Naloge borcev in drugih naprednih sil »Posebno značilen za sedanje obdobje,« je nedaljevaJ tovariš Gaber, »pa je boj socialistič- nih in samoupravnih sil za ra- zvoj takdh proizvodnih odnosov, ki bodo omogočili, da bo delav- ski razred obvladal celotno dru- žbeno reprodukcijo in dobil odločujočo vlogo v družbeno- političnem življenju... Ustav- ne spremembe, kd smo jih že sprejeli ali ki jih pripravljamo, naj stvari postavijo tako, da dolbi delavski razred tisto ve- ljavo, ki mu kot ustvarjalcu presežne vrednosti pripada, z odločujočo vlogo pri delitvi pre- sežne vrednosti pa tudi odlo- čilni vpliv za nadaljnji razvoj Jugoslavije. To je bistvo bitke, ki jo dandanes bojuje delavski razred pod vodstvoni komuni- stov...« Vladimir šenk—Gaber pa je posebej poudaril vzgojo mlade-ga rodu in dejal: »Ta mladina naj bo usmerjena, kot so bili njihovi vrstniki za časa narod-noosvobodilnega boja, torej v duhu požrtvovalnosti in pripra-vljenosti žrtvovati vse za boj in revolucijo. S posebn© za-skrbljenostjo gledamo danes na razvoj vzgoje po mestih. Mladi-na je prepuščena ne le površni ali pa sploh nikakršni sociali-stični vzgoji, šundu, vestern ro-mantiki, ampak tudi pritisku potrošniške miselnosti in po-dobnemu. V šolah se komaj kaj govori o socializmu in NOB. Mladino vzgajajo kadri, ki so semintja svetovnonazorsko na-sprotni socializmu. Vpliv cerk-ve se na vse mogoče načine vtd-hotaplja v mladino. Vse bo nas skrbi... Prepričani smo, da je današnja mladina prav taka, kot so bili njeni vrstniki v času osvobodilnega boja in če bo pravilno vodena in kritično usmerjena, bo tudi njeno celot-no deiovanje pozitivno ...« Naj povzamemo še naioge borcev, ki jih je Vladimir šenk—Gaber stmil takole: »V vseh organizacijah in samo-upravnih organih bomo delova-11 v duhu pisma predsednika Tita in izvršnega biroja. Po-vsod bomo opozarjali na nepra-vilnosti v dmžbenem, gospodar-skem in kulturnem življenju. Zavzranali se bomo za stabdli-zacijo, za dobro, predvsem pa moralno poslovanje. Posebno pozornost je treba posvetiti vzgoji naše mladine in vpraša-nju šolstva na vseh ravneh. Borcd podpiramo akcijo, da bi z denarjem, ki ga delovni ljudje odvajajo za stanovanjsko grad-njo, zgradili in zagotovUi kar največ stanovanj za delavce z najnižjiml osebnimd dohodki. Zahtevamo konec špekulacijam z zemljišči, ki so eden povzro-čdteljev drage stanovanjske gradnje. Uvesti je treba red pri stanovanjski gradnji v ce-loti, bojevatl se moramo za resnično samoupravne odnose v stanovanjskem gospodarstvu. Zaostriti boj proti socialne-mu razlikovanju ne pomeni bo-jevati se proti vdšji življenjski ravnd delovnega človeka, saj je naš cilj postati bogatejša druž-ba, pomenl pa boj proti vsem tistim, ki s prevaTO, krimina-lom ali na kak drug nepošten način povečujejo svojo življenj-sko raven. S tem v zveai se moramo obrndti tudi proti sa-memu sebi ter idaološko razči-stiti z vsemi tistimi člani, ki niso sprejeli političnih in mo-ralnih norrn zveze komunistov. Bojevati se moramo proti pasi-vizaciji naših članov, kl nd ved-no le raaočaranost, ampak vča,-sih tudi užaljenost ali neskrom-nost. Moralni lik borca, komu-nista all nekomunista, naj bo tak kot za čase NOB, ko je s svojim osebnim zgledom zbu-jai občudovanje. Privdlegije, sa-movolja, razkol med besedami iin dejanji, dopuščanje ali spri-jazmiti se z negaitivnim, vse to je nezdružljivo z likom borca-revolucionarja ...« Na koncu se je Vladimir šenk—Gaber zavzel za svobodo in neodvisnost in za bratstvo in enotnost naro-dov Jugoslavije, ki je poroštvo za njeno trdnost.