. Očitno je, da se vla-
da oziroma vladna koalicija
želi otresti skrbi in odgovor-
nosti za večji del slovenske
kuhure in prevaliti breme
na občine, ki so v preteklosti
nemalokrat slučajno postale
ustanovitelji teh javnih za-
vodov, katerih delovanje v
večini primerov presega
zmožnosti, potrebe in ob-
močja občin, v katerih se
nahajajo.
Povrh je vsakomur jasno,
da današnje občine niti po
velikosti niti po višini svojih
proračunov niti po svojih
pristojnosti še zdaleč niso
enake, kot so bile občine, ki
so nekoč postale ustanovite-
ljice teh javnih zavodov. Po-
leg tega tudi tiste nekdanje
občine praviloma nikoli niso
v celoti same financirale de-
lovanja teh javnih zavodov,
temveč je največkrat polovi-
co ali vsaj del njihovih po-
treb vedno pokrivala tedanja
republika.
Demokrati Slovenije seve-
da nikakor ne nasprotujemo
decentralizaciji odločanja in
tudi ne decentralizaciji odgo-
vornosti za delovanje druž-
benih podsistemov ter de-
centralizaciji financiranja
javnih zavodov na vseh po-
dročjih in ne le na področju
kulture. Vendar se mora ta
decentralizacija zgoditi pre-
mišljeno in za področje kul-
ture na osnovi nacionalnega
kuhurnega programa, ki bi
določal kriterije, po katerih
bodo tako ustanove kot tudi
posamezni projekti lahko
utemeljeno razvrščeni kot
ustanove in projekti nacio-
nalnega, regionalnega ali ož-
je lokalnega pomena.
S kulturo se ne kaže igrati
in v zvezi z njo sprejemati
nepremišljenih odločitev,
kajti posledice bodo dolgo-
ročne in lahko tudi usodne
za prihodnost celotne nacio-
nalne skupnosti. V to Demo-
krati Slovenije nismo prepri-
čani le zaradi preteklega po-
mena kulture za nacionalno
samopotrjevanje in uveljav-
ljanje, temveč še bolj zaradi
pomena, ki ga bo kultura v
tem pogledu imela v prihod-
nosti.
Namesto da bi se vladna
koalicija potrudila in konč-
no pripravila kvaliteten
predlog nacionalnega pro-
grama za področje kuhure,
se očitno zateka v nepremiš-
ljene eksperimente, ki so
lahko usodni, če se bodo po-
slanci, po nepotrebnem
obremenjeni s politikantski-
mi igricami v zvezi s prete-
klostjo, nepremišljeno odlo-
čali zanje. Zdi se nam, da se
vlada RS preprosto ne zave-
da pomembnosti kulture za
prihodnost in želi skrb za to
področje v čim večji meri
preložiti na ramena občin,
ki za to nimajo in še dolgo
ne bodo imele na voljo do-
volj sredstev. Širših lokalnih
skupnosti, ki bi do neke me-
re lahko prevzele to pristoj-
nost, pa očitno še dolgo ne
bo.
TONE PERŠAK,
predsednik DS
OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU
Mestni trg 10, 3230 ŠENTJUR
tel.: 063/743-918
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imeno-
vanja ter odlikovanja Občinskega sveta občine Šent-
jur pri Celju in Urad župana občine Šentjur pri Celju
na podlagi Odloka o priznanjih občine Šentjur pri
Celju (Uradni list RS, št. 7/91-1),
objavljata
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ
OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
I.
Razpisuje se rok za oddajo predlogov za podelitev priz-
nanj Občine Šentjur pri Celju, ki traja do 1. septembra
1998.
II.
Plaketa In pisno priznanje se podeljuje za posebne uspehe in
prizadevanja na vseh področjih dela in življenja v občini; pisna
pohvala s knjižno nagrado pa za posebne učne uspehe in ak-
tivnosti v Izvenšolski dejavnosti.
III.
Prejemnik plakete ali pisnega priznanja občine je lahko občan
občine Šentjur pri Celju, krajevna skupnost, politična organi-
zacija, podjetje In druga organizacija ali skupnost, ki ima se-
dež na območju občine Šentjur pri Celju.
Pisno pohvalo s knjižno nagrado lahko prejme učenec osnov-
ne ali druge šole na območju občine Šentjur pri Celju.
V primeru posebnih prispevkov in zaslug za razvoj ali predsta-
vitev in zastopanje občine v širši družbeni skupnosti, se eno
od priznanj lahko podeli posamezniku, organizaciji ali skupno-
sti izven občine Šentjur pri Celju.
IV.
Predlog za podelitev plakete ali pisnega priznanja Občine Šent-
jur pri Celju lahko poda Občinski svet, delovno telo pristojno
za priznanja, politična organizacija, krajevna skupnost, pod-
jetje ali druge organizacije ali skupnosti ter skupina občanov.
Za podelitev pisne pohvale s knjižno nagrado podajo predlo-
ge šole z območja Občine Šentjur pri Celju.
V.
v predlogu za podelitev morajo biti navedeni naslednji podatki:
-naziv predlagatelja
-naziv priznanja, ki se predlaga (iz 1. člena odloka)
-osnovni podatki o predlaganem:
a)	ime in priimek, rojstni podatki, prebivališče in sredina, kjer
je zaposlen, če se predlaga posameznika za podelitev
plakete ali pisnega priznanja;
b)	ime in priimek, rojstni podatki, prebivališče, naziv šole in
razred, če se predlaga podelitev pisne pohvale s knjižno
nagrado;
o) naziv podjetja, organizacije ali druge skupnosti, število
zaposlenih ali članov ter drugi osnovni podatki o sredini,
ki se nahaja za podelitev plakete ali pisnega priznanja - obraz-
ložitev oz. utemeljitev, ki mora vsebovati podatke o uspehih
in priznanjih, ki jih je dosegel kandidat za dobitnika priznanja.
VI.
Neutemeljenih ali prepozno vloženih predlogov ne bo možno
obravnavati.
VII.
Priznanja občine Šentjur pri Celju se podeljujejo na svečani
seji Občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika.
VIII.
Predloge s priloženo utemeljitvijo pošljejo predlagatelji na
naslov:
»OBČINA ŠENTJUR, Komisija za mandatna vprašanja, vo-
litve in imenovanja ter odlikovanja, Mestni trg 10, 3230
ŠENTJUR«.

12
NASI KRAJI IN UUDJE
mmm
Najboljši dijaki Evrope v Celju
Med 25. in 31. julijem bo 36 najbolj nadarjenih dijakov iz 14 evropskih držav spoznavalo Celje in Slovenijo
Eden pomembnejših do-
godkov prireditev Poletja v
Celju, knežjem mestu, bo za-
gotovo tudi srečanje najbolj-
ših dijakov Evrope, ki se bo
začelo v soboto, 25. julija, 36
dijakov iz 14 evropskih držav
pa bo Celje in Slovenijo pod
pokroviteljstvom Urada RS
za evropske zadeve spozna-
valo do 31. julija.
Srečanje nadarjenih dijakov
Evrope bo letos prvič v Slove-
niji, celjsko podjetje Fit media
pa ga pripravlja pod okriljem
gibanja United World Colleges
(UWC). Cilj teh srečanj je, da
dijaki z medsebojnim druže-
njem in izmenjavo informa-
cij, pogledov ter izkušenj
čimbolje spoznajo evropske
države, njihovo zgodovino.
kulturne raznolikosti in eko-
nomske posebnosti, zlasti pa
značilnosti države gostitelji-
ce. Pobudnika gibanja UWC
sta bila maršal letalstva Sir
Lawrence Darvall in dr. Kurr
Hahn, ki sta leta 1962 v Well-
su oživila prvi Atlantic Colle-
ge. Njuno vizijo povezovanja
mladih iz vsega sveta so pod-
prli v Organizaciji združenih
narodov, danes še številne ug-
ledne organizacije in posa-
mezniki, UWC pa sopredse-
dujeta jordanska kraljica
Noor in predsednik Južnoa-
friške republike Nelson Man-
dela. Gibanje UWC že ves čas
gradi izobraževalno mrežo po
vsem svetu, doslej je ustano-
vilo 10 šol v Angliji, Kanadi,
ZDA, Italiji, Švici, Singapurju,
Venezueli, Hongkongu, Indiji
in na Norveškem, povprečno
pa se v vsakem kolidžu izo-
bražuje po 200 dijakov, ki po
zaključku šolanja opravljajo
mednarodno maturo. Dijaki,
ki se šolajo v kolidžih UWC, so
izbrani po posebnem ključu,
pomembni kriteriji za sprejem
pa so njihova nadarjenost,
kreativnost in prizadevnost. V
gibanju že več let sodeluje tu-
di Slovenija.
Ob kolidžih so ena od oblik
delovanja UWC tudi kratki te-
čaji, ki jih gibanje pripravlja
zadnjih pet let. Število udele-
žencev iz posameznih držav
je omejeno, le država gostite-
ljica lahko na srečanje pošlje
več dijakov. Iz Slovenije jih bo
letos 11, od tega na predlog
svojih šol tudi dva celjska dija-
ka - Bor Pungerčič iz Zabu-
kovice, tretješolec Gimnazije
Lava Šolskega centra Celje, ter
Gregor Deleja iz Mozirja,
maturant 1. Gimnazije v Celju.
Mlade bodo gostili na turistič-
nih kmetijah Arbajter in Loč-
nikar na Skomarju, po sobotni
večerni slovesnosti ter ogledu
celjskega Starega gradu pa jih
čaka delovni teden.
I. STAMEJČIČ
V nedeljo, sredo in petek
bodo dijaki ostali na Sko-
marju in v okolici, kjer pri-
pravljajo dneve kulture, eko-
logije in spoznavanja social-
nega okolja, v ponedeljek bo-
do obiskali velenjsko Gore-
nje d.d. in slovensko prestol-
nico, kjer jih bo sprejel tudi
predsednik države Milan Ku-
čan, v torek se bodo odpravili
na Dolenjsko, v četrtek pa na
slovensko Obalo.
Zreška noc
V	Zrečah bo v soboto, 25. julija, tradicionalna Zreška noč,
dan pred tem pa so Zrečani medse povabili okoli 20
domačih in bližnjih turističnih društev, Id se bodo predsta-
vili s svojo ponudbo. Predstavnike turističnih društev bodo
povabili še na posvet o novem zakonu o pospeševanju
turizma.
V	petek bo za zabavo skrbela skupina Mlade frajle, večer pa
bodo popestrili še z odprtim odrom, na katerem bo lahko
zapel vsak, ki si bo tega želel. V soboto bo na Zreški noči igral
ansambel Nagelj s pevko Brigito (kraljico jodlanja) in s
Podokničarjem.
Iz Slovenskih Konjic bo organiziran brezplačen avtobusni
prevoz na prireditev in z nje. Iz Konjic bo peljal avtobus ob
20.,20.30, 21 in 2L30 uri, povratek pa bo ob pol enih, enih in
pol dveh.	PP
Kmečki praznik v Ločali
v nedeljo, 26. julija, bo v Ločah v okviru Poletnih priredi-
tev že tradicionalni Kmečki praznik.
Popoldne bo najprej povorka s prikazom kmečkih običajev,
malo kasneje pa še tekmovanje koscev in grabljic. Kmečki
praznik se bo zaključil z zabavo v večernih urah.	PP
Največ pozornosti
požela konoplja
Na samostanskem dvoriš-
ču v Olimju je bila 18. in 19.
julija razstava zdravilnih ze-
lišč Društva zeliščarjev
Olimje. Razstavljenih je bilo
okoli 40 rastlin, obiskovalci
pa so z zanimanjem spozna-
vali rastline v »naravnem
stanju«.
Zeliščarska znanost je stara
toliko kot človeštvo. Prenašala
se je iz roda v rod, šele pred
nekaj stoletji pa so jo začeli
zapisovati. Ne glede na to, da
je sodobni človek iznašel celo
vrsto sintetičnih zdravil, pa se
zeliščarska znanost v zadnjem
desetletju spet vrača med lju-
di. V ta namen je na voljo
ogromno literature, vendar
ljudem je še vedno najmanj
znan videz rastline. Namen
zeliščarske razstave v Olimju
je bil tako spoznati rastlino
takšno, kakršno jo najdemo v
naravi. Največ pozornosti je
požela konoplja, ki je med
ilegalnimi porabniki bolj zna-
na kot marihuana, ali "trava".
Razstavljena pa je bila iz-
ključno v izobraževalne na-
mene.
Društvo je bilo ustanovlje-
no leta 1985 in šteje danes 35
članov, ki prihajajo pretežno
iz območja Rogaške Slatine,
Šmarja pri Jelšah in Podčetrt-
ka. Vsak nov član mora rastU-
no najprej znati prepoznati v
naravi, vedeti, kateri del je
zdravilen in kdaj in kje se
nabira. Šele kasneje pa nove-
ga člana naučijo tudi veščine
sušenja rastlin. Člani društva
rastlin ne nabirajo za proda-
jo, ampak za lastno uporabo,
nekaj pa jih tudi gojijo.
NATAŠA PEUNIK
Tabor mladih planincev Medvodje 98
Meddruštveni odbor pla-
ninskih društev je letos, v ju-
bilejnem 15 letu organizira-
nja taborov mladih planin-
cev, postavil tabor v Medvod
ju nad Tržičem.
V osmih tedenskih izmenah
se bodo v njem zvrstili mladi
planinci in njihovi vodje iz
Kovinotehne, Braslovč, Zabu-
kovice, Šoštanja, Slivnice pri
Celju, Mozirja, Ljubnega, Luč,
Solčave, Gornje Radgone, Žal-
ca in Velenja. Skupaj se bo
tabora udeležilo okrog 330
mladih in njihovih vodij.
Vodja tabora Milan Polav-
der iz PD Zabukovica je pove-
dal, da sta prvi izmeni že mi-
nili, v prvi so bili mladi iz
Kovinotehne, v drugi izmeni
pa iz Braslovč in Zabukovice. Ta
čas pa je v taboru tretja izmena
iz Šoštanja. Samo iz PD Braslov-
če in Zabukovica se je tabora
udeležilo 60 mladih planincev
in 16 članov vodstva. Kljub sla-
bemu vremenu so opravili gre-
bensko prečenje Košute, se
povzpeli na vrhove Križke go-
re, Tovste^ vrha in Storžiča,
obiskali so planino Kofce ter si
ogledali Stegovniški slap. Bili so
tudi v znameniti Dovžanovi so-
teski in se kopali na bazenu v
Tržiču. Organizirali so pravo
orientacijsko tekmovanje, sre-
čolov, tekmo v metanju krogov,
hoji s hoduljami, metanju pro-
stih metov na koš in krogov.
Risali in pisali so prispevke za
planinski bilten, igrali odbojko,
nogomet in košarko ter ob veče-
rih kurili taborne ognje. Zelo
dobro so sodelovali z domačini,
kjer so si ogledali razstavo fosi-
lov in diapozitivov ter gojenje
polžev. Pred slovesom so se do-
govorili za zaključno srečanje in
posneli skupinsko fotografijo.
T. TAVČAR
Mlajša skupina PD Braslovče in Zabukovica.
POLETNA ANKETA
Kaj bi ušpicili?
v vsakem od nas se skriva
vsaj kanček nagajivosti, ki je
niti najtrša vzgoja ne more
ugnati. V počitniških mese-
cih, ko so misli vsaj za nekaj
časa na paši, ima domišljija
prosto pot, porajajo se nore
ideje. Na celjskih ulicah smo
lovili vse neumnosti, ki so
jih anketiranci že ušpičili,
ali pa si jih želijo, vendar še
niso zbrali dovolj poguma.
Jaka Romih, 38 let, energe-
tik. Sv. Štefan: " Dostikrat mi
pride na misel kakšna pote-
gavščina, na primer zamenjati
ženo "staro za novo" ali obra-
čunati s tistimi, ki imajo pre-
več besede. Imam pa tudi ne-
kaj »normalnih« želja, na pri-
mer enkrat sesti za krmilo le-
tala in se peljati."
Rok Zupane, 21 let, štu-
dent, Celje: " Jaz sem ušpičil
že toliko neumnosti, da sko-
rajda ni nobene, ki bi si jo še
želel. Ena izmed zadnjih je, da
sem namenoma povzročil
spor med dvema zaljubljence-
ma. Pa še ena iz »mladih« dni:
na cesti sem igral nogomet,
žogo pognal v lestenec v sta-
novanju in ga razbil. Ostalih
neumnosti pa ne smem našte-
vati, ker bi imel težave s sose-
di."
Marko Pavčnik, 18 let, ku-
har, Rimske Toplice : "Želel
bi si z motorjem ali avtom
pobegniti policajem. V srednji
šoli sem si pisal opravičila,
povijal roke in noge, da ni bilo
treba telovaditi."
Sanja Arlič, 11 let, osnov-1
nošolka. Polzela: "S prijatelji-i
co tepeva fante. Sicer se brani-i
jo, a so prešibki. "
Aleksandra Zabavnik, 15
let, dijakinja, Polzela - S pri-
jateljicami smo hotele na šolo
napisati kratici naše tajne or-
ganizacije - AO. Na žalost so
poostrili ukrepe in s tem ni
bilo nič.
Mojca Cerar, 38 let, Celje:"
Neumnosti, ki bi si jih želela
ušpičiti, pravzaprav ni, saj sem
realen človek in ne razmišljam
o nemogočih stvareh."
Lojze Melavc, 56 let, na
čakanju, Celje: "Večkrat rad
uprizorim kakšno potegavšči-
no: koga potegnem za nos, j
velikokrat v družbi igram pi-'
janca, potem pa se čudijo, ka-
ko se lahko tako hitro strez-
nim. Kot šofer avtobusa vča-
sih prevzamem vlogo vodiča.
Takrat se na primer v Nemčiji
vozimo samo mimo Hochber-
gov in Spitzbergov, potniki pa
samo prikimavajo."
JANJA PEVEC i
Foto: PRIMOŽ POKLIČ
Št. 29.-23. iulil 1998
miMM
NASI KRAJI IN UUDJE

Angleščina z Angležinjo
Izjemna priznanja za slafinsko il. osnovno šolo
v II. osnovni šoli Rogaška
Slatina se veselijo novega
šolskega leta s posebnim
razlogom. Med tremi sloven-
skimi osnovnimi šolami so
uspeli pridobiti tujega asi-
stenta za angleški jezik, nji-
hovi učenci pa so v tem me-
secu sklepali prijateljstva na
Škotskem.
VII. osnovni šoli bo začela z
novim šolskim letom poučeva-
ti CIare Louise VVoIfarth, pro-
fesorica angleškega jezika iz
Liverpoola, ki prihaja z na-
jodličnejšimi britanskimi
priporočili. Kako je prišlo do
tega? II. osnovna šola se je
aprila letos prijavila na raz-
pis slovenskega ministrstva
za šolstvo in šport, ki je po-
nudilo možnost pridobitve
asistentov za pouk tujega je-
zika.
Prijavilo se je blizu petde-
set osnovnih, srednjih in vi-
sokih šol, pri čemer je bilo
največje zanimanje za asi-
stenta za angleški jezik. Med
tremi izbranimi slovenskimi
osnovnimi šolami je II. os-
novna šola Rogaška Slatina.
Omenjena šola zadnji dve le-
ti pri poučevanju angleščine
veliko sodeluje z Britanskim
svetom ter jo je obiskal njen
direktor Francis King, pa tu-
di z britanskim veleposlaniš-
tvom. K odločitvi za asisten-
ta je veliko prispevalo pripo-
ročilo Britanskega sveta.
Šola je nato morala za asi-
stentko iz Velike Britanije
priskrbeti stanovanje ter
skleniti pogodbo, saj gre po
zakonu za zaposlovanje tuj-
cev. Postopek, ki traja več
mesecev, je bil končan raz-
meroma hitro. Asistentka iz
Liverpoola bo tako lahko z
učenci vse šolsko leto, njeno
delo pa bo v celoti plačalo
ministrstvo. Pri pouku mora
biti z učenci 20 ur tedensko.
poleg tega je na voljo tudi čas
za interesno dejavnost ter
spremljanje učencev ob raz-
ličnih priložnostih. V šoli,
kjer poučujejo angleški jezik
Jožica Noč, Andreja Mašera
in Zdenka Barič, namerava-
jo poudariti angleško živo
besedo z učenci štirih oddel-
kov 7. in 8. razredov. Pri pou-
ku bosta istočasno domači
učiteljica kot in asistentka.
Ravnateljica Karla Škri-
njarič (po zapletih v zvezi z
njenim imenovanjem v sla-
tinskem občinskem svetu ji
je dalo prejšnji mesec soglas-
je ministrstvo) je povedala,
da bodo prihodnje leto sku-
šali pridobiti tudi asistenta
za nemški jezik, saj gre za
šolo v izrazito turističnem
kraju.
S svojo bodočo asistentko
angleškega jezika pa se je
skupina učencev II. osnovne
šole srečala med bivanjem v
Veliki Britaniji. Gre za skupi-
no, ki je pripravila odlično
raziskovalno nalogo o Škot-
ski, kjer je bila nato na obi-
sku. Slatinska II. osnovna šo-
la je bila predlani izbrana v
skupino mednarodnega pro-
jekta Eko šol ter je prejšnji
^mesec med 16. slovenskimi
osnovnimi in srednjimi šola-
mi prejela Eko zastavo.
Šola se je tako povezala z
eno od Eko šol v Evropi. Mla-
di Slatinčani so si začeli poši-
ljati elektronsko pošto z
učenci šole iz Rutherglema
na Škotskem. Škoti so pisali
o Škotski, Slatinčani o svo-
jem mestu ter Sloveniji. Po
številnih podatkih o daljni
deželi so se odločili napisati
o tej zanimivi deželi razisko-
valno nalogo. V ljubljanskem
Zavodu za šolstvo so jo nato
ocenili z najvišjo mogočo
oceno, učenci pa so se v tem
mesecu odzvali povabilu na
evropski sever. Tako je šest
učencev iz Rogaške Slatine
preživelo teden dni na Škot-
skem ter v Londonu. Sreds-
tva za zanimivo in poučno
pot so prispevali občina,
podjetja, njihovi starši ter
drugi.
,-UBRANEJERANKO
Branko je pokazal svoje spretnosti v pletenju na prevorski šoli.
Pri Amonovih še pletejo
Poleg pletenih izdelkov tudi prava zbirka predmetov iz preteklosti
»Poskusiš enkrat, dvakrat,
in ko ti uspe, dobiš veselje.
Potem kmalu ugotoviš, da
znaš,« zavzeto pripoveduje
28-letni Emil Amon iz Straš-
ke Gorce na Prevorju. Tako
sta se namreč Milan, tako ga
kličejo znanci, in njegov dve
leti starejši brat Branko zače-
la učiti spretnosti pletenja
brez ustreznega tovrstnega
učitelja pod geslom »delo sa-
mo uči«. In danes sta v izde-
lovanju pletenih izdelkov že
prava mojstra.
Nasproti njihove približno
200 let stare dobro ohranjene
kozjanske hiše stoji prava za-
kladnica njunih izdelkov in
čez sto let starih predmetov, ki
sta jih odkrila pri pospravlja-
nju podstrešja. Slednje sta le-
po očistila in okusno razstavi-
la, kar si lahko obiskovalci
vedno ogledajo. Med stalnimi
in zelo navdušenimi gosti so
vsekakor prevorski osnovno-
šolci, ki Amonove vsako leto
obiščejo. Pred tremi leti je
otroke še posebej navdušil
Branko, ko jim je ob predsta-
vitvi projekta »Moja vas« na
prevorski šoli pokazal, kako
spretne in natančne roke so
potrebne za pletenje.
Ob pogledu na množico
pletenih peharjev, košar za
kruh, košev, sevk, sirkovih
metel, med izdelki se najde
tudi jerbas, v katerem so v
preteklosti nosile ženske
kupljeno blago iz trgovine,
in gajžlek, iz katerega so naši
dedje delali biče, se vprašaš,
kdaj vse te lepote sploh na-
stanejo, ko pa morata Milan
in Branko sama obdelovati
kmetijo in skrbeti za bolehno
mater. Odgovor je samoume-
ven: pozimi. Poleti seveda ni
časa za tako drobna opravila.
»Potrpljenje moraš imeti,
kajti to je zelo zamudno in
počasno delo,« pojasni Mi-
lan, ko razlaga, kaj vse je
potrebno pripraviti še pred
začetkom pletenja. Na roke
je treba nabrati mekove šibe
in rženo slamo ter natesati
lesko. Ko pa zapade sneg, na
toplem sedeta za mizo in
pričneta ovijati slamo v ne-
navadne vzorce, iz katerih
počasi nastajajo izvirni izdel-
ki, od katerih je v bistvu vsak
unikat.
■ ALEKSANDRA MAČEK
Spet Pokaži, kaj znaš
V Dobju pri Planini bo tamkajšnje kulturno društvo v
nedeljo, 26. julija, pripravilo že 26. tradicionalna prireditev
Pokaži, kaj znaš. Program, ki se bo pričel ob 15. uri, bo vodil
Jože Galič, na koncu pa bo za zabavo poskrbel ansambel Mira
Khnca.	A. M.
Kmalu otvoritev prizidka
Dela pri prizidku k dvorani na Polzeli, ki ima poslovno
stanovanjski značaj, gredo h koncu. V novem objektu bo 6
stanovanj, 25 ležišč v šestih sobah in dveh apartmajih hotelske
kategorije, ki bodo namenjena gostujočim košarkarjem, več
lokalov, med drugim športna trgovina KK Kovinotehna Savinj-
ska Polzela (kjer bodo poleg športne opreme prodajali tudi
spominke in vstopnice za tekme), optika, papirnica, turistična
agencija in v kletni etaži pivnica. S to pridobitvijo postaja
ponudba v centru Polzele še popolnejša. Že sedaj pa je za
parkiranje urejenih 250 parkirnih mest ob dvorani in novem
objektu.	T TAVČAR
Študentje pozor!
Kljub zasluženi počitniški brezskrbnosti morajo
študentje že misliti na to, kje bodo prihodnje študijsko leto
stanovali.
Pred kratkim je izšel razpis za sprejem in podaljšanje bivanja
študentov v študentskih domovih za študijsko leto 1998/99.
Glede na razpis morajo tisti, ki bodo prvič zaprosili za bivanje v
študentskem domu, vložiti prošnjo za sprejem (obrazec št. 1)
najkasneje do 10. avgusta 1998. Vsi tisti pa, ki že bivajo v
študentsMh domovih, izpolnijo prošnjo za podaljšanje (obrazec
št. 2) in jo pošljejo najkasneje do 20. avgusta 1998. Prošnje z
ustreznimi prilogami (piše na obrazcu)je treba obvezno poslati
priporočeno, in sicer pisarni za študentske domove v posamezno
visokošolsko središče. Obrazce je mogoče kupiti od danes, 23.
julija, naprej v knjigarnah po vsej Sloveniji.	A. MAČEK
Premamili so jo žganci
Boj med človekom in ribo je trajal četrt ure
Poletno jutro ob Savinji, po
peti uri. Plovec ribiča Franca
Zajca je začel poplesavati,
nakar ga je potopilo. Ribič je
po približno četrt ure borbe
spravil k sebi pravo ribjo mr-
cino.
Ulovil je 75 centimetrov dol-
gega krapa, s 67 centimetri
obsega ter 9,15 kilograma te-
že. Takšno ribo je bilo težko
prinesti do avtomobila. Pot po
strmi stezi ni bila lahka, ribič
je nosil tudi nahrbtnik ter ri-
biško opremo. Franc Zaje je
krapa ujel v reki med Laškim
in Rimskimi Toplicami. Sicer
živita z ženo Ido v hiši, ki je od
Savinje oddaljena komaj sto
metrov, vendar za ribolov bolj
ceni druge predele. Ponavadi
odide ob zgodnji uri, saj se
drži rekla, da je rana ura zlata
ura. Tako kot tokrat, ko so
velikega krapa privabili ter po-
gubili koruzni žganci. Ko ga je
prinesel domov, je bila najprej
presenečena žena, nato še ri-
biški prijatelji.
Franc Zaje se je za ribolov
navdušil že kot šolar, ko je po
pouku iskal postrvi v Lahom-
nici in Reki. Našel je marsika-
tero, doma pa so ga okregali,
ker se je vračal prepozno.
Opozarja, da je bilo pred de-
setletji več rib, ki jim naš po-
gubni odnos do okolja ni pri-
zanesel. Kljub temu je našel v
vodi zanimive ribiške trofeje.
Tako je lahko ponosen na na-
gačenega 5,5 kilograma težke-
ga krapa, na nagačeno glavo
prav tako težkega smuča, na 7
kilogramov težkega soma pa
ga spominja le še fotografija.
Kakšno usodo je namenil
krapu, svoji letošnji ribi veli-
kanki? Ugotavlja, da je naga-
čenje predrago, zato so krapa
ovekovečili na fotografiji ter
videu, nato pa ga je razkosal.
Meso, ki so ga že pojedli, jim
je dobro teknilo, saj velikan ni
bil tako masten kot sicer. Ne-
kaj trofejnega mesa še hranijo
za piknik.
Franc Zaje je vključen v ri-
biško družino v Laškem že 35
let. Pokojnino si je zaslužil kot
železničar, sicer pa imata z
ženo veliko veselje z domači-
mi živalmi ter gobarjenjem.
.	^ BRANE JERANKO
Krap, ki ga je ujel ribič Franc Zaje, je dolg 75 centimetrov ter težak več kot 9 kilogramov.
Št.29.-23.i«lii 1998
m
NASI KRAJI IN UUDJE
mmm
Delavnica
ioge
V Kaniži pri Puli je Aya-
na, medicinska sestra in
duhovna učiteljica iz Ce-
lja, prejšnji teden vodila
jogijsko delavnico.
Ob tem, da so bodoči
jogiji ves čas pridno spoz-
navali teoretične osnove
vede o jogi, so dodobra
razgibali tudi svoja telesa.
Še najtežje je bilo urjenje
discipline, ki pomeni in-
dijskim jogijem nekaj sa-
moumevnega, evropskim
pa lahko, vsaj v začetku,
povzroča kar velike teža-
ve... Jogijski navdušenci
so v sklopu prijetno-de-
lovnih počitnic en dan
preživeli tudi v popolni ti-
šini, ki so jo presenetljivo
uspešno prenesli.
To je bila prijetna in za-
nimiva izkušnja, ki je ti-
stim, ki so se je udeležili,
prav gotovo odprla števil-
ne nove poglede na življe-
nje in svet. O tem, kako bo
udeležencem delavnice
znanja, ki so jih pridobili
med spoznavanjem stare
tradicionalne vzhodne
discipiline, uspelo združi-
ti z načinom življenja na
celjskem koncu sveta, pa
lahko zaenkrat samo ugi-
bamo... N. M. SEDLAR
Najboljši v državi
Vas izjemnih gasilcev in gasilk
v spodnjesavinjski vasici.
Grajski vasi, ki šteje komaj
kakšnih 200 prebivalcev, so
doma najboljši gasilci v naši
državi.
Starejši člani so na tekmova-
nju v Novem mestu osvojili
prvo mesto, starejše članice
drugo in teden dni prej v
Črenšovcih v Prekmurju mla-
dinci drugo mesto in le za las
je manjkalo, da ne bi bili
prvi. Vse to so rezultati, ka-
kršnih v Sloveniji ni dosegel
nihče. Grajska vas je vas iz-
jemno dobrih gasilcev. Kako
jim to uspeva?
Toni Vesolak, predsednik
društva, in poveljnik Tone
Laznik pravita, da z gasils-
tvom dobesedno živi vsa vas.
Uspehi, ki so jih dosegli le-
tos, niso bili prvi. Že leta
1984 se je enota pionirjev
uvrstila na takratno zvezno
tekmovanje, ki je bilo v Pri-
štini, enota starejših članov
pa je lani na meddržavnem
tekmovanju v Avstriji dose-
gla prva mesto. Od kod prav-
zaprav takšna zavzetost za
prostovoljno gasilsko dejav-
nost? »Osnovni moto delova-
nja društva je vzgajati kraja-
ne v duhu preventivnega de-
lovanja,« pravi Laznik, Veso-
lak pa dodaja, da gre ob tem
tudi za nekakšen način dru-
ženja krajanov. »Večinoma
živijo naši ljudje od kmetijs-
tva, mnogi se vozijo tudi na
delo v Prebold, Šempeter,
Žalec in na Polzelo. Če ne bi
bilo gasilcev, bi bili odtujeni
drug od drugega. Tako pa se
srečujemo na vajah, tekmo-
vanjih in ob drugih priložno-
stih.« In res ni poznega po-
poldneva in zgodnjega veče-
ra, ko ne bi bila Grajska vas
tako rekoč mokra. Hkrati se
večina krajanov zaveda, da
so domači gasilci tisti, ki bo-
do najprej priskočili na po-
moč ob morebitnih požarih.
Tudi zato namenjajo vso po-
zornost strokovni vzgoji
članstva.
Že pred leti so se gasilci iz
Grajske vasi v državnem me-
rilu uvrščali v sam vrh. Naj-
več pa so dosegli v letu, ko
polovica članov te enote
praznuje trideset let nepreki-
njenega dela na tekmoval-
nem področju. Skoraj dva ti-
soč ur so porabili samo za
nastop na letošnjem držav-
nem tekmovanju. Z enim pr-
vim mestom in dvema drugi-
ma jim je uspelo to, kar do-
slej še ni nikomur v Sloveni-
ji, pa še v letu, ko društvo
praznuje 95-letnico obstoja.
^^^ JANEZ VEDENIK
Toni Vesolak	Tone Laznik
REČENO (ne) STORJENO
Nič čakat
... hitro srečko kupit. Misel je
iz, zadnje čase, znane sloven-
ske reklame. Reklama je nare-
jena na nekaj različnih nači-
nov in zdi se, da je namen
dosegel cilj - glede na to, kako
ljudje kupujejo srečke in njim
podobne lističe, ki približujejo
možnost za denarni zadetek.
Vse je pač potrebno narediti na
hitro, saj se možnost za dobi-
tek. s časovnim odmikom
zmanjšuje. Normalno je. da
nihče ne razmišlja o tem, daje
možnost za dobitek tako ali
tako skoraj nična. Ampak to ni
pomembno. Važno je, da je v
čebelnjaka red, kot je pred
kratkim dejal eden od naših
strankarskih veljakov. Red pa
mora biti, na svoj način, vpe-
ljan tudi pri hazarderskih de-
javnostih. Star slovenski pre-
govor Dvakrat premisli, pre-
denj narediš neumnost, je to-
rej v tem primeru, po vsem
sodeč, neumesten. Hitreje ne-
kaj storiš, hitrejši bo torej re-
zultat dejanja. »Res je,« bi re-
kla Miša Molk in oddaja bi
stekla do konca. Ampak v re-
sničnem življenju ni vedno ta-
ko. Zamislite si, da ste major
slovenske vojske, da imate vse-
ga poln kufer, in da pričnete
stavkati pred parlamentom.
Ob tem imate lepo družinico z
obvezno ženo ter malo četico
otrok. Jasno - vsi vas bodo
podprli - kajti vse kaže, da
imate v mili domovini, ki je
tako ali tako že do kraja, sko-
rumpirana, vsekakor prav. Vi,
borec za pravice in resnico. Od
nekod se najde nekaj nado-
budnežev, ki vas hodijo vsak
dan ogledovat, TV medijem
ste itak napisani na kožo in
nekomu, ki tako ali tako niko-
li ni prilagojen postanete izraz
naivnega prepričanja o vaši is-
krenosti. No, potem je iz kak-
šnega časopisa naenkrat mož-
no razbrati, da ste vi, dotični
major, pripadnik neke določe-
ne stranke, ki vse počne, ne iz
prepričanja, temveč zaradi
strankarskih interesov. In kaj
... ljudje naenkrat ugotovijo,
da ta strašni entuziast, ta ne-
verjetni karakterni mali kralj
Matjaž slovenskega naroda, ki
je do sedaj oborožen stal na
braniku naše prihodnosti,
sploh ni to, kar je nekdo vesolj-
nim Slovencem hotel dopove-
dati. Potem se ne zgodi nič.
Popolnoma nič. Ljudje so ope-
harjeni za še eno iluzijo več kot
so bili do sedaj, vi, »gospod
major«, pa postanete muha
enodnevnica tako imenovane
slovenske Indije Koromandije.
ZORAN PEVEC
Letovanje na Debelem Rtiču
137 otrok z območja občine Žalec je devet dni letovalo na
Debelem Rtiču.
Otroke je spremljalo deset vzgojiteljev, dva plavalna učitelja
in pedagoški vodja letovanja Franc Kralj. Od približno 50
neplavalcev se je kar 44 otrok naučilo plavati tako, da so
premagali razdaljo 25 metrov.
Letovanje so omogočili Zavod za zdravstvo Slovenije, prora-
čun občine Žalec in starši. Svoj prispevek so dodali tudi Lekarna
Polzela, Mlekarna Arja vas. Pekarstvo Roter Šentrupert, Novi
tednik pa je vodstvu letovanja in otrokom podaril majice.
FRANC KRAU
V SPOMIN
Helena Černaic
Obnemeli smo, ko smo iz-
vedeli, da je zastalo srce de-
kletu, ki smo jo poznali kot
prijazno in sposobno lastni-
co trgovine TOP MOTO Ce-
lje. Komaj 27-letni je v bolni-
šnici Celje ugasnilo življenje
v sredini noči 6. maja 1998
po zelo kratki in hudi bolez-
ni.
Radovednost, ustvarjal-
nost in želja po znanju ji
niso dali miru, zato je v krat-
kem času diplomirala na
ljubljanski ekonomski fakul-
teti in si pridobila naziv di-
plomirana ekonomistka.
Pred dvema letoma in pol se
je ob podpori brata Petra od-
ločila za pot samostojne pod-
jetnice, kar pa ni bilo lahko.
Začela je praktično iz nič.
Kot ekonomistka je ugotovi-
la, da je v Celju tržna niša
pri ponudbi motorrdh koles
in ustrezne motorske opre-
me. Lepote potovanj ji niso
bile neznane. Druženja z lju-
bitelji motorjev pa so ji dala
slutiti, da si želimo imeti v
mestu ob Savinji center, kjer
bomo našli vse, kar potrebu-
jemo za varno in udobno
vožnjo.
Seznanjenost s težavami
ljubiteljev jeklenih konjičkov
pri nakupu opreme in motor-
jev, jo je pri rosnih 25. letih
vodila v odločitev, da bo us-
tanovila lastno podjetje, ki
bo prijazno odpiralo vrata.
Vrata niso bila odprta samo
za starejše kupce japonskih
motorjev znamk Vamaha,
Honda in Kawasaki, ampak
tudi za najmlajše začetnike
na skuterjih. Nikdar ji ni
bilo odveč, če je koga samo
radovednost zanesla v trgo-
vino. Enako prijazno in do-
brodošlo so bili sprejeti vsi.
Sposobnost, znanje in am-
bicioznost so ji utrli pot na
tržišče, ki jo je sprejelo z
velikim zadovoljstvom in
navdušenjem. Odlično zna-
nje tujih jezikov ji je odpiralo
vrata tudi v tujini. Ker je
znala prisluhniti vsakemu
obiskovalcu z razumeva-
njem. mu je želela tudi ugo-
diti. zato ji ni bilo nikdar
prenaporno odhiteli v tuji-
no, tam poiskati želeno in v
najkrajšem možnem času
tudi posredovati blago na-
ročniku.
V zelo kratkem času se je
trgovina tržno dobro uvelja-
vila. Redno je zaposlila 3
sodelavce, nekaj pa jih je še
povezala s kooperacijsko so-
delavo. Že lani je s celokup-
nim programom ustvarila
133 milijonov tolarjev pri-
hodka.
Veliko motorskih zanese-
njakov je odprlo vrata trgovi-
ne TOP MOTO. V Ulici XIV
divizije se nismo srečevali
samo Celjani, ampak so se
pri njej ustavljali motoristi iz
vse Slovenije, pa tudi iz Hr-
vaške. Poleg bogate založe-
nosti in prijaznosti smo zna-
li ceniti tudi njen simpatični
nasmeh. Kar pretesen je po-
stajal prostor ob Savinji, za-
to je načrtovala tudi gradnjo
večjega motorskega salona.
Poleg tega. daje v kratkem
času postala uspešna poslov-
na ženska, je bila hčerka,
kakršno so si starši le lahko
želeli in ljubeča ter skrbna
sestra in vnukinja. Šaljive
narave, iskrena, poštena, ra-
dodarna in odprta za vse
dobro okoli sebe, si je v svo-
jem življenju nabrala tudi
veliko prijateljev in znancev,
ki so bili radi v njeni družbi.
Veliko bolečino nam lajša
misel, da Helena ni umrla,
ampak je samo odšla!
TOP MOTO
in prijatelji
Obuditev časa promenad
Obnovljen godbeni paviljon na Dobrni, ki so ga v začetku
meseca slovesno odprli pred Zdravihškim domom, je že v nekaj
tednih zaživel in s tem obudil čase promenad in nedeljskih
glasbenih prireditev na letnem vrtu. V njem vsako nedeljo ob
15. uri nastopijo člani kakšnega kulturnega društva iz vojniške
občine. To nedeljo se bodo predstavili člani skupine Grofje iz
Nove Cerkve.	NMS
Tri icrvodajalsice akcije
v žalski občini so bile v zadnjih dneh kar tri krvodajalske
akcije. Najprej je bila v Šempetru, kjer je na odvzem krvi prišlo
123 krajanov, v Grižah se je je udeležilo 70, zadnje, v Preboldu,
minuli četrtek pa 83. Pri Območni organizaciji RK v Žalcu kakor
tudi na Zavodu za transfuzijo krvi iz Celja so bili z vsemi
akcijami zadovoljni. Naslednja v žalski občini pa bo prihodnji
četrtek, 30. julija, na Vranskem.	T. TAVČAR
VEČER GLASBE IN ZABAVE v PETEK, 24.7. od 17. do 24. URE PBED CEHTBOMIHTERSPAR
Ob 17. URI FESTIVAL	Ob 19.30 večer Štajerskega vala - sodelujejo:	Predstavili se bodo:
MLADIH TALENTOV	Andrej Šifrer, Aleksander Jež, 2 Alive,	košarkarji Pivovarne Laško, Kovinotehne
CENTRA INTERSPAR	Nude, Deseti brat, ansambel Igor in	Savinjske Polzele, Ingrada Celje in
Vodi in povezuje Aleksander JEŽ	zlati zvoki. Trio Pogladič in Ansambel Ekart.	Košarkarska šola Zmaga Sagadina.
Prireditev bo v vsakem vremenu - uporabljajte šotore PETRE - ESCHENBACH
št. 29.. 23. iulil 1998

NASI KRAJI IN UUDJE
15
Ta navaden dan je lep
Poetična proza Betke Vrbovšek, ki so ji prva ljubezen otroci
v Mohorjevi knjigarni v Celju je bil pred
časom prvi kulturni večer, na katerem se je
številnemu občinstvu predstavila Betka Vr-
bovšek, diplomirana pedagoginja, vodja eno-
te Hudinja VVZ Tončke Čečeve v Celju, od 1.
septembra pa ravnateljica zavoda v celoti.
Večer je bil posvečen izidu njene knjige
Sredi navadnega dne, ki jo je pred kratkim
izdala Mohorjeva družba.
Pred leti je izšla njena knjižica s strokovno
pedagoško vsebino z naslovom Vzgajajmo s
srcem, vmes je veliko pisala za različne revije
in časopise. Novo delo prinaša lirične zapise
oziroma »poetično prozo« avtorice, ki je vzgoji-
teljica predšolskih otrok, žena in mati. Utrinki
in razmišljanja izhajajo iz njenega dela, življe-
nja, vsakdanjih opravil in skrbi. Sama je v
uvodu zapisala, da večina njenih dni ni nič
posebnega, tako kot velja za večino nas. Zato se
nam lahko, če nismo pozorni, ti navadni dnevi
čedalje hitreje izmikajo in nazadnje nas njihov
ritem vsrka kakor močvirje. Še sami ne vemo,
kdaj postanemo nepozorni, površni in neliube-
či, ne le do drugih, tudi do
sebe. Zato knjiga sporoča, da
je lahko tudi navaden dan lep,
le opaziti ga je treba, da je
lahko »položen med liste spo-
minov za večnost.«
Se vam ne zdi, da ljudje s
prebiranjem teh zapisov pre-
več posežejo v vaše intimno
življenje? Ste bili v dilemi, ko
ste se odločali za izid knjige?
Pred 20 leti si tega ne bi
upala. Nekatere stvari morajo
dozoreti v človeku in tudi člo-
vek mora dozoreti. Treba je
biti zdravo potrpežljiv, preveč
tudi ne, in počakati, da se
stvari v človeku oblikujejo.
Mislim, da je to povezano z
občutkom, da je čas tudi za
takšne stvari. Vem, da to, kar
pišem, ni vsem ljudem blizu,
to je pač moje videnje življe-
nja, kdo drug ga vidi povsem
drugače. Moja knjiga je pač
ponudba na polici, nič druge-
ga.
»Pred leti smo se povezali s
Pokrajinskim muzejem in
sodelovanje se je lepo razvi-
lo. Metodični pristop je naša
posebnost, saj smo ugotovili,
da je treba najprej izobraziti
vzgojiteljico, ki nato ve, kaj
in kako porabiti pri svojem
delu z otrokom, da bo imel
nekaj od tega. Te ugotovitve
bi radi do jeseni strokovno
utemeljili in objavili, meto-
dični pristop pa bomo
uporabljali tudi pri sode-
lovanju z Galerijo sodobnih
umetnosti. Odlično sodelu-
jemo tudi z Osrednjo knjiž-
nico Celje.«
So to besedila, ki so nasta-
jala dalj časa?
Celo življenje pišem o istih
vsebinah in vprašanjih, ki se
pojavljajo verjetno v vsakem
Človeškem srcu: ljubezni,
smislu življenja, stiskah, trp-
ljenju. Nanje pa odgovarjaš
različno: v mlajših letih ver-
jetno drugače kot kasneje.
Skušala sem odgovarjati is-
kreno, ali tako kot pravi Eric
Ericsson, da pride človek v
vsakem obdobju življenja v
neko krizo, na neko križišče.
Nekaj mora spustiti iz rok, če
hoče zavestno stopiti v novo
obdobje, čez nov prag v svo-
jem zorenju.
Vam je ob nagnjenju do
pisanja kdaj žal, da ste se
usmerili v pedagoški poklic?
Ne, v tem poklicu sem zelo
srečna. Začela sem v zdravs-
tvu, vendar sem hitro ugoto-
vila, da to ni zame, da zahte-
va druge sposobnosti in
zmožnosti, ki jih sama ni-
mam, na primer, da se podre-
diš. Potrebovala sem bolj raz-
giban in ustvarjalen poklic.
Takrat so v Štorah odprli nov
vrtec, potrebovali so nekoga,
ki bi znal delati z majhnimi
otroki. Ravno sem se poroči-
la, bila sem stara 19 let, bilo
je blizu doma (Svetli Dol pri
Svetini)...
Padec števila otrok zaradi
manjše rodnosti se ni poka-
zal tako, kot so se v vrtcih
bali. Zanimivo je, da se je v
Celju hkrati s tem v vrtce
vpisovalo vedno več otrok.
Za novo šolsko leto ima vrtec
Tončke Čečeve vpisanih 42
oddelkov otrok na sedmih lo-
kacijah, polni pa so zlasti
vrtci v Kocenovi ulici, na Hu-
dinji in na Ljubečni.
Pri devetnajstih ste bili že
poročeni?
Takrat si drugače življenja
nisem znala predstavljati, niti
ni bilo možnosti. Bila sem pr-
va od štirih hčera, imeh smo
majhno kmetijo, treba je bilo
v službo. Brez štipendije ni-
sem mogla nadaljevati šola-
nja. Pa nič zato, vse v življenju
se kasneje prav obrne. Ko da-
nes razmišljam, bi bila verjet-
no katastrofa, če bi šla takrat
naprej študirat, usmerila bi se
namreč v medicino. Navse-
zadnje je bilo dobro tudi to, da
sva se hitro poročila. Ko sva z
možem začela, nisva imela ni-
česar, vse, kar sva kasneje us-
pela narediti, sva naredila sku-
paj in je to dober občutek.
V vrtcu v Štorah sem ostala
11 let in takrat so me opazili.
Bila sem očitno »živahna« v
dobrem pomenu besede, ved-
no se mi je namreč zdelo, da
moraš dati vse od sebe v pokli-
cu.
Se temu ne reče ambicioz-
nost?
Včasih je morda z očmi dru-
gih tako videti, menim, da gre
za odgovornost do življenja,
do sveta, drugače ne znam
gledati in delati. Kjerkoli sem
bila, sem skušala nekaj nare-
diti - kar je v moji moči, seve-
da, ne da bi želela gore pre-
stavljati. S samodisciplino lah-
ko veliko dosežeš, če je zraven
še malo sreče in daru, pa lju-
bezni do življenja.
Ob delu, družini in treh
otrocih ste tudi doštudirali.
Po končani višji vzgojiteljski
šoli v Mariboru, ko sem prišla
na Hudinjo kot vodja, sem
ugotovila, da mi primanjkuje
znanja. Zato sem se odločila
za študij pedagogike na Filo-
zofski fakulteti v Ljubljani, ki
mi je odprl nova obzorja v
razmišljanju. Letos sem za-
ključila tudi šolo za ravnatelje,
kjer sem pričakovala več kot
pa sem dobila, me je pa spod-
budila k razmišljanju. Zanimi-
ve so bile zlasti delDate z dru-
gimi ravnatelji, ki so prihajali
iz osnovnih šol.
Ob spremembah, ki se obe-
tajo v zvezi s predšolsko
vzgojo in osnovnošolskim
izobraževanjem so ravno
zadnje čase te razprave zelo
aktualne. Kako vidite vi
spremembe, ki se obetajo?
To, da smo v okviru mini-
strstva za šolstvo in šport, je
za marsikaj dobro, se pa kaže
tudi kakšna slabost. Največjo
nevarnost vidim v pritiskih,
da bi vrtce pošolali. Po osnut-
ku kurikularnih vsebin, ki so
jih imele v obravnavi študijske
skupine vzgojiteljic, se kaže
prav to. Prevelik poudarek se
daje intelektualnim ciljem,
premalo pa socialnemu in čus-
tvenemu razvoj otrok. Že 20
let je tudi v Sloveniji jasno, da
vse, kar se otroka ne dotakne
skozi čutila in čustva, gre mi-
mo njega. Zato je nujno graditi
predšolsko vzgojo uravnote-
ženo in vsakemu otroku
omogočiti razvoj vseh
njegovih zmožnosti.
Osebno vidim vrtec kot us-
tanovo, ki pomaga staršem pri
vzgoji otrok. Zato vzgoja otrok
ne more biti podvržena nekim
oddaljenim ciljem, da bi
otroke pretežno intelektualno
razvijali, zato da bodo v šoli
imenitno funkcionirali. Iz
dneva v dan morajo živeti pol-
no kot otroci.
»Če bi verjela, da je mogo-
če v teh zakonskih okvirih
postaviti na noge zelo dober
zasebni vrtec, bi to storila že
sama. Mreža javnih vrtcev je
na tej točki razvoja pred-
šolske vzgoje nujno potreb-
na.«
S 1. septembrom prevze-
mate dela in naloge ravnate-
ljice Vrtca Tončke Čečeve.
Kakšni problemi se vam pri
tem kažejo?
Najbolj me skrbi poslovanje
vrtcev, ki se je v zadnjih letih
bistveno poslabšalo. Občina je
bila lani finančno nesposobna
financirati svoj delež v sprejeti
ceni, ki je bila že sicer med
najnižjimi v državi (medtem
je celjski mestni svet od 1.
julija dalje odobril višje
ekonomske cene, op. a.). De-
narja nam zmanjkuje za nujna
popravila, za naložbe v opre-
mo in za kakovostna vzgojna
sredstva, brez katerih ne mo-
remo delati z otroki. Za
vzdrževanje stavb, ki so
občinska last, mora namreč
občina po zakonu nameniti
posebna finančna sredstva,
vzdrževanje in popravila
stavb niso zajeta v ekonomski
ceni programov. V tem smo
povsem odvisni od občine, za-
to upam, da bodo razumeli,
da ko se zavzemamo za fi-
nančna sredstva, ne počnemo
tega le zaradi našega kosa kru-
ha, pač pa v resnici zaradi
skrbi za otroke, ki nam jih
zaupajo starši.
Novembra bo v redni zbir-
ki Mohorjeve družbe izšla
knjiga Betke Vrbovšek Pi-
sma prijateljici, v kateri je
skušala povezati strokovna
spoznanja s svojimi spozna-
nji mame.
Ob tem pa povsem verja-
mem, da bomo tudi vnaprej
uspešno strokovno delali.
Vendar se tudi ta del lahko
začne lomiti, če ni vsaj mini-
malnega finančnega zagoto-
vila. Župan Jože Zimšek nam
je na srečanju z ravnatelji ob-
ljubil, da bodo v naslednjih
letih vrtci na vrsti pri poso-
dabljanju in upam, da bo res
tako.
TATJANA CVIRN
Betka Vrbovšek
Se enkrat »v dobrem in slabem«
Jožefa in Anton Košir sta praznovala zlato poroko - Med svojimi najbližjimi se počutita še mlada
v tem mesecu je minilo že
50 let, od kar sta si takrat še
dvajsetletna Jožefa in Anton
Košir iz Škofje vasi obljubila
zvestobo in si v Šentjurju
nataknila prstana. Spomin
na tisti dan in dano obljubo
sta v soboto obnovila. Prsta-
na, sta izmenjala tokrat v
vojniški farni cerkvi pred
župnikom Antonom Perger-
jem. Nato sta se z domačimi,
ki so se zbrali v lepem števi-
lu, poveselila.
Anton in Jožefa sta šentjur-
ska rojaka, ki sta na Blagovni
skupaj gulila šolske klopi. Že
tam je njuna ljubezen pognala
prve korenine. »Že kot otroka
sva se rada videla, v šoli in
izven nje,« se še živo spominja
Jožefa. K temu pa malo bole-
hen, a še vedno hudomušen
Anton v šali pristavi: »Potem
se je nisem mogel več rešiti.«
Pa jima danes ni žal.
Težki časi so se začeli že po
končani osemletki. Anton, pri-
den učenec, se je napotil v
meščansko šolo v Celje. Z Bla-
govne je pešačil poleti in pozi-
mi. »Po snegu sem gazil do
Celja cele štiri ure,« se spomi-
nja. Še preden je Anton zaklju-
čil srednjo šolo, je nastopila
vojna. Takrat še najstnika An-
ton in Jožefa sta postala aktiv-
na branitelja domovine: dekle
kurirka in fant ekonom za par-
tizansko bolnico.
Kljub vsemu se Anton mla-
dih dni rad spominja: »Najlep-
še je bilo, ko smo šli kožuhat
in so prišla tudi dekleta. Peli
smo in plesali dolgo v noč.«
Po vojni skupna
pot
Kmalu sta se Šentjurčana ta-
ko zbližala, da se njune lju-
bezni ni dalo več skriti. Jožefa
se spominja, kako ji je Anto-
nova mati nekega dne dejala:
»Vem, da sta si z našim fantom
dobra in da se rada vidita.
Poročita se in pridi k nam
živet, da mi boš še naprej po-
magala.« In to se je poleti 1948
tudi zgodilo. Še istega leta se
je Anton zaposhl v Libeli v
Celju, kjer je kot poklicni šofer
zaslužil pokoj. Vožnja tovor-
njaka je bilo delo, ki mu je bil
Anton predan z dušo in tele-
som. »Ob nedeljah, ko je žena
kuhala kosilo, sem šel na fir-
mo, kjer sem opral in podma-
zal avto,« se pohvali Anton. Za
svoje vzorno opravljanje dela
je zasluženo prejel kar tri pla-
kete, med njimi celo zlato
priznanje TAM iz Maribora.
Nastopili so hudi
** •
casi
Po petih letih so Koširjevi
končno dobili svoj dom. »Kupi-
la sva hiško z malo zemlje v
Škofji vasi pri Vojniku in jo
kmalu obnovila. Komaj smo se
je privadili, že nam jo je leta
1954 popolnoma uničila povo-
denj. Še nam, posebej nekajlet-
nima sinu in hčeri, je gledala
smrt v obraz,« v duetu pripove-
dujeta zakonca Košir. Ker so
ostali brez strehe nad glavo, so
jim škofeljski gasilci nudili za-
točišče v gasilskem domu. Ta-
koj so začeli graditi novo hišo,
v katero so se že jeseni vselili.
To so bili časi težkih preizku-
šenj. Ker je Anton hodil v služ-
bo, je skrb za otroke padla na
ženina ramena. Poleg tega je
morala pri okoliških kmetih z
žulji odslužiti zemljo, ki so jo
najeli. Leta 1963 se je tudi Jo-
žefa zaposlila v Libeli.
Koširjeva sedemdesetletnika
končno uživata zaslužene sa-
dove življenja. V prijetni hiši v
Škofji vasi sedaj v sožitju živijo
kar tri generacije. Največ vese-
lja in mladosti pa prinaša v
njihov dom njun pravnuk.
. ii^ ALEKSANDRA MAČEK
Št. 29..23. julij 1998
16
AKCIJA NT&RC - DOBRODOŠLI DOMA
msnm
Dolina miru v
senci Poliorja
Proti toku Oplotniščice, sredi neokrnjene narave
če ste željni sprememb, dru-
gačnih, nevsakdanjih izletov,
je dolina Oplotniščice kot na-
lašč. Blizu je - le po pet kilome-
trov je Oplotnica, največji kraj
ob reki, oddaljena od Sloven-
skih Konjic, Zreč ali izstopne
postaje v Tepanju. Ko pa se
napotite iz Oplotnice navzgor
po rečni soteski proti Pesku, se
znajdete v samotnem, le redko
naseljenem svetu, sredi pohor-
skih gozdov, kamor turisti le
redko najdejo pot.
Oplotnica
Oplotnica se prvič omenja
leta 1182. Kot povsod okoli so
tudi v Oplotnici imeli posestva
žički kartuzijani. Dvorec v Op-
lotnici je veljal za središče sa-
mostanske posesti, ki so jo
imeli tu kartuzijani kar celih
600 let. Nekateri podatki pravi-
jo, da je bila graščina zgrajena
leta 1635, v kapeli, ki je še
danes pravi zaklad Oplotnice,
so bili arhitekturni okraski
(štukaturej pozlačeni in celo
posipani z biseri. Danes so v
graščini društveni prostori,
stavba pa je pod nadzorom
spomeniškega varstva.
Proti toku
Če se napotimo iz Oplotnice
po vijugavi cesti proti toku Op-
lotniščice, nam približno na pol
poti do Cezlaka in tamkajšnjega
kamnoloma, oko pritegne stav-
ba, stisnjena med hrib in potok.
Če je le lepo vreme, bomo ob
potoku uzrii tudi ribiče. Prišli
smo do izletniškega kmečkega
turizma in ribogojnice Jager. Tu
sta zakonca Eva in Ivo ustvarila
pravi mali raj za ljubitelje rib.
Ivo je začel z ribogojnico leta
1992, kasneje je uvedel še ribo-
lov. »Delali smo od jutra do
večera, da smo uredili napol
porušeno hišo. Zadnja tri leta
smo se borili z birokracijo in
končno uspeli priti do vse po-
trebne dokumentacije za izlet-
niški kmečki turizem,« pripove-
duje Eva, mati petih otrok. Po-
gum so jim dajali ljudje, ki so se
praviloma pri njih prvič ustavili
naključno, potem pa so še priš-
li. Tudi sto kilometrov daleč.
Ljudje pač, ki znajo ceniti do-
bro ribo. Takšno, ki je zrasla ob
naravnem hranjenju v čisti,
mrzli vodi (povprečna tempera-
tura je 10 do 11 stopinj Celzija)
in ki jo gospodinja za goste
pripravi enako kot za domače.
V ribnikih imajo ribe od iker
do tržnih rib, ki jih pod skrbnim
veterinarskim nadzorom seve-
da prodajajo. Zaradi hladne vo-
de ribe rastejo dve leti in celo
več, v ribnikih pa imajo prosto-
ra še za desetkrat toliko rib kot
sedaj. Šele letos, če bo vse po
sreči, bodo vzredili 2 do 3 tone
rib - vse seveda še ne bodo za
prodajo. »Bogastva v tem ni,
ampak prepričana sem, da bo
vsak dan boljše,« verjame Eva,
ki ji pridno pomaga hčerka Ma-
nja, dijakinja srednje gostinske
šole, ob koncu tedna, ko imajo
odprto med 11. in 20. uro (pe-
tek, sobota in nedelja), pa pri-
skočijo na pomoč še ostali otro-
ci, ki sicer ne živijo več doma.
Tonalit in čizlakit
Če nadaljujemo pot proti Keb-
Iju in Lukanji, se po ostrem ovin-
ku odpre malo širši svet s travni-
ki na obeh bregovih potoka. »Na
koncu te kotline, preden svet
spet postane okrog potoka stis-
njen in strm, so proti koncu 19.
stoletja odkrili majhne količine
zelenega kamna in celo pobočje
sivega granita, imenovanega to-
nalit. Lastnik tega zemljišča je
bil takrat Windischgraetz. V
vznožju pobočja, pred hribom,
kjer danes pridobivajo kamenje,
je imel tal^at majhno kmetijo
kmet, ki se je pisal Cezlak. Ta je
prosil lastnika, da mu je dovolil
izkoriščanje kamnoloma...
Kmet Cezlak je izkoriščal kam-
nolom od 1891. leta pa vse do
leta 1905... Ker so bile potrebe
po kamenju vedno večje, je
prevzel in uradno odpri kamno-
lom Windischgraetz in ga vodil
do leta 1919.« (Iz brošure Cez-
lak, moja vas, ki jo je prejšnji
mesec izdala Ljudska univerza
Slovenska Bistrica, gradivo pa je
zbrala in zapisala Vida Škrinjar.)
Rast kamnoloma je pomeni-
la tudi rojstvo in rast vasi, saj je
v kamnolomu našlo delo ved-
no več ljudi, za katere so posta-
vili tudi skromna bivališča.
Kamnolom je doživljal vzpone
in padce, največ ljudi pa je bilo
v njem zaposlenih leta 1949 -
kar 550. Takrat so letno naredi-
li milijon 200 tisoč kock in
robnikov za ceste in mostove.
Šele po 2. svetovni vojni so
pričeli intenzivno raziskovati
področje nekoliko višje, kjer so
že prej našli zelen kamen. Stro-
kovnjaki so ugotovili, da je zele-
nega kamna dovolj in ga poime-
novali po kraju »Čizlakit«. Ime
Čizlakit in ne Cezlakit je dobil
baje zaradi tega, ker ruski in
hrvaški strokovnjaki niso znali
pravilno izgovoriti Cezlak. Ka-
kor koli že, kamen se je izjem-
no dobro prodajal kot okrasni
kamen za grobove, pobranega
pa so uporabljali za gradbene
namene (za obloge fasad...).
Trenutno zelenega kamna
ne izkoriščajo že eno leto, saj je
na vrhu slabše kvalitete in je
njegovo pridobivanje zelo dra-
go. Kot je povedal Damjan
Kalšek, nadzornik v kamnolo-
mu, pa je dosti bolje s tonali-
tom, katerega količine so tako
rekoč neomejene. Čeprav Mi-
neral iz Ljubljane, h kateremu
so se priključili leta 1984, v
obratu v Cezlaku zaposluje tre-
nutno vsega 27 ljudi, pa ti me-
sečno naredijo po 94 kubičnih
metrov blokov, 70 kubičnih
metrov zidnega kamna, 85 ku-
bičnih metrov strojnega kam-
na... »Doslej smo kamen prido-
bivali v glavnem z miniranjem,
sedaj pa uvajamo vse bolj me-
todo rezanja, s katero prepreči-
mo dodatne razpoke v kamnu.
Glavna sprememba v primerja-
vi z desetletjem nazaj pa je
seveda zamenjava ročnega de-
la z vrtalnimi aparaturami,«
pojasni Damjan Kalšek.
Na Osankarico in
Črno jezero
Ko nadaljujemo pot proti izvi-
ru Oplotniščice, pridemo kma-
lu do naselja Lukanja. Cesta po
dolini Oplotniščice pripelje do
Koče na Pesku (1396 m), kjer se
spusti proti Lovrencu na Pohor-
ju, lahko pa se od tam odpravite
na Roglo, do koder je le 3,5
kilometra asfaltirane ceste. Če
pa se v Lukanji odločite za dru-
go smer, boste po vsega treh
kilometrih že pri domu na
Osankarici (1193 m), kjer je
odprta stalna razstava o Pohor-
skem bataljonu, ki je januarja
1943 padel v boju z Nemci pri
Treh žebljih (do spominskega
obeležja je 30 minut hoje).
Če ste že prišli do Osankarice,
si vsekakor vzemite urico ali še
več časa za obisk Črnega jezera.
Le 20 minut lepe gozdne poti je
do tega naravnega rezervata.
Možnosti, kam naprej ali kod
nazaj v dolino, je zaradi dobre
prometne povezanosti Pohorja
še in še. Tudi to je ena izmed
prednosti predlaganega izleta.
Počitniški pozdrav,
No\'i tednik in Radio Celje
Kamnolom tonalita v Cezlaku obišče vsako leto več šolarjev in
študentov. Nadzornik Damjan Kalšek pravi, da so obiskovalci
vedno dobrodošli.
Družina Jager: mati Eva, hči Manja, njen fant Sebastijan, oče Ivo ter vnukinji Honi in
Rebeka.
Adela Korošec, zavzeta ljubiteljica domačega kraja, pred oplotniško graščino. Njena ureditev
je ena izmed želja porajajočega se turističnega društva Oplotnica, ki ima že pred uradnim
rojstvom preko 50 članov.
POLETNA AKCIJA NT&RC
Dobrodošli na Vranskem
in v Gornjem Gradu
Tako, vse je pripravljeno
za naš drugi julijski izlet v
organizaciji NT&RC in pod
turističnim sloganom Do-
brodošli doma; pa seveda
pod sponzorstvom priznane
turistične agencije Orel, pe-
karne Brglez in d.d. Elkroj
Mozirje.
Naši cilji so znani: najprej
dobrodošlica na Vranskem
pred sedežem firme Brglez,
kjer nas bo sprejel tudi lastnik
in direktor Roman Brglez. Na-
to ogled Muzeja motociklov
dipl. ing. Petje Groma in zna-
menitosti trga pod vodstvom
predsednika turističnega
društva Vlada Rančigaja, ki
nam je obljubil še posebno
glasbeno dobrodošlico na har-
moniki, ki jo bo imel v spret-
nih rokah Jože Križnik.
Naslednji postanek bo v Pri-
hovi 56 pri Nazarjah pred pro-
dajalno Elkroj, kjer si bo mo-
goče ogledati ponudbo in si
tudi kaj kupiti. Znamenita
zbirka dragocenih mašnih
plaščev v Radmirju je naš na-
slednji cilj, glavni pa Gornji
Grad, prestolnica Zadrečke
doline z ogledom imenitne
gornjegrajske katedrale sv,
Mohorja in Fortunata.
Na kosilu bomo v hotelu
Štorman na Venišah na ranču
Burger, še vedno v Zadretju.
Tam bomo imeli »finale« naše-
ga izleta. Za dobrodošlico na
Venišah bo posebej poskrblje-
no, saj smo povabili večkratno
zmagovalko in nosilko različ-
nih odličij Zlata harmonika
Ljubečne Bernardo Podlesnik
iz Tera nad Ljubnim, ki ji bo na
baritonu delal družbo njen
mlajši brat Tomaž.
S sabo prinesite dobro voljo
in na veselo svidenje na Izlet-
nikovi avtobusni postaji v Ce-
lju natančno ob 7.00 pojutriš-
njem, v soboto, 25. julija.
Srečno - vaši prijatelji iz
NT&RC!
v?-,"ivf-
Št. 29.-23. julij 1998
tirnim
NASI KRAJI IN UUDJE
17
Na Ponikvi se pripravljajo
Svetništvo ponkovškega rojaka Antona Martina Slomška postavlja kraj pred nove naloge in izzive
Zanimivost Ponikve - rojst-
ne vasi Antona Martina
Slomška - je v očeh javnosti
naraščala še posebej v zad-
njih letih, ko se je zdelo, da
je proces za razglasitev
Slomškovega svetništva vse
bliže koncu. S papeževo potr-
ditvijo Slomškove svetosti bo
zanimanje za svetnikov
rojstni kraj gotovo doseglo
svoj vrh. Aktivnost in iznaj-
dljivost krajanov ob tem ne
bosta odveč. Kako so na Po-
nikvi pripravljeni na poveča-
no število romarjev in turi-
stov, kaj jim ponujajo in s
kakšnimi težavami se ob tem
srečujejo?
Slomškova
Ponikva
Večina obiskovalcev pride
na Ponikvo zaradi Slomška,
njegovega duhovništva, kul-
turnega delovanje, odslej pa
tudi zaradi njegovega svetniš-
tva. »Njegovo rojstno hišo je
lani obiskalo približno 7 tisoč
ljudi. Pričakujemo, da se bo
število romarjev po potrditvi
Slomška za svetnika še pove-
čalo,« nam je povedal domači
župnik Miha Herman.
Slomšek se je rodil v Slomu,
majhnem zaselku, ki danes
spada v vas Uniše v Krajevni
skupnosti Ponikva. Slomško-
vo rojstno hišo je mariborska
škofija odkupila leta 1991, ob-
novitvena dela pa so pod vods-
tvom ponkovškega župnika
končali lani. Štiri sobe v prit-
ličju hiše so namenjene pred-
stavitvi Slomškovega življe-
nja. Razstava v prvi sobi pri-
kazuje Slomškovo mladost in
njegovo povezanost s Ponik-
vo, druga soba predstavlja ob-
dobje študija in duhovništva,
tretja pa Slomškovo škofovs-
tvo. Zadnji del razstave še na-
staja in bo vključeval literatu-
ro o Slomšku ter prikaz njego-
vega svetništva. V prvem nad-
stropju je urejena dvorana s
sto sedeži, kletni prostori pa
nudijo možnost za okrepčanje
obiskovalcev.
Hiša je zaenkrat odprta od
četrtka do sobote dopoldne in
popoldne ter v nedeljo po-
poldne, vodenje po hiši pa je
sedaj v rokah domačega žup-
nika ter študentke Sonje Pod-
krajšek s Ponikve. Ker je v
zgornjem delu hiše možnost
ureditve stanovanja, bi bilo po
mnenju župnika Hermana
skrbništvo hiše najbolje reše-
no s priselitvijo kakšnega
mlajšega upokojenskega para.
»Redni uradovalni čas bo tre-
ba čim prej uvesti, vendar
konkretne rešitve še ni,« pravi
župnik. Uradna otvoritev bo
septembra letos.
Župnišče v sodelovanju s
Turistično-olepševalnim druš-
tvom Ponikva pripravlja ro-
marsko pot od Slomškove hiše
v Slomu do baročne farne
cerkve sv. Martina na Ponikvi
s postajo pri podružnični cerk-
vi sv. Ožbalta. Obe cerkvi po-
leg hiše v Slomu predstavljata
najpomembnejša sakralna in
kulturna spomenika v kraju.
Y Slomškovem
duliu naprej?
Slomškova hiša nudi poleg
muzeja veliko možnosti za
prirejanje različnih kulturnih
prireditev. »Nekaj jih je na Slo-
mu že bilo (npr. recital igralke
Štefke Drolc in pesnika Toneta
Kuntnerja), ob podpori in so-
delovanju krajanov pa jih bo
lahko še mnogo več,« je pove-
dal župnik. Predlogov ne
manjka: koncerti, literarni ve-
čeri, okrogle mize, likovne de-
lavnice... Izvedbo glasbenih
prireditev omogoča tudi novi
pianino, ki ga je krajevna
skupnost Ponikva letos poda-
rila hiši v Slomu.
Z uresničitvijo teh zamisli bi
Ponkovljani nadaljevali najpo-
membnejša področja Slomš-
kovega kulturnega delovanja:
skrb za materin jezik, utrjeva-
nje narodne zavesti ter ljube-
zen do petja in glasbe. K dose-
danjemu kulturnemu dogaja-
nju so na Ponikvi največ pris-
pevali dramska skupina A. M.
Slomšek, trije ponkovški zbori
(moški, komorni in cerkveni),
osnovna šola ter župnišče.
Ob novici o zaključenem
procesu za razglasitev Slomš-
kovega svetništva je šentjurski
župan Jurij Malovrh poslal če-
stitke in zahvalo vsem ključ-
nim ljudem, ki so sodelovali
pri procesu beatifikacije.
Na zadnji seji šentjurskega
občinskega sveta so svetniki
opozorili, da cesta od želez-
niške postaje na Poni^cvi do
Sloma ne služi več dobro svo-
jemu namenu. Zaradi vse več-
jega števila avtobusov postaja
cesta preozka, posebno teža-
vo pa predstavlja ozek in poš-
kodovan most preko potoka
Slomščica. Svetniki so izpo-
stavili tudi problem parkiranja
v središču Ponikve. Potreba po
večjem urejenem parkirišču je
očitna še posebej ob koncu
tedna, ko se število romarjev
na Ponikvi poveča.
Na krajevni skupnosti Po-
nikva obljubljajo, da bodo as-
faltirali dve makadamski cesti,
ki Slom povezujeta s Ponikvo
in Podgajem. Slednja omogo-
ča nadaljnjo povezavo s šmar-
sko občino. Načrtovanja dru-
gih projektov se bodo lotili po
srečanju s predstavniki turi-
stičnega društva in s tamkajš-
njim župnikom.
Občina in Krajevna skup-
nost Ponikva sta prispevali de-
narno pomoč za obnovitev
Slomškove hiše. Na občini so
povedali, da so letno za obno-
vitev hiše, njene okolice ter
parkirišča na Slomu namenili
približno 2 milijona tolarjev.
Lepote Ponilcve
Turistično olepševalno
društvo Ponikva, ki deluje od
leta 1993, že nudi enodnevne
izlete po Ponikvi, ki poleg og-
leda Sloma in obeh cerkva
vključujejo še ogled spomeni-
ka kartografa in duhovnika
Blaža Kocena v njegovem
rojstnem Hotunju pri Ponikvi.
V pisarni turističnega društva,
odprti novembra lani, je na
ogled stalna razstava Ponikva
skozi čas. V spomladanskem
času obiskovalce popeljejo tu-
di na kilometer oddaljeno ra^
stišče velikonočnic v Boletini
pri Ponikvi.
Zaradi edinstvenega rastišča
velikonočnic, kraških tal in
številnih ponikalnic, po kate-
rih je Ponikva dobila svoje
ime, je kraj zanimiv tudi za
naravoslovce. Tako je turistič-
no društvo pod vodstvom zgo-
dovinarke Slave Kovačič pri-
pravilo naravoslovno pot, ki
od Ponikve vodi mimo rastišča
velikonočnic preko Srževice
do Ostrožnega. Železniška po-
staja Ostrožno omogoča pove-
zavo s Celjem in Mariborom.
Pot bo namenjena predvsem
osnovnošolcem in dijakom.
Turistično društvo načrtuje,
da bodo vodniki na naravo-
slovni poti domači dijaki in
študentje. Nekateri so že opra-
vili tečaj za vodnike.
V Slomu in v turistični pi-
sarni je mogoče kupiti spo-
minke, zloženko o Ponikvi,
razglednice, brošuro o kraju,
v Slomu prodajajo literaturo
založbe Ognjišče. Na karti
krajevne skupnosti, ki je obe-
šena pred vhodom v turistič-
no pisarno, so posebej ozna-
čene vse zanimivosti kraja. V
pripravi je vodnik po Slomš-
kovi hiši, naravoslovna pot pa
naj bi tudi kmalu zaživela. V
Slomu in v turističnem druš-
tvu načrtujejo povezavo s tu-
rističnimi agencijami. Gostiš-
či na Ponikvi in okoliški
kmečki turizmi občasno že
sprejemajo romarje in turiste.
Tudi idej za kulturne priredi-
tve ne manjka. Kraj stoji pred
veliko izzivi, s katerimi se bo
treba čim prej soočiti, da se
gostje na Ponikvi ne bodo le
oglasili, ampak si vzeli čas za
zanimivosti kraja, se tam tudi
najedli ali celo prenočili. Le
tako bo Ponikva lahko posta-
la eden pomembnejših slo-
venskih romarskih, kulturnih
in turističnih krajev.
JANJA PEVEC
Razstava v Slomškovi hiši: prva soba, ki prikazuje Slomškovo mladost na Ponikvi.
Obnovljena Slomškova rojstna hiša v Slomu pri Ponikvi.
Veselije v Lembergu
17. in 18. julija so v Lem-
bergu pri Novi Cerkvi praz-
novali 50. obletnico tamkajš-
njega prostovoljnega gasil-
skega društva. Priredili so
gasilsko parado, gašenje z
veteransko črpalko ter gasil-
sko veselico.
Gasilske parade v soboto po-
poldne se je udeležilo 125 ga-
silcev celjske gasilske zveze. V
parado, ki jo je spremljala god-
ba na pihala z Nove Cerkve, so
bila vključena gasilska vozila
vojniške občine ter konjska
vprega z obnovljeno brizgalno
iz leta 1935 (na posnetku). Po
paradi so gasilski veterani iz-
vedli gasilsko vajo s staro mo-
torno brizgalno.
V	petek so lemeberški gasil-
ci na slavnostni seji podelili
državna gasilska odlikovanja.
Predsednik PGD Lemberg,
Franc Medved, je v govoru
povedal, da gasilci poleg varu-
hov življenja in premoženja
predstavljajo tudi gonilno silo
družbenega in družabnega
življenja v kraju.
V	PGD Lemberg so vklju-
čeni prebivalci vasi Vine,
Zgornje Hrenove in Lember-
ga. Ob ustanovitvi je druš-
tvo delovalo v okviru PGD
Nova Cerkev. Leta 1950 se je
osamosvojilo in delovalo v
nekdanji hmeljski sušilnici.
Stavbo so postopoma pre-
navljali in delo končali leta
1990. PGD je poleg gašenja
požarov pomagalo tudi pri
obvadovanju poplav Dobrni-
ce. Konec 70. let je društvo
prirejalo kulturne priredi-
tve, kasneje tudi srečanja
narodnozabavnih skupin.
Zamrlo dejavnost si prizade-
vajo zopet oživiti. Za svoje
delovanje je društvo leta
1997 prejelo državno gasil-
sko plemenico tretje stopnje.
JANJA PEVEC
Foto: GREGOR KATIČ
imtm^MBiMi
18
NASI KRAJI IN UUDJE

Praznik svete gore
Gornjegrajski planinci slovesno obeležili 100 let koče na Menini planini
z izjemno lepim progra-
mom so gornjegrajski pla-
ninci v soboto postavili piko
na i ob praznovanju stoletni-
ce koče na Menini planini.
»Sveta gora Zgornjesavinj-
čanov in Zadrečanov«, kakor
je Menino poimenoval pove-
zovalec programa Edi' Mavrič-
Savinjčan, je številne obisko-
valce pričakala v vsem svojem
sijaju. Ljudje so se zgrinjali z
vseh koncev Slovenije, da bi
počastili zaradi radarjev toli-
kokrat omenjeno planino. So-
botno srečanje so pričeli s slo-
vesno mašo, nato pa so zbrane
planince pozdravili gornje-
grajski župan Toni Rifelj,
predsednik Planinskega druš-
tva Gornji Grad Zdenko Pur-
nat in predsednik Planinske
zveze Slovenije Andrej Brvar.
Slednji je obljubil vso podpo-
ro planinske organizacije v bo-
ju proti radarjem na Menini.
Slavnostni govornik (zaradi
bolezni dr. Matjaža Kmecla) je
bil predsednik Savinjskega
MDO Martin Aubreht, ki je ori-
sal zgodovino planinstva v teh
koncih in seveda tudi zgodovi-
no koče, postavljene 1898. Pri-
reditev so s svojimi nastopi
obogatili igralec Jožef Remšak,
zgornjesavinjska godba in
Moški pevski zbor Bočna pod
vodstvom Mitje Venišnika.
Ob visokem jubileju koče so
Gornjegrajci pripravili več pri-
reditev, med drugim pohod od
Črnivca do Rogatca, Kocbekov
večer (mimogrede, Gornjegraj-
ci so edini, ki so tako počastili
135-letnico Kocbekovega rojs-
tva), v petek so v avli kulturne-
ga doma odprli razstavo, na
kateri so se na različne načine
predstavili vsi, ki živijo z Meni-
no - torej planinci, lovci, pašna
skupnost, gozdarji in gobarji.
Razstavi je sledil še kviz s pla-
ninsko tematiko, na katerem
so mladi planinci iz cele Zgor-
nje Savinjske doline pokazali
precejšnjo mero znanja, naj-
boljši pa so bili Ljubenci.
/-re - URŠKA SELIŠNIK
Jubilej koče na Menini planini so počastili številni planinci in ljubitelji gora.
V SPOMIN
Hinko Čop
življenjska pot Hinka Čo-
pa se je začrtala pred 72 leti
v Šmartnem ob Dreti. Ko-
maj eno leto star se je prese-
lil v Mozirje. Šolal se je na
meščanski šoli v Šoštanju,
nato pa se je izučil tapetniš-
ke obrti. Njegovo mladost je
zaznamovala krutost druge
svetovne vojne, saj je komaj
osemnajstleten odšel v par-
tizane.
Po vojni se je vključil v
obnovo porušene doline in
deloval kot predsednik nek-
danjega krajevnega ljudske-
ga odbora. Ob ustanovitvi
samostojne občine, leta
1955, je bil dva mandata
njen predsednik. Delo je na-
daljeval kot načelnik odbora
za gospodarstvo in vlagal
svoje moči v napredek in
razvoj celotne Zgornje Sa-
vinjske doline. Aktivno je
spremljal njen razvoj in sode-
loval pri reševanju neštetih
problemov. Zadnja štiri leta
pred upokojitvijo je bil pred-
sednik socialistične zveze,
deloval pa je tudi v drugih
organizacijah in društvih.
Tesno je bil povezan tudi
s prebivalci doline. Znal je
prisluhniti težavam ljudi in
bil prijeten sogovornik. Rad
je imel to dolino in veselil se
je njenih dosežkov. Ponosen
je bil na prvo asfaltno pre-
vleko v dolini in kasneje še
na mnoge kilometre novega
asfalta in novih gozdnih
cest, ki so povezovale osam-
ljene domačije in zaselke.
Skoraj do vseh kmetij je bila
speljana elektrika, po mno-
gih domovih so zvonili tele-
foni.
Kot človek širokega obzor-
ja in bogatega duha je ve-
del, da dolina potrebuje
moderno šolstvo, sodobno
otroško varstvo in moderne
zdravstvene domove. Zave-
dal se je tudi, da brez indu-
strije ni napredka, zato je s
svojimi sodelavci gradil in-
dustrijske objekte.
V času Hinkovega dela je
bil viden napredek posa-
meznih krajev v dolini, ki
so v tem času spremenili
svojo podobo. V vse to je
Hinko vložil veliko truda in
dragocenega časa.
Zaradi predanosti delu in
težnji po napredku doline,
je Hinko prejel tudi mnoga
krajevna, občinska in dr-
žavna odlikovanja. Z boga-
timi izkušnjami, umirje-
nim, humanim odnosom in
življenjskim pristopom je
znal prijateljsko, včasih že
kar očetovsko vplivati na so-
govornika. Nikoli ni kazal
nestrpnosti, prepričan je
bil, da se da usodo upogniti
z vztrajnostjo, prijazno be-
sedo in strpnim odnosom
do ljudi.
Hinka Čopa bomo neiz-
merno pogrešali.
ANTON VENEK
Nabrali so 120 vrst gob
Gobarsko društvo Bisernica Celje pripravi vsako leto vež
gobarskih ekskurzij in razstav, s katerimi želi člane društva,:
predvsem pa tiste, ki gobarijo le občasno, seznaniti s posa j
meznimi vrstami gob. Še posebej opozarjajo na neužitne in
strupene gobe.
Na zadnji ekskurziji, na Polzeli, so nabrali okrog 120 vrst gob,
ki so jih razstavili na Vimperku pri planinski koči. S pomočjo
poznavalca gob Antona Polerja iz Maribora so gobe razvrstili
glede na užitnost ali strupenost. Njegovemu predavanju je okrog
40 udeležencev ekskurzije pozorno prisluhnilo. Srečanja se je
udeležil tudi podpredsednik Zveze gobarskih družin Slovenije
Amadeo Dolenc, ki je dejal, da je bila ta ekskurzija doslej
najbolje pripravljena, kar je zasluga predvsem dveh zavzetih
polzelskih gobarjev Francija Uratnika in Julija Palirja, ki je
postal tudi častni član celjske Bisernice.	T. TAVČAR
Plinifikacija v Zrečah
V Zrečah je plinifikacija
mesta in bližnje okolice v
polnem teku. Družba Mestni
plinovodi iz Kopra je do zdaj
opravila večino del v središ-
ču Zreč, kmalu pa bodo to
storili še v Zgornjih Zrečah.
Izvajalci del morajo med
drugim tudi poskrbeti za ure-
ditev vseh površin v kraju,
predvsem cest in pločnikov, ki
so bile poškodovane med
gradbenimi posegi. Zanima-
nje za nov način ogrevanja je
med Zrečani kar velik, natanč-
no število plinskih priključkov
pa bo znano v mesecu dni.
Zanimanje je večje med lastni-
ki stanovanjskih hiš, saj se v
blokih zaradi cenejšega skup-
nega ogrevanja stanovalci niso
odločili za priključitev na pli-
novod. Krajevna skupnost
Zreče bo za vsak priključek iz
sredstev samoprispevka pris-
pevala po pet tisoč tolarjev.
Gradbena dela naj bi bila
končana do konca julija, pri-
ključki pa bodo nared do začet-
ka nove kurilne sezone. PP
Pastirsko zavetišče
Turistično društvo Celje pripravlja v soboto, 25. julija, med
10. in 14. uro v središču mesta predstavitev turističnih
društev celjske regije.
Na predstavitvi bodo ob domačem sodelovala še turistična
društva iz Rogatca, Mozirja, Šempetra in Vojnika. Sobotni utrip
na križišču Stanetove in Prešernove ter Glavnem trgu bodo
popestrili s postavitvijo škorjevke oziroma pastirskega zavetiš-
ča, pustnega običaja, nastopom tamburašev, ljudskih pevk in
harmonikarja ter predstavitvijo muzeja na prostem. Seveda pa
ne bo manjkalo tudi domačih jedi in pijač.	IS
Gospodar Drago s sinom Brankom med kumaricami.
Pripravimo ozimnico
čeprav je poletje še v zenitu, skrbne gospodinje že mislijo na
zimo. Vedo, da je sedaj čas pripravljanja ozimnice. Češnje in
borovnice so že v kozarcih ali zamrzovalnikih, sedaj je na vrsti
drugo sadje in zelenjava. Prve delikatesne kumarice so že na
voljo, kmalu pa bo tudi paprika. Pri Vrečarjevih v Ločici ob
Savinji imajo z vzgojo kumaric že dolgoletne izkušnje. Pred
dnevi so jih začeli pobirati.	T. TAVČAR
Mladi levi v
Celju
V tem tednu, od 18. do
25. julija, gostujejo v Celju
mladi člani Lions kluba.
Namen njihovega obiska
je predvsem druženje in
zgodovinsko-geografsko
spoznavanje mesta Celja
in okolice.
Mladi, stari od 16 do 21
let, imajo letos v Sloveniji
prvič priložnost družiti se v
tovrstnem taboru, ki je v
tujini že ustaljena praksa.
Poleg Slovencev iz Celja,
Novega mesta in Ljubljane,
pa so v taboru tudi tri Ja-
ponke in dve Danki. Ta de-
kleta sicer niso članice, am-
pak jim je klub v njihovi
državi omogočil potovanje
v Slovenijo. Nastanjeni so v
hotelu Merx, kjer je sedež
enega izmed dveh celjskih
Lions klubov. Mladi bodo v
tem tednu obiskali Rogatec,
se ustavili na arheološkem
nahajališču v Rifniku, se
vzpeli na Celjsko kočo in na
Roglo, vmes pa bodo dodo-
bra spoznali tudi Celje.
Na mlade levčke pazi
Gordana Rostohar, članica
krškega Lions kluba, po
zgodovinsko-geografskih
poteh pa jih vodi Vasilisa
Sazonov.
NATAŠA PEUNIK
Lovci za dom
Minulo nedeljo so člani Lovske družine Rečica ob Savinji na Ston zvabili številne Rečičanf
in druge ljubitelje narave.
Lovci so srečanje na Stonu pripravili že šestič, vsa leta pa izkupiček od prireditve hranijo za
gradnjo lovskega doma na Klemšiji, ki ga bodo dogradili drugo leto. Številne igre so zaščitni znaK
srečanja na Stonu, ki iz leta v leto privablja več obiskovalcev. Letos so bili v vlečenju vrvi, malein
nogometu in streljanju najboljši člani ekipe iz Šentjanža, med posameznimi strelci pa se j^
najbolje odrezal Peter Sedovšek.	US
Št. 29..23. julij 1998
ŠPORT
19
Dislcriminiraiii »diktator«
povzdignil žensko vrsto
Bosta zlata Urška in bronasta Maja končno prepričali športne »poznavalce«, ali pa bo potrebno počakati še na svetovno prvenstvo?
od 12. do 19. julija je bila v Moskvi letna
svetovna Olimpiada mladih. S celotnega celj-
skega področja sp se nanjo uspele uvrstiti
samo tri članice judo kluba Sankaku iz
Lopate pri Celju. Od boga, predvsem pa od
sponzorjev pozabljena dekleta so tja odpoto-
vala brez velikega pompa, dosegla pa uspeh,
Ici ga niso pričakovali niti največji optimisti.
Prva je na blazine stopila najmlajša Petra
Nareks. Po zmagi nad Jugoslovanko Sekuliče-
vo in Španko Manrique je doživela poraz proti
Korejki An. Kljub temu je zbrala dovolj moči in
volje, da je v repesažu premagala najprej Rusi-
njo Gasimovo, nato pa še Nizozemko Copens.
V boju za odličje je bila njena žrtev potem
Nemka Grabovski in prva medalja z velikih
tekmovanj se je znašla-okoli njenega vratu. Na
zmagovalnih stopničkah je bila ob Kitajki Li,
Korejki An in Japonki Noiri edina predstavnica
Evrope.
Še večji podvig je uspel Urški Žolnir, ki je v
manj kot minuti opravila z Nizozemko Dijman,
Poljakinjo Sikora in Brazilko Baros, ki je pred
tem izločila japonsko predstavnico. Za vstop v
finale je bila uspešnejša od Francozinje Decos-
se. V finalnem obračunu se je pomerila s
Kitajko Hong in jo ugnala po točkah. Ob igra-
nju slovenske himne v čast olimpijske zmago-
valke ni manjkalo solza, napori minulih mese-
jcev pa so bili ob prvi zlati
medalji na letnih Olimpijskih
igrah mladih v trenutku po-
zabljeni.
^^ekoliko manj sreče je ime-
iaMaja Frece, ki je kljub resni
poškodbi mišice prišla v bliži-
no odličij, tam pa klonila proti
avstrijski predstavnici in za-
sedla 5. mesto. Po okrevanju
bo imela naslednjo priložnost
že na bližnjem svetovnem pr-
venstvu.
Marjan Fabjan, ki je celo
svoje življenje in vse svoje pri-
hranke namenil temu pleme-
nitemu športu, je ponovno do-
kazal, da je telovadnica na Lo-
pati kovnica talentov in sve-
tovnih šampionov. Kljub te-
mu, da mu nekateri »strokov-
njaki« že leta in leta mečejo
polena pod noge na njegovi
trenerski poti in mu ne prizna-
vajo strokovnosti, je znova do-
kazal pravilnost svoje usmeri-
tve. Znanje, delo in discipHna
so v tem napornem, vendar
lepem športu, edina pot do
uspeha. Ko so Fabjanu pred
leti dodelili mesto trenerja in
selektorja ženske judo repre-
zentance Slovenije, so bili pre-
pričani, da so »diktatorja« di-
skriminirali in odstranih iz
konkurence za trenerja v moš-
ki kategoriji. Nihče ni pričako-
val, da bi lahko kdorkoli uspel
z žensko vrsto, ki je praktično
ni bilo. In kot že tolikokrat v
novejšem obdobju, so se tudi
tokrat krepko ušteli. S sebi
značilno trmo in zagnanostjo
mu je uspelo prenoviti ekipo,
v kateri so sedaj sama mlada
dekleta, vse še mladinke in
celo kadetinje. Po lanskolet-
nem uspehu Urške Žolnir in
Raše Srake na Evropskem pr-
venstvu se je dalo slutiti, da se
v slovenskem ženskem judu
nekaj dogaja. Vendar je spet
prišla na dan slovenska ne-
voščljivost in namesto podpo-
re s strani judo zveze Sloveni-
je in trenerskih kolegov, je bil
deležen številnih pritiskov s
strani stroke in postavljen
pred dejstvo, da mora sam fi-
nancirati celoten ciklus pri-
prav za Olimpiado mladih in
mladinsko Svetovno prvens-
tvo, ki je pred vrati. Nekateri v
Olimpijskem komiteju so po-
gojevali odhod Urške, Maje in
Petre v Moskvo z zagotovilom,
da se bodo vrnile z medaljo
(koliko županov se bo zdaj sli-
kalo z nosilkama medalj?). In
Fabjan je imel dovolj korajže,
da je sprejel tudi ta izziv. Verjel
je v svoja dekleta, kakor tudi
ona verjamejo vanj - kljub te-
mu, da denarja za priprave ni-
so imeli. Občina Celje je oblju-
bila pol milijona tolarjev, ven-
dar jih je nespretno nakazala
konkurentom iz kluba Ivo Re-
ya, šele 10 dni pred odhodom
pa je mestni tekmec po Fabja-
novem posredovanju denar na-
slovil njegovemu JK Sankaku.
Za sparing partnerje je Fab-
jan povabil kar moške tekmo-
valce iz vseh slovenskih klu-
bov. Kljub temu je malokdo
zdržal vse napore treningov.
In potem se nekateri sprašuje-
jo, zakaj moški del reprezen-
tance nima rezultatov. Ob tem
pa »priznani trenerji« od Judo
zveze prejemajo tudi do štiri-
krat več denarja, kot Fabjan.
Ni verjeti, da jim bo s sestan-
kovanjem in zaobljubami na
tak ali drugačen način uspelo
nekoga pripeljali na Olimpij-
ske igre v Syclney. Predvsem
za to potrebujejo prave tekmo-
valce. Tisti, ki trenirajo trikrat
na teden, to zagotovo niso.
Tudi po programih, ki so jih
prepisali od Fabjana, jim to
verjetno ne bo uspelo, kajti
lisjak ima adute vedno skrite v
rokavu svojega kimona.
VLADO LIPOVŠEK
Urška Žolinir, lanska najboljša športnica na
Celjskem po izboru bralcev Novega tednika in
poslušalcev Radia Celje, je na Olimpiadi mla-
dih v Moskvi osvojila edino zlato medaljo za
Slovenijo.
Kopitar in ■
Šečerbegoviceva out
Pri ŽKK Ingrad Celje so
nekaj dni pred pričetkom
priprav deloma izčistili po-
dobo ekipe za novo tekmo-
valno obdobje.
Najprej so si omislili novega
(tretjega) trenerja. Poleg stra-
tega Sergeja Ravnikarja in nje-
govega gostobesednega po-
močnika Borisa Kralja je v
klub pristopil legenda celjske
atletike in še vedno lastnik
državnega rekorda v teku na
400 m z ovirami Rok Kopitar.
Njegova naloga bo skrbeti za
telesno pripravljenost deklet.
Če bo pomoč olimpijskega
»oviraša« celjskim košarkari-
cam pomagala preskočiti kak-
šno oviro več, bomo najbrž
izvedeli še letos, veliko pa je
tistih, ki po Cetisovem odho-
du iz atletike napovedujejo
množične selitve atletskih
strokovnjakov v druge klube
(ki jih Cetis še podpira).
So se pa vodilni pri Ingradu
medtem ušteli in obrisali pod
nosom za prvim centrom iz
tujine. Bosanka Merima Še-
čerbegovič je po izredno pri-
ljubljenem vzoru v prostorih
vse tja do Gevgelije s figo v
žepu obljubljala zvestobo Ce-
Ijankam, na koncu pa podpi-
sala za španski Oviedo. Prav
tako še ni jasno, ali bo kape-
tanka Barbara Polutnik svojo
športno pot sploh nadaljevala.
PRIMOŽ ŠKERL
Neptunu
štirje naslovi
v Ljubljani je bilo minuli
konec tedna državno prvens-
tvo v plavanju v absolutni
konkurenci, predstavniki
celjskega Neptuna pa so si
priborili kar 10 odličij, od
tega štiri zlata. Zadovoljili so
tudi mladi, pri katerih pa se,
kot kaže, stvari zapletajo.
Ponovno je bila Urška Roš
eno izmed prvih imen držav-
nega prvenstva. Roševa je na-
mreč »pospravila« kar tri zlate
medalje. Zmagala je na 400 m
prosto in 200 ter 100 m delfin.
Predvsem v slednji disciphni
je plavala zelo dobro in dose-
gla čas 1:04,19. Državna prva-
kinja je postala tudi Ajda Valcl
na 100 m hrbtno, še dve celjski
predstavnici pa sta posegli po
odličjih v posamični konku-
renci. Urška Bagari je bila 2.
na 400 m mešano. Maja Cu-
njak pa 3. na 200 m hrbtno.
Ženski del zastopstva je dose-
gel še nekaj visokih uvrstitev.
Cunjakova je bila denimo 5.
na 100 m hrbtno, Bagarijeva
pa še mesto višje na 200 m
delfin. Ob tem sta Neptunu
pripadli še kolajni v štafetah.
Štafeta 4x100 m mešano je
osvojila 2. mesto v postavi
Valcl, Bagari, Roš in Cilenšek,
pri čemer velja izpostaviti pla-
vanje slednje. Na 4^200 m
prosto pa je Neptunovim pla-
valkam uspelo zasesti 3. me-
sto, ki si ga je priborila ista
četverica.
Uspešen je bil tudi moški
del celjskega predstavništva.
Izvrstno je nastopil Matjaž
Kolčan, ki se lahko pohvali z
drugima mestoma na 100 in
200 m hrbtno, soliden pa je bil
še Andraž Valcl in sicer 4. na
200 m delfin in 5. na polovico
krajši progi.
Neptun se je torej ponovno
izkazal na državnem prvens-
tvu, uspeh starejših klubskih
kolegov pa je zaokrožil mladi
Nejc Zupanec na državnem
prvenstvu za dečke in deklice
v Kranju. Zupanec je postal
dvakratni prvak Slovenije, saj
je zmagal na 200 in 100 m
delfin, ob tem pa je na krajši
progi dosegel odličen rezultat
1:03,90 in za 4 desetinke zao-
stal za enim najstarejših pla-
valnih rekordov pri nas.
Neuradno pa se je izvedelo,
da namerava Neptunove vrste
zapustiti večje število plaval-
cev mlajših kategorij. Vzrok
naj bi tičal v neurejenih raz-
merah znotraj kluba, kjer pra-
vijo, da gre za peščico separa-
tistov, ki rezultatsko ne dose-
gajo vrstnikov in so zavoljo
tega zapostavljeni. Kje naj bi
»osamosvojeni« plavalci nada-
Ijevah športno pot, še ni zna-
no. Na potezi je Plavalna zve-
za, druga (verjetnejša) mož-
nost pa je po nekaterih nepre-
verjenih informacijah DVŠ Po-
seidon, katerega člani so se
pred leti iz Neptuna izdvojili
iz podobnih razlogov.
fmmmmm toma'žlukač
BRSKAMO PO ARHIVI
^dbojkarice celjskega Abes Tradea so se leta 1992 v evropskem pokalu pomerile z bukareštan-
^^im predstavnikom in izgubile z 0:3. Liga prvakinj jim ni bila usojena, saj je klub kmalu
^tem prenehal delovati. Danes odbojkarji in odbojkarice pod imenom Savinja igrajo v tretji
ligi-
^smmmm
20
ŠPORT
immm
Namesto v reprezentanco
skoraj v smrt
Prva ljubezen Miša Toplaka je žena, druga - rokomet
Mišo Toplak je dandanes v
Celju bolj znan kot gospoda-
ren lastnik fitness centra
Top Fit. Njegova rokometna
pot se medtem v oddaljenem
Trebnjem nemoteno nada-
ljuje. Celje bo po njegovi za-
slugi do konca leta dobilo
enega največjih športnih
centrov pri nas, ki bo stal
nasproti atletskega štadio-
na. Mišo je kot igralec in
trener prečesal domač in av-
strijski prostor. Po vseh
zbranih izkušnjah še vedno
prisega na kreativnost posa-
meznikov.
Kot sam pravi, je bil roko-
met vedno njegova druga lju-
bezen. In prva? »Moja sopro-
ga,« rad poudari. Pohvalno!
Pri 16 letih je z RK Aero Celje
že igral v prvi jugoslovanski
ligi, tri leta kasneje pa bi se
njegova športna in življenjska
pot skoraj končali. Nevarna
poškodba, ki jo je staknil na
tekmi 2. ZRL v Celju proti
Kvarnerju, ga je za dve sezoni
povsem oddaljila od igrišč.
Namesto v mladinsko repre-
zentanco, ki jo je takrat vodil
zdaj celjski trener Sead Hasa-
nefendič, je moral v bolnišni-
co, Seadovi izbranci pa so po-
stali svetovni prvaki. Zdravni-
ki so mu napovedali največ 6
mesecev življenja, vendar je
leta 1981 že igral pri Šoštanju.
Iz obdobja okrevanja je med
njim in celjsko upravo kluba
nastala siva lisa, ki je vidna še
danes.
V vaši karieri ste večkrat
prepletali vlogo igralca in
trenerja.
Prvič sem se v trenerski
vlogi preizkusil leta 1985, ko
sem treniral in igral za Celo-
vec. Bil sem prvi strelec pr-
venstva in najboljši tujec v
Avstriji. Dve sezoni prej so
me prepričali, da sem se v
Celje vrnil kot zamenjava za
Miho Bojoviča. Leta 1989
sem že hotel prenehati, pa
me je Slavko Ivezič zvabil v
Slovenj Gradec. Postali smo
slovenski prvaki in prišli v
drugo zvezno ligo. Nato sem
imel dve težki operaciji. Z
ogromno volje sem zmogel
še eno sezono, nato pa me je
trener Markovič povabil v av-
strijski Gradec, kjer sem se
tri leta spet pojavljal v dvojni
vlogi.
Toda potrebovali ste nove
izzive...
Da, zato sem po poškodbi
ahilove tetive z igranjem pre-
nehal, se vrnil v Slovenijo in
prevzel prvoligaša iz Dobove.
Žal mi je teh fantov, še danes
bi lahko bili takoj za Celjem
Pivovarno Laško, toda Stane
Osterlič - alfa in omega tega
kluba - je želel vse niti držati
v svojih rokah. Sprla sva se in
spet sem se znašel v Avstriji.
Z novincem iz Celovca smo v
prvi ligi dolgo vodili, nato pa
se mi je na skoraj dobljeni
tekmi s kasnejšim prvakom
Stockerauom v zadnjih 12 mi-
nutah poškodovalo 5 ključnih
igralcev. Prvenstvo smo izgu-
bili in prevzel sem moštvo
Trebnjega, ki ga vodim že
drugo sezono, čeprav so me
vmes vabili k Slovanu, Gore-
nju ipd.
Kako uspete v Trebnjem
izpolnjevati ambiciozne na-
črte?
V Trebnjem vsi živijo za
rokomet. Občina vloži 150
tisoč mark letno, podpirajo
nas skoraj vsa podjetja, v
klubu je vsak zadolžen za
svoje. V tej sredini je lepo
delati, saj imaš finančno ga-
rancijo. Naš glavni cilj je do-
mače prvenstvo, čeprav igra-
mo še v evropskem Pokalu
mest, kjer bi lahko dospeli
morda v 3. krog. Radi bi sta-
bilizirali klub. Če ekipa ni
sposobna odigrati nekaj
evropskih tekem brez večjih
motenj v domačem prvens-
tvu, potem je škoda vseh na-
porov. Od tujcev imamo le
Blagojeviča in vratarja Torla,
iz Celja smo dobili Likavca,
iz Trbovelj Teržana in Pod-
bregarja. Papež je odšel v
Avstrijo, Bilbija pa na Sicili-
jo. Vsaj 10 mladincev resno
trka na vrata prvega moštva.
Ne želimo nasilno osvajati
točk. Radi bi igrali lep roko-
met, ki bo privabil veliko gle-
dalcev. Tako nekako sem tu-
di sestavil program dela in
Jani Likavec je bil zame
pravšnji.
Vaše pojmovanje sodobne-
ga rokometa?
Na nedavnem evropskem
prvenstvu se je lepo videla
razlika med vrhunskimi eki-
pami in našimi klubi. Roko-
met je igra vseh - igralci ska-
čejo iz malega kota, do zad-
njega trenutka igrajo polkon-
tro itn. V ekipi moraš imeti
posameznike, ki so zmožni
improvizacij. Težko je, če
razpolagaš z razbijači, ki o
rokometu niso sposobni raz-
mišljati. Cenim pa, če ima
igralec za vsak nastali polo-
žaj več rešitev. V Trebnjem
se trudimo sestaviti takšno
ekipo.
Nehvaležno vprašanje - če
bi bili državni selektor, ka-
ko bi glede na vse ovire za-
stavili delo?
Ob mojem odgovoru bodo
nekateri najbrž poskočili. Na-
mreč, še vedno sem zagovor-
nik teze, da morajo igralci v
reprezentanci predvsem čast-
no zastopati barve države ter
promovirati sebe in naš roko-
met, četudi od tega nimajo
neposredne finančne koristi.
Vemo, da reprezentanca ni-
ma zadosti sredstev, zato je
tudi odnos do nje slab, mno-
go osnovnih stvari pa sploh ni
urejenih. Ljudje, ki delajo v
Rokometni zvezi, ne zagotav-
ljajo dovolj sredstev. Izjemi
sta Tone Turnšek in Zoran
Jankovič. Lani so se skoraj
vse slovenske selekcije uvrsti-
le na velika tekmovanja, kar
dosti stane. Sam bi najprej
odpravil razliko med igralci iz
Celja in ostalimi, nato pa bi
začel razmišljati o igri. Slo-
venci imamo izvrstne vratar-
je, priključimo še Pajoviča in
Puca - seveda, če bo slednji
želel igrati. Zagotovo pa je
svoja najboljša leta pustil
drugje.
Pogled na domače tekmo-
vanje?
Tudi celjskemu rokomett
mu taboru bi moralo biti|
interesu okrepiti vsaj pet.
šest domačih klubov. 2g
močnejša konkurenca na i
ših parketih lahko nadom?
izpad težkih mednarodnih^
kem, katerih Celjanom vse
primanjkuje. Denimo Rad«
kot novinec s celjskim zal(,
jem se bodo zagotovo uvrst|
v sredino lestvice. Marsikoj
bodo presenetili, glede na n,
hovo mladost pa bodo kakši|
tekmo izgubili tudi po neui,
nosti. Igralcev imajo veliko]
vprašanje je, če bodo
sploh lahko igrali.
Za konec nekaj besed,
novem športnem centru, j
je zastavljen dokaj inovatii
no.
Po koncu aktivne športi
poti sem razmišljal, kaj pol
trenerskega posla še poče
Pobudo za izgradnjo fitne|
centra je dala soproga, pr\t
pa sem podoben center vi(|
v Tel Avivu, kjer sem z avstr^
skim klubom gostoval. Noi|
poslopje z vso pripadajočoii
frastrukturo pokriva 35|
kvadratnih metrov. Naprav
ki jih bodo športniki uporal
Ijali, bodo najsodobnejše, dj
10	bodo poleg fizioterapevlij
oziroma maserjev nadzoro\^
11	splošni zdravnik in več spi
cialistov, na voljo bo rehabi,
tacijski program, tudi sončj
studio. Poudarek bom nanij
nil aerobiki, odprl otroški vj
tec, igrišča za odbojko, strea
bali, squash in razne družaj
ne prireditve. Uvesti nameri
vam posebno članstvo, imej
niki izkaznic pa bodo delei
ne še vrste drugih ugodnosti
Dolgoročno se bo center §
razširil z nadstandardni^
storitvami - ginekološki, k
diološki, ortopedski pregle
idr..
— PRIMOŽ ŠKER
Mišo Toplak v dresu Aera Celja 5 let po težki poškodbi (levo) in na klopi Ugaša iz Celovca
(desno) med zadnio sezono v tiiiini.
Zadnji dnevi
pekla
Nogometaši celjskega Pub-
likuma trenirajo, kot že dolgo
ne. Pod vodstvom trenerja
Edina Osmanoviča preživljajo
peklenske priprave, ki so bile
za mnoge očitno prenaporne.
Edin Osmanovič je že ob
prihodu na Skalno klet opo-
zarjal, da bo zagovarjal iz-
ključno delo in te svoje izjave
se še kako dosledno drži v
pripravljalnem obdobju.
»Brez garanja v vrhunskem
športu ni mogoče uspeti, zato
je delo na prvem mestu. Za
lenuhe ni prostora v moji eki-
pi,« je ^red časom svaril Os-
manovič, po dveh tednih na-
pornih priprav pa je že ome-
nil, da se pojavljajo diletanti:
»Večina je takšnih, ki so pri-
pravljeni sodelovati, nekate-
rim delo pač ne diši in so me
razočarali. Na srečo so slednji
v manjšini, pravzaprav so to le
redke izjeme,« je pojasnil »bo-
sanski Zasavec«, o imenih pa
(tako kot je pri Publikumu že
v navadi) ni hotel govoriti, ta-
ko kot tudi ne o pritoževanju
nekaterih nad peklenskim,
skoraj nenormalnim ritmom v
pripravljalnem obdobju. Mor-
da tudi od tod precej poškodb,
nad katerimi se pritožuje vse
več igralcev, ampak celjski
strateg vnovič ponavlja. »Fant-
je so mladi, sposobni delati in
predvsem - profesionalci. Filo-
zofov v moštvu ne potrebu-
jem, delavce pač! Zato bom
vztrajal pri svojem načinu vo-
denja ekipe, ker menim, da
nam lahko le-ta prinese uspe-
he. Moramo se zavedati, da bo
sezona izjemno težka, saj nas
je zapustilo ogromno kako-
vostnih nogometašev, primer-
nih zamenjav pa ni. Zaosta-
nek za tekmeci je pač potreb-
no nadoknaditi...«
Celjani so v ponedeljek po-
poldan odpotovali v Čatež in
začeli s tretjim delom priprav.
Domov se bodo vrnili ponov-
no konec tedna, v naslednjem
pa jih čaka piljenje forme pred
začetkom novega državnega
prvenstva, ki se začenja v ne-
deljo 2. avgusta. Gostovanje v
Kopru pri tamkajšnjem novin-
cu v elitni konkurenci še zda-
leč ne bo lahko, Publikumov
strokovni štab pa že razmišlja
o premieri in o (vsaj) točki.
TOMAŽ LUKAČ
Nadalievanje rekordne
serije
Lokostrelci TVD Partizan Polzela so vnovič uspešno
nastopili na turnirju v Tunjicah. Emeršičeva je tej sezon!
potolkla že kopico rekordov.
Na slovenskem pokalu Arrowhead je streljalo 70 tekmoval,
cev iz vseh domačih klubov. Jožica Emeršič je pri članicali
compaund zmagala z novim državnim rekordom 349 krogov
Roman Zupane pa je pri veteranih osvojil naslov podprvaka
Na Švedskem se pričenja svetovno mladinsko prvenstvo
kamor je že odpotoval Grega Emeršič.	P'
Uspeh celjskih kajakaiev in kanuistov
Kar osem kolajn so si pri-
služili člani celjskega Kajak
kanu kluba Nivo na sloven-
skem pokalu v slalomu in
spustu na divjih vodah in
tradicionalnem spustu od
Petanjcev do Kroga. Obe tek-
movanji sta bili v soboto, 18,
julija, v Krogu pri Murski
Soboti.
Na slovenskem pokalu s sla-
lomu in spustu na divjih vo-
dah za mlajše in starejše deč-
ke in deklice ter za mlajše
mladince je tekmovalo sedem
slovenskih klubov. V konku-
renci 61. tekmovalcev so Celja-
ni dosegli naslednje rezultate:
v slalomu za ml. dečke 7. me-
sto Dani Romih in 8. mesto
Jordan Gorenjak; v slalomu za
st. dečke 22. mesto Mitja Gor-
šič; v slalomu za st. dekUce 3.
mesto in bronasta medalja Ur-
ša Kovče in 4. mesto Nina
Turnšek ter v slalomu za ml.
mladince Z mesto Iztok Žni-
dar in 9. mesto Marcel Jordan.
V spustu tega pokala pa so
celjski kajakaši dosegli na-
slednje rezultate: ml. dečki 7.
mesto Dani Romih in 8. mesto
Jordan Gorenjak, st. dečki 20.
mesto Mitja Boršič, st. deklice
2. mesto in srebrna kolajna
Urša Kovče in 3. mesto ter
bronasta kolajna Nina Turn-
šek; med mlajšimi mladinci je
2. mesto in srebrno kolajno
dosegel Marcel Jordan, na 8.
mesto pa se je plasiral Iztok
Žnidar.
Na tradicionalnem spustu
od Petanjcev do Kroga, kjer je
tekmovalo več kot 30 tekmo-
valcev, so člani Kajak kanu
kluba Nivo Celje dosegli na-
slednje rezultate: med mla-
dinci 3. mesto in bronasta ki
lajna Andrej Oglajner, na ^
mestu pa Peter Pocajt; v katj
goriji turistov sta najvišja n|
slova pripadla Celjanom:
mesto in zlata kolajna Mir^
Šneberger ter 2. mesto in sr
brna kolajna Milko KmetiČ;
kategoriji veteranov je SiM
Kovče zasedel 3. mesto in o|
vojil bronasto kolajno. j
ŽIVKO BEŠKOVN
Mltim^MfflUL.l.l.g

RADIO - INFORMACIJE
Klic iz Caigarya ali na radiu je
zares vse mogoče
Oni dan, v četrtek je bilo, se
je zgodila prav simpatična ra-
(jijska anekdota, ki jo velja
zapisati. Ko sem v studiu go-
stila predstavnice celjskega
Turističnega društva, ki so
predstavljale nekatere celjske
znamenitosti, smo poslušal-
cem zastavljale tudi nagradna
vprašanja, povezana s Celjem.
Sredi oddaje, ravno ko smo
postavile nagradno vprašanje,
je zazvonil telefon v studiu in
tehnik Robi Tajnik je rutinsko
vprašal: »Kličete za oddajo?«
»Ja,« je odgovoril poslušalec.
»Veste odgovor?« je dodal Ro-
bi. »Ja,« se je še enkrat gromko
zaslišalo in že je bil poslušalec
v etru.
»Se boste najprej predstavi-
li, gospod,« sem vprašala po-
slušalca, ki nas je poklical.
Povedal je ime in dodal, da
kliče iz Calgarya, iz Kanade.
Človek se zafrkava, sem bila
sprva prepričana. »Rad bi dal
čestitko za svojo mamo na va-
šem radiu,« je dodal. »Aha,
niste poklicali prav, morali bi
poklicati naš oglasni oddelek,
oziroma vzeti pot pod noge in
priti k nam, da bi osebno od-
dali čestitko,« sem ga napoti-
la. »No, mimogrede, ko ste že
v etru, od kod pa ste pravza-
prav?« sem vprašala. »Iz Cal-
garya,« je vztrajno ponovil po-
slušalec. »Ja pa verjetno ste po
rodu kje iz Celja, ali kako?«
»Ja, iz Tremerij, samo sedaj že
30 let živim v Kanadi,« je potr-
dil. »Aha, fino, potem pa lahko
poveste, kakšno se vam kaj
zdi Celje sedaj, v primerjavi z
včasih?« sem bila neizprosna.
»Ja, sem bil samo enkrat v teh
30 letih doma,« je pojasnil.
»Ali ste zdaj prvič, ali ste že
drugič?« »Ne, samo enkrat
sem bil, zdaj sem tu, v Calgar-
yu!« me je prepričeval. »A, vi v
Calgaryu poslušate Radio Ce-
lje?« sem še sama skušala biti
duhovita. »Ja,« je bil jedrnat.
»Gospod, vi se gotovo hecate,«
sem bila prepričana. »Ne,« je
bil neizprosen. MisUla sem si.
naj bo, pa sem mu nekajkrat
zdrdrala številko oglasnega
oddelka in dodala napotek:
»Pa le vzemite pot pod noge in
pridite do našega oglasnega
oddelka.« Nato sem se od po-
slušalca poslovila, po napor-
nem dialogu pa smo zavrteli
malo glasbe.
Nato je šele prišlo glavno.
Tehnik Robi je pogledal na
zaslon telefonskega aparata,
na katerem se izpiše številka
klicatelja in ugotovil, da se
gospod ni prav nič šahi. Zares
je bil iz kanadskega Calgarya
in vse kar je hotel, je bilo, da
odda po telefonu čestitko za
svojo mamo. Čisto po naključ-
ju je ravno v trenutku, ko je
bila na sporedu kontaktna od-
daja, poklical v naš studio na-
mesto v oglasni oddelek. Na ta
račun je bilo ta dan na radiu Še
veliko smeha. In kako je bilo s
čestitko, vas zanima? V ogla-
snem oddelku so uredili, da jo
je gospod lahko oddal.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
RADIJSKI SKRATKI
Naše vrste se, kot se za po-
letje spodobi, redčijo. Tone
Vrabl nam je poslal razgledni-
co iz Bohinja, in poročal, da je
turistov malo, dežja pa vehko.
Podobno se je godilo tudi Ma-
teji Podjed na Bledu, kako pa
je te dni z Deanom Šustrom,
ki je nekje na Malem Lošinju,
ne vemo, ker je njegov GSM
ves čas nedosegljiv. Redčijo se
tudi vrste tehnične radijske in-
teligence. Sašo Matelič je »za-
prl štacuno« za ves mesec in
se bo tačas posvečal družini,
Bojan Pišek pa se je z dopusta
ravnokar vrnil, pripravljen na
nove delovne zmage.
Štirinajstdnevni »porodniš-
ki dopust« bo imel te dni To-
maž Lukač. Njegova Katka in
Jan sta prišla iz porodnišnice
in mladi očka že trenira previ-
janje, ujčkanje in vse ostalo. Le
kako bosta z Janom uskladila
potrebe po spanja mu še ni
povsem jasno.
Vesna Lejič in Mitja Tatare-
vič sta se v Zlatorogovem rola-
nju v torek odrolala do Levca,
do gostišča Asado. Ob vrnitvi
sta si bila edina, da ima Asado
izvrstno kuhinjo. Vesna je ob
povratku s seboj prinesla celo
jedilni list gostišča. Pa ne zato,
da bi se ga naučila na pamet,
temveč zato, da si je z njim
pomagala pri pisanju reporta-
že še za Novi tednik. Biti radij-
ska novinarka in to uskladiti z
družino ni lahko, ugotavlja
Vesna. Ob obilici dela v službi
jo čakajo še vsa ženska opravi-
la doma, da o njenem sinku
Tiborju, ki ji ne da spati, sploh
ne govorimo. Poleg tega Vesna
pridno opravlja še podiplom-
ski študij!
Vse bolj pogumen je pred
radijskim mikrofonom Miha
Barborič. Ste opazili? Fant je
imel včasih silno tremo, sedaj
pa le ta izginja in Miha postaja
vse boljši. Ne, škratki ga ne
bodo pretirano hvalili, da se
ne pokvari!
NE PRESLISITE NA
RADIU CELJE
Sobota, 25.7. od 9.00 do 14.00:
Radio Celje na terenu
Sobota dopoldne bo na radiu Celje zelo razgibana. Simona
Brglez se bo javljala z Vranskega, s poletnega izleta, ki ga
organiziramo v naši hiši NT&RC za bralce Novega tednika in
poslušalce Radia Celje. Nataša Gerkeš se bo iz središča mesta
javljala s prireditve, ki jo pripravlja celjsko turistično društvo,
Vesna Lejič pa se bo odpravila na teren izven Celja. Bodisi do
Zreč, da bi vam predstavila Zreško noč, ki se bo zgodila ravno to
Soboto, živo pa bo tudi v Rogaški Slatini, kjer se prav tako
utegnemo muditi.
Od ponedeljka do petka ob 11.10:
Pop pisnice
Napišite vaše glasbene želje na dopisnice... Tako vas vabi
radijski reklamni spot, ki ste mu očitno dobro prisluhnili. Kar
precej dopisnic se vsak dan znajde na mizi glasbenega urednika
Staneta Špegla, ki skrbi za to, da vam želje tudi izpolni.
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
10.	Z: Samira LIČINA iz Loč
-	dečka, Štefka PODGORSKI iz
Prebolda - dečka, Karmen
JAZBINŠEK iz Sevnice - deč-
ka, Majda KNEZ iz Laškega -
deklico. Romana TACER iz
Šentjurja - deklico. Vida DE-
BELAK iz Ljubnega - dečka,
Alojzija KLENOVŠEK iz Pre-
bolda - dečka in Nevenka DE-
RONJA iz Solčave - deklico;
11.	7.: Snežana JANŽEK iz
Rogaške Slatine - dečka, Da-
niela OMERZU iz Celja - dekli-
co in Martina ŠMID iz Planine
-	dečka;
_ 12. 7.- Anica GRAČNER iz
Šentjurja - dečka, Nataša ŠK-
ET iz Rogaške Slatine - dekli-
co, Angela BLAŽAN iz Celja -
dečka in Greta RESNIK iz Luč
-	deklico;
13. 7.: Vlasta KAVČ iz Slo-
venskih Konjic - dečka, Slavica
ZORKO iz Loč - deklico, Zori-
ca MIJATOVIČ iz Velenja - deč-
ka,^ Jolanda GAJŠEK TOMA-
ŽIČ iz Loč - dekUco, Natalija
MAZEJ iz Velenja - dečka, Ber-
nardka JAKOPIČ iz Laškega -
deklico. Jelka ZALOŽNIK iz
Slovenskih Konjic - deklico,
Petra FAJS iz Šmarja pri Jelšah
-	deklico in Lidija ČEBULAR iz
Rogaške Slatine - deklico;
14.7.:MaricaKLEPEJ iz Štor
-	dečka in Edita COKAN iz
Poljčan - dečka;
15.	Z: Mira KOLARiz Ponik-
ve - deklico, Marta PUNČOH
in Nazarij - dečka in Vesna
KUKEC iz Sevnice - deklico;
16.	7.: Vlasta ZORC iz Slo-
venskih Konjic - deklico in
Mojca MAROVT HALOŽAN iz
Slovenskih Konjic - dečka.
POROKE
Celje
Poročili so se: Dušan MEH
in Mojca SITER, oba iz Velenja
ter Anton ŠTRUC iz Velenja in
Monika BERLAK iz Kavč.
Laško
Poročili so se: Branko TAM-
ŠE in Simona POSEDEL, oba
iz Polzele, Roberto ŠKET in
Andreja ŠVAJGAR, oba iz Vrh
pri Teharjah, Primož KURTO-
VIČ in Andreja ČETRTEK, oba
iz Zagorja, Marjan BOVHA iz
Zibike in Zdenka PAJK iz Šen-
truperta nad Laškim, Boris
KOKOT iz Žalca in Albina
ŠMIGOVC iz Celja, Jernej
ŠKORJA iz Laškega in Gabrije-
la POLANC iz Tevč pri Laš-
kem, Iztok PIRŠ iz Razgorja
pri Poljčanah in Gabriela
ŠKORJA iz Laškega, Aleksan-
der Milan MESARIČ iz Gaja
pri Pragerskem in Branka
DORNIK iz Prapretnega pri
Hrastniku, Stanislav ČOPER iz
Zadobrove pri Celju in Nina
GRIZOLD iz Celja. Bernard
RAVNAK iz Zagaja pri Ponikvi
in Aleksandra VRBOVŠEK iz
Velenja.
Velenje
Poročili so se: Stanislav
ŠPEGEL iz Strmca nad Dobrr
no in Dragica VERBOTEN iz
Kozjaka, Slavko BAČOVNIK
iz Belih Vod in Nataša
MESARIČ iz Raven, Franc
LESNIK in Julijana MIKLAV-
ŽIN, oba iz Velenja, Boris LE-
DINEK in Magda ROLA, oba
iz Raven ter Matjaž PETRO-
VIČ iz Pacinj in Petra PRAŽ-
NIKAR iz Velenja.
Žalec
Poročili so se: Branko LES-
JAK iz Lipja in Simona RAM-
ŠAK iz Črnove ter Bernard
KLOPČIČ iz Jesenova in Mile-
na PODLESNIK iz Sela pri
Vranskem.
SMRTI
Celje
Umrli so: Franc LAVBIČ iz
Straže na Gori, 61 let, Janez
BORINC iz Polž, 80 let, Justi-
na SMREČNIK iz Čreškove, 76
let, Franc MEŽNARIČ iz Celja,
58 let, Ivana ŠPITALER iz Ce-
lja, 68 let, Helena SKALE iz
Celja, 91 let, Marta RESPET iz
Zadobrove, 88 let, Terezija
KRŽIČ iz Trnovelj pri Celju, 90
let, Alojzija JAVORNIK iz Zreč,
68 let, Terezija VERBIČ iz Štor,
84 let, Antonija ZBIUSKI iz
Celja, 70 let, Marta JESENEK
iz Celja, 83 let, Matilda BR-
GLEZ iz Šibenika, 67 let, Pavla
MIKLAVŽINA iz Velenja, 71
let, Frančišek ŠARLAH iz Ko-
šnice pri Celju, 77 let, Milan
JURŠE iz Špitaliča pri Sloven-
skih Konjicah, 64 let, Elizabe-
ta KORAT iz Ponikve, 77 let,
Danica UDOVČ iz Celja, 81 let,
Jože KOŽEU iz Celja, 78 let,
Matija VREČKO iz Loke pri
Žusmu, 79 let in Stanislav
SMOLE iz Teharij, 75 let.
Laško
Umrli so: Martin KMETIČ iz
Počakovega pri Radečah, 92
let, Ladislav VRTAČNIK iz Ra-
deč, 69 let, Stanislav BRLO-
GAR iz Zagrada pri Radečah,
87 let, Rihard PUŠNIK iz Jur-
kloštra, 64 let, Franc LESIČAR
iz Polane pri Jurkloštru, 83
let. Kari WEBER iz Velikih Go-
rele, 79 let, Stanislav MATJA-
ŠIČ iz Polane pri Jurkloštru,
47 let, Štefanija ZELIČ iz Šen-
truperta, 73 let, Marija ZDOVC
iz Sevc pri Rimskih Toplicah,
68	let. Kari SELIČ iz Jesenove
ravni pri Rimskih Toplicah, 92
let, Franc POŽIN iz Sevc pri
Rimskih Toplicah, 68 let, Šte-
fanija LAVRINC iz Spodnje Re-
čice pri Laškem, 64 let, Janez
ZAJEC iz Ljubljane, 58 let.
Maja LOGAR iz krmelja pri
Sevnici, 28 let, Juliana ŠIPEK
iz Debra pri Laškem, 96 let,
Jožefa ŠON iz Debra pri Laš-
kem, 79 let in Kazimir MIŠ-
MAŠ iz Belovega pri Laškem,
69	let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Jožefa PENIČ iz
Razborja, 71 let, Martin MLA-
KER iz Podgaja, 51 let in Janez
SENEGAČNIK iz Brezja ob
Slomu, 57 let.
Velenje
Umrli so: Martin SOVIČ iz
Raven, 87 let, Frančiška BRA-
TUŠA iz Šoštanja, 61 let, Ma-
tilda IRŠIČ iz Velenja, 70 let in
Marija REBERNIK iz Velenja,
95 let.
Žalec
Umrli so: Marija STROJAN-
ŠEK iz Letuša, 91 let in Marija
ANTLOGA iz Male Pirešice,
84 let.
PROSTA DELOVNA MESTA
Območna enota Celje
Celje: gradbeni tehnik (6), pomožni dela-
vec, snažilka, kuharski pomočnik (4), tesar,
zidar, prodajalec (12), prodajalec železni-
ne, grad. mat., pohištva, kuhar (4), natakar
(2), kmetijski tehnik za vrtnarstvo, ekonom-
ski tehnik, zdravstveni tehnik (3), inženir
kmetijstva za rastlinsko proiz. (3), uč. otrok
z motnjami v tel.-duš. razvoju, učitelj za
duševno prizadeto mladino (3), fiziotera-
pevt, profesor za slovenski jezik (2), profe-
sor za angleški jezik (4), profesor za nemški
jezik.
Laško: pomožni delavec (3), pleskar, mon-
ter vodovodnih naprav in strojni tehnik.
Slovenske Konjice: kuharski pomočnik, ob-
likovalec kovin in kuhar.
Šentjur pri Celju: prodajalec, profesor za
vzgojne predmete, profesor za duševno mote-
ne, diplomirani pedagog in zobozdravnik.
Šmarje pri Jelšah: delavec brez pokUca (4),
pomožni delavec (2), varuh predšolskih otrok
(8) in vzgojitelj predšolskih otrok (3).
Žalec: pomožni gostinski delavec, delavec
brez poklica, pomožni keramik, upravljalec
lahke gradbene mehanizacije, mizar (4), kera-
mik, kuhar, inženir gradbeništva in diplomira-
ni inženir strojništva.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 442-630.
Območna enota Velenje
Keramik, šivilja, slikopleskar (2), tesar (4),
zidar, voznik avtomehanik, natakar, kozmetič-
ni tehnik, gradbeni tehnik, inženir strojništva,
predmetni učitelj za angleški jezik, predmetni
učitelj matematike, diplomirani ekonomist,
profesor za vzgojne predmete in profesor za
duševno motene.
Podrobnejše informacije po telefonu, šte-
vilka 855-421.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
nadzoml svet Irena Jelen Baša-
predsednica, Matjaž Jamnikar, Vesna
Lejič.
direktor Jože Cerov^k.
poslovni sekretar. Suzana Rober
Podjetje cpravija časopisno-2aložniško,
radijsko in agendjskcHržno dejavnost.
Naslov. PreŠOTiova 19.3000 Ce^e,
telefon (063) 422-50, fax: 441-032,
Novi tednik izliaja vsak četrtek. Cena
izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za
tujino je letna nanočnina 22.000
tolarjev. Številka žiro računa: 50700-
601-106900. Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d.,
LJubljana, Dunajska 5, direktor Alojz
Zibelnik.
Na podlagi nnnCTqa Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi čascpis
Novi tednik med proizwde informativne-
ga značaja, za katCTe se plačuje 5% davek
od prometa proizvodov.
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica Prtice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Jelen
Baša, Janja Intihar, Brane J«-anko,
Ksenija Lekič, Gregor Katič, Urška
SeEnik, Ivana Stamgčič, Željko Zule.
Tajnica unedništva: Mojca Mairt.
Tehnični urednik Frar^o Bogadi,
Računalniku prdom: Robert
Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-maiL tednik@NT-RC.si
Odgowma urednica:
Nataša Geri<eš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja telinike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
4900-880,4900-881
E-mait Radio@NT-RC.si
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Frančdi Pungerčič
Propaganda: Valter I^ebai, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vfesna Mat jašič;
Koordinator trženia; Mitja Umnik
Tdefon: 063/422-50 #
fax: 441-032,443-511
E-mail: Agencija@NT-RC.si
St.29.-23.ivlii1998
22
ZA RAZVEDRILO
\Mi\m\'i
$t.29.-23.i«lii 1998

ZA RAZVEDRILO
23
St. 29.-23. juiii 1998
24
KUTON - ROMAN
\Mi\iim\
POMLADI
Piše:
IgorFabjan
v naslednji vasi so živeli
Vlahi, katerih jezik pa je bil
tudi za našega vodnika popol-
na uganka. Vaščani so bili že
na prvi pogled videti drugačni
od albanskih sosedov, živečih
na sosednjem hribu, dobro
uro hoda stran. Toda po odpr-
tosti in gostoljubnosti se niso
razlikovali prav nič.
V Albaniji živi okoli 50.000
Vlahov oziroma Aromunov,
kot se imenujejo sami, večina
v hriboviti okolici Korce. Ro-
manizirani nomadski starosel-
ci jugovzhodne Evrope naj bi
bili potomci starih rimljanski
legij, ki so se med osvajalnimi
pohodi zadrževali tod. Na Bal-
kanu naj bi po različnih virih v
raztresenih skupnostih po Ro-
muniji, Grčiji, Bolgariji, nek-
danji Jugoslaviji in seveda v
Albaniji živelo okoli pol mili-
jona Vlahov. Mnogi so s pode-
želja migrirali v večja mesta,
kjer so hitreje zgubili stike s
koreninami in izgubili svojo
identiteto.
Vlahi so v Albaniji občutili
precej manj zahtev po asimila-
ciji kot največja manjšina -
Grki. Začeli so se celo povezo-
vati z vlaškimi manjšinami, ki
so raztresene drugod po Bal-
kanu. V odmaknjenih alban-
skih vaseh so v največji meri
ohranili svoje običaje in jezik,
ki temelji na latinščini. Že od
nekdaj živijo predvsem od
drobnice. Okoh raztresenih
hribovskih vasi se tako pasejo
velike črede koz in ovac, ki pa
za albansko podeželje tako ali
tako niso nikakršna poseb-
nost.
Mesto tisočerih
stopnic
Mestece Gjirokaster, daleč
na jugu Albanije, slovi po svoji
izjemni arhitekturi in ambien-
tu tudi prek meja v svetu red-
kokdaj opažene države. Mesto
tisočerih stopnic je le eden
izmed vzdevkov na gričih raz-
prostrtega starega naselja, ki
se vabljivo spogleduje z ravno
cesto in polji, posejanimi z
bunkerji na drugi strani doli-
ne. Slednji so do zadnjega
enotni, obrnjeni proti koncu
doline, ki se nezavarovana od-
pira proti tradicionalnim so-
vražnikom Grkom. Ti pa živijo
tako s te kot z druge strani
današnje državne meje, kar pa
velja tudi za Albance. Obe
manjšini sta bili večkrat vzrok
ali izgovor za rožljanje z orož-
jem in podpihovanje nacional-
ne nestrpnosti.
Mesto je s svojo lepoto prev-
zelo tudi varuhe svetovne kul-
turne dediščine Unesco, ki je
pod svoje okrilje vzel podobni
mesti Gjirokaster in Berat. Z
Unescom ali brez je mesto
prava speča Trnuljčica, ki po-
trpežljivo čaka na boljše čase.
Vseeno pa takšno robato, nez-
loščeno in neokrancljano de-
luje na moč spoštljivo. Samot-
nemu obiskovalcu kljub navi-
dezni puščobi med strmimi
ozkimi ulicami redki lokali
nudijo vsaj kanček udobja za
kratek oddih in prigrizek. Vrh
strmega klanca se v pritličju
vogalne zgradbe šopiri celo
nekakšna prodajalna, ki lahko
vsaj za silo zadovolji ne preveč
izbirčne turiste.
Visoko nad strehami starega
otomanskega mesta pa se dvi-
guje impozantna utrdba, ki je
tekom stoletij grenila življenje
številnim osvajalcem in burila
domišljijo slavnih popotnikov,
kot so bih Byron, Hobhouse in
Edvvard Lear. Utrdba, ki je za-
čela nastajati nekje v 13. sto-
letju, sprejme obiskovalce po-
polnoma neprizadeto. Muzej
orožja za debelim zidovjem si
je moč ogledati le, če se od
kod slučajno prikaže čuvaj. Si-
cer pa je to le še ena izmed
utrdb, ki se ponaša tudi z
mračno preteklostjo. Že v času
kralja Zoga, v tridesetih letih
tega stoletja, so v temačni no-
tranjosti uredili zapor za poli-
tične zapornike, ki ga je bilo
potrebno v obdobju staliniz-
ma še dodatno razširiti. Na
notranjem dvorišču je še da-
nes opaziti sledi krogel, ki so v
petdesetih letih morile na
smrt obsojene sovražnike ko-
munizma.
Mesto na vojaško vedno ob-
čutljivem območju je vzgojilo
tudi nekaj velikih imen novej-
še albanske zgodovine. Med
drugimi je to tudi rojstni kraj
Enverja Hoxhe, ki se je mestu
še najbolj oddolžil leta 1961 z
razglasitvijo za mesto muzej.
S tem je bilo dokončno obva-
rovano nesmiselnih posegov
in propada starih hiš.
Nastanek najzanimivejših
ohranjenih hiš sega v 18. sto-
letje. Večina hiš na robu turš-
kega imperija je bila v teh
nemirnih časih zgrajena v ob-
liki manjših utrdb. Za visoki-
mi kamnitimi ograjami so zra-
sli beli zidovi z majhnimi okni
ali celo brez njih v najnižjem
delu. Do utrjenih vhodnih vrat
so speljali zunanje stopnice,
visoko nad vhodom pa so svoj
prostor dobili leseni balkoni
in večja okna, s katerih so se
lahko domačini dokaj uspe-
šno upirali napadalcem.
Kam so šli vsi
svetniki?
Cesta proti jugu je postajala
vse bolj razgibana. Hribi, kraš-
ka polja in oljčni nasadi so me
prav neverjetno spominjali na
idiliko severnogrške pokraji-
ne. Ponekod so se razprostira-
la terasasta polja, ki so jih po
Hoxhovem dekretu gradili štu-
dentje. V tistih časih pač niso
mogli diplomirati brez treh in
pol let obveznega in neplača
nega dela v kmetijstvu.
V daljavi se je končno zasve
tilo morje in po nekaj dolgil
ovinkih še v belo odete hiške'
Mesto Sarande je udobno ug"
nezdeno v majhen zaliv, ki sf
spogleduje z grškim Krfom'
Domačinom se dobrine za'
hodnega sveta že vse predolg*
ponujajo pred nosom in tak
ni čudno, da je prav ta obmoo
ja preko meje v iskanju boljše
ga jutri zapustilo veUko ljudi
Tudi po padcu komunizma st'
tod ni veliko spremenilo'
kvečjemu na slabše, od večnik
obljub pa se ne da živeti. Me
steče bo verjetno nekoč prai)
prijetno letovišče, danes pa
mirno živi svoj zaspani vsakj
dan, ki je za ljubitelje samotd
pravzaprav pravcati raj. '
Ustavili smo se tudi v eni izmed vlaških vasic.
MILAN JEZERNIK
O ORLI CA
Poglej sliko! Sliko iz mojih najlepših dni in mene. Veliko čez
pol stoletja sem starejša od one na sliki. Včasih ne morem verjeti,
da sem to jaz. Lansko leto sem prosila staro Breznikarco, da mi
je posodila majhno ogledalo. Obesila sem ga poleg slike, in veš
kaj sem videla?«
»Kaj?«
»Čas mojega življenja. Zdrvel je prav tako hitro kot pogled od
slike k ogledalu,« je zamišljeno rekla in nenadoma vzkliknila:
»Ježešna! Krompir!« in odstopicala v kuhinjo.
Ostal sem sam. V ušesih mi je zvenela njena pripoved in se
začela zasajati v dušo. Koliko vrst usod je le? Najbrž ne veliko,
pač pa se vsaka deli v tisoče podvrsti. Deljenje usode ne moremo
zamenjati, tudi krojiti si je ne moremo. Lahko pa. in le z
razumom, izbiramo med različicami svoje usode, tako da
izberemo med zlim manjše zlo. da se izognemo hujši obliki zle
usode. Če bi ta ženica v svoji mladosti ne bila tako zelo
tankočutna in ne zatrla v sebi narave in vzela enega od snubcev,
bi zato ne postala srečna, toda gotovo bi bila manj nesrečna.
Užila bi srečo žene in matere.
Bila bi vsem ženam v soseski enaka; z njimi bi delila isto
usodo - z eno od različic. Ne bi bila tako nesrečna, a seveda tudi
ne srečna, kar ni isto.
Njena misel o pretirani zvestobi me je vznemirila. Zasačil sem
se. da bi najbrž tudi jaz prav tako žaloval za Ivanko, kot je ta za
svojim fantom. Se ne bom tudi jaz nekoč kesal svojih premočnih,
če že ne bolestnih čustev, kot se zdaj ta starka? Mi usoda
pripravlja nekaj podobnega kot tej ženici, le da v obratnem
smislu? Je tete Pavline razumska razlaga vredna razmišljanja, in
če je, je mogoče, da bi jo poštenjak sprejel in se ravnal po njej, ne
da bi ga pekla vest?
In - ali ne dvomi zdaj celo Ivanka o najini sreči? Če imajo ta
starka, teta Pavlina, Gabrijel, oče in celo Ivanka prav, potem sem
sanjač.
Ali je mogoče, da bi me imela zaradi nespremenjene ljubezni
do nje, za zanesenjaka? To mora biti skregano z logiko, ali pa je
z menoj nekaj narobe. V meni seje oglasil Gabrijel in mi režeč se
rekel:
»Mirko, saj si neumen - ljubezen ne pozna logike.«
»Pob! Pridi sem!« meje poklicala in pretrgala mučno razmiš-
ljanje. Stala je pred pečjo, prijela skledo s krompirjem, jaz pa
lončka s prežganko. Bila sta vroča, komaj sem ju prinesel do
mize. Preden sva začela jesti, je zmolila kratko molitev. Krompir
je bil lepo zapečen in mehek; tudi prežganki ni bilo kaj očitati. V
peči kuhano in pečeno je pač neprimerno okusneje kot na
štedilniku. Molče in z nekakšno pobožnostjo sva večerjala. Po
večerji je šlo vse hitro. Legel sem na klop ob peči, za vzglavnik mi
je dala svoj šal. s pletom meje pokrila, odnesla karbidovko, se v
temi vrnila in legla. Nenadejano dobro sem spal. Za zajtrk je bil
redek koruzni močnik.
Vanj sem zdeval nekaj krhljev in jih ponudil tudi ženici - ni se
jih branila. Za prenočitev sem na mizo položil eno marko. Ker
denarja nikakor ni hotela vzeti, češ da bi ne bilo krščansko, če bi
me vzela pod streho in še grše, če bi zato vzela denar, sem ga
skrivaj vtaknil pod plet na klopi. Pametno starko sem vzljubil.
Njeno pripovedovanje in misli, oboje je bilo zelo poučno, vedenje
prikupno. Trdno življenje je ni napravilo trpke, nasprotno -
izžarevala je blagost in dobroto. Srčno rad bi jo še kdaj obiskal in
jo s čim razveselil. Pri vratih mi je pokazala smer proti Skalam in
opisala pot. Zahvalil sem se ji za njeno prijaznost in odšel Na
nekoliko visečem svetu sem spet sedel na sani in se odpeljal v
smeri proti Skalam.
Na Pečkovo Urško sem naletel, ne da bi koga prej po njej
spraševal, v prvi hiši. Sedela je za mizo in z gospodarjem igrala
špano. Ko sem ji povedal, kaj bi rad. še z očesom ni trenila. Bilo
mi je neprijetno, a nič si nisem mogel pomagati. Začel sem si jo
ogledovati. Če bi ne bila pohabljena in brez bergel, bi je ne
spoznal. Zelo se je postarala, obraz je dobil še bolj oduren videz.
Oblečena je bila precej boljše kot pred leti. Po dolgem presledku je
le premaknila fižolček, se ozrla po meni in me s svojim vreščečim
glasom vprašala:
»Kaj praviš, da bi rad?«
»Teta. prišel sem vas prosit, če bi hoteli v Sedražje k Blajevima
pregledat Ivanko, skoraj nič ne je, zelo je shujšala.«
»Kaj ne veš, da je danes David? Na Davidov dan ne bom
nikamor hodila.«
»Bom pa jutri prišel po vas.«
»O, ti revše zeleno, kaj boš hodil po mene. Vse poti daleč r*
okoli sem že poznala, ko se tebi še svetilo ni, da boš kdaj prišt
na svet.«
»Saj vem, da poznate pot. Prišel bi po vas s sankami, da se m
boste mučili po snegu, tudi danes jih imam s seboj.«
»To pa ježe lepše slišati. Od kod pa si? Od tod že ne boš. ko pi
bolj po celjsko zavijaš.«
»Me ne poznate? Pred leti sva počivala pod lipo pri Ričkoven
klancu. Čudili ste se. ker se vas nisem bal«
»Glej ga spaka! Ti si? Res. bil si edini, ki se me ni bal Do zda,
še nisem naletela na takšnega. Pa se me še vedno ne bojiš? Mora
bi se me bati Poglej tale se me boji, zato mu pomagam, da mu n
treba k vojakom.« je rekla in se hreščeče zahehetala.
Možakarju je bilo nerodno, a pisnil ni nobene.
»Danes se tudi jaz bojim.«
»Česa se bojiš?«
»Da ne boste odšli z menoj v Sedražje.«
»O, ti škratasta podoba! Za pol jezika si me pograbil In h
laziš za menoj zaradi Blajeve Ivanke, ja moraš res rad imeti No,
če me res misliš odpeljati na saneh, ne bom sv. Davidu daiu
zaobljube prekršila, pa še imenitno se bom vozila.«
»Kakšno zaobljubo?«
»Da na njegov god ne bom nikoli delala.«
»Zakaj?«
»To pa vaju nič ne briga!« je jezno zarenčala.
»Ne zamerite!«
»Je že dobro. Eno ti pa rečem - pred južino se ne bova ganila oa
tod, kajne?« je rekla, zapičila oster pogled v gospodarja i^-
dodala:
»Pa tale bo z nami južinal,« pokazala je name, »saj me laČeU
ne more pripeljati še pri dnevu do Pižorla.«
»Kajpak,« ji je urno pritrdil in se kislo nasmehnil
Za južino so bili koruzni žganci z repo. Urša je dobila, najbt
za njene zdravilske usluge, dve kar zajetni klobasi; naglo jih p
zakopala v svoj veliki koš. ne da bi kaj bevsnila v zahvalo.
Ko se je z berglami in košem motovilila po veži in sem ji odp
vrata, da bi lažje prišla na plan, sem mimogrede v kuhiii
zagledal gospodinjo, ki je za trenutek zamotovilila z roko p-
zraku. Napravila je križ, ne vem. ali samo za njo ali za obema^
Na sani jo je bilo. zaradi njenih skrivenčenih nog. težU
namestiti Koš je hotela imeti na hrbtu, bergle sem obdržal j
rokah. In tako sva se odpravila v beli, zasneženi svet. Med potf
je kar naprej govorila sama s seboj, le tu in tam me je ogovoriU^^
Pred Klanjškovo strmino je morala sestopiti s sani Komaj j'
predihala strm klanec, čeprav sem ji pomagal, kolikor je bilo H
moji moči Na vrhu sva obstala in nekoliko počivala. Iz koša jO
potegnila steklenico zeleno rjavega žganja in krepko potegnila
nje. Tudi menijo je molče ponudila. Žganje je dišalo po materi^
dušici in še po nečem - imelo je plemenit okus.
Št. 29..23. julij 1998
pmm
INFORMACIJE
25
Prvi je k Marjeti s kolesom prihitel Jože Sluga (levo), poleg njega je novinarka Nataša
Gerkeš Lednik, pa lastnik gostišča Janez Strniša in radijski tonski tehnik Mitja Tatarevič.
Eno pivo, prosim!
P	Prvi je k Marjeti v Šmarjeti prikolesaril Jože
»Eno pivo prosim,« je v
vročem torkovem dopoldne-
vu vzkliknil poslušalec Ra-
dia Celje Jože Sluga iz Rim-
skih Toplic, ki je prvi priko-
lesaril do okrepčevalnice
Marjeta v Šmarjeti pri Rim-
skih Toplicah. Tam smo se
tokrat skrili v Zlatorogovem
rolanju, ki ga pripravlja naša
medijska hiša v sodelovanju
s Pivovarno Laško.
Po radiu nas je po prvem
namigu odkrila peta poslušal-
ca, Marjana Čepin iz Strmce.
Poslušalec Jože pa pri vzpo-
stavljanju zveze z našim študi-
jem ni imel sreče, čeprav, kot
je dejal sam, mu je bilo v hipu
jasno kje smo, ko so zapeli
fantje kvinteta Dori, mi pa
smo povedali, da so ti na nek
način povezani z gostiščem,
kjer se skrivamo. »Doriji« na-
mreč za zabavo večkrat igrajo
v okrepčevalnici Marjeta, še
posebej takrat, ko se tam usta-
vi nenapovedana večja skupi-
na turistov. Pa tradicionalno
na prvega januarja dan, ko
naredijo odličen štimung v ta-
krat vedno do zadnjega kotič-
ka polnem gostišču.
Janez Strniša, lastnik Marje-
te, je bil vesel, da so poslušalci
tako hitro odkrili kje se skriva-
mo. Sicer pa nam je v prijetno
klimatizirani jedilnici pripove-
doval, kakšna je njihova go-
stinska ponudba. Še posebej
radi k njim prihajajo ljudje na
malice. Vsak ponedeljek je pri
njih vedno na voljo pasulj, ob
sredah vampi, ob petkih pa
konjski golaž. Seveda imajo
tudi hrano po naročilu. Na
žhco: ciganski in goveji golaž,
telečjo obaro z žganci, sicer pa
še posebej bogato izbiro zrez-
kov na najrazličnejše načine,
pa lignje, postrvi, okusne sla-
dice, njihova hišna specialite-
ta pa je zajec v smetanovi
omaki.
K dobri hrani se prileže ka-
kovostno vino. Pri Marjeti ima-
jo buteljčnega in izvrstnega do-
mačega, iz kleti priznanega vi-
nogradnika Slavinca. Za ljubi-
telje piva pa seveda laško pivo,
temno in svetlo, ki ga točijo te
dni, ko je vroče, v neverjetnih
količinah, pravi Janez Strniša.
Pa še po nečem slovijo: po
izvrstni kavi. V čem je skriv-
nost ne ve niti lastnik sam,
pravi pa. da gostje vedno hvali-
jo njihovo kavo. Uporabljajo
barcaffe in kavni avtomat. To je
vse, pove. Pri Marjeti se lahko
pohvalijo tudi s tem, da imajo
že na pragu jeseni, v času Med-
narodnega obrtnega sejma, na
jedilniku koline.
V gostišče Marjeta se pogo-
sto oglašajo zaključene druž-
be. Še posebej aktualna je nji-
hova ponudba, da goste, če ti
to predhodno najavijo, pridejo
iskat na dom in jih nato odpe-
ljejo domov. Tako gostje lahko
brez skrbi popijejo nekaj ko-
zarcev vina. Prevoz za njih po-
godbeno opravlja Gračner
d.o.o., ob predhodni najavi.
Kadar se v gostilni pojavi gost,
ki pregloboko pogleda v koza-
rec, ga lastnik skuša prepričati,
naj ne sede za volan in ga raje
on sam odpelje proti domu.
Vsak petek zvečer imajo v
lokalu živo glasbo, v vseh let-
nih časih, prvi vikend v avgu-
stu pa pripravljajo srečanje
žensk, ki prepevajo in igrajo v
ženskih duetih. Na mučeni-
kov dan vsako leto pripravijo
salamiado. Letos so ocenjevali
kar 20 različnih salam, ves čas
pa se trudijo, da bi gostje iz
njihove gostilne odhajali za-
dovoljni. In še en pomemben
podatek: cene v gostišču Mar-
jeta so zmerne.
■ NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GREGOR KATIČ
Ko so zapeli fantje iz kvinteta Dori, je bilo skrivanja konec.
OBČINA LAŠKO
Občinska uprava
Mestna ulica 2, 3270 Laško
Objavlja na podlagi 47. člena 2^kona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. RS, št. 47/97) in programa del za
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, sprejetega skupaj s Proračunom občine Laško za leto 1998 (Ur
I. RS, št. 3/98)
JAVNI RAZPIS
za oddajo delno komunalno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo v
delu Zazidalnega načrta oznake KS 3 In KC 2/1 ter KS 2 v Debru, Laško.
1.	Predmet oddaje so naslednja stavbna
zemljišča v k.o. Rečica in Debro:
1.1	Stavbno zemljišče, del pare. št. 1230/14
in 1230/15 v skupni izmeri 900 m^, ki obsega
samo stavbišče za gradnjo treh lamel blokovne
gradnje oznake 10, 11 in 12, v netto etažni
površini 2880 m^
1.2	Stavbno zemljišče s pare. št. 1230/12 v skupni
izmeri 1169 m^ za gradnjo poslovno stanovanj-
skega objekta, oznake št. 9, objekt dimenzij
12x10 m (P+1) s pritličnim prizidkom dimenzij
8x7 m za obrtno storitveno dejavnost ali trgo-
vino, v netto etažni površini 256 m^.
1.3	Stavbno zemljišče za gradnjo sedmih objek-
tov individualnih enostanovanjskih hiš tlorisnih
dimenzij 10x12 m s prizidkom dimenzij 4x6 m
v predvideni izvedbi pritličje in etaža ter enot-
nim tipom objektov, objekti oznake 1-7, pare.
št. 1230/5 v izmeri 968 m^ 1230/6 v izmeri
535 m^, 1230/7 v izmeri 528 m^ 1230/8 v
izmeri 511 m^, 1230/9 v izmeri 503 m^, 1230/
10 v izmeri 491 m^, 1230/11 v izmeri 664 m^,
v netto etažni površini 1848 m^.
1.4	Stavbno zemljišče predvideno za gradnjo dveh
nizov garaž (30) za osebne avtomobile v k.o.
Debro, objekti oznake od 1-30, pare. št.
48/18 do 48/47, tloris posamezne garaže
3,20x5,50 m, površina stavbnega zemljišča
18,00 m^ za posamezno garažo.
2.	Izhodiščna cena:
Izhodiščna cena, ki zajema vrednost za zem-
ljišče, stroške priprave ter sorazmemi del stroš-
kov opremljanja stavbnih zemljišč, je izračuna-
na na stanje 31.3. 1998 in se valorizira v
skladu z indeksi podražitev Gospodarske
Zbomiee Slovenije RS - ostala nizka gradnja
za objekte pod št. 1.1, 1.2, 1.3 in ostala viso-
ka gradnja za objekte pod št. 1.4.
Izhodiščna cena za objekte iz 1. točke:
2.1	Izhodiščna eena za objekte v točki 1.1 je:
-odškodnina za stavbno zemljišče
17.555,30 SIT/m^,
-stroški priprave stavbnega zemljišča
4.866,90 SIT/m^,
-sorazmemi del stroškov opremljanja stavb-
nega zemljišča 8.423,30 SIT/m^.
2.2	Izhodiščna eena za objekt v točki 1.2 je:
-odškodnina za stavbno zemljišče
2.806,90 SIT/m^
-stroški priprave stavbnega zemljišča
778,15 SIT/m2,
-sorazmemi del stroškov opremljanja
stavbnega zemljišča 8.423,30 SIT/m^.
2.3	Izhodiščna eena za objekte v točki 1.3 je:
-odškodnina za stavbno zemljišče
2.806,90 S\J/m\
-stroški priprave stavbnega zemljišča
778,15 SIT/m^.
-sorazmemi del stroškov opremljanja stavbne-
ga zemljišča 8.423,30 SIT/m^.
2.4	Izhodiščna eena za garaže v točki 1.4 je:
-odškodnina za stavbno zemljišče
2.473,35 SIT/m^,
-sorazmemi del stroškov opremljanja
stavbnega zemljišča 9.241,75 SIT/m^.
3.	Zazidalni pogoji:
Zazidalni pogoji so razvidni iz Zazidalnih načr-
tov Sprememb in dopolnitev ZN KS 3 IN KC
2/1 in ZN KS 2, elaborata Razvojni eenter-
Planiranje Celje, št. 026/96 in 027/96,
marec 1997, Ur. I. RS. št. 25/97.
Izbrani ponudnik mora zgraditi komunalno
opremljenost območja ZN KS 3 IN KC 2/1
skladno z izdelanimi projekti PGD, PZI, po ka-
terih je opredeljena izvedba komunalne oprem-
ljenosti kot I. faze opremljanja za predvidene
objekte.
Izbrani ponudnik mora zgraditi objekte pod toč-
ko 1.1 in 1.4veeloti, objekte v točki 1.2 in 1.3
pa v eeloti oz. najmanj do III. gradbene faze v
rokih, navedenih v tem razpisu.
Pri blokovni gradnji in garažah obsega zemljiš-
če samo stavbišče (fundus).
K blokovni gradnji pripadajo parcele št. 1230/
14, 1230/15 in 1230/13 kot funkcionalno
zemljišče, ki ostane javna površina. Izgradnja
zunanje ureditve in priključki na komunalno in-
frastrukturo skladno z zazidalnim načrtom in
projekti PGD, PZI je obveznost izbranega po-
nudnika.
H garažam pripada pare. št. 48/11 dvorišče
1185 m^ kot funkcionalno zemljišče, ki ostane
javna površina. Izgradnja zunanje ureditve in
priključkov na komunalno infrastrukturo, sklad-
no z zazidalnim načrtom, je obveznost izbra-
nega ponudnika.
Pri individualni gradnji in poslovno stanovanj-
skem objektu je upoštevana eelotna površina
pareele, stavbišče in funkcionalno zemljišče.
Veeni iz točke 2.1, 2.2, 2.3 in 2.4 niso zajeti:
komunalno opremljanje območja KS 3 in KC
2/1 po izdelanih projektih
prispevki in stroški za priključitev na komunal-
ne naprave individualne rabe
odškodnina za spremembo namembnosti kme-
tijskega zemljišča
2% davek na promet nepremičnin
stroški zapisa in overitev pogodb
stroški in izvedba upravnih dovoljenj in tehnič-
ne dokumentacije
4.	Roki izgradnje:
Rok za začetek gradnje objektov pod točko 1.1,
1.2, 1.3 in 1.4 je največ 1 leto od podpisa po-
godbe o oddaji stavbnega zemljišča, rok za do-
končanje objektov blokovne gradnje s pripa-
dajočo zunanjo ureditvijo je najkasneje do kon-
ea leta 2000. rok za dokončanje objektov in-
dividualne gradnje in poslovno stanovanjske-
ga objekta je najkasneje do konea leta 2001.
rok za dokončanje dveh nizov garaž s pripada-
jočo zunanjo ureditvijo je do leta 2000.
V	postavljenih rokih mora izbrani ponudnik
zgraditi komunalno opremljenost območja KS
3 in KC 2/1 skladno s projekti.
V	primeru nespoštovanja rokov in obveznosti
izgradnje objektov si Občina Laško pridržuje
pravieo do razveljavitve pogodbe.
5.	Rok za sklenitev pogodbe je 30 dni po
pravnomočnem sklepu o oddaji stavb-
nega zemljišča
6.	Rok in način plačila:
Rok in način plačila stavbnega zemljišča in
stroškov urejanja stavbnega zemljišča je dolo-
čen v osnutku pogodbe, ki je sestavni del raz-
pisne dokumentacije.
7.	Oddaja ponudb in obvezne priloge:
Interesenti naj svoje pisne ponudbe dostavijo
osebno na Občino Laško, v tajništvo Oddelka
za investicije in prostor ali pošljejo na naslov:
Občina Laško, Mestna uliea 2. 3270 Laško, v
30. dneh od objave tega razpisa z oznako na
ovojnici: »Javni razpis, ponudba, ne odpi-
raj - območje ZN KS 3 in KS 2 Debro«.
Ponudbi je potrebno priložiti:
-potrdilo o plačani varščini, ki znaša 10% od
skupne izhodiščne eene za objekte pod toč-
ko 1. 2, 3 in 4, preračunane na površino, na
katero se bo ponudba nanašala, na žiro ra-
čun Občine Laško št. 50710-630-10131.
Neuspelemu ponudniku bomo varščino vrnili
brez obresti v roku 8 dni po pravnomočnem
sklepu o oddaji stavbnega zemljišča.
Uspelim ponudnikom bomo varščino poraču-
nali pri plačilu po sklenjeni pogodbi. V kolikor
uspeli ponudnik ne sklene pogodbe, varščina
zapade.
-dokazila o usposobljenosti ponudnika za grad-
njo tovrstnih objektov in dokazila o izpolnje-
vanju pogojev za opravljanje tovrstne dejav-
nosti,
-	dokazila o finančnem stanju ponudnika. BON
1 in 2.
-	izjavo, da strokovni nadzor nad izgradnjo ko-
munalne infrastrukture vrši Občina Laško,
-	izjavo o brezplačnem prenosu lastništva zgra-
jene infrastrukture na Občino l^ško.
8.	Merila, ki prinašajo prednost pri
izbiri so:
1.	celovitost ponudbe.
2.	ponujena višja eena za m^ zemljišča.
3.	rok in način plačila,
4.	krajši rok izgradnje posameznih objektov,
5.	ostale ugodnosti, ki bi lahko vplivale na
. uspešno izvedbo posla.
Pravočasno prispele ih vsebinsko ustrezne po-
nudbe bo obravnavala komisija za oddajo
stavbnih zemljišč pri Občini Laško v roku 5 dni
po poteku razpisa.
Sklep o izbiri bo posredovan vsem ponudni-
kom, ki se bodo na razpis prijavili v roku 8 dni
po pravnomočnosti sklepa o oddaji.
Razpisno dokumentacijo in vsa pojasnila v zvezi
z razpisom lahko interesenti dobijo na Občini
Laško. Oddelek za investicije in prostor, na tel.
731-122 ali osebno pri g. Juretu Križniku ali
ga. Olgi Šola.
Občina Laško
Komisija za oddajanje stavbnih zemljišč

26
MAH OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Št. 29..23. julij 1998
mm™
MALI OGLASI ■ INFORMACIJE
27
^mssmm
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
mmmvi
ŠK 29.-23. itflij 1998
-rfMnm
INFORMACIJE
29

30
KRONIKA
rnrnm
KOMEOTIRAMO
Kako dolgo se?
Celjsko območje je bilo po
sprejetju nove prometne zako-
nodaje dolgo edino, kjer smrt-
nih primerov ni bilo. S črnimi
črkami je do sedaj bilo zapisa-
no le ime udeleženca, ki pa je
v maju umrl za posledicami
aprilske nezgode, tokrat pa jo
je v trčenju z avtomobilom
skupil kolesar. Nezgoda pride
kar sama in mnogo prehitro.
Je pa res, da so v drugih regi-
jah zlasti v zadnjem obdobju s
cestišč pobrali kar veliko mr-
tvih. Gre (še vedno) zmanjša-
no število prometnih nezgod
in s tem varnejše ceste na
celjskem pripisovati učinkovi-
temu policijskemu nadzoru,
sreči nevestnih voznikov ali
dejstvu, da učinek zakona-
novinca v tem delu Slovenije
kljub vsemu še ni toliko popu-
stil, kot drugod? Policija pra-
vi, da glede na poprejšnji po-
ložaj niso kdo ve kako poostri-
li nadzora. Toda med (in tik
pred) vikendom, ko je mož-
nost nezgod s tragičnimi pox
sledicami največja in statistič-
no (dokazano) najpogostejša,
celjski policijski šefi na ceste
»spodijo« preko 80 patrulj, ki
v povprečju kaznujejo okoli
100 kršiteljev (pod drobno-
gled jih vzamejo vsaj še trikrat
toliko). Pretirano kritični po-
rečejo, da je policistov vselej
preveč na tistih mestih, kjer
niso potrebni in obratno. To-
da, ali ribiška mreža vedno
zajame prave ribe? Velik del
jih v ulov sploh ne sodi, tu in
tam pa se v mreži znajde zavi-
danja vredna trofeja. In prib-
ližno tako je tudi v prometu.
Tisti, ki so jim policisti še
pravočasno preprečili početje
neumnosti, imajo na nek na-
čin tudi srečo. Nekaznovani
imajo namreč precej večjo
možnost nerazsodnih dejanj
(statistika tudi pravi, da ne-
racionalno početje voznikov
narašča s številom nekazno-
vanih kršitev). Posledice so
praviloma veliko težje in jih
domala ni možno povrniti v
prvotno stanje. Kako? Kazno-
vani voznik plača kazen ali
odsluži prepoved vožnje, tudi
zvito pločevino je možno na-
ravnati ali nadomestiti. Kdo
pa bo mrtvega spravil na no-
ge? Kršitelji na cesti smo -
priznajmo - kar vsi po vrsti.
Razlikujeta se le stopnja pre-
krška in vzročno-posledična
zveza, ki ob tem nastane. Be-
žen pogled po mestnih ulicah
že pove, da se z varnostnim
pasom pripenja vse manj voz-
nikov in potnikov. Žarometi v
dnevnem času prav tako ne
gorijo na vsakem vozilu, da o
hitrosti v strnjenih naseljih in
drugih (manj pomembnih)
obveznostih sploh ne govori-
mo. Šok je torej popustil, pri-
ložnost za to pa so dali prav
državni birokrati, ki cestišč še
niso prilagodili novonastalim
razmeram, neurejena so pra-
vila za motoriste in mopediste
idr »Če je država nedosledna,
potem sem lahko tudi jaz«,
pogosto pomislimo. Tako si
pravila lahko tolmačimo vsak
po svoje in spet bomo imeli
nekakšen cestnt"* Teksas, če
razmere v kratkem ne bodo
postale vsaj približno podob-
ne tistim sodobnim. Vendar
rešitve pred koncem poletja ne
gre pričakovati. Bomo name-
sto komentarja na tem mestu
res pogosteje pisali o mrtvih?.
PRIMOŽ ŠKERL
S prslom po listu žage
v velenjskem podjetju Gorenje Notranja oprema - obrat
Kopalnice - se je v torek, 14. julija, hudo poškodoval delavec
Martin M. iz Mozirja.
Med rezanjem zagozd se je ta zagozdila ob list krožne žage,
obdelovanec je odbilo nazaj, pri tem pa je Martin s kazalcem
leve roke potegnil po listu žage.	PŠ
Udarila ga je cev
v velenjskem premogovniku v obratu Priprave jame Pesje
je v četrtek, 16. julija, prišlo do delovne nezgode s hudo
telesno poškodbo.
Dragomir M. (40) iz Velenja je med delom pri stroju za
polaganje suhega betona sprostil ventil za dovod zraka. Pri tem
se je pod pritiskom snela gumijasta armirna cev, ki je Dragomir-
ja močno udarila v predel glave.	PŠ
Bik ga je do smrti
V Mestinjah so v sredo, 15. julija dopoldne, v hlevu našli
mrtvega domačina Stanka V. (47),
Pokojni je prejšnji večer okoli 21. ure odšel krmit živino, ko
ga je napadel bik in ga tako hudo poškodoval, da je na kraju
umrl.	PŠ
Eksplozija v garaži
Neprevidno ravnanje s kotno brusilko je v Vrhovem pri
Laškem v soboto, 18. julija, povzročilo eksplozijo, v kateri sta
bili dve osebi hudo poškodovani, gmotna škoda pa je ocenje-
na na 100 tisoč tolarjev.
Kot so ugotovili pri ogledu kraja nezgode, sta Jože S. (38) in
Franc B. (43) v garaži popravljala drsno blazino za kosilnico. Pri
brušenju z električno kotno brusilko so iskre padle na tubo, v
kateri je bila snov za mehko spajkanje kovin. Snov je v stiku z
ognjem vnetljiva in eksplozivna.	PŠ
Stinger in videokamera
Pričakovati je, da bo slo-
venska policija v bližnji pri-
hodnosti pričela uporabljati
(pri nas) nova pripomočka
za dokazovanje prekrškov
oziroma represivno ukrepa-
nje v cestnem prometu.
Med sprejemanjem novih pro-
metnih pravil se je veliko govori-
lo o dokazovanju prekrškov na
cesti, ki so bili dostikrat jedro
spora med kršitelji in policijo. V
laatkem (do konca leta) bodo v
Slovenijo prišla vozila z nameš-
čeno videokamero, ki sproti be-
leži hitrost pred seboj vozečega
vozila. Na območju UNZ Celje bi
potrebovali vsaj eno takšno vozi-
lo, dolgoročneje pa najbrž več.
Identičen postopek, ki je vselej
dokazljiv, že nekaj časa uspešno
uporabljajo tudi na Hrvaškem.
Naprava, ki služi zaustavlja-
nju voznikov, ki jih po normal-
ni poti ni moč zaustaviti, pa se
imenuje Stinger in so ga na
praktični vaji nedavno tega že
predstavili v Ljubljani (podob-
no naj bi se v Celju zgodilo na
avtopoligonu Ljubečna). Pla-
stično raztegljivo »verigo« s ko-
vinskimi zobniki so iznašli v
Veliki Britaniji in je dokazljivo
zanesljiv in varen pripomoček
za zaustavljanje tistih, ki jim za
drugačne znake in opozorila ni
mar. Stinger se uporabi tako,
da ga policist, ki mora biti sta-
cioniran, vrže preko vozišča.
Vozilu, ki čezenj zapelje, se
kovinski zobniki zarinejo v
pnevmatike, ki v 20 sekundah
enakomerno izpustijo zrak. S
tem se hitrost bežečega vozila
varno zmanjša. Odtrgani ko-
vinski zobje z luknjami se po
uporabi Stingerja nadomestijo
z novimi.
Za obe noviteti še nista spre-
jeta pravilnika o uporabi.
PRIMOŽ ŠKERL
Napadala zt
mamila
Pisali smo že o neznan
mlajši ženski, ki je nej
davno na Miklošičevi J
Celju 73-letni Ani O. ij
rok iztrgala torbico in po^
begnila z manjšo vsot(?
denarja.	I
Policisti so ugotovili, da
je mlada predrznica 20-letJ
na Celjanka Tina G., ki jo je
k dejanju napeljal 7 let stal
rejši Robert D. Tina mu je
dolgovala denar za mamila!
Zoper oba bodo podali kal
žensko ovadbo.	PŠ
Radarji bodo
Goljufivi odvetnik
Celjski kriminalisti so na okrožno državno tožilstvo po
dali kazensko ovadbo zoper znanega odvetnika F.H. ?
Šentjurja,^ ki ga sumijo storitve kaznivega dejanja zloraK
zaupanja.
Odvetnik je pred dvema letoma na svoj žiro račun prejel prek
700 tisoč tolarjev iz naslova zastopanja zakoncev iz Hrastniki
Nakazilo je zamolčal, zakonca pa sta zanj izvedela, ko jima j
davčna izpostava poslala obvestilo o rubežu zaradi neplačani
sodnih stroškov. Ko sta od F.H. zahtevala pojasnilo in vložil
pisno zahtevo za izročitev nakazanih sredstev, se jima je t
izmikal. Lani so zoper istega odvetnika zaradi enakih kaznivi
dejanj bili podani že dve kazenski ovadbi, o primeru pa s
obvestili še Odvetniško zbornico, ki na odvetnikove nečist
posle do sedaj bojda še ni reagirala.	P
AVTOVLOMI
Yyuga po
dokumente.
v ponedeljek, 13. julija do-
poldne, je na Gledališkem tr-
gu v Celju nekdo vlomil v
osebni avtomobil Zastava Yu-
go. Odnesel je dve denarnici z
denarjem in dokumenti. Last-
nik Tadej M. je oškodovan za
okoli 12 tisočakov.
•avtoradio
v noči na nedeljo, 19. julija,
je na ulici XIV. divizije nekdo
vlomil v avtomobil znamke
Zastava Yugo in odnesel avto-
radiokasetofon. Lastnika Boja-
na M. je oškodoval za 30 tisoč
tolarjev.
•••in orodje,
v noči na ponedeljek, 20.
julija, je neznanec Na Zelenici
vlomil v yuga. Prilastil si je
orodje in elektromaterial.
Podjetje Land Mark beleži
škodo v znesku 80 tisoč tolar-
jev.
V katrco pa po
obleko..^
Minulo soboto je na parkir-
nem prostoru v Žalcu, nekdo
vlomil v katrco. Odnesel je
avtoradio znamke Blaupunkt,
notranje vzvratno ogledalo in
kos oblačila. Lastnica Marjana
J. iz Prebolda je tako oškodo-
vana za okoli 40 tisočakov.
•••in akustiko
v noči na ponedeljek, 20.
julija, je lastnik Renaulta 4
Gregor Č. na Kidričevi v Žalcu
ostal brez avtoradia znamke
Kenwood, vrednega okoli 30
tisoč tolarjev. Naprava je odšla
z neznancem, ki je poprej vlo-
mil v njegov avto.
PROMETNE NEZGODE
Kolesarski
»karambol«
mladoletnikov
v Velenju se je v torek, 14
julija nekaj pred 9. uro zve-
čer zgodila prometna nezgo-
da, v kateri sta se hudo poš-
kodovala kolesar in kolesar-
ka.
Špela L. (15) iz Velenja se je
peljala s kolesom proti Efen-
kovi cesti in na križišču zavija-
la levo, v trenutku ko je po njej
pripeljal Mladen S. (16). Pri
padcu sta se oba hudo poško-
dovala.
Prva
smrtna
Na regionalni cesti Loče-
Poljčane se je minuli petek
pripetila huda prometna
nezgoda, v kateri je kolesar
izgubil življenje.
Voznik osebnega avtomobi-
la Stane K. (24) iz Zbelovske
Gore je v levem ovinku zapf
Ijal na nasprotni vozni pas
trenutku, ko je nasproti piipi
Ijal kolesar Janko O. (42) ii'
Slovenske Bistrice. V trčenj/
se je kolesar hudo telesno pr
kodoval in je za posledicaffii
nezgode v ponedeljek v celjsi
bolnišnici umrl.
Preko krmila
v zid
V petek, 17. julija se je n
lokalni cesti v Vinski Gor
nekaj minut po 22. uri pri
petila prometna nezgoda,
kateri se je hudo poškodo
val voznik kolesa z motoi
jem.
Na lokalni cesti iz smeri Lo
patnika proti Vinski Gori j
Simon Š. (17) iz Velenja
ostrem levem ovinku zapelja
desno in s prednjim kolesen
trčil v rob betonskega zidu
Padel je preko krmila in trešči
v zid, kjer je obležal hud
poškodovan.	P
$1.29.-23. iuNi 1998
NOVI TEDNIK
KRONIKA - INFORMACIJE
31
NOČNE
CVETKE
•	v torek zvečer sta se na
pi-ibljubljenem zbirališču v
Storah spoprijela Ismet Č. in
dotični Hazir, ki mu je uspelo
izbrisati sledi. In ker naj bi
prav slednji povzročil obilo
j^eprijetnosti, ga bodo na
ysak način poiskali. Svoje po-
četje bo sodniku za prekrške
pojasnjeval še tisti, ki je Ha-
zirju obilno stregel z omam-
no pojačo.
•	Pred vrata Bernarde D. je
^an kasneje prineslo njenega
bivšega, ki se mu je zazdelo,
da ima svoji nesojeni še nekaj
povedati. Ker mu ni odprla
svojih duri, je na njih uprizo-
ril bobnarski koncert, kar si-
-er glasbeno navdahnjeni
okolici ni bilo povšeči. Ko pa
je zaslutil bližino modrih, je
bilo muziciranja nepreklicno
konec. Kritike svojih tolkaš-
kih interpretacij bo poslušal
pri sodniku.
•	Četrtkov večer prometno-
boksarskih znanosti se je zgo-
iil na Lopati. Tam je Andrej
3. z avtom prehitel traktori-
sta Alojza L. Nato ga je zau-
stavil, mu odčital lekcije no-
žih prometnih pravil in ga
podučil o vožnji. Lojze je ne-
aj časa poslušal, nato pa svo-
ega predavatelja treščil po
buči. Dialog bo dobil še epi-
!og.
•	Petkov »konec šihta« sta
romaj dočakala Rok S. in Al-
3in A.. V bistroju Pri vodnja-
cu je beseda dala besedo, na-
(ar je Rok iztegnil roko v
Mbinovi smeri. Kaj je dotič-
i\ega tako razhudilo, ve naj-
brž samo on, kmalu pa bo to
izvedel še sodnik za prekrške.
•	Nedeljsko idilo na Iršiče-
vi je skazila sprva nedolžna
igra polletnega kužka, ki je
nekoliko popraskal otročiča,
ki si je vzel nekaj časa za
igranje z njim. Lastnik ko-
smatinca bo najprej odgovoril
tia vprašanje, zakaj štirinožec
ni bil ustrezno zavarovan.
MINI KRIMICI
Opoldanski vlom
v ponedejek, 13. julija, je
nekaj pred 12. uro dopoldne
neznanec vlomil v hišo Ivanke
V. v Ulici heroja Šarha. Lastni-
co Ivanko V. je oškodoval za
20 tisočakov v domači in tuji
valuti.
Vlom za drobiž
Na Hubadovi ulici v Celju je
v noči na sredo, 15. julija nek-
do vlomil v stanovanjsko hišo,
last Mirana K. Odnesel je moš-
ko usnjeno denarnico z dve-
ma tisočakoma, iz ženske tor-
bice pa ,si je prisvojil pet tiso-
čakov. Lastnik je oškodovan
za 10 tisoč tolarjev.
V trgovino po
denar
v Šmartnem v Rožni dolini
sta v sredo 15. julija okoli
poldneva v trgovino Pri vod-
njaku vstopila mlajši moški in
ženska. Moški se je v trgovini
zadržal dlje časa, medtem ko
jo je ženska kmalu zapustila.
Po njunem odhodu je proda-
jalka ugotovila, da je iz blagaj-
ne izginilo 60 tisoč tolarjev.
Lastnik trgovine Franc Ž. je
tako oškodovan za omenjeno
vsoto.
Oropal
gledališcnike
v času med 10. in 15. juli-
jem je nekdo vlomil v leseno
uto znotraj obzidja celjskega
Starega gradu, kjer je gledališ-
ki ansambel hranil tehnično
opremo za predstavo. Odnesel
je nekaj kosov elektronske
opreme, med drugim tudi oja-
čevalec znamke Vamaha in CD
player znamke Technics. Slo-
vensko ljudsko gledališče iz
Celja je oškodovano za okoli
450 tisoč tolarjev.
Moped odnesel po
delih
v četrtek, 16. julija dopold-
ne je Damjan L. iz Celja pustil
kolo z motorjem v hodniku
stanovanjskega bloka. Ko se
je čez eno uro vrnil, je ugoto-
vil, da mu je nekdo odnesel
sedež, oba zadnja amortizer-
ja, zadnjo zavorno luč, obe
ročki, ter prednje kolo s klju-
čavnico za zaklepanje. Dam-
jan je oškodovan za okoli 20
tisočakov.
Izginila elektro
omarica
Med 14. in 16. julijem je iz
stanovanjske hiše na Polzeli,
last Franca R., nekdo odnesel
gradbeno elektro omarico z
vsemi elementi. Podjetje Gra-
dia, ki na objektu izvaja dela,
je tako oškodovano za okoli
100 tisočakov.
Vlom v kiosk
v noči na petek, 17. julija, je
nekdo vlomil v kiosk Dela na
Vodnikovi ulici v Celju. Odne-
sel je 60 tisoč tolarjev gotovi-
ne, cigarete različnih proizva-
jalcev, telefonske kartice in
nekaj kave, vse skupaj v vred-
nosti 110 tisočakov.
Oropani Črni
galeb
v isti noči je nekdo na Radu-
hi vlomil v brunarico društva
jamarskega kluba Črni galeb
iz Prebolda in odnesel nekaj
brezalkoholnih pijač, motor-
no žago, 10 karbidovskih luči,
nahrbtnik in nekaj oblačil.
Lastnik je oškodovan za okoli
300 tisoč tolarjev.
Medved v ognju
v soboto, 18. julija popold-
ne je zaradi kratkega stika v
napi zagorela kuhinja gostišča
Medved v Škofji vasi. V poža-
ru, ki so ga pogasili celjski in
škofeljski gasilci je nastalo za
okoli 200 tisočakov škode.
Zažgal odejo-
zgorela hiša
v nedeljo okoli 2. ure zjutraj
je Branko M. (30) iz Spodnje-
ga Sečovega v kleti lesene sta-
novanjske hiše zažgal prešito
odejo. Ogenj se je razširil na
celotno poslopje, ki je kljub
posredovanju gasilcev popol-
noma zgorelo. V požaru je na-
stalo za okoli 700 tisočakov
gmotne škode.
Malo bogastvo na
vikendu
v času nedeljskega do-
poldneva je do vikend hiške
v Šmartnem pri Dreti, last
Ljubljančana Ivana O., pri-
šel neznanec. Izkoristil je
Milijonska
škoda v
kopalnici
v ponedeljek, 20. julija je
zagorelo v stanovanjski hi-
ši, last Draga L iz Plešivca.
V požaru, ki je zajel kopal-
nico, je zgorelo za okrogel
milijon tolarjev opreme.
Pri ogledu so pohcisti ugo-
tovili vzrok požara, ki ga je
zanetila napaka na električni
napeljavi v plastični omarici.
Ogenj, ki se je razširil po
vsem prostoru, so ugasnili
škalski gasilci.	PŠ
odsotnost domačih, vstopil
skozi odklenjena vrata in v
sobi iz manjšega nahrbtnika
izmaknil denarnico s preko
310 tisočaki tolarske gotovi-
ne.
Kako bi
telefoniral?
v ulici Frankolovskih žrtev
v Celju je med vikendom nek-
do iz javne govorilnice odtrgal
telefonski aparat. Telekom
ima škodo v višini 300 tisoč
tolajrev.
Žepar pri
zdravniku
v ponedeljek, 20. julija je
naznani nepridiprav v ve-
lenjskan zdravstvenem do-
mu izkoristil odsotnost Ve-
sne K. in ji iz torbice ukradel
denarnico. Iz nje je vzel 15
tisočakov gotovine, nato pa
jo odvrgel v bližnji koš za
smeti.	PŠ
LUMAR HISE d.o.o. Gomiisko
Šmatevž 26, 3303 Gomiisko
in
INNTAL d.d. Petrovče
Tovarna montažnih hiš, 3301 Petrovče
objavljata prosta delovna mesta:
1.	MIZAR
Pogoji:
•	KV mizar • končana 3-letna šola lesarske smeri
•zaželeno 1 leto delovnih izkušenj
2.	TEHNOLOG V PRIPRAVI DELA,
OBRATOVODJA
a)	lesarski tehnik:
pogoji:
•	končana 4-letna šola lesarske smeri • poznavanje ra-
čunalniškega programa windows • zaželeno znanje ene-
ga tujega jezika
b)	inženir lesarstva
pogoji:
•višja izobrazba lesarske smeri • poznavanje računal-
niškega programa windows • znanje tujega jezika (nemš-
čina)
c)	diplomirani inženir lesarstva
pogoji:
•visoka izobrazba lesarske smeri • poznavanje raču-
nalniškega programa windows • znanje tujega jezika
(nemščina)
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite
v 8. dneh na gornji naslov.
SI. 29.-23. jvKj 1998
32
KRONIKA S CEUSKEGA
NOVI TEDNIK
Elita se vrti, kdo zanje skrbi?
Za kulisami priprav na sobotni Anin ples - Vesnina obleka za Esmeraldo in Tanio, druga Tania pripravila celostno podobo - Damiana bo pela, za dobrote skrbiio Darinka, Danica in Edo
Pomembneži se radi postavljajo na Sloven-
skem plesu na Dunaju, toda še bolj eliten je
Anin ples v Rogaški Slatini. Če ne že zaradi
najbogatejše zgodovine, pa vsaj zaradi cene:
vstopnica je po 18.000 tolarjev in pri nas ni
dražjega plesa.
Sobotni bal v čast zaščitnice Rogaške Slatine
bo spet vodila Tanja Jurjec. Slavistka z osnov-
ne šole v Šmarju ni bila zraven le pri prvem,
njen glas pa je pogosto mogoče slišati tudi na
Štajerskem valu. Pred nekaj leti se je iz Šmarja
preselila v Rogaško Slatino, kjer je kot vrhunski
farmacevt služboval mož Damijan, po magi-
steriju pa je v Podčetrtku odprl zasebno lekar-
no.
Jurječeva bo nosila zeleno obleko, ki jo
kreira Vesna Škodnik-Gabrovec iz Prebolda.
Pred leti se je v Rogaški Slatini poročila v slogu
Aninega plesa, svate pa so zabavali tudi Pop
design, Helena Blagne in Vili Resnik, ki so v
tistem obdobju nastopali prav v Vesninih oble-
kah. Še bolj znana je postala med nedavnim
obiskom Leticie Calderon alias Esmeralde, ko
je zanjo izdelala sedemdelno biserno belo
obleko in ji podarila še nakit. Zdaj pripravlja še
eno (enako) obleko, ki jo na avkciji namerava
prodati v dobrodelne namene.
Celostno podobo Aninega plesa je pripravila
domačinka Tanja Pak, ki ima zadnji dve leti
atelje v Ljubljani. Po diplomi na Akademiji za
likovne umetnosti je dobila nagrado znameni-
tega Kraljevega umetniškega kolidža v Londo-
nu, sodelovala je na razstavi Expo 98 v Lizboni
in med drugim oblikovala vinski kozarec ter
govorniški oder strankarskega prvaka Boruta
Pahorja.
Umetniško izročilo se je pri Pakovih preneslo
že v tretji rod. Stari oče je bil steklarski mojster.
nato pa je tradicijo prevzel sin Ferdo. Za svoje
stvaritve iz stekla je dobil več nagrad, že dolgo
se ukvarja s sitotiskom in je bil tudi začetnik
košarke v Rogaški Slatini. Ob Tanji ima še dve
hčeri: Maja je zaposlena na Centru za promo-
cijo turizma Slovenije (direktor je njen someš-
čan Franci Križan, ki je bil pred tem direktor
Zdravilišča Rogaška Slatina in je imel zasebno
turistično agencijo), najmlajša Anja pa je zag-
nana teniška igralka.
V kristalni dvorani bo od spremljavi an-
sambla Šok prepevala Damjana Golavšek, ki
je po rodu iz Petrovč, že lep čas pa v Ljublja-
ni živi s prav tako znanim glasbenikom Čar-
lijem Novakom. Damjana je bila pred skoraj
dvajsetimi leti napovedovalka in voditeljica
na Radiu Celju, kjer je v reklami za sire
naredila svoj prvi glasbeni posnetek. Produ-
cent je bil Valter Leben, njegov sin Boštjan
pa je igral v zasedbi Veronica, ki je postala
znana z glasbeno podlago za videostrani TV
Slovenija.
Damjana je prepevala tudi v skupini Kladivo,
konj in voda (v izvirni zasedbi sta bila še Dani
Bedrač in Srečko Lavbič, kasneje pa sta se jim
pridružila Sine Videčnik in tedanji Damjanin
mož Avguštin Penič, ki je predlani zaslovel z
izdelavo naslonjal za violine), po selitvi v
Ljubljano pa se je v domače okolje še vračala
kot voditeljica priljubljenega glasbenega vrtca.
Za goste bosta v ozadju s svojimi ekipam
skrbeli tudi Darinka Mikša iz Mestinja in Danica
Križanec iz Rogaške Slatine. Prva je sestavil;
jedilnik in za gala postrežbo izbrala 18 natakarja
druga pa je šefinja kuhinje Zdraviliškega doma ii
bo z desetimi kuharji ustvarjala imenitne dobrote
Anina torto pripravlja domačin Edo Pelko, ki j
sicer glavni slaščičar v hotelu Sava, za izbor vin p
sta bila zadolžena Aleš in Mirko Kristančič i
Cegla v Goriških brdih. Odločila sta se seveda a
svojo znamko Movia, ki na Medanskem griči
uspeva tako dobro, da se toči na vladnih sprejemi!
in tudi po diplomatskih predstavništvih.
ŽEUKO ZULI
Foto: GREGOR KATI(f
Tanja Jurjec	Vesna Škodnik-Gabrovec	Damjana Golavšek
Kaj obleči za Anin ples?
Visoka temperatura pred najelitnejšim plesom Slovenije
v teh dneh pri vodilnih
modnih kreatorjih ter v naj-
boljših trgovinah ni poletnega
miru. Vsa dežela je v napetem
pričakovanju najelitnejšega
ter najdražjega slovenskega
plesa: Aninega plesa v Kristal-
ni dvorani Rogaške Slatine.
Kaj obleči, to je v teh dneh
veliko vprašanje! Predvsem za
žensko občinstvo najelitnejše-
ga plesa, toda sleherna najde
vsako leto pravi odgovor. Takoj
po obuditvi Anenbala na začet-
ku devetdesetih let, je na neka-
terih še bilo morda videti »vse
mogoče«, zdaj pa so po vrsti ah
in oh. In slabše polovice? V
lepem smokingu se ne bodo
osramotili, v najbolj skrajni sili
pa zadostuje temna obleka z
metuljčkom.
Na parketu Kristalne dvora-
ne se bo v soboto vrtelo 140
plesalcev. In to ne katerih koli.
V ponedeljek so imeli v Rogaš-
ki Slatini že približno sto rezer-
vacij, pri čemer je treba vedeti,
da se nekatere dame ter gos-
podje odločajo v zadnjem ča-
su. Za tiste, ki »imajo«, cena
vstopnice ni izjemni izdatek.
Za 18 tisoč tolarjev bodo okusi-
li sve^^no Anino večerjo, pri
vsaki jedi bo ponujenih 5 raz-
ličnih vrst vina ter še šampa-
njec. K temu je treba prišteti
kulturne poslastice, ki tudi ni-
so od muh.
Kako se bo začelo? Pred pri-
reditvijo bo pred dvorano igral
lajno Rasto Tepina iz Kranja.
Po 20. uri bo pred Kristalno
dvorano protokolarni sprejem
gostov, katerih imena bodo jav-
no oznanjena, lastnike teh
imen pa bodo pospremili vse
do njihove mize. Nato bo Ani-
na večerja ter kulturni pro-
gram. Med opevanimi umetni-
ki, ki se bodo trudili za odlično
vzdušje najelitnejše slovenske
prireditve, bosta operna pevca,
tenorist Marjan Trček iz Ljub-
ljane ter sopranistka Andreja
Zakonjšek iz Žalca. Nastopili
bodo tudi Trio Lorenz, harfist-
ka Mojca Zlobko, baletna soli-
sta mariborske opere Marina
Krasnova-Surina h Sergio
Moga, pred večerjo pa bo igral
zdraviliški orkester Musica Ca-
merata, ki ga vodi koncertna
mojstrica Petra Arlati. Za ple-
sno glasbo bo skrbela ansam-
bel Sok s pevko Damjano Go-
lavšek.
Po 23. uri bo slovesno odprt-
je plesa s častnim gostom (v
prvi polovici tega tedna njego-
vo ime in priimek še nista zna-
na), pol ure pozneje bo rezanje
Anine torte (na lanskem plesu
jo je rezala Celjanka Ana Zu-
pančič), malo pred polnočjo
pa bodo udeleženci Aninega
plesa dokazali, da imajo srce
za sodržavljane. Čisti izkupi-
ček prireditve bodo namenili
za prizadete iz Posočja. Opol-
noči bo zdravica iz Traviate z
obema opernima pevcema, na-
kar bo začelo pokati. V nedelj-
sko jutro se bo slišal in videl
bogati ognjemet, ki ga bodo
dame in gospodje opazovali iz
znamenite dvorane ali s terase.
Pol ure po polnoči bo presene-
čenje za vse prisotne Ane in to
z odprtjem Aninega rajskega
vrta sadja ter slaščic, kar bo na
terasi pred dvorano.
Slovenska elita se bo v raju
Aninega plesa vrtela do petih
zjutraj. Med letošnjimi prijav-
ljene! so univerzitetni profesor-
ji, zdravniki, pomembni po-
slovneži ter drugi predstavniki
javnega življenja iz Slovenije,
Avstrije, Italije in Hrvaške.
Med najzvestejšimi obiskovalci
Aninega plesa so univ. prof.
Krešimir Puharič, prof. dr.
Ludvik Toplak, Jože Zupan-
čič in Vitodrag Pukl (Celjana,
ki sta bila v Sloveniji na po-
membnih političnih funkci-
jah), dr. Peter Dovšak iz ljub-
ljanske očesne klinike, direktor
GIC Ivan Cajzek iz Rogaške
Slatine... Med gosti so bili v
preteklih letih Marjan Podob-
nik, ministra Andrej Šter in
Jožica Puhar, pomembni di-
rektorji Adrie, Kompasa in dru-
gih slovenskih gospodarskih
velikanov.
Prvi Anin ples v Rogaški Sla-
tini je bil daljnega leta 1820,
obnovljeni bo v soboto sedmič
po vrsti. Vsakič še elitnejši. Da
je tako, ima zasluge organiza-
tor TIC Rogaška Slatina, ki ga
vodi Erna Gobec, ter Zdraviliš-
če Rogaška. Gobčeva si je pri-
zadevala, da je vse odlično te-
klo na vseh šestih plesih. Vsi,
ki jo poznajo, pravijo, da bo
tudi letos tako.
BRANE JERANKO
Kaj bodo jedli in pili?
Menu je vsako leto drugačen, jedi praviloma pripravlja-
jo samo za Anin ples in elitna je torej tudi gastronomska
ponudba.
Po aperitivu bodo za hladno predjed postregli z gosjo
pašteto z borovnicami in Kristančičevim rosejem. Nato bo na
vrsti domača juha z lisičkami iz rogaških gozdov ter za toplo
predjed domači rezanci z jurčki in drobnjakom, ob katerih
bodo ponujali sivi pinot Movia in marakujin sorbet.
Glavna jed bo sestavljena iz telečjih ptičkov in pečenega
kozlička z začimbami. Za prilogo bodo zelenjavne košarice,
kuhani sirovi štruklji in ocvrte krompirjeve kroglice, točili pa
se bosta veliko belo in rdeče vino Movia. Ob veliki slavnostni
torti bodo postregli s šampanjcem Brut iz prav tako priznane
Isteničeve kleti, ob sadju in kavi pa z Janžekovičevim laškim
rizhngom.
GRAFIT TEDNA
Osnovna šola Gustava Siliha v Velenju.
Št. 29..23. julij 1998
Urednica Petice Tatjana Cvirn
Poletne modne
norosti
Jedila vsalco
priložnost
Moj prvi
TEST
Vmodi
je poroka
Sladke sanje
v Haremu
Turška obala nekoliko drugače - Sponje v hišicah na kolih
Egejska in sredozemska obala v Turčiji
sta s svojimi tisoči kilometri dolgih pešče-
nih plaž, čistim in toplim morjem pozno v
jesen, številnimi samotnimi zalivčki in
majhnimi ribiškimi vasicami gotovo vredni
obiska.
Izredno hiter turistični razvoj pa s seboj
pfmaša tudi svoje slabe strani. V nekoč mirnih
in odmaknjenih vasicah gradijo številne disko-
teke, hoteli rastejo kot gobe po dežju, miru in
samote skoraj ne najdeš več. Ekologija in skrb
za čisto okolje sta Turkom bolj španska vas.
Seveda so tudi vse cene precej višje kot v
notranjosti.
Predvsem mladi s težkimi nahrbtniki na
ramah, ki si po napornem potovanju zaželijo
kak dan miru in tišine daleč proč od civilizaci-
je, pa lahko še vedno najdejo nekaj skritih
kotičkov, kjer se lahko odpočijejo sredi enkrat-
ne pokrajine in gostoljubnih domačinov.
Ruševine in hiške
na kolih
Eden od teh se imenuje Ohmpos. Do njega
lahko pridete, če v Antalyji sedete na avtobus
in se z njim peljete dobro uro proti jugu. Ko vas
bo ta odložil ob glavni cesti, bo kmalu pripeljal
kombi, z njim pa se boste po ozki cesti spustili
do skalnate soteske. Pot pelje strmo navzdol
skozi bujno zeleno pokrajino, poraslo s palma-
rni, limonovci, divjimi figami in borovci. Tukaj,
odmaknjeno od sveta, z odlično zaščiteno in
strateško pomembno lego, je v antični dobi
stalo eno od najpomembnejših mest likijske
zveze - Olimpos.
Največji razmah je mesto doživelo pod Rim-
ljani, ko je tu cvetela trgovina. Kasneje so ga
Večkrat opustošili pirati, s prihodom Otoma-
nov v deželo pa je mesto propadlo in počasi
popolnoma izginilo s prizorišča zgodovine.
Ruševine mesta so razmetane na obalah plitve
reke v ozki soteski. Na ravnici blizu struge se
skrivajo marmorni stebri in majhno rimsko
gledališče. Stene starodavnih zgradb so pre-
krite z mahom, v globeli ležijo rimski in
bizantinski grobovi, tam so tudi pokrite ter-
me.
Vendar mladi danes ne prihajajo v OUmpos
zaradi teh ruševin. To je namreč predvsem
kraj, kjer je možno po daljšem norem potoval-
nem ritmu zopet napolniti prazne baterije. Kot
del narodnega parka je namreč področje zašči-
teno pred vsakršnimi posegi. Tu ne boste našli
ne hotelov, trgovin, diskotek, nič motečega
hrupa, ampak le nekaj preprostih kampov, kjer
se da prespati v preprostih kolibah na kohh.
Najbolj priljubljen je kamp »Kadir's tree hou-
ses« in tudi mi smo se ustavili v njem. Tu lahko
srečaš vehko popotnikov, prevladujejo pa an-
gleško govoreči. Predvsem je veliko Avstralcev,
ki so znani po tem, da pred ali po zaključku
študija odidejo za kakšno leto na »zrelostni«
izpit v Evropo.
Izvrstna hrana,
tudi za koze
Vsaka hišica ima svoje, večinoma nenavad-
no ime: sam sem prvo noč spal v Nuthouse
(Lešnikova hiša). Gabi v Haremu, drugo noč
pa smo spali vsi skupaj v Madhouse (Nora
hiša). Kamp ima čiste tuše (le voda je bolj
mrzla) in stranišče, tako da s higieno ni
težav. Za športne navdušence je tam tudi
preprosto igrišče za odbojko. Dnevna cena
za prebivanje v kampu je zelo ugodna: v
približno 800 tolarjev so vključeni spanje,
zajtrk in večerja, ki je res poglavje zase. Ko
ob pol devetih po taborniško pozvoni, se vsi
hitro postavijo v dve vrsti, vegetarijansko in
»normalno«. Lastnik kampa med tem glasno
vzklika »hari ap, hari ap, evribodi hangri,
hari ap, njam, njam«. Možno je vzeti tudi več
porcij izvrstne hrane, toda že po eni si tako
sit, da ti to verjetno ne pade na pamet. Po
večerji se je mogoče prijetno zlekniti v eni od
nekaj večjih skupnih kolib, kamor ti prijazen
natakar prinaša slastne lubenice, seveda za-
stonj.
Z lubenico smo imeli opraviti tudi naslednji
dan, vendar pa na dokaj nenavaden in ne
preveč prijeten način. Tokrat smo bili sami v
vlogi natakarja, ki zastonj deli lubenice, na
našem mestu pa se je znašel nekdo drug... Na
poti proti dvajset minut hoda oddaljeni plaži
smo si na eni od redkih preprostih stojnic
kupili veliko lubenico in jo postavili v senco
pod zid. Lubenica naj bi bila naše kosilo. Čez
nekaj časa smo za nami zaslišali čudno šume-
nje. Ko smo se obrnili, je bilo že prepozno.
Neka koza, ne vem, od kje se je vzela, je naše
kosilo namreč ravno uspešno pojedla. Preosta-
lo nam je le, da grešnico pri samem dejanju
ulovimo v objektiv. Vseeno nam dogodek ni
pokvaril prijetnega dne. Še vedno smo lahko
uživali v kristalno čisti vodi in se prepuščali
prijetnemu soncu. Zvečer smo zato s še večjim
veseljem pričakovali že znano večerjo. »Hitro,
hitro, vsi smo lačni, njam, njam«. Ni nam bilo
potrebno dvakrat reči.
ALEN BRAJNIK
Hišica, imenovana Harem.

34
REPORTAŽA
H(m TEDNIK
Poklon vsem Marijam
Vzpon na Via Mario, kjer se prepričaš, da Marija res prebiva v raju
v življenju poznam precej
Marij, ki so mi tako ali dru-
gače kar nekako naklonjene.
K nekaterim se zatekam po
duševno hrano, k nekaterim
po kaj drugega... Ta, ki jo
tokrat opisujem, je povsem
nekaj tretjega. Že pred leti
sem bil njen gost. Ker me je
ta lepotica tako očarala in
me napravila tako krotkega,
me je Matjaž zlahka prego-
voril, da jo skupaj obiščeva.
Ker se spodobi, da gremo
osvajat brhko lepotico v troje
(trije mušketirji), za takšno
početje pridobimo postavnega
mladeniča Roka. Osvojil je že
nekaj alpskih lepotic, toda čez
mejo še ni vasoval. Dogovorje-
no, storjeno. Ker je vremenska
napoved za konec tedna ugod-
na, se z goro opreme in Matja-
ževim nebeško modrim nissa-
nom odpeljemo avanturi na-
proti. Pot nas vodi do Kranjske
Gore, kjer je krajši počitek,
nato pa v Avstrijo po Ziljski
dolini. Pri Silianu smo presto-
pili mejo, ki je sedaj še samo
za okras.
Pred leti sem ravno tu v
hudi vročini čakal na usmilje-
nje italijanskih carinikov ter
dolival bencin v rezervoar iz
rezervne posode. Če bi bilo
rezervnega goriva samo liter
več, bi si ga moral zliti v žep
ali zaliti kakšno bujno cvetje
na prehodu. Večerilo se je, ko
smo se vozili mimo Tolbacha
in Brunica, nato pa smo zavili
proti sedlu Sella. Ker so bila
naša finančna sredstva skrom-
na, je vsak našel svojo rešitev
za spanje. Matjaž je ostal kar v
avtomobilu, Roka so bolj zani-
male zvezde, mene pa družba
s podganami in drugimi do-
mačimi živalmi v drvarnici ob
spodnji postaji gondole za
Sassolungo. S temi sostano-
valci sem podpisal premirje,
zato kakšnih izgredov (krše-
nja premirja) ni bilo, le temno
svetleče oči so me opazovale
iz kota in čakale na pojedino.
Ker pa je bilo moje »smrčanje«
prehudo, so očitno to misel
opustile.
Dolomitski krst
Zjutraj sem vstal bolj zbit,
kot sem legel. Ker v tako sla-
bem stanju ne moreš kar k
Mariji v naročje, sem se odlo-
čil za »dolomitski krst« v SZ
razu tretjega Sellinega stolpa.
Spodnji del ni bil nič posebne-
ga, po svoje malce oduren in
krušljiv, kar je Roka psihično
ubijalo. Zaključek smeri pa je
speljan po rumeni, 50 metrov
dolgi zajedi. Prvi del zajede je
dokaj enostaven in lahak, toda
zadnjih 20 metrov je prava
dolomistka štirica. Plezanje
po dokaj hladni in vlažni zaje-
di je bilo kar zanimivo počet-
je. Vse je nesramno pokonci,
klinov pa le za vzorec.
Zaradi mojega raztegovanja
in hlastanja za oprimki pri
zadnjih metrih stene mi je ma-
jica zlezla izza plezalnega pa-
su, nakar je moj plezalni vod-
nik odfrčal v toplejše kraje.
Med letom se je znebil platnic
in pristal na polički pod zaje-
do. Roku sem obljubil vrečo
cekinov in zadeva je bila reše-
na. Kar oddahnil sem si, ko
sem izplezal na sončno spiral-
no polico. Matjaž, ki je bil
naslednji, se je pognal proti
zajedi. Hitel je, kolikor se je
dalo, toda zajeda je pobrala
svoj davek. Ko je priplezal do
mene s skoraj podhlajenimi
prsti, sem šele dojel, zakaj tak-
šno stokanje.
Toplo sonce je Matjaža spra-
vilo v prvotno stanje, le njego-
va duša je bila hudo ranjena,
kar se je pokazalo kasneje.
Rok, kot zadnji, pa je izplezal
hitro in brez večjih težav, kajti
psihično se je bolje počutil.
Sestopih smo po žlebu med
obema stolpoma, na nekaterih
mestih smo se spuščali ob vr-
vi. Tako, dolomitski krst je bil
za njima, nato pa je bila na
vrsti Maria. »Maria že, toda ne
dolomitska,« je tarnal Matjaž.
»Že doma imam dovolj eno.«
Vsa pregovarjanja so naletela
na gluha ušesa, kljub dobri
veri, da človek drugače misli o
kakšni zadevi, če jo prespi.
Toda njegova velika želja je
ostala neizpolnjena. Z avtom
smo se naslednje jutro odpe-
ljali na sedlo Pordoi, nad kate-
rim je v južni steni Sass Pordo-
ia tako opevana Maria. Matjaž
z najinimi čevlji in s pijačo v
nahrbtniku gre na vrh po nor-
malni poti, midva z Rokom pa
pod steno.
Med Marijinimi
snubci
Ker je »snubcev« vedno na
pretek'(če je lepo vreme), je
bilo potrebno malo počakati,
da si se lahko dotaknil njenih
stopal. Pred nama sta bila sim-
patična Šveda, Hans in Lars,
in že pred njima nekaj italijan-
skih navez. Ker ima Maria kar
nekaj vstopnih variant, sem se
odločil za skrajno desno. Ro-
ku ta varianta ni bila simpatič-
na, tudi meni ne, zato sem se
vrnil na izhodišče ter se napo-
til v kamin. Kar hitro sem bil
pri Švedu na stojišču. Plezanje
v strmi, zanesljivi skali je pra-
vi užitek, še posebno, če ti kdo
vsake toliko časa na stojiščih
ponuja posušene marehce.
Moja skromna angleščina ter
skupna želja preplezati Mariji-
no smer sta naju s Hansom
toliko zbližali, da vsa se med
plezanjem nekajkrat kepala
ali na stojiščih filozofirala o
neminljivi lepoti naše dame.
Krajša previsna poč in prečka
sta bila le dva bisera na tej
dolgi ogrlici. Ker pa je pleza-
nje z magnezijem že kar pravi-
lo (v lahkem ali težkem sve-
tu), so določeni'oprimki spoli-
rani na visoki sijaj, kar pred
desetimi leti še ni bilo opaziti.
Ko sem že mislil, da so bile
vse težave za nami, se je pred
mano bočil gladek »Marijin
trebuh«. Največje težave so
ravno okoli »popka« (manjše
votlince), zato ni čudno, da je
za nekatere ravno popek cen-
ter vsega, in ne kaj drugega.
Hans me je ravno na tem koč-
ljivem mestu dražil in se mi
smejal, ko sem božal, bolje
grabil zadnje oprimke pred
stojiščem. Po opisu je ta del
smeri ocenjen samo s trojko,
dejansko pa si zasluži še kak-
šen plus več.
Sedaj pa najlepše. Teh 80
metrov do vrha v lahkem ple-
zanju se je kar prehitro konča-
lo. Začudeni pogledi obisko-
valcev iz gondole ki je spelja-
na nad smerjo, ti povedo veli-
ko ali pa tudi ne. Zadnje stojiš-
če je kar za »šankom« na zgor-
nji postaji žičnice, kjer pivo
teče v potokih. Kaj si je želeti
še lepšega, mogoče zastonj
vožnjo v dolino, kot jo omenja
Tine Mihelič v svojem vodni-
ku. Toda tega udobja že dolgo
ni več. Za razvajene turiste, ki
se v visokih petah pripeljejo iz
doline, smo bili kot eksotične
živali v parku. Toda za njihove
radovedne poglede se nismo
dosti menili.
Matjaž, ki nas je pričakoval
na Marijinem temenu, je mo-
ral poročati o vseh dogaja-
njih na ploščadi. Prečudoviti
pogledi proti Marmoladi, Ci-
vetti in ostalim dolomitskim
vrhovom so napolnili naše
duše do vrha. Sestop med
pogačicami, encijani in dru-
gim planinskim cvetjem na
obširnih travnatih poljanah
pod Sass Pordojem te prepri-
ča, da Marija resnično prebi-
va v raju.
Živela Maria in mi s tabo -
želimo si le, da bi lahko še
kdaj pokramljali s teboj v tako
lepem vremenu in v takem
vzdušju!
F. HORVAT
Vio Mario v Sass Pordoi
sva 21. junija preplezala Rok
Dečman in Franci Horvat.
Avtor reportaže v »Marijinem objemu«.
Stolpi Selle. V ozadju Sass Pordoi in prelaz Šella.
ZANIMIVOSTI
Enajstletni oče
Britanske poročevalske
agencije sporočajo, da bo
11-letni Sean Stevvart iz me-
steca Sharnbrooka v an-
gleški pokrajini Bradfords-
hire kmalu postal najmlajši
oč^ v državi. Mati njegove-
ga otroka bo 15-letna sose-
da Emma<Webster. Mati bo-
dočega očeta pa pravi: »Za-
radi tega nisem niti malo
srečna. Tudi sam je še
otrok.«
Himna namesto
zapora
Christino Leandro de
Santos, 22 let, iz Recifeja so
zalotili pri kraji v samopo-
strežni trgovini. Njen plen:
šampon, puder in parfum,
ki so skupaj vredni (prera-
čunano) 15 tisoč tolarjev.
Sodišče jo je zaradi kraje
obsodilo, in namesto da bi
odšla v zapor, se bo morala
naučiti na pamet brazilsko
himno. »Vsak teden jo bo
morala pod nadzorom za-
peti,« je izjavil eden izmed
sodnikov.
Petletnica
»pomagala«
pilotirati letalo
Angleška letalska druž-
ba British Airways je zača-
sno odstranila z delovnega
mesta pilota in kopilota,
ker sta dovolila, da je ko-
maj 5-letna deklica med
poletom sedla pilotu v na-
ročje in skupaj z njim priti-
skala na gumbe. Takrat je
bilo v letalu boeing 757 več
kot 100 potnikov. Deklico
sta povabila k sebi, da bi jo
pomirila in razveselila, ker
se je hudo bala poleta. Pri
njiju je ostala dobre četrt
ure. Pilota sicer prisegata,
da ji nista dovolila pritiska-
ti na kontrolne gumbe, to-
da eden od potnikov je vse
skupaj posnel, na posnet-
kih pa je lepo videti, kako
se je deklica s prsti dotika-
la gumbov.
»Revni« socialni
podpiranec
Vila v Italiji, hiša v Angliji
in restavracija ob reki Loa-
ri, poleg tega pa razkošni
avtomobili, potovanja in
najboljše obleke. Vse to si
je privoščil plešasti Fardi
T., 44, iz Pariza, brez enega
samega dneva poštenega
dela. Pod več kot dvema
ducatoma imen je dobival
socialno podporo za brez-
poselne in dodatke za sta-
narine. V desetih letih je
goljuf na ta način zbral kak-
šnih deset milijonov fran-
kov.

PETICA
V MODNEM VRTINCU
35
Poletne modne norosti
>Leclofor«, mavrica in barvna stekelca
poletje in počitnice ne mo-
rejo, pa tudi ne želijo, skriti
svojega hrepenenja po mod-
nih norostih. Kar priznajmo
si, da k počitniški razigrano-
sti res ne sodita zapet suk-
njič in strogo krilo, kot bi
bilo ukrojeno za najbolj re-
sne službene priložnosti.
Ste že kdaj pomislili, da bi
obšli vse konvencionalne
modne tokove, estetska pravi-
la in starostne
pregrade, ter
se predali du-
hovitim obla-
čilom, domi-
slicam, o ka-
kršnih lahko
med letom le
sanjate? Ja,
natanko tak-
šnim, zaradi
katerih vas bi
v mestnem,
oziroma služ-
benem okolju
okolica hudo
pomilovalno
gledala in si
mislila svo-
je...
No, in zdaj
je napočil pra-
vi čas za sim-
patično »iztir-
jenje«. Pa vas
kljub želji ne-
ke notranje za-
vore onemo-
gočajo, da bi si
denimo privoščili transparent-
no majčko, si pobarvali lase v
fluorescentno rožnato barvo ali
naličili usta s črno šminko?
Morda bo prav kateri izmed
današnjih, nadvse simpatičnih
novomodnih predlogov, »tisto
pravo«.
Takšnile natikači z mavričnim, 15-centimetrskim podplatom,
so nemara manj primerni za hitro hojo in tek, se pa z njimi
odlično dvignete iz povprečja. Vsaj po velikosti. Le pazite, da
se vam od višine ne zvrti...
S pogledom skozi rožnata stekla sončnih očal
bo nemara tudi pogled na svet okoli vas
postal bolj rožnat... Ali pa modra - za »mo-
der« pristop do počitniškega časa, ki mine-
va... Ali zlat. Tudi misel na to žlahtno kovino
ni slaba...
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Še ena domislica iz mavrične modne skrinjice: novost letošnjega
poletja so samolepilni umetni nohti. Nič, novega, boste rekli. Pa
ni res. Tokrat se barvasti nohti med sabo oziroma na roki veselo
pomešajo. Ne obstaja varianta, da bi bili dolgočasni...
Tole antikvarično domislico toplo priporočam vsem, ki v
poletni vročini nenehno vzdihujete: »Ko bi vsaj imela kaj
hladnega pri roki...« Ledofor se imenuje, izumili so ga - kdo
drug kot prismuknjeni angleški modni ustvarjalci. Pravza-
prav je tale prosojna plastična naprava, poslikana z veselimi
motivi, na moč podobna tistim babičinim termoforjem. Le da
namesto vroče vode nanj natrosimo kocke ledu, ga pritrdimo
na dekorativno vrvico in obesimo čez ramo oziroma nosimo
pod roko. Prijeten hlad voščim!
v modi je ■ poroka
Pogledaš Vogue - cel kup
poročnih oblek... Odpreš Ma-
rie Claire - poročna oblači-
la... Prelistaš Elle - nasveti za
poročne modne dodatke...
Sprašuješ se, kaj je sedaj
vsem urednikom modnih ča-
sopisov, da so se podali v
tako romantične modne vo-
de? Seveda ni kaj ugibati in
modrovati - v poletnih mese-
cih je poroka še bolj pogost
dogodek kot sicer. Saj se ve,
zakaj. Praznovanja na pro-
stem, poročna potovanja, ki
se lahko priročno združijo s
poletnimi počitnicami... To-
rej tudi za vse tiste, ki jih ta
korak ne mika, oziroma gle-
dajo zviška nanj: poroka je
znova v modi in to drži kot
pribito.
Kaj pa največja skrb oziro-
ma veselje nevest - poročna
obleka? Slovesna obleka za
nevesto je še vedno največkrat
bela. Vendar snežno bela bar-
va lahko včasih deluje hladno
in se ne poda najbolje k vsaki
barvi polti, zato se vse bolj širi
moda svetlih pastelnih odten-
kov s smetanasto, slonokošče-
no, vanilijevo in nežno rožna-
to na čelu. Seveda tudi črne in
živo rdeče poročne obleke ni-
so več redkost, pa jih vendar-
le, upoštevajoč tradicionalen
slovenski okus, ne bi preveč
hvalili...
Letos so še posebej priljub-
ljeni materiali z bisernim le-
skom, kroji in dolžine pa so
povsem novi. Poleg klasičnih
širokih kril in ozkih životcev, je
vse več poročnih oblek izredno
ozkih, preprosto krojenih, že
dolgo pa ne velja več pravilo,
da morajo segati do tal.
Prav zadnje poroke številnih
manekenk (pa še recite, da
poroka res ni v modi) so poka-
zale, da so vse bolj priljublje-
ne kratke obleke, ki so čudovi-
to drapirane ali pa okrašene z
dragoceno vezenino oziroma
čipko.
Na tančice, ki sramežljivo
zakrivajo obraz, lahko mirno
pozabite. Če je vaš najlepši
dan izpolnjenih sanj določen
za poletne dni, se raje navdu-
šite za prestižno tiaro. Ta je
lahko čipkasta, iz žlahtnih ko-
vin in dragih kamnov ali pa si
v lase pripnite nežno cvetje.
Ko smo že pri cvetju - modni
so drobni, skrbno izdelani
šopki, ki so vse bolj podobni
modnim dodatkom.
Vas zanima še videz najbolj
modnih poročnih prstanov?
Ozki so, iz belega zlata ali
platine z diskretnim dragim
kamnom.
Pa ne pozabite - vroče bo in
potili se boste! Zato puder v
prahu na nos in vodoodporno
maskaro na trepalnice, saj vsi
vemo, da neveste rade joka-
jo...
Cvet vrhunskih manekenk in nevesta Eva Herzigova v preprosti obleki, okrašeni s starinsko
čipko, z nežnim, drobnim šopkom in diskretnim cvetom v laseh.
NMmviHmM.i
36
GUSBA

Cela ulica nori
Skupina Kingston zmagovalec letošnjega festivala Melodije morja in sonca
21. festival Melodije morja
in sonca, ki se je po dvajse-
tih letih znova preselil v Pi-
ran, je za nami.
V	okviru najstniškega
MMS-a, s katerim se je festival
začel, se je predstavilo osem
izvajalcev. V kategoriji do 12
let je zmagala Vlenia Zobec s
skladbo Pika na i, v kategoriji
nad 12 let pa je bila najboljša
Aleksandra Čermelj s sklad-
bo Se mi ne da.
V	okviru Nove scene, ki je
bila minuli četrtek in bolj roc-
kovsko obarvana, so se pred-
stavili trije predstavniki s celj-
skega. To so Gaad band s
skladbo Ne maram te več, Raf
s skladbo Dan slovesa in celj-
ska skupina Nude s skladbo
Vesoljka. Zmagali so Botri,
skladba, ki jo bomo to poletje
prepevali, pa nosi naslov
Bambina. Šerbi jim je zažele-
la, naj zmago dobro vnovčijo
in tudi sami upajo, da bo ta-
ko.
Po ocenah mnogih glasbe-
nikov je bila Nova scena bolj
kakovostna od večera popevk,
ki je bil v soboto na Tartinijev
trgu v Piranu. Predstavilo se
je 14 znanih izvajalcev in štir-
je debitantje. Nagrado za naj-
boljše besedilo je dobil Jan
Plestenjak za skladbo Stari
nono, za katero je sam napi-
sal tudi glasbo. Nagrado za
najboljšo interpretacijo je do-
bila Majda Arh za skladbo S
teboj, najboljši aranžma pa je
naredil Marino Legovič za
skladbo Če se bojiš neba, ki
sta jo zapela Alenka Godec in
Davor Petraš. Debitant letoš-
njih Melodij morja in sonca je
skupina Supernova, ki se je
predstavila s skladbo Poletna
pravljica. Tretjo nagrado ob-
činstva je dobila Irena Vrčkov-
nik za skladbo Če ne bi vede-
la, ki je ob tej nagradi od
veselja ostala brez komentar-
ja in se veselila do poznih
jutranjih ur, drugi pa so bili
Victory s skladbo Hočeš me
ali nočeš me. Po mnenju ob-
činstva so bili najboljši fantje
iz skupine Kingston s sklad-
bo Cela ulica nori, ki so se
izkazali tudi z odličnim scen-
skim nastopom. Kar je res, je
res, bi rekli Faraoni, ki so s to
skladbo tudi začeli sobotni
del Melodij morja in sonca.
SIMONA BRGLEZ
Skupina Botri so zmagovalci Nove scene.
Cvet iz Radeč najboljši kvintet
Ansambel Cvet iz Radeč je bil po letošnjem festivalu na Vurberku upravičeno med najbolj
razočaranimi ansambli, saj je ostal brez nagrade, čeprav bi si jo zaslužil.
Delni obliž je skupina prejela na festivalu v Števerjanu, kjer jo je strokovna komisija izbrala
za najboljši kvintet, Cvet pa je bil nagrajen za melodijo Mlada mama, za katero je tekst napisala
Ivica Cvikl iz Žalca.
Ansambel Cvet prav gotovo sodi med trenutno najbolj perspektivne mlade skupine. Ansambel se
izredno uspešno razvija in zagotovo bo kmalu med vodilnimi. Čeprav skupina deluje v nekoliko
odmaknjenih Radečah, pa se njeno ime že uspešno širi po Sloveniji. Člani ansambla Cvet v teh dneh
pripravljajo novo kaseto in se veselijo vseh nastopov, ki so še pred njim.	T.VRABL
Pravljica življenja
Med ansambli, ki se z le-
tošnjih festivalov vračajo z
nagradami, je tudi 7. raj iz
Zreč, ki ga vodi Boštjan Pu-
šaver.
Na Vurberku '98 so osvojili
3. nagrado strokovne komisi-
je, v Števerjanu pa so zapeli
najboljšo melodijo, ki jo je
napisal Boris Rošker. Ansam-
bel 7. raj nastopa že osem let,
pred meseci pa je doživel ne-
kaj manjših kadrovskih spre-
memb. Veseli so letošnjih us-
pehov, zdaj pa se pripravljajo
še za nastop na Ptujskem festi-
valu, kjer bi radi osvojili zlato
orfejevo značko, ki bi jim v
naslednjih letih zagotovila na-
stop v večeru novih melodij.
Uspešni so bili tudi na lan-
skem festivalu v Crkvenjaku,
kjer so dobili nagrado za naj-
boljšo priredbo slovenske na-
rodne pesmi.
Boštjan Pušaver je vesel
druge kasete, ki so jo v celoti
naredili v domačem okolju in
z domačimi ljudmi, pravza-
prav sami. S prvo kaseto niso
bili najbolj zadovoljni, druga
pa je že mnogo boljša. »Zdaj
smo se dela pravilno lotili, z
novimi ljudmi pa je vse skupaj
tudi hitreje nastalo. Ljudje
morajo vedeti, da delamo,« je
prepričljiv vodja Pušaver. Na
novi kaseti je deset skladb,
prva pa se imenuje Pravljica
življenja, kot je tudi naslov CD
in kasete. »Pravljico življenja
smo snemali zadnjo in nasta-
jala je pravzaprav spontano,
kolektivno. In odločili smo se
za tak naslov, ki po svoje tudi
simbolizira naše življenje in
delo,« sta v glasbeni oddaji
Vrtiljak polk in valčkov na Ra-
diu Celje povedala Boštjan Pu-
šaver in Dušan Videčnik.
T.VRABL
Prenovljeni stari fant
Rod Stewart še ni za v staro šaro - Njegov LP »When We Were The New Boys« je tik pod vrhovi svetovnih lestvic
Ko je Rod Stewart, eden
izmed zadnji velikih še pre-
živelih pop dinozavrov, leta
1993 posnel zelo korekten al-
bum »Unplugged«, njegovi
založbi Mercury in Warner
Bros. pa sta na trg lansirali
še zbirki njegovih največjih
hitov, je bil to za nekatere že
prvi znak, da je takrat 48-
letnemu Škotu zmanjkalo
idej in glasu.
Zbirke starih, obledelih us-
pešnic ponavadi pač napove-
dujejo ustvarjalno krizo ali pa
predčasno upokojitev. To so
zahripanemu blondincu »ja-
snovidni poznavalci« razmer
na svetovni glasbeni sceni že
večkrat napovedali. Rod »The
Mod« Stevvart pa se je vztrajen
in žilav kot maček vselej za las
izognil sicer neizbežnemu od-
hodu na smetišče zgodovine.
Leta 1995 je posnel solidno
ploščo »A Sppaner In The
Works«, ki pa je bolj kot njego-
ve številne fane navdušile nje-
mu naklonjene kritike. Poleg
manjše uspešnice »You're The
Star« je Rod tako kot vedno
tudi na omenjeni album uvr-
stil nekaj starejših uspešnic
drugih izvajalcev, v podob-
nem slogu pa je narejen tudi
njegov prejšnji mesec objav-
ljeni album »When We Were
The New Boys«. Za razliko od
prejšnjih Stewartovih glasbe-
nih izdelkov je tokrat, kot daje
slutiti že sam naslov plošče,
posegel tudi po nekaj novejših
skladbah. Za uvodno pesem je
izbral eksplozivno »Cigarettes
And Alcohol« brit-pop prva-
kov Oasis, v maniri njegove,
po mnenju mnogih, najboljše
rockovske plošče »Every Pic-
ture Tells a Story« (1974), se je
lotil tudi udarne himne
»Rocks«, s katero so pred štiri-
mi leti zažigali Primal Scream,
in pa skladbe »Weak« odličnih
Skunk Anansie. Kot prvi sin-
gle s tega albuma je gospod
Stevvart za naskok v zgornjo
polovico lestvic na obeh stra-
neh Atlantika izbral skladbo
»Uh La La«, ki sta jo leta 1973,
čisto na koncu kariere skupine
Faces, katere član je bil vrsto
let tudi sam, napisala Ronnie
Lane in Ron Wood (Rolling
Stones). Poleg omenjenih
skladb je na albumu »When
We Were The New Boys« še
nekaj z njegovim srce parajo-
čim raskavim glasom »ople-
menitenih« balad, med kateri-
mi še posebej izstopa »Super-
star« istoimenske britanske al-
ter ročk zasedbe.
Rod Stevvart je, kot že nekaj-
krat prej, tudi tokrat poskrbel
za zvočno podobo vseh 10
skladb z albuma, ki ga posnel
na Škotskem s skupino starih
prijateljev (Oliver Lieber, John
Shanks - kitara, Lance Morrison
- bas, David Palmer - bobni...), s
katerimi je prav te dni krenil na
veliko ameriško turnejo, kjer bo
poleg »železnega repertoarja«
zagotovo s precejšnjim uspe-
hom igral tudi nove skladbe.
STANE ŠPEGEL
Niste se zmotili
Tako je naslov prve kasete in CD dvojčic Vesne in Vlaste
Kidrič iz Poljčan, ki sta se na festivalu prvič predstavili na
Vurberku 98.
Dvojčici sta prijetno presenetili s svojo mladostjo, svežino in
očarljivostjo ter tudi prikupnimi skladbami, ki sta jih posneli v
studiu Zlati zvoki pri Igorju Podpečanu. Na njunem prvem
glasbenem projektu je deset skladb; sedem jih je napisal I.
Podpečan, dve D. Jeza, medtem ko je narodno pesem priredil T.
Lesjak. Večino tekstov je napisala V. Šolinc. Dvojčici sta navdušili
tudi na Vurberku, kjer sta prejeli nagrade za skladbici Vasica pod
Bočem in Fantje junaki. Obe dekleti ob narodni igrata tudi
zabavno glasbo, sicer pa obiskujeta srednjo gostinsko šolo v
Mariboru. O dvojčicah bomo prav gotovo še slišali. T. VRABL
Št.29..23.iulii1998
PETICA
GUSBA
37
GLASBENI EX-PRESS
Trenutno najuspešnejšo brit-pop zasedbo VERVE je zača-
sno zapustil kitarist Nick McCabe. Preostala četverica - Ric-
hard Ascfroft, Simon Jones, Pete Salisbury in Simon Tong - bo
na dolgo pričakovani in že nekajkrat preloženi ameriški
turneji, kjer bodo promovirali lani objavljen mega uspešen
album »Urban Hvmns«, nastopali kot kvartet.
Z majhno pomočjo svojih
prijateljev (Paul McCarney,
George Harrison, Joe Walsh,
Steve Tyler...) je ex-Beatle
RINGO STARR to pomlad po-
snel dober ducat skladb in jih
v začetku tega meseca objavil
na albumu »Vertical Man«. To
je po leta 1992 objavljenem
albumu »Time Takes Time«
prvi long play glasbeni izdelek
tega nepoboljšljivega optimi-
sta, ki je svojih 58-let preživel
kot v pravljici - brez stresov,
bolezni, poln denarja in vedno
obkrožen z dobrimi prijatelji.
Do nastopa skupine THE
ROLLING STONES v Zagrebu
(20. avgust) nas loči le še slab
mesec, zato je zadnji čas, da
se, vsaj tisti najbolj zagreti
občudovalci te ročk instituci-
je, začnete pripravljati na naj-
večji koncertni dogodek na
tleh bivše Juge. Založba Dal-
las domači in hrvaški trg že
nekaj mesecev redno oskrbu-
je z njihovo zadnjo ploščo
»Bridges To Babylon«, založ-
niška in distribucijska hiša
Menart pa je z istoimensko
video kaseto s posnetki z ne-
katerih koncertov po ZDA po-
skrbela, da se boste tudi na
lastne oči prepričali, da bo
naše južne sosede obiskal res
največji ročk cirkus tega leta.
U2 so z napačnimi investici-
jami v zadnjih nekaj letih izgu-
bili več kot 15 milijonov dolar-
jev. Krivec za ta finančni po-
lom je računovodja in finančni
svetovalec Ossie Kilkenny, si-
cer najbližji sodelavec mena-
gerja skupine U2 Paula Mc-
Guinessa. Prav slednji je Kil-
kennya zamenjal z njegovim
ameriškim kolegom Alanam
Grubmanom, ki namerava ir-
ske super-zvezdnike spet
spraviti na vrh lestvice največ-
jih zaslužkarjev v show-bisi-
nessu. Zapravljivi U2 so v svoji
skoraj dvajset let dolgi glasbe-
ni karieri zaslužili neverjetnih
550 milijonov dolarjev.
Brez kitarista pa je ostala
tudi razvpita ameriška zased-
ba MARVLIN MANSON. Bend
je, baje ne po svoji volji, zapu-
stil Zin Zum, namesto njega pa
je kitarske vložke za nekaj
skladb, ki bodo septembra
objavljene na LP-ju »Mechani-
cal Animal«, odigral Dave Na-
varro (Jane's Addiction, Red
Hot Chili Pepper, Spread).
Septembra bo izšel tudi dru-
gi album udarnega britanskega
benda PLACEBO. Po lanski us-
pešnici »Nancy Boy« Placebo
tokrat stavijo na pesem »Pure
Morning«, ki bo na single for-
matu dostopna že 3. avgusta.
Skupaj z evropsko premie-
ro v ZDA že preverjene film-
ske uspešnice GODZILLA je
prejšnji teden izšel tretji sin-
gle z istoimenskega sound-
tracka. Po uspešnicah »He-
roes« skupine Wallflowers in
»Come With Me« Puffa Dadd-
ya se bodo na lestvicah s
skladbo »Deeper Under-
ground« tokrat preizkusili tu-
di angleški kozmo-funkerji
JAMIROgUAI. Glasbeno
kreacijo, katere avtor je seve-
da šef skupine Jamiroquai Jay
Kay, spremlja kar milijon do-
larjev vreden hi-tech videos-
pot. Sicer pa Jamiroquai v stu-
diu Jaya Kaya že pripravljajo
skladbe za četrti album, ki bo
izšel marca prihodnje leto, na
njem pa bo poleg članov ben-
da slišati še cel kup eminetnih
gostov - Stevieja Wonderja,
Quincya Jonesa, Roya Ayer-
sa....
Prejšnji teden se je na trgo-
vinskih pohcah znašel tudi
nov album vse popularnejše
ameriške najstnice MONIKE,
Po izjemnem uspehu, ki ga
prav te dni beleži njen prvi
single »The Boy Is Mine«, po-
snet v duetu s prav tako mla-
doletno pevko in TV igralko
Brandy Norwood, njena za-
ložba Atlantic pričakuje, da se
bo tudi njen tretji LP brez
težav zavihtel med prvih de-
set prestižne Billboardove
lestvice.
Po odmevni priredbi skoraj
petnajst let stare himne sku-
pine Beastie Boys »Fight For
The Right (To Party)« je trio
N.Y.Y.C. te dni nemške lestvi-
ce naskočil še z debitantskim
albumom »Greatest Hits«.
Nanj so Phillip Greifenberg
(22), Domenic Evengehsta
(20) in Christian Burckel (16)
pod taktirko producenta So-
rena Schnakenberga poleg
omenjene skladbe uvrstili še
deset plesnih poskočnic, med
njimi pa sta tudi remixa ročk
klasik »We Will Ročk You«
skupine Queen in »Highway
To Hell« avstralskih AC-DC.
Hamburški SCOOTER, naj-
popularnejša techno zasedba
vseh časov, se po krajšem
premoru spet vrača na glas-
beno sceno. Tokrat z uspešni-
co »How Much Is The Fish«,
ki že najavlja skorajšnji izid
njihovega petega albuma »No
Time To Chill«. Scooter so do
sedaj prodali že več kot šest
milijonov plošč, za podvige,
ki jih čakajo v bližnji prihod-
nosti, pa so se pred nedavnim
opremili tudi z novim čla-
nom.
Tik pred zaključkom letoš-
njega svetovnega prvenstva v
nogometu je izšla plošča »A
selegao do Ronaldo«, zapol-
njena z najljubšimi skladbami
brazilskega polboga RONAL-
DA. Obritoglavi žogobrcar s
svojim izborom ni presenetil
nikogar - izbral je že mnogo-
krat slišane brazilske poskoč-
nice uveljavljenih latino
zvezdnikov (Gilberto Gil, Jor-
ge Ben Jor, Olodum....).
PLAVI ORKESTAR je v do-
brih dveh mesecih prodal kar
25 tisoč kopij albuma »Long-
play«, na kratki slovenski tur-
neji pa je koncerte Saša Loši-
ča in njegovih spremljevalcev
videlo kar 100 tisoč ljudi.
22. avgusta se bo na celj-
skem sejmišču zgodil največji
letošnji rave party SPACE
NIGHT na Slovenskem. Na
treh prizoriščih (tehno, house
in drum&bass) bodo poleg
številnih znanih DJ-ev iz tuji-
ne (Mike Humpries, Glen
Thomas, Joe Montana, Paolo
Barbato, John Johnson...) ro-
lali tudi vsi najboljši domači
jezdeci plošč (Umek, Shocker
D., Valentino Kanzyani...). Za
celonočno žurko, ki se bo v
nedeljo dopoldan nadaljevala
na after-partyu na celjskem
bazenu, boste morali odšteti
2.800 tolarjev, na samo prizo-
rišče pa bodo iz Maribora (ob
16.30 z železniške postaje) in
Ljubljane (ob 16.00 z avtobu-
sne postaje) vozili tudi brez-
plačni avtobusi.
STANE ŠPEGEL
Ameriški rockerji COUNTING CROVVS - pri nas jih poznamo
predvsem po uspešnici »Mr. Jones« (1993) - so konec lanskega
leta v znameniti newyorški dvorani Hammerstein Baliroom
posneli zaključni koncert svetovne turneje in ga prejšnji teden
tudi objavili kot dodatek studijskemu albumu »Across A Wire -
Live In New Vork«. Dvojni CD je že naprodaj tudi v naših
trgovinah, kupite pa ga lahko za ceno enega.
Ob 25. obletnici delovanja legendarne pevske zasedbe
MANHATHAN TRANSFER je lani izšla plošča »Swing«, na
kateri so ti imenitni newyorški pevci na novo obdelali 13
swingovskih klasik. Tim Hauser, Alan Paul, Janis Siegel in
Cheryl Bentyne ob spremljavi odličnih glasbenikov omenjeno
ploščo prav te dni predstavljajo tudi na evropski turneji.
Šf.29..23.iHfii 1998
38
FILM - TELEVIZIJA
\mH\imvi
Preživetje na robu divjine
Anthony Hopkins, Alec
Baldvvin, režiser Lee Taniaho-
ri in scenarist David Mamet
vas bodo odpeljali v odmak-
njen kos sveta in na rob nape-
tih filmskih dogodivščin.
Charles Morse (Anthony
Hopkins) praznuje svoj rojstni
dan v koči sredi hladne aljaške
pokrajine. Rojstni dan praznu-
je tukaj zato, ker spremlja svo-
jo ženo, manekenko Mickey
(Elle Macpherson) na foto-
grafsko seanso. Slavje mu
pokvari odkritje, da ga žena
vara z modnim fotografom Ro-
bertom Greenom (Alec Bald-
vvin). Naslednje jutro se Char-
les, Robert in Stephen (Harold
Perrineau) s hidroplanom od-
peljejo iskat nekega Indijanca.
Potovanje se konča nesrečno,
ker se v letalo zaleti jata ptic in
letalo strmoglavi. Trojica se
mora spopasti z naravo in poi-
skati pot nazaj do kolibe. Sre-
di divjine se znajdejo samo z
nožem, vžigalicami in nekaj
opozorilnimi raketami v žepu.
Čeprav je v središču zgodbe
boj Hopkinsonovega in Bald-
vvinovega lika za preživetja, so
v zgodbi še drugi pomembni
liki. Elle Macpherson igra pre-
lepo manekenko, Charlesovo
ženo, ki je vir sporov med
obema moškima.
Moreča pripoved o dveh zelo
različnih možeh - intelektual-
nem milijarderju in prenape-
tem fotografu - je postavljena
na Aljasko, vendar je bil film
posnet na nevarni in razgibani
verigi Rocky Mountain. Oba
glavna igralca sta se na snema-
nje zelo intenzivno pripravlja-
la. Uveljavljeni igralski ekipi je
družbo delal tudi veteranski
igralec, ki tehta 750 kg in hodi
po vseh štirih. Medved Bart je
podoba neukrotljive narave, ki
neumorno zalezuje Greena in
Morsa po aljaški divjini. Njego-
va trenerja sta Doug in Lynn
Seus, med Bartove filmske na-
stope pa spadajo vloge v nada-
ljevanki Grizzly Adams in ep-
ski pripovedi Jesenska pripo-
ved. Preganjanje medveda in
pozorno načrtovanje prizorov
z njim je bilo izjemnega pome-
na, saj je bil Tamahori odločen
posneti najbolj grozljivi napad
medveda v zgodovini filma.
Film The Edge je od danes,
23. julija, na ogled v kinu Me-
tropol. NATAŠA PEUNIK
Bo Charlesa (Anthony Hopkins) v divjini pokončal ženin ljubimec ali nevaren medved?
KINO
Union je zaradi prenove za-
prt.
Mali Union od 23. do 29. 7.
ob 19. uri glasbena komedija
Spice Girls.
Metropol od 23. do 29. 7 ob
18.30 in 21. uri ameriški thriller
Preživetje - na robu divjine, 25.
7 bo predstava tudi ob 23.15.
Poletni kino v Prothasijevem
dvorcu od 23. do 29. 7 ob 22. uri
ameriška grozljivka Mimik.
Žalec 24. in 26. 7. ob 20. uri
črna gangsterska komedija
Jackie Brovvn, 25. ob 20. in
26. 7. ob 18. uri ameriška ko-
medija Mr. Magoo.
Kino Dobrna 25. ob 19. in
26. 7. ob 17. uri ameriški film
G. I. Jane.
V DRUŽBI S KANALOM A
Sobotna matineja
v sobotni matineji, ameriški
drami z naslovom Gorjan, ki bo
na sporedu 25. julija ob 12.30,
bodo predvajali resnično zgod-
bo o izjemnem možu, ki s svo-
jim pogumom, ljubeznijo do
narave in neverjetno vztrajnost-
jo uspe omehčati srce predsed-
nika Lincolna in premagati trd
birokratski sistem, da bi zavaro-
val veličastna prostranstva še
neokrnjene narave.
Režija: David O' Malley
Igrajo: Denver Pyle, Ken
Berry, John Dehner, Cheryl
Miller, Cliff Osmond, Ford
Rainey.
Nedeljska matineja
v nedeljo, 26. julija, bo ob
12. uri na vrsti ameriški pu-
stolovski film Ko zapiha sever-
ni veter. Mnogo turistov in lov-
cev na divje živali se odpravi
na Aljasko, kjer vsekakor ne
manjka razburljivih, a preču-
dovitih avantur. Eno od njih je
na lastni koži okusil tudi lo-
vec, ki je na Aljasko prišel
zato, da domov pripelje drago-
ceno krzno sibirskega tigra.
Ker pa so te divje živali zelo
lepe, se ne more odločiti, ali
naj tigra ubije ali odpelje s
seboj in z njim razišče lepote
Aljaske...
Režija: Steward Raffill
Igrajo: Henry Brandon, Dan
Haggerty, Herbert Nelson.
Tvegan podvig
Ameriški akcijski film bodo
na Kanalu A predvajali v nede-
ljo, 26. julija, ob 20. uri. Štirje
novodobni Robin Hoodi, vsak
s svojo motivacijo, se vtihota-
pijo v nedrja južnoameriškega
pragozda z namenom, da raz-
bijejo povezave razvpite ko-
lumbijske preprodajalske
mreže...
Režija: Stevvart Raffill
Igrajo: James Brolin, Ant-
hony Quinn, Lindsay Wagner,
Cleavon Little, Bruce David-
son, Chick Vennera, James
Coburn.
Mikroorganizmi spel
napadajo
v teh dneh prihaja v Poletni kino film Mimik mehiškega
režiserja Guillerma del Tora.
Spodobna znanstvenica dr. Susan Tyler (Mira Sorvino) in
njen mož dr. Peter Mann (Jeremy Northam), eden glavnih pri
centru za kontrolo bolezni, združita svoje moči, da bi preprečila
epidemijo, ki bi zahtevala veliko otroških življenj. Dr. Tylerjeva
najde idealno rešitev. S kombiniranjem različnih DNK ustvari
nov organizem s sposobnostjo mimikrije - posnemanja. Novo
vrsto imenuje Judeževo leglo in jo podtakne v mestni biosistem.
Z oponašanjem ščurkov, glavnih prenašalcev bolezni, se prikra-
de v njihova legla in jih uniči. Bolezen je premagana.
Čez tri leta pa se izkaže, da je evolucija tudi tokrat nepredvi-
dljivo obšla človeška prizadevanja. Nova vrsta, ustvarjena kot
sterilna bitja, nezmožna razmnoževanja, je do popolnosti
izpopolnila sposobnost posnemanja. V grozljivem preobratu
postane lovec lahek plen in edina človeka, ki lahko morilski
pohod zaustavita sta tista, ki sta jih po naključju ustvarila.
Film obeta veliko akcije in napetosti.	SAŠA TERŽAN
Gremo v kino!
v prejšnji številki NT smo najbrž zastavili prelahko vprašanje
- skoraj vsi po vrsti ste vedeli, da so popularne The Spice Girls
najprej izdale album z naslovom Spice. Pravilno so odgovorili
tudi Ivan Zorko, Strmca 45, Laško, Andreja Kampet, Grobelno
60, Grobelno in Darja Škrabl, Vrtna 22, Štore. Vsi bodo prejeli
vstopnico za predstavo celjskih kinematografov.
Za vlogo v katerem filmu je Anthony Hopkins prejel
Oskarja?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, do
ponedeljka, 27. julija. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo
prejeli vstopnice za kinopredstavo.
SKRITA
KAMERA
Nekdanji izvrstni komenta-1
tor zunanjepolitičnih dogod-;
kov, zadnja leta pa eden od
pomočnikov generalnega di- '
rektorja RTV Boris Bergant
(tudi stric vse popularnejšega'
športnega komentatorja Igorja
Berganta), je postal podpred-
sednik evropskega združenja
radiotelevizij. S tem smo Slo-
venci dobili še eno priznanje,
da smo enakopravni člani
evropske družine narodov. Se-
veda je to klavrna tolažba; to,
kar je uspelo Bergantu, našim
politikom v Evropi zanesljivo
še dolgo ne bo. Gledalci se ob
tem sprašujejo, ali je tudi pro-
gram TVS primerljiv s tistim,
ki ga producirajo ostale evrop-
ske nacionalne televizije.
Sicer je programsko poletno
mrtvilo na slovenski nacional-
ni televiziji zamenjala vročica
kadrovske kuhinje. Nekaterim
vodilnim se namreč izteka
mandat, zato vlada v zgornjih
nadstropjih RTV-jevske palače
pravo obsedno stanje, vedo
povedati redki posvečeni, ki
jim je dovoljeno pokukati v
šefovske prostore. Kot prvemu
poteče mandat direktorju tele-
vizi;p Janezu Lombergarju.
Ponovne kandidature sicer še
ni napovedal, jo je pa glede na
nekatere lobistične poteze, ki
jih vleče, zanesljivo moč priča-
kovati. »Če sem preživel kon-
kurenco komercialnih televi-
zij, bom zanesljivo premagal
tudi vse, ki bi se morebiti drz-
nili kandidirati za direktorja
nacionalke«, je menda izjavil
Lombi.
Med resnimi kandidati za
izpraznjen direktorski stolček
naj bi bil tudi Lado Ambrožič,
odgovorni urednik informativ-
nega programa, ki sicer svojim
podrejenim novinarjem rad
pripoveduje, kako se bo neke-
ga dne vrnil mednje. Toda zgo-
dovina nas uči, da pot s šefov-
skega položaja, ki ga enkrat
zasedeš, vodi veselje samo še
navzgor.
Vlada Krejača, urednika in
voditelja Dnevnika največkrat
omenjajo kot tistega, ki bo za-
sedel izpraznjen Ambrožičev
stolček. Vlado, ki je kariero
začel kot dopisnik iz nekdanje
prestolnice, velja v očeh neka-
terih za »rdečega« urednika,
prav to pa v razmerju sil, ki
bodo odločale o zasedbi naj-
bolj vročega stolčka na »nacio-
nalki«, utegne biti celo njegova
prednost.
Manjšo, vendar samo zača-
sno kadrovsko zamenjavo pa
so že doživeli na POP TV-ju.
Boštjan Lajovic (z Darjo
Zgonc v oddaji 24 ur veljata za
najlepši slovenski medijski
par), bo nekaj časa opravljal
tudi naloge direktorja informa-
tivnega programa namesto To-
maža Peroviča, ki se mudi v
Sarajevu kot kandidat zača-
snega sveta bosansko-herce-
govskega RTV-ja. Slogan »Es-
meraldo v vsako bosansko
vas«, s katerim lobira pri pred-
sedniku Izetbegoviču, ki Pero-
viča še vedno noče na tem
mestu, zaenkrat še ni dal re-
zultata. Zato bo Pero, ki je
znan po tem, da se ne preda
kar tako, Bosancem pokazal še
oddaje Stojana Auerja in Jona-
sa Ž., z zagotovilom, da česa
podobnega na njihovi televiziji
zanesljivo nikoli ne bodo pred-
vajali.
Št. 29..23. julij 1998
PETICA
TV VODIC
39

40
TV VODIC
miumvi
BEHEBEaHll
PETICA
TV VODIC
41
BEZEBana
42
TV VODIČ


PETICA
PO SLOVENIJI
43
Poidrav iz Vipavsice doline
Vipavsko dolino sta že pred leti zaznamovala trta in vino
Vinograd in vinogradniška
tradicija se tod prenašata iz
roda v rod. Vsak nov rod ob-
deluje svoje vinograde z lju-
beznijo in ponosom. Vino se
rodi v vinogradu, v deželi
sonca in milega podnebja,
kjer se stikata alpski in me-
diteranski svet, srka toploto
sonca in črpa bogastvo iz tal,
v kleti pa dozori v žlahtno
vipavsko vino.
Vinska klet v Vipavi in pod-
jetje imata stoletno tradicijo.
Vipavski vinogradniki so jo
ustanovili leta 1894, da bi čim-
več vina prodali na širšem tr-
gu. »Vipavski vinorodni okoliš
ima 1700 hektarjev vinogra-
dov,« je ob zadnjem obisku
celjskih radijcev povedal vodja
komerciale podjetja Agroind
Vipava Damjan Škvarč. Pred-
stavljajo ga tri poslovne enote,
najpomembnejši pa sta Klet
Vipava in Mlekarna Vipava. So
največji izvoznik slovenskih
vin. »K temu so nas, predvsem
v zadnjem času, prisile izkuš-
nje najbližje sosede Avstrije,
ki je ob vstopu v Evropsko
unijo izgubila skoraj 30 od-
stotkov domačega tržišča,« je
pripovedoval Škvarč.
V Vipavi se zavedajo, da ima
Evropa daljšo tradicijo v pride-
lavi vin in da se bodo za svoj
tržni delež morali boriti.
Zaenkrat izvozijo 15 odstot-
kov vin, letošnje številke pa
bodo višje, predvsem zaradi
dobre trgatve. Ker potrošnja
vin v Sloveniji v zadnjih dveh
letih pada, so se obrnili na
evropske kupce. Najbolj uspe-
šno na Nemce in Angleže, v
manjših količinah so njihovi
odjemalci Kanadčani in Ame-
ričani ter v zadnjem času tudi
Poljaki in Rusi.
Velik izbor vin Vipavske
kleti je rezultat raznolikosti
dohne. K pestrosti pripomore
sedemnajst ožjih okolišev, v
okviru katerih pridejo do
izraza pomembne izpostav-
ljene vinogradniške lege. Vi-
na so pridelana po tradicio-
nalnih postopkih vipavskega
kletarjenja, ki jim dajejo ok-
vir sodobni tehnološki prije-
mi. Bele sorte zaznamujeta
svežina in značilna cvetica,
pri rdečih pa je značilna bo-
gatost okusa. Najbolj so po-
nosni na velik izbor sauvig-
nonov iz najboljših vinograd-
niških leg. Sauvignon z lege
Zemono zaznamuje nežna
cvetica, iz leg Kromberka in
Lože pa je nekoliko agresiv-
nejši in značilno sorten. Za
najboljši vini med Vipavci ve-
ljata pinela in zelen, ki se
ponašata z bogatostjo ek-
strakta in nežno cvetico.
Merlot in cabernet sauvig-
non, rdeči sorti, imata tu naju-
godnejšo klimo v Sloveniji. Vi-
pavci prisegajo, da je najboljši
merlot iz Biljenskih gričev, ca-
bernet sauvignon pa iz Branika
in Vipavskih bregov. Oba pride-
lujejo v kleti tudi po barrigue
tehnologiji, ki vinu oplemeniti
značaj. Zelo priljubljena sta vr-
tovčan in vipavec, ki nastajata
predvsem iz sort rebule in mal-
vazije. V Vipavski kleti posveča-
jo veliko skrb izbornim vinom
iz Vipavske doline, najboljša vi-
na pa polnijo v posebno ele-
gantno steklenico Vipavko.
V. LEJIČ
Pogled v vinsko klet.
Razglednica iz Vipavske doline
SLOVENSKA ZADRUZNA KMETIJSKA BANKA, d.d. LJUBLJANA
PE Celje, tel.: 063/42-517-50
POSEBNA PONUDBA
NAMENSKIH POTROŠNIŠKIH POSOJIL
*	Z rokom vračila do 6 mesecev TOM + 4,2%
-	za nakup priročnikov in šolskih potrebščin
-	za nakup ozimnice
-	za nakup kurjave
*	z rokom vračila do 12 mesecev TOM + 5,3%
-	za nakup računalnikov
-	za plačilo šolnine
*	z rokom vračila do 5 let	TOM + 7,5%
-	za nakup novih in rabljenih vozil
Obrestna mera potrošniških posojil po posebni ponudbi je
enaka za komitente in nekomitente banke.
Obiščite nas v enoti banke v Celju, na Kocbekovi 5, ki je
odprta vsak delavnik od 8. do 17. ure, ob sobotah od
8. do 11. ure ali nas pokličite po telefonu 063/42-517-50
063/42-517-61.
Prava banka za dobre gospodarje

N^C
44
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Bolj ali manj pričaicovani rezultati
Prodaja novih avtomobilov
v letošnjih šestih mesecih je
bila bolj ali manj pričakova-
na.
Tako so do konca junija sku-
paj prodali 35.378 novih avto-
mobilov, kar je bilo za 5,8
odstotka manj kot lani v ena-
kem času. Zanimivo je, da je
bila prodaja v vseh letošnjih
mesecih (izjema je bil le ja-
nuar) manjša, vendar pa je
zaostanek kljub vsemu bolj ali
manj pričakovan. Prav tako je
po šestih mesecih pričakova-
no prvo mesto Renaulta, ki je
letos slovenskih kupcem pro-
dal malenkost več kot 7000
avtomobilov, kar pa je bilo za
9,6 odstotka manj kot lani.
Sledi mu Volksvvagen s skup-
no prodajo 4447 avtomobilov
(za 3,6 odstotka manj), med-
tem ko je na tretjem mestu
južnokorejski Daewoo s pro-
dajo 2.851 avtomobilov, kar je
za dobrih 93 odstotkov več kot
lani v tem času.
Skoraj podobna je bila situa-
cija tudi v juniju, ko je bilo
prodanih 6562 novih osebnih
avtomobilov ali za 6,5 odstot-
ka manj kot junija lani. Znova
je bil povsem spredaj Renault,
ki je za svoje avtomobile našel
1633 kupcev. S tem si je v
šestem letošnjem mesecu us-
tvaril skoraj 25-odstotni tržni
delež, kar je zelo dober dose-
žek. Volkswagen je junija »dr-
žal« drugo mesto, saj je prodal
753 avtomobilov, kar je bilo za
0,3 odstotka manj kot v ena-
kem lanskem mesecu. Na tret-
jem mestu pa je bil italijanski
Fiat s skupno prodajo 466 av-
tomobilov, pri čemer je ta do-
sežek za 33,7 odstotka skrom-
nejši od lanskega.
Lestvica najbolje prodaja-
nih avtomobilov je bila junija
pravzaprav takšna kot vse le-
to. Povsem v ospredju je bil
francoski in novomeški clio,
saj so prodali 908 avtomobi-
lov. To pomeni, da bo omenje-
ni renault tudi letos skoraj za-
nesljivo najbolje prodajano
vozilo na slovenskem trgu. Pre-
cej za njim je na lestvici drugi
renault, in sicer megane (391),
na tretjem mestu pa je bil junija
VW golf (324). Pregled prodaje
po slovenskih regijah oziroma
občinah kaže, da so šli letos
najbolje avtomobih v promet v
Ljubljani (več kot 20 odstotkov
vseh), na drugem mestu je Ma-
ribor, na tretjem pa dokaj prese-
netljivo Novo mesto.
Renault clio
BMW in večja varnost
Nemška tovarna BMW na-
menja veliko pozornosti var-
nosti, pasivni in aktivni, nje-
ni zadnji dosežki na tem po-
dročju pa naj bi bili kmalu
na seznamu serijske ali do-
datne opreme.
Tako so se najprej posvetili
zavornim oziroma zadnjim lu-
čem. Bolj ah manj je znano,
kako so te pomembne za va-
ren promet. Inženirji pri BMW
so razvih poseben sistem, ki
naj bi voznike za avtomobi-
lom BMW opozarjal na razhč-
ne stopnje pritiskanja na zavo-
re. Tako se bodo v primeru, ko
bo voznik le rahlo pritisnil na
zavoro, zavorne luči prižgale
le deloma in na manjši površi-
ni. V primeru, ko bo pritisk
močnejši, bo površina prižga-
nih zavornih luči večja, delo-
ma pa se bo lahko prižgala še
tretja zavorna luč. V primeru,
ko bo voznik spredaj vozečega
BMW zaviral z vso močjo, se
bodo zavorne luči prižgale po
vsej površini in z vso močjo,
zraven pa še tretja zavorna
luč.
Druga pomembna novost,
ki prihaja iz omenjene avto-
mobilske tovarne, pa je name-
njena prednjim lučem. Gre
predvsem za to, da naj bi nove
prednje luči svetile v smeri
zavijanja koles oziroma vola-
na in ne več zgolj naravnost.
To naj bi bistveno pripomoglo
k varnejši vožnji, pri čemer se
bodo lahko predvsem starejši
vozniki spomnili, da si je ne-
kaj podobnega pri svojem av-
tomobilu DS pred več kot tre-
mi desetletji omislil tudi fran-
coski Citroen, vendar se zade-
va tedaj ni »prijela«. Za sedaj
še ni znano, kdaj naj bi bile
omenjene novosti na voljo v
avtomobilih nemškega BMW.
Zanikanfa iz
VW in Voiva
Po tistem, ko je postalo
jasno, da sta se sestala prva
moža švedskega Volva in
nemškega VoIkswagna, so
začeli ugibati, ali ta sesta-
nek ne napoveduje tudi te-
snejšega sodelovanja med
obema tovarnama.
Resnici na ljubo tovarni že
sodelujeta, saj Volvo pri VW
kupuje nekatere dizelske
motorje. Pojavile so se tudi
špekulacije o tem, ali morda
za vsem tem ne tičijo načrti o
morebitnem združevanju.
VW je pred nedavnim že iz-
javil, da ga zanima večji tržni
delež tudi pri gospodarskih
vozilih, kjer pa je Volvo zelo
pomemben in tudi uspešen
izdelovalec.
V Volvoju se ob tem men-
da zavedajo, da se bodo mo-
rali v prihodnosti tesneje po-
vezati s kakšnim večjim part-
nerjem, še posebej po ti-
stem, ko je padla (po njihovi
krivdi) v vodo nameravana
»poroka« s francoskim Re-
naultom. Sedaj iz obeh to-
varn prihajajo demantiji tak-
šnih načrtov, vendar drži, da
se hoče predvsem Volkswa-
gen po tistem, ko je kupil
Rolls Roycea, temeljiteje po-
javljati tudi na trgu gospo-
darskih vozil.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 3
avtomobilov. Prodanih je bilo 9 vozil. Organizatorji so izdali tudi
kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2500 obiskovalcev.
AVTO SALON CELJE, TEL.: 063/ 483-473
AVTO SALON IN SERVIS ŠENTJUR, TEL.: 063/743-086

PETICA
ZA MOTOCIKLISTE
45
Moj prvi
»Odštekani« mestni skuter Aprilia Sonic tudi za tiste
s tanjšimi denarnicami
I Se vam utrga v mestnem
vrvežu? Prevečkrat? Aprilia
je takšnim utrgancem ponu-
dila klasičen mestni skuter
Sonic. Ni sonično hiter, prej
je zaradi majhnih mer in
»odštekane« zunanjosti son-
ček rned konkurenti. Ni
športnik mavričnih barv s
tehniko 21. stoletja. Za prvič
je dovolj tehnična klasika in
tanjša denarnica pri naku-
pu.
Skuterji so za Italijane biz-
nis. Prevozno sredstvo. Reše-
valec problemov romanske
(tudi naše?) prometne kultu-
re. Zato gneča tovarn in tovar-
nic na apeninskem polotoku.
Velikim imenom je potrebno
konkurirati. Je Aprilia veliko
ime? Ne, če gledamo skozi
lupo časa. Z izdelavo motoci-
klov se ukvarjajo 13 let. Zače-
li pa so z nemotoriziranimi
kolesi. Kako to, da Aprilio
poznajo vsi? Evropa. Japonci.
Uspeli so, najprej v motokro-
su, nato v Grand Prix motoš-
portu. Naslovov prvakov bo
že kmalu za polovico let živ-
ljenja Aprilie. S te plati je
Kprilia članica velikih. Tudi
pii izdelavi skuterjev. Njihov
prvi skuter Amico 50 je že
osemletnik. Zamenjava je bi-
la več kot potrebna. Ne dobe-
sedno, ker sam amico še osta-
ja v proizvodnji.
V segmentu mestnih sku-
terjev nižjega cenovnega raz-
reda velja pravilo: tehnična
preprostost in cenenost, a ne
na račun neokusne zunanjo-
sti.
Skuter Sonic, letos ponujen
trgu, je pri temi »zunanjost«
globoko zarezal v občutljiva
čustva potrošnikov. Nič udo-
mačenih potez ni na njem.
Sprednji del s krmilom vred,
prej koničastih kot zaobljenih
potez, bo nekomu obudil
spomine na japonske izdelke
izpred desetletja. Nekoga pa
opomnil, da je dominanten, v
narobe obrnjen trikotnik ob-
likovan žaromet, z reflektor-
jema postavljenima eden nad
drugim, videl na še neroje-
nem paradnem konju Aprilie,
na superšportniku RSV 1000.
Gledam sonica. Po glavi mi
brzijo mešani občutki. Šok.
Presenečenje. Grdo in lepo v
enem. Ni to najstarejši in na-
jučinkovitejši trik, da se govo-
ri in razve o nečem ali ne-
kom?
Sonic ni podoben niti ene-
mu konkurentu. Ali obratno.
Na našem trgu se bori s piag-
giom ZIP, peugeotom zenith
in hondo SFX. Drugih izdel-
kov ne smemo metati v ta
koš. Prej naštetim so skupna
10 eolska kolesa, zračno hla-
jeni dvotaktniki, izrazito mla-
dostniške, se pravi, majhne
mere in ergonomija sedenja
ter cena med 300 in 340 tolar-
skimi tisočaki. Skromna cena
je skromna medosna razdalja
(1175 mm). Nizko krmilo
(945 mm), nizek in kratek
sedež (dolg le 630 mm) so
mere znotraj povprečja. Do-
volj za normalno sedenje
brez trkanja kolen v nizko
krmilo. Zadaj je prostora »ta-
ko tako«. Šestnajstletniki, na
katere so mislili pri snovanju
sonica, se pa itak radi stiska-
jo. Prav njim so namenjene
»odštekane« barve. Kombina-
cije marelične, srebrne, barve
čokolade ali borovnice skupaj
s sivo ali olivno zeleno pobar-
vano podsedežno in podkr-
milno plastiko! K »odšteka-
nosti« gredo še zatemnjeni
smerniki in le eno bradaviča-
sto vzvratno ogledalo na dol-
gem nastavku. Merilniki in
kontrolke so vzeti iz skuterja
SR, tako kot stara in nepriroč-
na stikala. Zaklepajoč predal
pod krmilom je nadomestek
za utesnjen podsedežni pro-
stor. Vanj gre, verjeli ali ne,
integralna čelada. Ni nosilca
prtljage za sedežem niti upo-
rabnega držaja, ki bi pomagal
dekliškim prstom pri postav-
ljanju skuterja na stojalo. Je
pa nastavek za priklenjanje
na posebno verigo, ki je našel
mesto pod zavorno lučjo in
dodaten blatnik nad zadnjim
kolesom zoper zaprašena de-
kliška krilca.
Ciklistika je tradicionalna.
Klasično vzmetenje (tele-
skopska vilica) z dovolj šnjo
mero udobja, da ne izgubiš
volje pri vojskovanju z ničko-
likokrat zakrpanimi mestni-
mi ulicami. Skuterjeve majh-
ne mere so prednost. Zmuz-
neš skozi. Zmuzneš mimo.
Kjer se stiskata dva (avtomo-
bila), je prostor za tretjega
(sonic). Zavore, spredaj 155
mm kolut, zadaj boben, so
prijetne, ne prebrutalne, tako
kot dvotaknik. Minarellijev
pogonski monoblok CY 50 je
preizkušen, star znanec s
krajšo nihajno roko, pri test-
nem modelu opremljen z roč-
nim čokom in katalizatorjem.
Sonic na temo »pitje bencina«
ni prvak, 3,8 litra na stotaka
pa tudi ni požrešen podatek.
Z ležerno vožnjo (2,43 1/100
km) pa bo, za ta segment
skuterjev, ogromen 8 litrski
rezervoar, zadostoval za cele
počitnice.
Nekomu bodo to prve po-
čitnice z aprilio sonic. Na sre-
čo pa nikjer ne piše, koliko
moraš biti star za prvo skuter-
sko ljubezen. Pomembno je,
da si tako ali drugače mlad,
da znaš živeti z mladostniško
»odštekanim« sončkom iz
Aprilie^
TEODOR JESIH
Skuter malih mer na malih kolesih, prilagojen mladostni-
kom in mestni uporabi, odlikuje še ena majhnost: sprejemlji-
va cena.
Kontrolna plošča je vzeta iz modela SR. Poganja ga preizkušen Minarellijev zračno hlajen dvotaknik z variomatskim
menjalnikom.
Osnovni podatki:
Pogon: 49 ccm prisilno zračno hlajen enovaljni
dvotaktnik, centrifugalna sklopka in variomatski
menjalnik;
Moč: 3 KM/2,49 kW;
Zavore: spredaj 155 mm kolut, zadaj 110 mm
boben;
Vzmetenje: spredaj tel.vilica 27 mm, hod 65 mm,
zadaj nihajni monoblok z eno vzmetjo, hod 70
mm;
Pnevmatike: spr. in zad. 100/90-10 Sava Easyrace;
D/V/Š: 1680/1220/750 mm;
Medos.razd.: 1175 mm;
Viš.sedeža: 755 mm;
Rezervoar: 8 lit;
Teža: 73 kg, suha;
Cena: 335.000 SIT.
TEST
Nova Svedlnja
švedska Husqvarna, ki je pod okriljem italijanske korpora-
cije Cagiva, je začela z izdelavo modela TE 610 E.
Dolgo pričakovan enduro z električnim zaganjačem in z
znižano višino sedenja (840 mm) poganja nov vodno hlajen 577
ccm enovaljnik, opremljen z nasproti vrtečo protivibracijsko
gredjo in s klasičnim sistemom mazanja s po dvema črpalkama.
Izdelek je namenjen cestno-terenski uporabi (boljši sedež,
nosilec prtljage, merilnik vrtljajev, učinkovitejša svetilna opre-
ma), a vseeno ohranja brezkompromisnost pravih Husqvarni-
nih enduro tekmovalnikov.	T.J.
Novi KTM LC 4 že v prodaji
Novi paradni konj avstrijskega proizvajalca enduro motoci-
klov KTM je že naprodaj v Sloveniji. Inženirji so povečali
prostornino enovaljnika iz 609 na 624 ccm in vgradili Mikuni
membranski uplinjač. Moč se je povečala za 5 KM, navora v
srednjem območju vrtenja je več, vibracij pa manj. LC 4 ostaja
pravi hard enduro motocikel z vrhunskim nastavljivim vzmete-
njem (hodi vzmeti 280 in 300 mm), prilagojen uporabi tako na
asfaltu kot terenu (nove pnevmatike). Povečan enovaljnik se ne
vgrajuje samo v nov hard enduro, ampak bo uporabljen na
modelu Adventure in Duke, zato lahko tudi za te modele
pričakujemo odobrene homologacije.	T.J.

46
NASVETI
NOVI TEDNIK
Za osvežitev
v vročih dneh
v teh poletnih dneh, ko močno pripe-
ka sonce in si želimo le sence in osve-
žilnih pijač, ne smemo pozabiti tudi na
nekatera živila, ki so posebej primerna
za vroče dni.
Ob jutrih, ko še ni tako vroče, lahko
stopimo tudi v gozd in naberemo najraz-
ličnejše gobe. Zelenjavo si lahko pri-
pravljamo na najrazličnejše načine, sad-
je in gozdna zehšča lahko sočimo in jih
spremenimo v okusne sokove, z gobami
pa si lahko pripravimo aromatične in
okusne omake oziroma priloge k polet-
nim jedem. Ob večerih, ko temperatura
nekoliko pade, pa lahko na balkonih,
terasah ali vrtovih priredimo party dru-
žabne prireditve s sadeži, ki smo jih
nabrali na vrtu, v gozdu ali pa sveže
kupih na tržnici. Če smo na taborjenju,
lovu ali ribolovu, si lahko privoščimo
tudi ribe ali pa divjačino, ki jo lahko kar
ob potokih, jezerih ali ribnikih predimi-
mo in s tem dosežemo izreden okus teh
živil. Tudi na morske sadeže v teh vročih
poletnih dneh ne smemo pozabiti. S
Rpsebnimi namenskimi posodami si jih
lahko pripravljamo na najrazličnejše na-
čine.
Zelenjava
Sveža in biološko neoporečna zelenja-
va ima v teh vročih poletnih dneh svoj
delež v zdravi prehrani. Če se le da, jo
uživamo surovo, sicer pa jo lahko skuha-
mo, dušimo, kuhamo v sopari ah celo
pečemo. Vsak od teh postopkov daje
zelenjavi svoj, zanimiv priokus. Pri ku-
hanju zelenjave je posebej pomembno
pravilo, da ji ne smemo spremeniti na-
ravne arome. Z raznimi začimbami lah-
ko le oplemenitimo in poudarimo njeno
naravno aromo, nikdar pa ne smemo
spremeniti njenega vonja in okusa.
Zelenjavo smo vajeni kuhati v vodi in
to predolgo, tako da v njej ostane le še
malo vitaminov in rudnin. Mnogo manj-
še so izgube, če kuhamo v sopari name-
sto v veliki količini vode. Zelenjava v
tem primeru ni v stiku z vodo in rudnine
se skoraj ne izločujejo. To opazimo že
po dokaj dobro ohranjeni naravni barvi
in okusu soparjenih živil. Soparjena ze-
lenjava je zelo okusna in zdrava. Za
kuhanje v sopari lahko uporabljamo na-
mensko posodo - soparnik ali pa kitajski
vok. Zelo dober postopek kuhanja zele-
njave v sopari je tudi kuhanje v loncih
pod pritiskom.
Testenine
v vročih dneh nam teknejo tudi najraz-
ličnejše testenine, ki jih pripravljamo v
posebnih loncih za kuhanje testenin.
Glede na količino testenin napolnimo
lonec z določeno količino vode (en hter
vode za 120 g testenin). Posebni preluk-
njani vložek, kot sestavni del tega lonca,
vstavimo v osnovni lonec, lonec pokrije-
mo s pokrovom in počakamo, da začne
vreti voda. Kakor hitro začne uhajati pa-
ra, dvignemo pokrov, dodamo sol in eno
do dve žlici jedilnega olja. S tem prepreči-
mo, da bi se testenine sprijele in voda
spenila. Testenine skuhamo »al dente«, to
pomeni, da jih ne razkuhamo preveč.
Take testenine so okusnejše. Okus jim še
izboljšamo z namiznim maslom, zelišč-
nimi začimbami in zelenjavnimi ali gobji-
mi omakami.
Morski sadeži
S posebno prirejeno posodo za kuha-
nje školjk in rakov si lahko doma sami
pripravljamo tudi morske sadeže. Školj-
ke očistimo s sirkovo krtačo ali samo z
roko,oberemo mulj in jih operemo pod
tekočo vodo. V posodi segrejemo olivno
olje, dodamo očiščene školjke (to so
lahko datlji ali dagnje) in jih zalijemo z
vodo in malo vina. Školjke nato nekaj
časa dušimo, potem jih pa potresemo s
česnom in peteršiljem. Serviramo jih
lahko kar v posebno prirejenem pokrovu
posode. Polijemo jih z omako, v kateri
so se dušile. Za izboljšanje omake lahko
dodamo limonin sok. Na podoben način
lahko v omenjenih posodah pripravlja-
mo tudi različne vrste rakov, predvsem
škampe v buzari in rakovice. Prav tako
ne smemo pozabiti na hobotnice, ki jih
kasneje uporabimo za pripravo solat.
Gobe
Gobe so za tistega, ki jih nabira sam,
poceni živilo, ki ga nudi gozd in včasih
tudi ta ah oni travnik od pomladi do
pozne jeseni. Zato tudi gobje jedi v teh
poletnih dneh ne smejo manjkati kot
začimbe na naših jedilnikih.
Ribe, divjačina
če smo že ravno v naravi, lahko s
posebnimi namenskimi pripravami v
naravi kar sami predimimo ribe, ki
smo jih ulovili. Lahko dimimo tudi
različno divjačino. Tak način dimljenja
je posebno okusen način kuhanja. To
ni postopek, s katerim bi živila konzer-
virali za daljši čas, ampak postopek, s
katerim damo živilom okus po dimu.
Za hitro dimljenje živil v naravi upo-
rabljamo posebne mobilne naprave -
pečke za dimljenje. Le-te omogočajo,
da si tisti, ki uživajo v okusu dimljenih
jedi, lahko na enostaven in hiter način
pripravijo najrazličnejše dimljene spe-
cialitete. S pečjo za dimljenje lahko
pripravimo dimljene kose piščancev,
rac, fazanov,...
Peč lahko uporabljamo na prostem, na
piknikih, na lovu in ribolovu. V peč vstavi-
mo odišavljeno žagovino z različnimi za-
čimbami (timijan, žajbelj, rožmarin, maja-
ron, lovor,...). Najboljša je žagovina iz
hrastovine in jablanovine. Na gornjo mre-
žo peči naložimo kose mesa, ki ga pripra-
vimo tako kot za pečenje na žaru. Peč
izpostavimo viru toplote. Žagovina se z
virom toplote začne smoditi. Dim se nato
dviga ob stenah pečke in le-ta je kmalu
prava miniaturna prekajevalnica.
Party
Zvečer si lahko doma na balkonu ali na
prostem priredimo še družabno priredi-
tev. Na obisk lahko povabimo svoje prija-
telje in znance in z njimi uživamo v
odličnih specialitetah iz mesa, zelenjave,
rib, sadja in podobno. Če se odločimo za
party, lahko segreto kamnito ploščo po-
stavimo na podstavek in na mizo. Za
dogrevanje uporabimo posebne gorilni-
ke. Na kamnito ploščo nato naložimo
najrazličnejše jedi, ki si jih naši gostje ali
prijatelji skupaj z nami sami pečejo oziro-
ma pripravljajo. Ker je kamen produkt
narave, ostanejo vse jedi, ki jih pripravlja-
mo na njem naravne, okusne in zdrave.
Doma narejeni naravni
sokovi
Za napitek k vsem tem specialitetam si
lahko doma pripravljamo tudi različne
naravne sokove. Čisto naravno sadje, ze-
lenjava in zeliščni sokovi so v tem časov-
nem tempu današnjega življenja zelo po-
trebni za naše zdravje. Sočimo lahko
sadje, zelenjavo, različne zdravilne rastli-
ne in tudi različna gozdna zelišča. Te
naravne oziroma zdravilne sokove lahko
uživa celotna družina in si z njimi krepi
svoje zdravje. Priprava poceni sadnih in
zeliščnih sokov je zelo preprosta in hitra
z uporabo vseh vrst sokovnikov. Z njimi
dosežemo, da so sokovi, ki jih sami pri-
pravljamo, zelo izvrstni in okusni, obdr-
žijo tudi naravno aromo in naravno bar-
vo. Brez prevelikega truda s pomočjo
sokovnika pripravljamo tudi različne
marmelade, kompote in želeje. S pomoč-
jo takih loncev lahko tudi vkuhavamo
sadje, gobe in razhčno zelenjavo.
BOJAN SEŠEL
KULTURA BIVANJA
Stanovanje za
mlad par
Maja in Andrej sta mlad
par, ki si želi moderno in
racionalno stanovanje. V
družinski hiši staršev imata
prostor, velik približno 60
kvadratnih metrov, v kate-
rem si želita urediti odprto,
zračno dvosobno stanova-
nje.
Sistem obstoječih sten nam
že sam nakazuje razporeditev
prostorov, problem so pre-
hodne sobe, ki pa postane z
oblikovanjem odprtega tlori-
sa nepomemben.
Predlagam vama naslednjo
rešitev: Vhod v stanovanje
predstavlja predsoba, ki se
uredi v delu skupnega pred-
prostora hiše. Zasnovana je
tako, da je v njej lahko poleg
omare za odlagajočo gardero-
bo postavljena tudi manjša
pisalna miza. Tlak v predsobi
je lahko parket ali laminat.
V delu vajinega stanovanja
naj stene ostanejo nespreme-
njene, loči naj se le kopalnica
in stranišče, obstoječa vrata
med sobami se odstranijo,
odprtine pa se primerno raz-
širijo (pri razširitvi se posve-
tujte s strokovnjakom za sta-
tiko).
Dnevna soba je opremljena
s trosedom, ki stoji ob steni,
ter s trosedom, ki je postav-
ljen v sredo prostora in je
mobilen. Tako se lahko po
potrebi premika ter naredi
prostor okrogh jedilni mizi,
ki stoji zložena ob njem ter
tako daje videz konzolne mi
ze. V dnevnem prostoru stoji;
ta tudi vitrina in omara. Tlak|
je lahko tekstilna obloga alij
parket.
Kuhinja ima delovne elei
mente v dveh linijah ter kotni]
štedilnik s kotno napo. V ku-i
hinji je tudi miza, ki se po]
potrebi poveča. Vrata v kuhi-'
njo so drsna in se odpirajo vi
steno, tlak je lahko keramika
ali laminat. Poleg kuhinje
sanitarni del z ločeno kopal
nico in sanitarijami. V kopal-
nici je kad, dvojni umivalniki
ter zidan tuš. Namesto zida-:
nega tuša je lahko ta del na
menjen tudi pralno sušilne-i
mu stroju, vendar naj bo lo-
čen s približno 1,8 metra vi-
sokim zidom, ki naj bo v celo-i
ti obložen v keramiko.
Spalnica je opremljena dia-'
gonalno, v njej je kotna vhod-'
na garderobna omara. Prav
tako je diagonalno postavlje-
na tudi postelja, kotni del za
posteljo je lahko izkoriščei^
za različne namene; knjige ali
stvari, ki jih rabimo sezon'
sko. Postelja je lahko na kole-i
sih. Tlak v spalnici je lahko|
enak kot v dnevnem prosto-'
ru. Kot vrata v kuhinjo so tudi|
vrata v spalnico drsna in se|
odpirajo v steno. Les v stano-"
vanju vama svetujem v barvii
češnje, talna tekstilna obloga!
pa je lahko v svetli beguel
barvi. Barva sedežne garnitu-'
re je lahko modra, škrlatno!
rdeča ali bež.
KLAVDIJA SITAKi
PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA
Pes pri prijateljih
če svojega psa ne morete vzeti s
seboj, se morate pravočasno pozanima-
ti za poskusno nastanitev pri sorodni-
kih ali prijateljih, najbolje pri nekom,
ki psa že dobro pozna.
Tudi tu je potrebno pripraviti prtljago
za selitev z vso potrebno opremo. Pustite
tudi točna navodila za hranjenje in za-
dostno zalogo najljubše hrane ter vme-
sne običajne priboljške. Enako velja tudi
za morebitna zdravila, ki jih potrebuje,
ter navodila za doziranje.
Sestavite tudi seznam, kaj ima vaša
žival posebno rada in kakšne navade ima
- čas hranjenja, kdaj ga peljete na potre-
bo, nega dlake, najljubše igre, božanje
itd. Pustite tudi potrdilo o cepljenju oz.
zdravstveno izkaznico ter seznam z nuj-
nimi telefonskimi številkami in naslovi:
vaš naslov na dopustu, naslov veterinarja,
veterinarsko bolnišnico, morebiti tudi na-
slov vzreditelja ali sorodnikov, na katere
se skrbnik vašega psa po potrebi lahko
obrne.
Tretja možnost za namestitev psa med
^dopustom je zavetišče za živali. Seveda so
resnično dobri pasji hoteli redki, prostor pa
omejen. Kdor želi najti mesto v času dopu-
stov, mora psa pravo&sno prijaviti. Najbolje
je, če vam drugi lastniki psov, vaš veterinar
ali lokalno društvo za zaščito živali svetujejo
kakšen zanesljiv hotel. Na vsak način pa si
pred tem hotel oglejte, da boste videli, ali
namestitev ustreza vašim predstavam.
Še en nasvet: Ko boste po vrnitvi z
dopusta šli po svojega psa, tega ne naredi-
te v »nedeljski obleki«. Kajti zvesti štirino-
žec bo svoje veselje ob snidenju gotovo
pokazal zelo izrazito...
DROBNI NASVETI
•Čebula je težko prebavljiva in marsikomu povzroča
želodčne težave. Pred pripravo jo potopite za nekaj minut
v vrelo vodo. Uporabljajte manjše glavice, ker so lažje
prebavljive kot velike.
•	Stare pozlačene okvirje lahko lepo očistite z bencinom;
nalijte ga v prazno stekleničko za parfum z razpršilcem in
pobrizgajte okvir. Nato ga zdrgnite s suho mehko krpo.
•	Grobo kožo na petah učinkovito omehča kopel, ki ste ji
dodah veliko žlico boraksa. Po desetih minutah zdrgnete
pete in jih zmasirajte s kremo za roke.
Št. 29..23. julij 1998
PETICA
NASVETI
47
KUHAJMO PO DOMAČE
Jedi za vsako priložnost
Poletna mesna solata
Potrebujemo; za juho: 1 šopek zelenjave za juho (korenje,
peteršilj, zelena...), 1 kg govedine za juho in 1 čebulo; za so/ato:
50 dag mladega krompirja, 2 šopa redkvice, 15 dag motovilcaali
mlade zelene solate, 1 šopek peteršilja, 8 dag pršuta, jabolčni
l<is, olje, sol, poper.
priprava: operite govedino in čebulo, ki je ni treba olupiti,
temveč jo prepolovite in na malo olja popražite. Nato zalijte s
hladno vodo. V še hladno vodo dajte govedino. Zelenjavo za
juho narežite na male kocke. Po uri kuhanja dodajte zelenjavo,
pOsolite, popoprajte in kuhajte še pol ure.
Krompir olupite, operite in narežite. Postavite ga v manjšo
posodo in zalijte s približno 4 dl juhe, da se v njej skuha. Med
kuhanjem krompirja juho dosolite. Temeljito očistite in operi-
te motovileč ali mlade liste zelene solate, ki naj se dobro
odcedijo. Medtem operite in sesekljajte peteršilj. Redkvici
odrežite liste in korenine, operite in narežite. Odcedite juho, v
kateri se je kuhal krompir in ga malo pokapajte z oljem. Juho,
v kateri se je kuhal krompir, uporabite za razredčitev kisa fn z
njim zalijte krompir. Pršut narežite na male kocke in ga
dodajte.še toplemu krompirju. Ko se juha skuha, jo odcedite,
zakuhajte in ponudite na začetku obroka. Govedino iz juhe
narežite na kocke in primešajte krompirju, dodajte redkvico in
zeleno solato, posolite, popoprajte in potrosite s sesekljanim
peteršiljem.
Teletina na italijanski način
Potrebujemo: 1,2 kg telečje-
ga stegna (4 zrezki), 3 dag
moke, 6 dag masla ali olja; za
omako: 3 čebule, 6 paradižni-
kov, 1 naribano limono, 1 koc-
ko za kokošjo juho, 2 dl črne-
ga vina, 1 žlico mlete rdeče
paprike, malo sladkorja, 2 ve-
jice bazilike, sol, poper.
Priprava: paradižnik v cedi-
lu operite z vročo vodo, ker ga
boste lažje olupili. Narežite ga
na kocke in iz odstranite koš-
čice. Operite in na zelo drob-
no narežite vejice bazilike ter
olupite in narežite čebulo.
Prav tako operite in naribajte
limono.
Robove teletine malo zareži-
te z nožem, da se med praže-
njem ne zavihnejo. V globok
krožnik nasujte moko in vanjo
položite meso. Pred cvrtjem
odvečno moko otresite. V po-
sodi na nizki temperaturi sto-
pite maslo in teletino cvrite 5
niinut z vsake strani. Nato od-
stranite meso iz masla. Na isti
niaščobi nato pražite čebulo
približno 5 minut, dodajte na-
rezane koščke paradižnika in
nialo sladkajte. Zelenjavi do-
dajte meso, ga popoprajte, po-
solite in potrosite z mleto pa-
priko. Vse skupaj zalijte z vi-
nom in 2 dl vode ter zakuhajte
jušno kocko. Vse skupaj po-
krijte in uro in pol dušite. Ob-
časno jed premešajte. ■
Dodajte baziliko in nariba-
no limonino lupino in dušite
pol ure. Na koncu preverite
okus in po potrebi dodajte še
Začimbe, predvsem pa dobro
Potresite s sesekljanim peter-
šiljem. Jed je mogoče pripravi-
ti tudi kak dan prej, preden jo
postrežete.
Polnjena pečenka
Potrebujemo: približno 1,2 kg težko svinjsko pečenko, 1 šop
peteršilja, 4 lisdče žajblja, 2 žlici gorčice, svinjsko mrežico; za
nadev: 20 dag mletega mesa, 2 stroka česna, 1 jajce, malo
naribanega muškatnega oreščka, 8 vejic peteršilja, 2 vejici
žajblja; za pečenje in omako: 1 čebulo, 1 dl suhega belega vina,
1/2 jušne kocke, 1 dl sladke smetane, 2 žlici gorčice, 2 žlici olja,
sol, poper; za omako: 3 paradižnike, 1 limono, 1 žlico olivnega
olja, paradižnikovo mezgo.
Priprava: svinjsko mrežico operite in namočite v hladno
vodo. Za nadev olupite česen in ga sesekljajte s peteršiljem in
žajbljem. Mletemu mesu primešajte jajce, sesekljane začimbe,
muškatni orešček, sol in poper. S pripravljenim nadevom
napolnite pečenko. Za pečenko sesekljajte zelenjavo, dodajte
gorčico, posolite, popoprajte in namažite meso. Mrežico obriši-
te in z njo ovijte pečenko. Zagrejte olje, meso posolite in opečite
z vseh strani. Nato pečenko odstranite iz maščobe. Na isti
maščobi prepražite olupljeno in narezano čebulo, ki jo zalijte z
vinom. Kuha naj se minuto, medtem pa neprestano mešajte, da
se karamelizirana plast na dnu posode popolnoma raztopi. V 1
dl vrele vode raztopite jušno kocko. Na čebulo dodajte meso,
zalijte z juho in dušite eno uro. Občasno ga prelijte z lastnim
sokom oziroma vrelo vodo po potrebi. Pečeno meso odstavite
na ogret pladenj in pokrijte z alu folijo. Za omako precedite sok
od dušenja, dodajte gorčico in smetano, nato pa vse skupaj med
nenehnim mešanjem pogrejte. Ponudite skupaj s pečenko.
Špageti s tuno
I^otrebujemo: 30 dag špage-
tov, 2 pločevinki tune, 2 dl
gostega paradižnikovega so-
ka, 1 pločevinko ribjih filejev,
1 korenje, 1 čebulo, 2 stroka
česna, 2 vejici bazilike, 1 žlico
olivnega olja, nekoliko vejic
peteršilja, sol, poper.
Priprava: olupite in drobno
sesekljajte čebulo ter očistite
korenje in ga naribajte. Česen
olupite, drobno sesekljajte in
stisnite. Zagrejte žlico olja in
prepražite čebulo, da poste-
kleni. Dodajte korenje in malo
popražite, nato še česen in
paradižnikov sok. . Ko zavre,
zmanjšajte temperaturo in do-
dajte narezane ribje fileje. Tu-
no precedite, vendar olje shra-
nite. Nasekljajte oprano bazi-
liko. Omaki primešajte tunino
in baziliko ter počasi dušite 10
minut. Medtem skuhajte špa-
gete in jih odcedite ter prelijte
s tuninim oljem. Omaki dodaj-
te sesekljan peteršilj. Špagete,
z omako ponudite zelo tople
in jih po želji potrošite z nari-
banim sirom.
Pripravlja: MAJDA KLANŠEK
ZDRAVILNE RASTLINE
Pravi pelin
Pravi pelin (Artemisia ab-
sinthium L.) spada v druži-
no košaric. Med številnimi
rodovi te družine je tudi rod
pelinov, ki obsega okrog 300
vrst večinoma aromatičnih
zelišč in polgrmov. Po veči-
ni so to stepske rastline in
rastejo v puščavskem okolju
Azije, Severne in Srednje
Amerike.
Pravi pelin ima v zemlji tr-
do, razvejano korenino, ki je
na svojih zgornjih koncih ole-
senela. Iz nje poganja več do
120 cm visokih stebel. Steblo
je zelo vejnato, okroglo in
srebrno dlakavo. Listi so raz-
meščeni spiralasto in so dva
do trojno pernati in po spod-
nji strani dlakavi. Spodnji li-
sti so dolgopecljati in pernato
razdeljeni, višji so vedno
krajši in na vrhu so nerazde-
ljeni, sedeči in suličasti. Sre-
brno dlakavi so tudi stebla,
vršički stebel
in ovoji cvet-
nih glavic.
Drobni, ru-
meni, okrogli
cvetni koški so
združeni v
dolgem olista-
nem latastemu
socvetju. Pelin
je vetrocvetka
in so zato nje-
govi cvetni
koški tako
neznatni. Plod
je podolgovata
rožka, brez
kodeljice. Vsa
rastlina diši in
je grenkega
okusa. Cveti
od julija do
septembra.
Raste podiv-
jan v bližini
naselij, ob po-
teh, cestah in
železnicah, po puščah, na
bregovih rek, v bližini vino-
gradov, po grobljah, smetiš-
čih, na nasipih, na suhih,
kamnitih tleh, pa tudi po vr-
tovih.
Nabiramo mlade liste in
cvetoče vršičke, preden se
rastlina razcveti. Nabrane li-
ste in vršičke sušimo v senci
na prepihu v tenki plasti in jih
pri tem večkrat premešamo,
da ohranijo svojo lepo zeleno
barvo. Z vodno destilacijo
lahko pridobimo brezbarvno
eterično olje, ki vsebuje gren-
čine in strupeni tujon.
Vsa rastlina, zlasti pa cveto-
či poganjki so močno aroma-
tični. Vsebujejo grenke snovi
absintin, anabsintin, iz kate-
rih nastane hamazulen, po-
tem eterično olje s tujonom,
izotujonom ter flavonoide.
Grenke snovi v pelinu reflek-
sno spodbujajo izločanje pre-
bavnih žlez želodca, jeter in
trebušne slinavke. Hamazu-
len pa zavira vnetne procese.
Zato ga v majhnih količinah
uporabljamo pri pomanjka-
nju teka, pri krčih v želodcu
in črevesju, pri želodčnem in
črevesnem katarju, pri nape-
njanju, bruhanju, driski, gli-
stavosti hd.. Spodbuja delo-
vanje jeter in izločanje žolča.
Krepi bolne in tiste, ki so
preboleli kakšno težjo bole-
zen.
Za zdravilo pripravljamo
čaj tako, da eno zvrhano kav-
no žličko poparimo s skodeli-
co vrele vode, pokrijemo in
pustimo, da se čaj ohladi. Na-
to precedimo in na dan popi-
jemo po požirkih do dve sko-
delici čaja. S tem se zelo poži-
vi delovanje želodca, zlasti
tedaj, ko je želodec in tudi
želodčni mehur oslabljen in
povešen. Najbolje je da pije-
mo grenek pelinov čaj zjutraj
na tešče. To spodbuja tudi
splošno počutje in naš imuni
sistem. Vendar pelinovega ča-
ja ne smemo piti več kot tri
tedne, ker se nam lahko zara-
di izredne grenkobe čaj zag-
nusi. Zelo razredčen pelinov
čaj, ki si ga pripravimo tako,
da eno žlico pelinovega čaja
razredčimo s skodelico tople
vode, pijemo po požirkih po
kosilu in po večerji, po pre-
stani operaciji zaradi žolčnih
kamnov.
Pelin običajno mešamo z
drugimi zdravilnimi zelišči.
Tako si lahko pripravimo čaj
za želodec, če vzamemo po
enakih utežnih razmerjih pe-
lin, kamilice, poprovo meto,
šentjanževke, meliso, žajbelj
in kolmeževe korenine. Dve
žlici te mešanice poparimo s
pol litra vrele vode, pokrije-
mo in pustimo, da se čaj ne-
koliko ohladi. Nato precedi-
mo in grenek čaj pijemo pol
ure pred jedjo pri pomanjka-
nju želodčne kisline, slabemu
teku, slabi, nezadostni preba-
vi, napihovanju, pa tudi za,
spodbujanje splošne telesne
odpornosti.
Iz pelina pripravljamo tink-
turo, tako da en utežni del
pelina namočimo v petih utež-
nih delih 70% alkohola. Dobro
zaprto steklenico postavimo
na toplo za 14 dni. Nato prece-
dimo in jemljemo po 15 kap-
ljic te tinkture na kozarec vo-
de, pol ure pred ali uro po
jedi. To lahko pijemo le nekaj
dni in še to pri želodčnih teža-
vah zaradi slabe hrane. Včasih
so iz pelina pridobivali liker in
žganje, kar pa je danes zaradi
škodljivih učinkov na živčevje
prepovedano.
Pelin namakamo tudi v do-
brem belem vinu tako, da vza-
memo 100 g posušenih lističev
in jih za 10 dni namočimo v
enem litru vina. Zanimivo pri
tem je to, da tako pripravljeno
aromatično vino vsebuje samo
grenko sestavino eteričnega
olja, ne pa strupene. Pol ure
pred jedjo popijemo šilce tega
vina in deluje kot aperitiv.
Če zaužijemo preveč pelino-
vih pripravkov, lahko pride do
zastrupitve, ki prizadene celo-
ten živčni sistem in povzroča
vrtoglavico, glavobol, privide,
potem splošno odrevenelost,
bebavost in telesno propada-
nje. To povzroča sestavina ete-
ričnega olja - tujon.
Piše: BORIS JAGODIČ
Sejte, presajojte, sadite, zalivajte,
negujte rastline; rahljajte in
prezračujte tla, pobirojte in predelujte
pridelke v času, ki je najugodnejši za
posamezne tipe rastlin In ki je
razviden iz koledarjo.
Naprošeni ste za poročno
pričo in treba bo katero reči.
Dober vzorec boste našli pri
nagovorih starešin v
Jureta Krašovca
knjigi
OHCET PO
STARI ŠEGI
šf. 29. ■ 2». Hq »98
48
• I f > f f )' • ■' '

TRAČNICE
Pojedina pred delitvijo
»Kar pohitel bom, mogoče je zadnja priložnost, da si lahko postrežem s tako obložene mize.
Nikoli ne veš, kaj se bo dogajalo v novih občinah - mogoče pa bodo bolj skope za takšne pojedine,«
si (mogoče) misli žalski župan Milan Dobnik, za katerega smo prepričani, da dobro pozna vse
pasti v zakonu o financiranju občin in ve, kako se bo v bodoče godilo manjšim občinam.
Namigovanje
Potem ko so v Žalcu ustano-
vili »županovo komisijo«, pri-
čakujemo, da bodo kmalu us-
tanovili še »Žolnirjevo komisi-
jo«. Bojimo se, da bosta obe
enako učinkoviti.
Balada o
šoštanjskem
mejniku
»1, kam bi del?«, se je že
davno tega spraševal Anton
Aškerc. Če bi v Šoštanju pre-
brali njegovo balado, bi vedeli,
da bi bilo najbolje, ko bi ka-
men oziroma mejnik pustili
tam, kjer je.
Menjava
žigov
Potem, ko so v Celju svetni-
ki z večino glasov podprli
preimenovanje Občinskega
sveta Mestne občine Celje v
mestni svet, so po objavi sta-
tutarnega sklepa v Uradnem
listu RS v sekretariatu mest-
nega sveta poskrbeli tudi za
obvestilo javnosti, naj vsi
»spremembo upoštevajo pri
nadaljnjem komuniciranju z
nami«.
Vse lepo in prav, le da bi
obvestilo sekretarja Mestnega
sveta MOC Bojana Rebca vze-
li precej bolj resno, če pod
besedilo ne bi udaril še žiga z
jasno izpisanim nazivom Ob-
činski svet Mestne občine Ce-
lje!
Po Gosposki v
obeh smereh
Predlog za v mapo »Obra-
čanje prometa na Gosposki«:
Kaj če bi dopoldne dovolili
vožnjo v smeri proti Narodne-
mu domu, popoldanskim
voznikom pa dovolili vožnjo
v smeri proti Savinjskemu
nabrežju?
Prosti strel
prinesel zmago
Dogajanja okoli Prihove so
zelo podobna nogometni tek-
mi. Po podaljških in neodloče-
nem rezultatu v državnem
zboru pa je neubranljivo
enajstmetrovko zabil nazarski
župan Ivan Purnat mozirske-
mu kolegu Jakobu Presečniku
- ali prevedeno v strankarski
jezik: LDS je v enajstmetrov-
kah premagala SLS.
NASMEH,
PROSIM
Tokratni nagrajenec je Zo-
ran Mirčič iz Celja, ki nam
je poslal kar precej šal. To-
krat objavljamo dve njegovi
šali.
Žalosti ni
»če te je zapustila žena, pa
pojdi z nami utopit žalost v
pijači,« vabijo prijatelji.
»Ne morem,« odgovarja
Francelj. »Ni nobene žalo-
sti.«
Dovoljenje
za osle
»Lepo prosim, če izdate
vozniško dovoljenje tudi mo-
jemu konju,« prosi Janez.
»To pa ne gre - konjem ne
izdajajmo vozniških,« ga
pouči strog uradniški glas.
»A j a? Zakaj pa potem do-
voljenje izdajate oslom?« se
ne more načuditi Janez.
ZANIMIVOSTI
Zvest lesu
Stanko Tratnik - modelar iz Šempetra v Savinjski dolini
Mineva petdeset let, odkar je Stanko Tratnik prvič začel
spoznavati les. Takrat se je namreč izučil pri mizarskem
mojstru Ivanu Sorčanu na Polzeli, kamor je hodil v uk iz
rodnega Andraža nad Polzelo, kratkohlač in bos, kot je
dejal, saj je bilo prva leta po vojni v izobilju predvsem
revščine.
Ljubezen do lesa je rasla in
se utrjevala v razmerje, ki se
lahko konča le z zadnjim slo
vesom. Seveda pa je Stanko
gledal tudi po dekletih. In
Frančiška iz njegove vasi mu
je bila še posebno všeč. Naklo
njenost je bila obojestranska;
vzela sta se in se nastanila
Šempetru, kjer sta si zgradila
hišo in delavnico. V začetku je
nekaj časa delal na Grmu pri
Novem mestu, kar 34 let v
mizarski delavnici na Polzeli,
potem pa kot samostojni obrt-
nik do upokojitve. Tak kot
Stanko je, seveda ni po upoko-
jitvi pospravil svojega orodja,
takrat je šele lahko prav spro-^
stil svojo domišljijo. Začel je
izdelovati makete in njegov
prvi tovrstni izdelek sta bila
njegova hiša in delavnica. Te-
mu je sledilo še mnogo drugih
izdelkov, najraje pa izdeluje
miniaturne kozolce in hiše.
Zelo rad pomaga tudi sose-
dom in slišali smo, da je celo
Jožetu Galiču, s katerim sta
soseda, izdelal vhodna vrata.
Vsekakor je prepričan, da bi
moral vsak človek, ko se upo-
koji, nekaj delati, marsikdo se
lahko izživlja v svojem osnov-
nem poklicu, tako kot Stanko,
mnogi pa bi morali izkoristiti
čas, ki jim je na boljo in početi
tisto, kar so si morda celo
življenje želeli, pa niso imeli
časa.	T. TAVČAR
Stanko Tratnik in del njegovih maket iz lesa.
VITEZI BELEGA MESTA
Št. 29.-23.ivlHl998