St. 109 (15.21 Dleto U. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. MonteccN 6 - Tel. 040/77%600_ GOHCA-Drevored 24 mogglo 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1 c fin lin posneto RAČANA V GOTOVH I OUU UK SPH). N ABB.POST.GR. 1/50% CISALPINA GESTIONI S|\ V m/f mki 51 bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TOREK, 25. APRILA 1995 Velik im m levo sredino Bojan Brezigar 2e dejstvo, da je v nekaterih italijanskih deželah o zmagovalcu nedeljskih volitev odločala peščica glasov in da je preštevanje glasov pokazalo, da so ankete, raziskave in projekcije prisodile desnici več od tistega, kar je dobila, Priča o krhkosti italijanskega političnega zemljevida in še zdaleč ne potrjuje splošno uveljavljene teze, da bi v primeru predčasnih parlamentarnih VoHtev V Italiji zmagala desnica. Stranke, ki podpirajo Premiera Dinija in njegovo vlado imajo namreč tudi med volilci več glasov od Berlusconijevega desnega zavezništva Pa tudi pri predsedstvih dežel desnica ni požela rezultata, v katerega je upala, in je pristala precej nižje od načrtovanih 10 ali 11 dežel- nih predsednikov. Politična nestabilnost seveda ostaja in desnica bo verjetno v prihodnjih dneh zopet na ves glas zahtevala predčasne volitve. Prav malo verjetno je, da bi jih dosegla, kajti, kot rečeno, Dini sedaj nima večine samo v parlamentu, ampak tudi v državi. To pa pomeni, da bo v juniju referendum o Berlusconijevih televizijskih mrežah in se Italiji torej obeta zelo živahna politična pomlad, saj gre bivšemu premieru za nohte in bi uspeh referendumov lahko imel za posledico ne samo njegovo politično smrt, ampak tudi razpad njegovega medijskega imperija. Zato je kaj lahko pričakovati, da bo Berlusconi v prihodnjih dveh mesecih zaigral prav vse karte, kar bi znalo še povečati nestabilnost v državi. Ker junija predčasnih volitev ne bo, imajo sile, ki podpi-mjo Dinijevo vlado, možnost, da nadaljujejo s pogovori za sestavo volilnega zavezništva. To pa je možno samo z dejansko vključitvijo sredine, torej ostankov Ljudske stranke, ki je s svojo peščico glasov jeziček na tehtnici in lahko odloča o tem, kdo bo kje vladal: nekako tako, kot so dolga leta to delali Crarijevi socialisti. Vsekakor je za stranke leve sredine sedanje stanje velik izziv: ali mu bodo kos? Ob koncu še beseda o volitvah v krajih, kjer živijo Slovenci. Na Tržaškem in Goriškem velikih presenečenj ni bilo in zmaga Slovenske skupnosti v Steverjanu je edina sprememba znotraj slovenskega tabora. Pač pa je velika novost v dejstvu, da so bili v dva občinska sveta, v Zgoniku in v Repentabru, prvič izvoljeni tudi italijanski svetovalci, kar bo upravi prisililo k Uvedbu prevajalske službe. Izreden uspeh pa so sre-dinsko-levičarske liste dosegle v Beneški Sloveniji, kjer so so razmere v nekdanjem ktščansko-demokratskem fevdu bistveno spremenile: desna sredina je zmagala samo v sni občini Beneške Slovenije; v vseh ostalih je prevladala leva sredina s številnimi slo- venskimi župani. To pa prvič V Zgodovini spreminja mono-Polno stanje desnice in vzpostavlja nove odnose ob meji, dajs novega zagona vsem pobudam, ki so osnovane na Prijateljstvu in sožitju ob odprti meji ter daje veliko samozavesti vsem, ki v tistih krajih hočejo ostati Slovenci. ITALIJA / USTANOVE ZA JAVNOMNENJSKE RAZISKAVE SO SE KREPKO UŠTELE Leva sredina lahko računa na večino v parlamentu IZREDEN USPEH NAPREDNIH UST V VSEJ BENEŠKI SLOVENIJI VSE O VOLITVAH NA STRANEH OD 2 DO 11 Tako stranke v 15 deželah Forza Italia 22,3 % Nacionalno zav. 13,9% C C D 3,9 % Lista Pannella 1,3 % Severna liga 6,6 % L S (Blanco) 5,8 % Demokrati 3,3 % D S L 25,4 % Zeleni 2,9 % SKR 8,4% Drugi 6,2 % | NOV POLITIČNI ZEMLJEVID ITALIJE Na deželnih volitvah si je desnica zagotovila večino v šestih deželah (Piemontu, Lombardiji, Venetu, Kalabriji, Kompaniji in Apuliji), leva sredina pa večino v sedmih deželah (Emiliji-Romagni, Liguriji, Toskani, Umbriji, Markah, Moiizah in Bazilikati). j | zmaga desne sredine I j izid je še negotov I | avtonomne dežele, kjer ni bilo deželnih volitev RIM, VIDEM - Berlusconijevo desno zavezništvo je na nedeljskih volitvah prejelo mnogo manj, kot so mu napovedale ustanove za javnomnenjske raziskave na osnovi anket pred volišči. Vseh glasov še niso prešteli, vendar si je leva sredina zagotovila večino v sedmih deželah, desnica pa samo v šestih, med katerimi so vse tri velike industrijske dežele Severne Italije. V preostalih dveh deželah, Laciju in Moiizah, pri preštevanju vodita kandidata leve sredine, vendar samo za peščico glasov. Začeh so tudi šteti glasove za pokrajinske in občinske vohtve; v večini mest se bosta kandidata desnice in levice pomerila v drugem krogu 7. maja, v Firencah pa je že v prvem krogu zmagal levosredinski kandidat Primicerio. V dežeh Furlaniji - Julijski krajini je prišlo do pomembnih premikov v Beneški Sloveniji, kjer so povsod, razen v Podbone-scu, zmagali kandidati leve sredine. Gre za zgodovinski dogodek, ki ga še krepi potrditev Palettija v Reziji in premočna zmaga Mariniga v Spetru, torej župana, ki sta bila tarča številnih napadov zaradi njune odprte politike do slovenske manjšine. Pod pokrovitelj stvom Zastopstva Slovencev v Italiji SKGZ in SSO vabita m ENOTNO DEŽELNO PROSLAVO 50. OBLETNICE OSVOBODITVE IN ZMAGE NAD NACIFASIZMOM Doberdob, i. maja, ob 16. uri A SOM« \^rde Sgaravatti ORGANIZIRA TEČAJE ZA GOJENJE BONSAI TRST - Obalna cesta 6/1 Tel. 224177 (nasproti centra za fizika) VOLITVE / ŠTETJE GLASOV DEMANTIRALO VOLILNE NAPOVEDI EXIT POLL Levosredinska koalicija je dejanski zmagovalec volitev RIM - Štetje glasov je precej spremenilo sliko nedeljskih deželnih volitev. Ce so volilne napovedi exit poli nakazovale zmago desnice, vendar ne njenega nezadržnega prodora, so resnične številke pokazale drugega zmagovalca. Uveljavila se je levosredinska koalicija, ki je osvojila sedem dežel proti šestim Kartela svoboščin, medtem ko je v dveh deželah izid še negotov. Levosredinska koalicija je enakovredna Kartelu po številu glasov, če prištejemo še glasove Lige in SKP pa stranke, ki tekmujejo z desnosredinsko koalicijo, krepko presegajo 50 odstotkov glasov. Kako bo to lahko vplivalo na razplet ita- lijanske politične situacije? Težko je reči. Silvio Berlusconi je že napovedal, da bo za jutri sklical sejo predstavnikov Kartela, da se dogovorijo o novi zahtevi po takojšnjih predčasnih političnih volitvah. Na nasprot-nem-bregu pa je Romano Prodi pospešil »gojenje« Oljke in napovedal, da bi v njegovi vladni ekipi tudi Walter Veltroni, odgovorni urednik lista L’Unita in drugi mož pri Hrastu. Lamberto Dini je včeraj odletel v ZDA na sejo mednarodnega denarnega sklada. Nedeljski izidi so ga okrepili in baje ga tudi iz Washingtona spodbujajo, naj bi ne vrnil mandata takoj po pokojninski reformi. IZIDI DEŽELNIH VOLITEV V PRIMERJAVI Z IZIDI POLITIČNIH VOLITEV 27. MARCA 1994 STRANKA 1995 1994 Forza Italia 22,3 % 21,1 % Nacionalno zav. 13,9% 13,4% CCD* 3,9 % - Lista Pannella 1,3% 3,5% Severna liga 6,6 % 8,4 % L S (Blanco)** 5,8% 11,1 % Demokrati*** 3,3 % 4,6 % DSL 25,4% 20,4% Zeleni 2,9 % 2,7 % SKP 8,4% 6,0% Drugi 6,2% 8,8% Leta 1994 skupaj s Forza Italia Leta 1994 Ljudska stranka c Leta 1994 Segnijev pakt Novi predsedniki italijanskih dežel PIEMONT Enzo Ghigo - 39,9% (Foča Italia, Polo Popolare, Ude, Federalisti, Cattolici liberali, Ccd, Nz) Giuseppe Pichetto - 35,1% (DSL, Democraiici, Zeleni, Upokojenci, LS - Bianco) LIGURIJA Giancarlo Mori - 42,7 % (Progresisti) Sergio Magliola - 37,9 % (Polo Liberta) TOSKANA Vannino Chiti - 49,9 %(DSL, Zeleni, Laburisti, LS-Bianco, Severna liga. Liberali, Patto Democratici) Paolo Del Debbio - 36,2% (Forza Italia, Ccd, An, LS Buttiglione) UMBRIJA Bruno Bracalente - 60,1 % (Progetto democratico per rUmbria) Riccardo Pongelli - 38,8 % (Forza Italia- II Polo Popolare) LACIJ Piero Badaloni - 48,3 % (DSL, LS in demokrati. Zeleni) Alberto Michelini - 47,9 % (Forza Italia, Polo Popolare, Ccd, An) KAMPANIJA Antonio Rastrelli - 46,7 % (AN, Forza Italia, Ccd) Giovanni Vacca - 414 % (Progresisti in Democratici per la Campania) LOMBARDIJA IVENETO Roberto Fornagoni - 40^ % (Faza Mia, An, Bmsionati del Scie.Cbd) Diego Maš-274 %(UmbmiaDemocratica) Francisco Speroni -18^) %Sevema liga) Giancarlo Galan - 37,8 % (Forza Italia-Polo Popolare, An, Ccd) Ettore Bentsik - 32,7 % (Veneto Democratico Federalista) Objavljeni izidi niso dokončni, ker je bilo štetje glasov zelo težavno in počasno. V dvanajstih deželah ni dvomov o tem, kdo je zmagal in kdo je izgubil. Razlika v glasovih, ki so jih prešteli do 22. ure sinoči, kakor tudi projekcije, ne dopuščajo dvo-mbv o izidu glasovanja, medtem ko je v dveh deželah, Laciju in Abrucih, razlika premajhna, da bi lahko pred dokončnim štetjem dodelili zmago kateremu od kandidatov. Objavljamo, poleg imen zmagovalcev, tudi imena kandidatov, ki so se uvrstili na drugo mesto. EMILIJA-ROMAGNA Picr Luigi Bersani - 54,6 %(DSL, LS-Bianco, Patto Democratici, Pri-Federazione Laburisti, Zeleni) (iian Franco Morra - 31,7 % (Raza Italia, Ccd, An, LS - Buttiglione) MARKE Vito D'Ambrosio - 51,5 % (progresisti in Demokrati) Stefano Bastianoni - 39,2 % (Forza Italia, Polo Popolare, An, Ccd) ABRUCI Antonio Falconio - 47,9 % (DSL, Zeleni, LS -Bianco, Patto Democratici, SKP) Piergiorgio Landini - 47,5 % (Forza Italia, Polo Popolare, An, Ccd) * MOLIZE Marcello Veneziale - 50,5 % (DSL, Ad, Segni, Zeleni, SKP) Quintino Pallante - 49,5 % (Forza Italia, An, Ccd, LS - Buttiglione) APULIJA I Salvatore Di Stašo - 49,7 % (Forza Italia, An, Ccd, Polo Popolare, Ambiente Club) Luigi Ferrara Mirenzi - 45,9 % (DSL, LS, Zeleni, Laburisti-Psdi-Pri, Patto dei Democratici, SKP, Lega Italia Federale Puglia) BAZI LIKATA Angelo Raffaele Di Nardo - 55,1 %(LS, DSL, Laburisti, Demokrati, Patto dei Democratici) Gianpiero Perrt - 36,3 % (Forza Italia, II Polo Popolare, Ccd, An) KALABRIJA Giuseppe Ništico - 44,2 % (Polo popolare, Forza Italia, An, Ccd) Donato Veraldi - 37,2 % (Progresisti, LS - Bianco, Zeleni, Laburisti, Patto democratici) Težave in velike zamude pri preštevanju glasov RIM - Zapletena volilna zakonodaja je povzročila hude težave in velike zamude pri štetju glasov predvsem za deželne volitve, ki so potekale po povsem novem sistemu. Težave so imeli številni, predvsem priletni volilci, a tudi mnogi skrutinatorji in sami predsedniki volišč. V nekaterih primerih je celo prišlo tudi do nesoglasij in do ostrih prerekanj, ponekod so zato posegli karabinjerji in policija. Nekateri spori se bodo končali na sodišču. Težave in zamude je sinoči priznal sam notranji minister Antonio Bran-caccio, ki pa ni hotel na noben način komentirati zapletenega in tudi zelo nejasnega volilnega sistema za izvolitev deželnih svetov.. »To gotovo ne so- di med ministrove pristoj- mentira zmedo na vo- težkih pogojih dela po nje-nosti. Notranji minister liščih. govem pokazalo res velik mora le nadzorovati do- Minister Brancaccio je čut odgovornosti, sledno spoštovanje zako- vsekakor, kljub hudim za- Na sliki (Telefoto AP): nov«, je lakonično dejal pletom, zelo pohvalil sk- preštevanje glasov na Brancaccio novinarjem, ki rutinatorje in osebje na vo- nekem italijanskem vo- so ga spraševali, naj ko- liščih, ki je tudi v precej lišču.. OBČINSKE VOLITVE V VEČJIH MESTIH Primicerio novi župan Firenc Skoraj povsod pa bo za izvolitev županov potreben drugi krog FIRENCE - Tudi štetje glasov za občinske volitve se je še posebno v deželah, kjer so bile tudi deželne volitve, močno zavleklo. Po dosedanjih podatkih bo treba v skoraj vseh večjih mestih počakati na drugi krog, ki bo 7. maja. Izjemo vsekakor predstavljajo Firence, kjer so že v prvem krogu izvolili novega župana. To je Mario Primicerio (na sliki AP), ki je bil kandidat levice in ki je po sicer se neuradnih podatkih prejel skoraj 61 odstotkov glasov. Primicerio je premagal dosedanjega župana Giorgia Moralesa, sicer sociahsta, ki pa so ga tokrat kandidirale sile Kartela svoboščin in Ljudska stranka in se je moral zadovoljiti z 21, 5 odst. glasov. Naj omenimo, da je Nacionalno zavezništvo v Firencah nastopilo z lastnim kandidatom. RIM / LEVOSREDINSKA KANDIDATA V LACIJU IN ABRUCIH RAHLO V VODSTVU Leva sredina osvojila sedem dežel Kartel svoboščin zmagal v šestih RIM - Levosredinska koalicija se je odrezala bolje od tega, kar so napovedovale nedeljske napovedi exit poli. Osvojila je sedem dežel, proti šestim, kjer je zmagala desnoste-dinska koalicija Kartela svoboščin. V dveh deželah - Laciju in Abrucih -pa je izid še negotov, ker je štetje glasov počasno in glasovi kandidatov skoraj enakovredni. Leva sredina se je uveljavila v Liguriji, Toskani, Emilii Romagni, Umbrii, Molizeju, Bazi-likati in v Markah, medtem ko je Kartel osvojil Piemont, Lombardijo, Venelo, Kalabrijo, Apulijo in Kampanijo. V Laciju in Abrucih pa sta kandidata leve sredinePiero Badalo-ni (Laciju) in Antonio Fal-conio (Abruci) v rahli prednosti pred desnosredinskima tekmecema Albertom Michelinijem (Lacij) in Pierdm Landinijem (Abruci). Pozno zvečer se je v Laciju dodatno zapletlo, saj je Michelini napovedal, da bo zahteval prekinitev štetja, češ da so nau na voliščih proti pra- vilom razveljavili 70 tisoč glasov. Badaloni pa je tekmecu takoj očital »premalo spoštljivosti za zmagovalca, kdorkoli bo prevladal. Politični zemljevid Italije je zato nekoliko različen od tistega, ki so ga v nedeljo zveCer zarisale volilne napovedi zavodov za raziskovanje javnega mnenja exit poli. Sliko so zjutraj popravile volilne projekcije, nato pa še realni izidi. Čeprav niso še dokončni, ker je zapleten volilni sistem znatno upočasnil štetje glasov, slika nakazuje spremembe v politični geofrafiji in spreminja razmerje mod. Forza Italia ni vec prva stranka v državi, ker jo je Demokratična stranka levice dosegla in krepko prehitela. DSL je po začasnih podatkih presegla na vsedržavni ravni 25 odstotkov glasov, kar pomeni zanjo znatno uveljavitev, ki je tem pomembnejša, ker njen uspeh ni zbrisal ostalih komponent levosredinske koalicije. Tisti del Ljudske stranke, ki se je odločil za sodelovanje v levosredinski koaliciji in ki je za tajnika izvolil Ge-rarda Bianca, je ohranil dober del glasov Ljudske stranke. V primerjavi s političnimi volitvami so - sicer za spoznanje - napredovali tudi Zeleni. Edini, ki se ni odrezal najbolje, je bil Pakt demokratov, v katerega so se zbrali Demokratično zavezništvo, somišljeniki Maria Segnija in del socialistov. Samo, če bo možen dogovor z Bian-covo Ljudsko stranko, bo imela »Oljka« Romana Prodija dovolj trdno osnovo in bo protiutež DSL. Ce tak dogovor ne bi bil mogoč, bi »Oljka« samo malo vpliven grmiček v senci Hrasta Demokratične stranke levice. Med strankami, ki podpirajo vlado Lamberta Di-nija, je Severna liga sklenila, da nastopi sama. Marsikomu se je ta odločitev zdela tvegana, toda Um-berto Bossi je hotel očitno izmeriti s kolikšno volilno moCjo še razpolaga po vseh pretresih, ki jih je doživela stranka po nezau- piero Badaloni (levo) in Alberto Michelini, kandidata za predsednika dežele Lacij, sta uprizorila najbolj izenačen boj deželnih volitev (telefoto AP) prtiči Berlusconijevi vladi. Volilni izidi so pokazali, da je Liga še krepka sila zlasti v severnih deželah in da ima precejšnjo težo v vsedržavnem merilu. Toda prav tako jasno so tudi pokazali, da Liga sama sicer lahko tekmuje, ne more pa zmagati. Cena tega pa je bila zmaga Kartela v treh severnih deželah. Presenečenje nedeljskih volitev je tudi uveljavitev Stranke komunistične prenove. Kljub težavam in travmam, ki so jih komunisti doživeli v zadnjih Časih zaradi odnosa do Di-rtijeve vlade (parlamentarni skupini sta se dobesedno razbili), je stranka presegla 8 odstotkov glasov in s tem postala četrta italijanska stranka. Na drugem bregu je Kartel svoboščin sicer potrdil svojo moC, ki pa ni zadostna, da bi lahko vedril in oblačil v italijanski politični stvarnosti. Berlusconijeva Forza Italia je potrdila, da je v Kartelu najmočnejša sila, vendar je znatno zaostala za DSL. Nacionalno zavezništvo tudi ni napredovalo v tolikšni meri kot je upal Gianfranco Fini, predvsem pa njegova teža ni primerljiva s težo Forza Italia. Med komponentami Kartela se je uveljavil Krščanski demokratski center, medm kot je Marco Pan-nella s svojimi reformatorji doživel pekoč fiasko. In tudi Rocco Buttiglione najbrž ni veliko prispeval v »skupno blagajno glasov«. »Obogatil nas je s svojim in Formigonijevim glasov in z glasovi neštevilnih družinskih članov,« je jedko komentiral bivši minister. Giuliano Ferrara. Nedeljski volilni izidi so potrdili, da je Italija krepko razdvojena država. Nakazali pa so levi sredini možno perpektivo. Vprašanje je, ali jo bo znala izkoristiti. Finančnim trgom izidi kar ustrezajo MILAN - Negotov, vendar ne prestrašen, brez velikih nihanj in z zmernim znižanjem (Mib -0, 71, Mib-tel -0, 52, Mib-30 -0, 61%), tak je bil včerajšnji povolilni borzni sestanek, na katerem je bilo poslov za komaj 280 milijard lir. Pravo oceno volilnih izidov je pričakovati komaj jutri, po današnjem prazničnem premoru, vendar po prvih znakih sodeč velika uravanovešenost med političnimi silami borze ne moti. Nasprotno, zmanjšuje možnost političnih volitev v juniju in zagotavlja večjo trdnost Dinijeve vlade pri njenih prizadevanjih za pokojninsko reformo, menijo posredniki. Finančni trgi torej pričakujejo, da bodo volilni rezultati omogočili nadaljevanje dela Dinijevi vladi, pokojninsko reformo in omejevanje inflacijske stopnje. Hkrati pa veliko pozornost namenjajo današnjemu vrhu sedmerice velikih, od katerega veliko pričakujejo vsi mednarodni trgi. »2e dolgo pravim, da se borza ne boji vec levice,« pravi Ettore Fuma-galli, predsednik borzne posredniške družbe Banconapoli Fumagalli Sim, »toda dejstvo, da ne obstaja nobena prepričljiva večina, lahko trgom koristi. Oddaljuje namreč datum političnih volitev in omogoča Diniju, da konča svoj program.« Enako menita tudi Urbano Aletti, borzni dekan in predsednik posredniške družbe Aletti Sim, in Francesco Taranto, ki upravlja grupo Prime. »Cene niso popustile, trg je miren in na splošno lahko reCemo, da je borza v resnici Diniju dala zaupnico in da ga morda tudi opogumlja k nadaljevanju dela,« pravi Aletti. Po Tar ant ovih besedah pa je največja zasluga volilnih izidov ta, da se velike ekonomske in finančne teme takoj vračajo na dnevni red. »Vlada se mora ukvarjati s pokojninsko reformo, se jeseni lotiti finančnega zakona in takoj ukrepati za omejevanje inflacije.« Ravno inflacija je ena bistvenih skrbi finančnih trgov, ki jo je prav včeraj še povečalo zvišanje obrestnih stopenj na dražbi državnih zadolžnic BOT in tudi podražitev Fiatovih avtomobilov. »Že dolgo nismo doživeli, da bi bil trg tako malo občutljiv za volilne izide,« pravi Domenico De Angelis iz Pasfin Security Sim. »Delno gre to pripisati zmešnjavi, ki je spremljala objavo prvih projekcij, delno pa tudi novim signalom o višanju inflacije.« Po De Angelisovi presoji bi inflacija lahko celo ogrozila načrt za pokojninsko reformo, saj bi sindikati utegnili zahtevati preklic sporazuma o ceni dela. Mario Zaffa-roni, pooblaščeni upravitelj družbe Uniprof Sim pa ocenjuje pokojninsko reformo kot »zadnjo in ključno točko programa Dinijeve vlade, za katero tuji investitorji pričakujejo, da bo zelo rigorozna«. V teh dneh tujcev na milanski borzi ni videti, vendar operaterji ne izključujejo, da se bodo od jutri spet vračali. Ce jim bo seveda dolar to dovolil. In že smo pri denarnem trgu, kjer lira ni doživela večjih nihanj glede na pretekli petek. Marka je veljala okrog 1.250 lir, dolar, ki je na mednarodnih trgih doživel nov spust, pa je glede na petek izgubil 17 lir in pristal pri 1.707, 8 lire. Volilni izidi silijo levo sredino in SKP k iskanju skupnega jezika Kartel svoboščin zahteva takojšnje predčasne politične volitve RIM - Volilne projekcije in začasni podatki iz neposrednega štetja glasov so v precejšnji meri popravili politično sliko italije, kakršno so zarisale volilne napovedi exit poli. Te razlike so po eni strani silile stranke k večji previdnosti v ocenjevanju (umolknil je zlasti Kartel svoboščin, kateremu so volilne napovedi exit poli obetale dokajšen uspeh), po drugi pa so zlasti med strankami, ki nasprotujejo Kartelu, spodbudile raz-ntišljanje in politično dinamiko, ki so jo predvolilna nasprotja zavrla. Kartel svoboščin se včeraj ni spuščal več v ocenjevanje volilnih izidov (edina izjema je bil Krščanski demokratski center Pierferdinanda Casinija, ki je bil zelo zadovoljen z doseženim rezultatom), ampak je svoje izvajanje osnoval predvsem na treh tezah. Prva teza je, da je Kartel svoboščin homogena koalicija, medtem ko na nasprotnem bregu ni take homogenosti in zaenkrat sploh ni mogoče govoriti o neki koaliciji. Se zlasti Kartel poudarja »problem treh B«, se pravi domnevni nezdružljivosti stališč Severne lige Umberta Bossija, Ljudske stranke Gerarda Bianca in Stranke komunistične prenove Fausta Bertinottija. Druga teza kartela je, da so volilci dali absolutno večino glasov strankam, ki hočejo, da bi bile predčasne politične volitve že junija (pri tem glasove Kartela seštevajo z glasovi SKP). Tretja teza je, da sta se krepko uveljavili SKP in Demokratična stranka levice, pogorel pa naj bi center. Koordinator Forza Italia Cesare Previti pa je poleg tega skušal še odpraviti kot »staro tolmačenje, vezano na proporč-ni volilni sistem, trditev, da so nedeljske deželne volitve potrdile zaupanje volilcev strankam, ki podpirajo vlado Lamberta Dinija«. V.odja KDC Casini je k temu dodal še trditev, da so volitve pokazale, kako labilno je ravnovesje v parlamentu in da bi samo takojšnje predčasne politične volitve lahko zagotovile državi večjo stabilnost. Neznanka, ki je Kartel ni znal razvozlati, je bilo vprašanje, kolikšen je bil prispevek Rocca Buttiglioneja k glasovom Forza Italia. Prevladovalo je mnenje, da prispevek v številu glasov ni bil izreden, medtem ko bi v perspektivi lahko bil znatno večji politični in programski prispevek. S tako razlago ni soglašal Buttiglione, po katerem je bil njegov prispevek precejšen. Precej različne so temeljne ugotovitve sil, ki naprotujejo Kartelu. Po njihovem tolmačenju volilnih rezultatov Kartel svoboščin v nedeljo ni zmagal. Nasprotno volilni rezultati dokazujejo, da so stranke, ki so povzročile odstop Berlusconijeve vlade in podpirajo sedanjo Dinijevo, pravilno doumele voljo volilcev. Zato padec Berlusco- nijeve vlade ni bil nobena prekucija. Predstavniki teh strank so soglasno podcrtali, kako je Kartel daleC od absolutne večine glasov. Izid volitev spodbuja dogovarjanje. Izjave so bile vse v tem smislu. Pri DSL so napovedovali prizadevanje za oblikovanje širše koalicije, o usklajevanju stališč od Bertinottija do Bossija je govoril predstavnik Zelenih, medtem ko se je blok sredinskih sil, ki se je poimenoval za Demokrate zavzel, da bi sredinske sile Cimprej oblikovale tisto »Oljko«, ki bi skupno s Hrastom Demokratične stranke levice lahko utrdilo kandidaturo Romana Prodija za bodočega premiera. Za dogovarjanje se je zavzela tudi Stranka komunistične pre- nove, ki je s tajnikom Faustom Bertinottijem poudarila, da bo skorajšnja razprava o pokojninski reformi v parlamentu preizkusni kamen za obnavljanje enotnosti levice. Dokaj neprizadet opazovalec italijanskega dogajanja kot je bivši predsednik republike Francesco Cossiga je ocenil, da je na nedeljskih volitvah zmagala levica, saj sta DSL in SKP dosegli raven, ki je ni dosegla niti nekdanja KPI. Po njegovem mnenju pa bo na političnih volitvah levica lahko uspela, Ce se ne bo pretvarjala. Kartel svoboščin pa je bil po njegovem mnenju poražen, ker ni imel ne ustrezne taktike ne politične strategije in je bil poražen. VOLITVE V BENEŠKI SLOVENIJI / V ŠPETRU POTRDITEV ZUPANA FIRMINA MARINIGA, V REZIJI PA LUIGIJA PALETTIJA Zgodovinski zasuk v Benečiji: velik uspeh naprednih list ČEDAD - Upravne volitve v Benečiji so zabeležile zgodovinski zasuk. Z izjemo Občine Podbonesec, so namreč v vseh ostalih občinah Na-diških dolin zmagale napredne liste, v glavnem je slo za levosredinske koalicije. Enkratnemu uspehu v Na-diskih dolinah gre dodati še povsem prepričljivo zmago napredne liste v Reziji, ki ji je načeloval dosedanji župan Luigi Paletti, ter zmagi levo-sre-dinskega kartela v Bardu in Tipani. Največje presenečenje pa je tokrat pripravila Občina Speter, za katero sta vladali velika negotovost in pričakovanje, saj gre za največjo občino Nadiških dolin in obenem za kul-turno-gospodarsko središče naše nacionalne skupnosti. V tej občini je napredna lista dosedanjega župana Fir-mina Mariniča zmagala s presenetljivo prednostjo pred desno sredinskim kartelom in listo Severne lige. Med Mariničem in desničarsko kandidatko Saccujevo je skoraj 500 glasov razlike in to v občini, ki šteje manj kot 2 tisoč prebivalcev. Velik volilni uspeh naprednih list odpira v Benečiji novo poglavje in dokončno postavlja v arhiv vso povojno demokrščansko nadvlado, ki se je tukaj izkazovala z nazadnjaško in protislovensko valenco. Veliko večino občin v Benečiji bodo odslej upravljale liste, ki so se izrekle za vrednotenje specifičnosti tukajšnje kulture in za vsesplošni napredek v duhu solidarnosti in sožitja. Novi upravno-politični zemljevid je pomemben tudi z vidika dobrososedskih odnosov in večjega sodelovanja z bližnjo Slovenijo. Ne pretiravamo, ko ugotavljamo, da to res pomeni začetek novega poglavja v zgodovini tega območja. Zanimivo je tudi dejstvo, da bo nova volilna sprememba sprožila stvarne zamenjave tudi znotraj gorske skupnosti za Nadiške doline, ki so jo doslej vedno upravljali demokrščanski predstavniki in ki se je »izkazala« predvsem zaradi statičnosti in pomanjkanja jasne vizije. GRMEK V Grmeku je po petih letih de-mokrščanskega upravljanja ponovno zmagala napredna lista, ki je za 6 glasov (207:201) premagala sredinsko-desno koalicijo. Nov župan iz grmeka je Paolo Garhaz, dosedanji predstavnik opozicije. Na zmagoviti listi je tudi Fabio Bonini. PODBONESEC Edino v tej občini je zmagala središčna lista, ki je za župana predlagala Nicoloja Merseglia. Ta lista je zbrala 595 glasov, 312 glasov je zbrala lista »Uniti per Pulfero« (Županski kandidat je bil Aldo Mazzola), v kateri so kandidirali predstavniki z vseh političnih vetrov. Govori se, da nosi za zmago sredinske liste veliko zaslug dosedanji župan Romano Specogna, demokrščanski lider v Nadiških dolinah. SOVODNJE V Sovodnjah slavijo člani napredne liste nepričakovano zmago. Za 8 glasov so nameč premagali sredinskega kandidata Micheleja Oballo, ki je veljal za nespornega favorita. Volilci pa so odločili drugače in nagradili županskega kandidata Pasqualeja Pe-tričiča, ki je zbral 263 glasov, Oballi je šlo 255 glasov, predstavniku fede-deralistov Qualli pa le 7 preferenc. SPETER Kot smo že rekli, je v Spetru prišlo do velikega presenečenja, ki ga ni nihče pričakoval. Do nedelje je namreč veljala napoved, da bo o zmagovalcu odločala peščica glasov. Zgodilo pa se je, da so volilci nagradili dosedanjega župana Firmi-na Mariniča (na sliki) in njegovo ekipo in to z izrednim konsenzom. Napredna Isita je zbrala 891 glasov, desničarski pol svoboščin 400, Severna liga pa 150. Zupan Firmino Marinič nam je takoj po razglasitvi rezultatov povedal naslednje: »Moram priznati, da nismo pričakovali takšnega konsenza (več kot 65 odstotkov glasov). Ljudje so očitno nagradili stvarnost in treznost naših predlogov in kaznovali nasprotnike, ki so konsenz iskali le z lažjo in z obrekovanjem. Sam sem bil večkrat tarča neštetih napadov in hudih obrekovanj. Ljudje pa tokrat niso nasedli, kot so nekateri računali, in prevladal je razum. Zmaga v Spetru in sploh velik uspeh naprednih list v Nadiških dolinah odpira novo poglavje v naši beneški stvarnosti. Ljudje so nagradili tiste upravitelje, ki so izbrali smer gospodarske rasti in kulturne valorizacije naših krajev. Kaznovali pa so tiste, ki so si nadejali, da bodo z nacionalističnimi izpadi želi ponoven uspeh, kot se je v teh krajih na žalost dogajalo preveč časa.«. SREDNJE Mladi Slovenec in aktivni član beneške skupnosti Claudio Garhaz je novi župan Srednjega. Proti vsakemu pričakovanju je v dosedanjem fevdu KD premagal sredinsko in desničarsko listo in povečal število tistih občin, ki so se opredelile za napredne uprave. Napredna lista »Insieme per Stre-gna« je zbrala 151 glasov, sredinska lista »Per crescere« 119, lista »Per il nostro futuro« 86, federalisti pa 6. SV. LENART Dosedanjo demokrščansko hegemonijo je pretrgal predstavnik napredne liste Lorenzo Zanutto, ki je zbral 385 glasov. Njegov neposredni županski konkurent Giuseppe Chiu-ch, pripadnik sredinske liste, je dobil 236 glasov, desničarska lista »Liberta e democrazia« 172, federalistična lista pa 35. REZIJA Tudi v Reziji, kot je pred nedeljskimi volitvami ugotovil sam Luigi Paletti, so ljudje znali ocenih, kdo dela v korist skupnosti in kdo gradi na demagogiji. Napredna lista Luigija Pa-lettija (na sliki) je premočno zmagala (574) in zadala pekoč poraz bivšemu demokrščanskemu Zupanu iz Rezije Pericleju Beltrameju (373). Velika razlika med obema listama očitno nagrajuje dosedanjo občinsko upravo, ki je znala delati v korist celotne sku-pnopsti. Ne smemo pozabiti, da se je Palettijeva uprava izkazala posebno kar zadeva valorizacijo rezijanske kulture in sploh stvarnosti te doline. BARDO Dosedanji župan Maurizio Mizza je bil potrjen na to mesto. Napredna lista, ki ji je načeloval, je zbrala 334 glasov, medtem ko je druga, desno-sredinka lista (županski kandidat je bil Claudio Noacco) zbrala 199 glasov. Na Mizzovi listi je bil izvoljen Viljem Cemo. TIPANA Lista »Insieme per crescere«, ki je bila izraz levo-sredinskega razmišljanja, je zmagala v Tipani in za župana izbrala Mariso Filipig. Zbrala je 316 glasov, 99 več od konkurenčne liste »Rilancio e sviluppo«, ki ji je načeloval Livio Prešeren. Na zmagoviti listi je bil izvoljen tudi Sandro Pascolo, aktivni kultumo-športni delavec iz Tipane. NABORJET OVČJA VAS Napredni listi, ki jo je vodil Edi Kravanja, ni uspel podvig. Zmagala je sredinska naveza in za župana potrdila Srefana De Marchija. Ta lista je zbrala 517 glasov, Kravanjeva pa 226. Na zmagoviti listi je bil izvoljen tudi Ali Oman. ČEDAD »Gospodu Čedada«, dosedanje-mun županu Giuseppeju Pascoliniju, ki je vodil listo Ljudske stranke, je uspel prvi del načrta: prišel je v balo-tažo. Sedmega maja se bo potegoval s kandidatom napredne liste Bernar-dijem, ki je proti vsakemu pričakovanju zasedel 2. mesto in to le za 0, 6 odstotka glasov manj od Pascolinija. Dokajšnje razočaranje je povzročila lista pola svoboščin (Legovini), ki je zasedla 4. mesto, medtem ko je presenetila lista Moratti (Segnijevi pristaši), ki je prišla na 3. mesto Slabo so se obnesli ligaši, ki so zbrali le 10 odstotkov glasov. Vrstni red list je naslednji: Pascoli-ni (PPI) 25,5 odstotka, Bernardi (napredna lista) 24,9, Moratti (Segnijevi pristaši) 20,5, Legovini (pol svoboščin) 19,1 in Domeniš (SL) 10. PRAPROTNO Dosedanji socialistični župan Gianpiero Cevolatti, ki je sestavil napredno listo, je zmagal v Praprotnem. Zbral je 351 glasov in vidno prehitel predstavnika obeh sredinskih list. AHTEN Predstavnik levo-sredinske Isite »Per Attimis« Maurizio Malduca je postal župan Ahtna. Zbral je 714 glasov, 111 več od Enza Degana, predstavnika sredinske liste. NEME Predstavnik Ljudske stranke Renato Picogna je premočno zmagal v Nemah. Zbral je 1224 glasov, predstavnik zmemo-levičarskega kartela Valter Tosolini je zbral 534 glasov, levičarski županski kandidat Sandro Vizzuti pa 162. RUDIPAVSIC Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM. Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044. fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni tir. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTKEST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG HfURLANIJA / MEDTEM KO SE BOSTA ZA OBČINO VIDEM POMERILA OL1VOTTOVA IN BARAZZaH Za videmsko pokrajino v balotaži Pelizzo in Venier VIDEM - V nedeljo so bile volitve tudi za obnovitev videmske občinske uprave, kakor še za obnovitev videmske in pordenonske pokrajinske uprave. V videmski občini ni noben od županskih kandidatov prejel absolutne večine glasov, zaradi česar bo v nedeljo, 7. maja, na sporedu drugi krog volitev. V njem se bosta pomerila kandidatka Kartela svoboščin Silvana Oli-votto, ki je prejela 27.387 ali 42, 4 odstotka glasov, ter kandidat leve sredine Enzo Barazza, ki je prejel 17.869 ali 27, 6 odstotka glasov. Prvo so podpirale stranke Nacionalno zavezništvo (14, 4 odstotka), Forza Italia (24, 2), De- mokrščanski center (3, 3) in Lista Pannella (1, 6). Barazzo pa so podpirale stranke oz. gibanja Pakt demokratov (2, 9), Laburisti (7), DSL (14, 5) in Zeleni golobice (5,5). Kandidat Ljudske stranke in Severne lige Italo Ta-voschi je prejel 17,8 odstotka glasov, kandidatka SKP Nedeida Ponte 5 odstotkov, kandidat Furlanske lige Alberto Di Caporiacco 2,8 odstotka, kandidatka liste Nuova Udi-ne Anna Maria Germi-ni 1, 9 odstotka in kandidat liste Per Udine 2, 4 odstotka glasov. Drugačno sliko pa nudijo volilni izidi za obnovitev videmske pokrajinske uprave. Tudi v tem primeru ni nobeden od kandidatov za predsednika prejel absolutne večine glasov, zaradi česar bo 15. aprila drugi krog volitev. Toda balotaže se bosta v tem primeru udeležila kandidat Kartela svoboščin Giorgio Venier Romano, ki je prejel 126.382 ali 38, 3 odstotka glasov, in kandidat Ljudske stranke ter Severne lige Gio-vanni Pelizzo, za katerega se je izreklo 94.904 ali 28,7 odstotka volilcev. V okviru Kartela svoboščin je največ glasov požela Forza Italia (22, 1 odstotka), sledijo pa NZ (11, 8), Demokrščanski center (3) in Lista Pannella (1, 4). kandidat Furlanske lige Alberto di Caporiacco je prejel 3, 9 odstotka glasov, kandidat SKP Roberto Valentini 6, 5 odstotka, kandidat DSL Mario Banelli 15, 3 odstotka, Kandidat Zelenih in Pakta demokratov Mauro Bigot pa 7, 3 odstotka. Niti v pordenonski pokrajini niso izvolili predsednika, saj noben od kandidatov ni prejel potrebne absolutne večine glasov. V nedeljo, 7. maja, se bosta v balotaži pomerila kandidat Ljudske stranke, Severne lige in gibanja La grande pro-vincia Alberto Rossi, za katerega se je izreklo 60.218 ali 34, 4 od- stotka volilcev, ter kandidat Kartela dobrega vladanja Aldo Boschi, ki je prejel 53.919 ali 30, 8 odstotka glasov. V Kartelu dobrega vladanja niso nastopale posamezne liste desnice. Severna liga je požela 19,6 odstotka glasov, Ljudska stranka 12,4 odstotka, La grande provincia pa 2, 4 odstotka. Kandidat SKP Gino Gaiatto je prejel 2 odstotka glasov, kandidat liste Autonomia Friuli Lorenzo Ettore Magagnotti 3,4 odstotka, kandidat Demokratične levice Roberto Gampagner 19,3 odstotka in kandidat gibanja Naravnega zakona Primo Perosa 1,5 odstotka. Zgonik: 1.853 upravičencev, 1.562 volilcev (84,3 %). Bele: 16, neveljavne: 19 skupnost Polo per Sgonico GLASOVI ODSTOTKI ZUPAN 943 61,7 % TAMARA BLAZINA 278 18,2% 306 20,1 % SVETOVALCI Alenka Obad (75), Giovanni Romagna (72), Barbara Briščik (62), Mario Kralj (46), Bruno Pegan (45), Mitja Gialuz (33), VValter Orel (32), Debora Stegel (29). Prva neizvoljena: Patrizia Regalzi (27). Joško Gruden (žup. kandidat), Slavko Škerlj (21). Prva neizvoljena: Jasna Briščak (9). o Umberto Ercolessi (žup. kandidat), VValter Persi (39). ^ Prvi neizvoljen: Mario Verbacci (19). 62 ODSTOTKOV GLASOV ZA LISTO »SKUPAJ - INSIEME« Volilci potrdili zaupanje dosedanji upravni večini Volilna preizkušnja v zgoniški občini je stekla po predvidenih tirnicah in sestava novega občinskega sveta odgovarja pričakovanjem. Zmagovita lista »Skupaj - Insie-toe« se je moCno uveljavila in zbrala skoraj 62 odstotkov glasov, od katerih je kar nekaj odstotkov »odšcipnila»ita-lijanskemu polu. Potrjeno županjo Tamaro Blazina je podprla večina občanov, ki so obenem potrdili zaupanje dosedanjima zunanjima odbornikoma Obadovi in Peganu. Najvišje število preferenčnih glasov (75) je zbrala dosedanja odbornica za kulturo, šport in šolstvo Alenka Obad, v novem občinskem svetu pa so si ženske zagotovile kar štiri mesta, kar je neke vrste rekordna uveljavitev »nežnega spola»v krajevnem merilu in nekako v skladu z zakonskimi določili (tretjina sedežev naj bi bila rezervirana za žensko komponento). Znana je tudi sestava odbora zgoniške občine (število odbornikov se je na osnovi novega volilnega zako-Ua znižalo od 4 na 2). Tamara Blazina je še pred Volitvami izbrala svojo »ekipo« in potrdila dosedanja odbornika, Rado Milic bo še dalje podžupan, efektivni odbornik Pa bo Lucijan Milic. Vseh osem izvoljenih na listi »Skupaj - Insieme« )e prvič prejelo svetovalski mandat, tako da je bile prenova res temeljita. Slovenska skupnost je obdržala svoje pozicije in celo rahlo izboljšala vo-|ilni konsenz, s Cimer si je zagotovila dve od štirih predstavnikov iz vrst ppozicije. Dva svetovalca je izvolila desničarska lista »II polo per Zgonico«, ki pa je prav gotovo racu-pala na boljši uspeh, saj je v primerjavi z evropskimi volitvami »izgubila« skoraj 15 odstotkov potencialnih »italijanskih« glasov, ki so se očitno prelili na zmagovito listo. To pa pomeni, da ljudje odklanjajo politiko kontrapozicije in et-jucne konfrontacije, volilni izid pa ustvarja še boljše pogoje za utrjevanje plodnega sožitja med tu živečima narodnima skupnostima. (b) Ugodni odmevi na volilne izide V dvorani občinskega sveta v Zgoniku, kjer so bili razobeseni volilni izidi, je Se pred 11. uro zjutraj zmagovita koalicija nazdravila uspehu s penečim vinom. Bivši Zupan in podpredsednik deželnega sveta MiloS Budin se je zadovoljno muzal ob preverjanju zadnjih, nekoliko spodbud-nejsih izidov na vsedržavni ravni in seveda ob prodorni uveljavitvi liste »Skupaj - Inise-me«. Mislim, da je to bila izbira v duhu leta 2000. V občinski upravi se prepoznavajo Slovenci in Italijani, kar je povsem normalno. Občani priznavajo tej Usti, ki je naslednica napredne liste, da ima občutljivost za novo realnost, kateri se je znala prilagoditi v teh letih«. NajveCje število preferenčnih glasov je zbrala dosedanja odbornica Alenka Obad, ki ni mogla verjeti svojim oCem. »Upala sem v izvolitev, nisem pa pričakovala, da bom dobila največ preferenc. Očitno so občani cenili rezultate mojega truda, ki sem ga vložila kot odbornica za kulturo, Sport in Šolstvo. Tudi Ce ne bom veC od- bornica, bom skušala dati svoj doprinosi kot svetovalka.« Tudi dosedanji odbornik Bruno Pegan je bil vidno zadovoljen. »Volilci so potrdili zaupanje dosedanji upravni večini, ki se predstavlja v občinskem svetu s tolikimi novimi obrazi. Pozitivno je, da so tudi italijanski volilci nagradili naše delo. Osebno se bom Se naprej trudil, da bi uprava dobro delala in kjer bo potreba, bom rade volje »dal eno roko«. Podžupan Rado Milic sicer ni prestal volilne preizkušnje, a bo vseeno obdržal funkcijo, ker je Županja že pred volitvami izbrala svoja sodelavca. »Izid volitev je zelo pozitiven, z vključitvijo tudi italijanskih kandidatov smo posredno »pomagali« tudi Slovenski skupnosti. Upravno delo se bo sedaj nadaljevalo po dosedanjih tirnicah in dobrodošla bo seveda pomoč Slovenske skupnosti, s katero moramo čimbolj aktivno sodelovati. Dosegli smo tudi cilj, da imamo svetovalce praktično iz vseh vasi naše občine.« Županski kandidat Slovenske skupnosti Jožko Gruden bo skupaj s Slavkom Skrijem zastopal stranko lipove vejice«. Zahvaliti se moram volilcem, da so razumeli resnost sedanjega trenutka in da so nam zagotovili večjo bero glasov. Realistično nismo mogli pričakovati zmage in zato smo se zavzeli, da bodo v opozicijski skupini domači svetovalci, ki bodo s svojimi priporočili vzpodbujali in dopolnjevali delovanje uprave. Želim si tvorno sodelovanje z večino, ki naj bi Se bolj prišlo do izraza v tej mandatni dobi med skupinama, ki sta odraz krajevnega Življa. Menim, da niso bile Se izčrpane vse možnosti sodelovanja in poiskati bo treba Se nove oblike. Slovenska skupnost je realno dobila to kar predstavlja njeno trdo jedro in če bi izvolili le enega predstavnika, bi to bila prehuda kazen. Z izvolitvijo dveh predstavnikov »pola« bo treba pač upoštevati to realnost in uvesti prevajalsko službo. Ce bo obstajala politična volja, bomo skušali tudi s tema dvema opozicijskima svetovalcema ustvariti pogoje za sodelovanje. « (b) Uspeh nalaga veliko odgovornost Tamara Blazina je dobro leto pred iztekom mandata prevzela štafetno palico iz rok dolgoletnega župana Miloša Budina in je v tem sorazmerno kratkem obdobju pridobila ugled kot marljiva in sposobna upraviteljica. Volilci so s pravim plazom glasov potrdili, da je krmilo občine v pravih rokah. Prešeren nasmeh na obrazu županje je ob objavi izidov odražal upravičeno zadovoljstvo. »Iskreno se zahvaljujem volilcem, slovenskim in italijanskim, ki so mi izkazali zaupanje in volilni izid je še boljši od pričakovanega. Osebno mi je v veliko zadoščenje, da je lista prejela visoko število glasov. Tako so občani nagradili delo vseh dosedanjih naprednih uprav, ki so očitno dobro opravile svojo upraviteljske dolžnost, obenem pa so pozitivno reagirali na sestavo liste, ki predstavlja vse politične skupine prejšnje Napredne liste in obe narodnosti. To nam nalaga veliko odgovornosti in pričakovanja, da bomo znali upravljati občino z upoštevanjem potreb in dostojanstva obeh narodnostnih komponent. Menim, da so bile nagrajene naše jasne programske izbire in sestava »ekipe«, saj je naša garnitura mlada, sposobna in prepričana sem, da bomo kos zahtevnim nalogam. Zal mi je za kandidate, ki niso bili izvoljeni, katere pa bomo skušali v kaki drugačni obliki vključiti v delovanje občine«. V trinajstclanski občinski svet ste bile izvoljene kar štiri ženske, kar je neke vrste primat. »To je znak in dokaz globoke prenovitve, ljudje so pridobili novo zavest in v sozvočju s Časom (pa tudi z zakon- )______________L skimi predpisi) parite-tieno zaupajo tudi ženskim predstavnicam«. Opozicija je po novem bolj razčlenjena in poleg dveh svetovalcev Slovenske skupnosti bosta v občinskem svetu prvič sedela dva predstavnika italijanskega volilnega kartela. »2e vnaprej smo vedeli, da bo polo, ki je računal na tri svetovalce, izvolil svoje predstavništvo. Izraziti moram zadovoljstvo, da niso bili izvoljeni ljudje, ki bi lahko motili redno delovanje občinskega sveta. Slovenska skupnost je žela volilni uspeh, ki realno odraža njeno težo v občinskem merilu. Naj pri tem pristavim, da je lista »Skupaj - Insieme« privabila dokajšnje število »italijanskih« glasov, kar je omogočilo, da je Slovenska skupnost brez problemov izvolila še drugega svetovalca. Upam, da bomo sedaj vsi skupaj našli skupni imenovalec za reševanje konkretnih problemov. Naš program ralno odraža potrebe in zato ga bomo skušali v celoti uresničiti.« Katera bo vaša prva poteza? »Najprej bo stekel dobro zastavljeni postopek za preoblikovanje »županove hiše« v Zgoniku in za odobritev variante regulacijskega načrta, pa seveda primerna proslavitev 50-letnice osvoboditve in organizacija občinske razstave vin, ki bo od 2. do 4. junija.« Dosedanje delo uprave bo torej steklo in se nadaljevalo brez'za-stojev. »Neizpodbitno je, da je bila nagrajena »ekipa« odbornikov, ki so se zelo dobro uveljavili v zadnjem letu. Ker so odborniki ostali isti kot doslej, bomo lahko sedaj v znamenju kontinuitete in na osnovi izkušenj nadaljevali z dosedanjim delom. Ker se je število odbornikov razpolovilo, bom skušala zainteresirati tudi svetovalce in jim porazdeliti nekatere resorje, oziroma upravne zadolžitve.« V novem občinskem svetu so tudi trije italijansko govoreči svetovalci, eden tudi iz vrst liste »Skupaj - insieme«. To vam nalaga nove obveznosti. »Uprava je že izpeljala postopek in na prvi umestitveni seji, ki bo že prve dni maja, bo poskrbljeno za prevajalsko službo, tako da se bo vsak svetovalec lahko izražal v materinščini«. (b) /---- Dolina: 5.327 upravičencev, 4.380 volilcev (82,2 %). Bele: 102, neveljavne: 177 LISTA S. Dorligo Dolina Naravni zakon -Federalizem Zeleni Skupaj -Insieme GLASOVI ODSTOTKI ŽUPAN 249 6,4 % 183 4,7 % 605 15,4% 243 6,2 % 2.640 67,3 % BORIS PANGERC SVETOVALCI 1 Roberto Raffaele (žup. kandidat). Prvi neizvoljen: Alberto Peccia (30). 1 Renato Schettini (žup. kandidat), Giulio Mazzarino (40). Prvi neizvoljen: Antonio Cinquepalmi (21). Maria Teresa Zivic (žup. kandidat). Prvi neizvoljen: Alessando Sgambati (8). Aldo Stefančič (209), Dario Kraljič (202), Dario Brajnik (133), Milan Lovriha (118), Giorgio Jercog (115), Damjan Ražem (110), Igor Tul (97), Nadja Hrovat lerin (91), Sandy Klun (79), Evgenija Kozina Ota (58), Antonio Ghersinich (57), Fulvia Premolin Zerjul (57). Prvi neizvoljen: Ezio Mauri (47). ZMAGOVITA DOLINSKA LISTA BO IMELA KAR DVANAJST OBČINSKIH SVETOVALCEV NA ŠESTNAJST Zmagoslavje »Skupaj-lnsieme« Velik uspeh Borisa Pangerca Zmaga dolinske napredne in demokratične liste »Skupaj-Insieme« županskega kandidata Borisa Pangerca je presegla tudi najbolj optimistična pričakovanja pobudnikov tega zavezništva. Vsi so sicer napovedovali, da bo Pangerc brez težav zmagal že v prvem krogu in da torej Z.maja ne bo balotaže, malokdo pa je najbrž pričakoval, da se bo novi župan približal 70-odstot-nemu uspehu. V dolinski občini sta zmagali novost in hkrati tudi tradicija. Novost predstavlja v prvi vrsti novi Zupan, ki je novinec v upravnem in v političnem življenju, tradicijo pa dejstvo, da se zmagovita vo- lilna lista dosledno in odkrito sklicuje na vso povojno upravno uspešnost naprednih županov Dušana Lovrihe, Edvina Švaba in Marina Pečenika. Veselje v taboru »Skupaj-Insieme« je zato res popolnoma upravičeno. Že v zgodnjih jutranjih urah, ko so na županstvo prihajali prvi delni rezul- V novoizvoljenem dolinskem svetu šestnajst svetovalcev Renato Schettini Giulio Mazzarino Maria Teresa Zivic Roberto Raffaele tati iz posameznih volišč, je bilo jasno, da bo Pangerc prodrl z veliko razliko glasov. Posamezni voditelji in predstavniki strankarskih komponent, ki so sestavile zmagovito zavezništvo, so glasno ocenjevali prve izide, na županstvu pa so se zglasili tudi mnogi občani in kandidati. Pangerčeva zmaga pa ni bila, kot rečeno, nikoli v dvomu. Veselje je doseglo višek, ko je novoizvoljeni župan (nekaj po 13.uri) prečkal prag svoje nove »druge hiše«. Prijatelji in predstavniki liste »Skupaj«so ga pričakali kar pred pro-seško srednjo šolo Fran Levstik ter ravnatelja-žu-pana s hupanjem pospre-mili vse do Doline. Tu so Pangercu prvi čestitah dosedanji župan Marino Pečenik, ki bo ostal še nekaj dni na čelu Občine, občinski tajnik Kazimir Gibi in šef tajništva Pavel Slamič. Izvolitev novega župana bo že danes ali jutri uradno proglasilo sodišče, novoizvoljeni dolinski svet pa se bo predvidoma prvič sestal v prvi polovici prihodnjega meseca. Zmagovita lista bi morala imeti v občinski skupščini enajst svetovalcev, ker je močno presegla prag 60 odstokov pa je dobila celo svetovalca več, tako da bo lahko Pangerc računal na podporo kar dvanajstih svetovalcev. Ce bi lista » Skupaj -Insieme « dobila še nekaj desetin glasov več bi imela v novoizvoljeni skupščini celo trinajst svetovalcev. Med občinskimi svetovalci je dobil največ osebnih preferenc zastopnik Slovenske skupnosti Aldo Stefančič, ki bo spet potrjen na podžupansko mesto. Od zastopnikov stranke Upove vejice se je zelo dobro odrezal tudi Damjan Ražem, ki bo tudi občinski odbornik, medtem ko je bila v svet izvoljena tudi Fulvia Pre- molin por. Žerjul. Zelo dobro so se obne-sli tudi vsi trije svetovalci Stranke komunistične prenove Dario Kraljič, Dario Brajnik in Nadja Hrovat por. lerin. Vsi trije so novinci v občinskem svetu, Brajnik pa bo tudi član občinskega odbora. Lepo število preferenc je dobil tudi dosedanji odbornik, zastopnik Demokratične stranke levice Milan Lovriha. V skupščino sta bila tudi potrjena dosedanja svetovalca Evgenija Kozina por. Ota in Sandy Klun, ki je bil do sedaj član občinske uprave. V občinski svet pa ni bil izvoljen tajnik občinske sekcije DSL Giuseppe Mauro. Demokratskemu forumu (bivši socialisti) je morda nekoliko nepričakovano uspelo izvohti Igorja Tula in Antonija Ghersinicha. Dober osebni uspeh pa je doživel Giorgio Jercog iz krajevnega odbora »Monte d’Oro«, ki zastopa prebivalce tega kraja. Novi občinski odbor, ki bo formalno umeščen skupno z županom, bodo sestavljali Aldo Stefančič (podžupan), Damjan Ražem, Milan Lovriha in Dario Brajnik. Stefančič in Lovriha imata za sabo upravne izkušnje, za Raž-ma in Brajnika pa bo to popolnoma nova izkušnja. V opoziciji bodo sedeli štirje svetovalci. Kartel svoboščin bosta zastopala predstavnika Krščansko-demokratskega centra Renato Schettini in Giulio Mazzarino, sredinsko listo »S.Dorligo-Dolina« Roberto Raffaele, zelene pa Maria Teresa Zivic. V opoziciji bodo kar trije nekdanji demokristjani in dosedanji občinski svetovalci Schettini, Mazzarino in Raffaele. Od petih list, ki so sodelovale na volitvah, je iz občinskega sveta izpadlo edinole zavezništvo med Stranko naravnega zakona in skupino »Svobodni sever«. S.T. »Volilna ekipa je bila res dobra« Zupan Pangerc, kako ocenjujete to res veliko volilno zmago? Dosegli smo še višji odstotek glasov od tistega, ki sem ga osebno na tihem predvideval. To dokazuje, da so bili naši upravni in politični programi zelo konkretni in da so naša stališča ustrezala velikemu delu naših občanov obeh narodnosti. Volilna ekipa liste »Skupaj-Insieme« je od vsega začetka delala izredno dobro, složno in zavzeto. Očitno je bila tudi zelo prepričljiva. Tudi zaradi tega so nam pač ljudje izkazali taksno zaupanje. Kako na splošno ocenjujete volilne rezultate v Dolini? Volilne številke so pač odraz demokratičnega in svobodnega hotenja naših občanov. Želel pa bi takoj vzpostaviti resen in pozitiven dialog tudi z opozicijo, saj bo morala občinska skupščina skrbeti za dobrobit vseh občanov. Kaj bi povedali oziroma svetovali volilnemu zavezništvu, ki je predlagalo Vašo kandidaturo? Upam, da bo naša napredna in demokratična koalicija tudi v bodoče tako složna, delavna in ustvarjalna, kot je bila v tej nelahki in precej naporni volilni kampanji. In da bo tako v celoti upravičila in bila kos velikemu zaupanju, ki ga je bila deležna med volilci. Kaj pa novemu županu Pangercu? Jaz sem bo vsekakor stoodstotno potrudil, da bosta tudi v bodoče med nami prevladali složnost in predvsem enotnost. Da bi vsaj ohranili to, kar je dobrega naredila dosedanja Peče-nikova občinska uprava in istočasno skušali ob tem prispevati tudi nekaj svojega za dobrobit vseh občanov. Pa še misel za župana Pečenika? Pečeniku se res iskreno zahvaljujem za vse dobro, kar je -skupno s svojimi sodelavci v občinskem odboru - naredil za dolinsko Občino. Se posebno pa se mu tudi zahvaljujem, da je od vsega začetka izrazil svojo popolno razpoložljivost, da me vpelje v to zame popolnoma novo ter zelo zahtevno funkcijo funkcijo. Pečeniku želim, da bi še uspešno deloval na krajevnem političnem in družbenem področju, saj so njegove dolgoletne upravne izkušnje še kako dragocene ter zanimive za slehernega dolinskega občana. Repentabor: 744 upravičencev, 632 volilcev (84,9 %). Bele: 11, neveljavne: 12 LISTA ' iiDoio \ Polo per MonruPino fJk\ NaPredna W lista (Slovenska skupnost Udruga Hrvata GLASOVI ODSTOTKI ŽUPAN 116 19 % 295 48,4 % ALEKSIJ KRIŽMAN 196 32,1 % 2 0,3 % SVETOVALCI Franco Guerra (žup. kandidat). Prva neizvoljena: Laura Vatta (12) Pavel Colja (35), Bruna Škabar (9), Karlo Grgič (7), 8 Bruno Rebula (6), Renata Slanic (5), Gabriele Marucelli (5), Sonja Lazar (4), Ivan Škabar (4). Prvi neizvoljen: Radko Guštin (4) o Lorenco Milič (ćup. kandidat), Ivo Jevnikar (22), Giuseppe ^ Nobile (9). Prva neizvoljena: Loredana Guštin (8) V REPENTABRSKI OBČINI STA NAPREDNA LISTA IN SSK POVEČALI ŠTEVILO GLASOV Križman potrjen za župana Uspeh Napredne liste in SSk V Združenih državah Amerike poraženi kandidat preko televizijskih ekranov uradno prizna lastni poraz in zmago tekmeca. Na Repentabra je bilo včeraj drugače, mnogo manj formalno in bolj domače. Ko je županski kandidat Napredne liste Alek-sij Križman prispel malo Pred deseto v vrtec na Colu, kjer je bil volilni sedež, se mu je volilni tekmec Slovenske skupnosti Lorenco Milič približal, mu Ponudil roko in mu iskreno čestital k izvohtvi. »Sedaj me boste morali prenašati se štiri leta,« je hudomušno pripomnil vidno zadovoljeni Aleksij Križman. V nedeljo je bil Potrjen za repentabrskega župana. Njegova Napredna lista )e prejela več kot 48 odstotkov glasov in bo imela v občinskem svetu 8 svetovalcev. Slovenska skupnost ostaja z 32 odstotki druga stranka v občini. Poleg županskega kandidata Miliča je izvolila v občinski svet še 2 kandidata, preostab sedež pa je šel županskemu kandidatu liste Polo per Monrupi-no Guerri. Tako Napredna lista bot Slovenska skupnost sta osvojili več glasov kot na volitvah pred petimi teti: prva je napredovala Za tri, druga za štiri od- stotke. Polo per Monrupi-no je osvojil skoraj 7 odstotkov manj glasov kot italijanske stranke (KD, MSI, PRI in PLI), ki so se predstavile samostojno na volitvah leta 1990. To dokazuje, da sta Napredna bsta in Slovenska skupnost prejeb tudi večje Število italijanskih glasov, kar zgovorno priča o sodelovanju med obema narodnostnima skupnostima v najmanjši kraški občini. Med posameznimi kandidati je prejel največ preferenc nekdanji Zupan Pavel Colja (35), medtem ko jih je na listi Slovenske skupnosti njen bivši deželni tajnik Ivo Jevnikar zbral 22. Na listi slovenske stranke je bil (kot tretji) izvoljen Giuseppe Nobile, neodvisni kandidat italijanske narodnosti, komercialist v pokoju, To je prvič, da se je na listi Slovenske skupnosti na Tržaškem (in menda tudi v deželnem merilu) u-veljavil Italijan. Aleksij Križman je včeraj nadaljeval z opravljanjem svojih županskih dolžnosti. Na županstvu je podpisoval uradne akte, upravno delo občine se je skratka - volitvam navkljub - odvijalo brez zastojev. Najavil je, da bo jutri objavil seznam odbornikov, nakar bo z novo upravno garnituro nadaljeval z upravljanjem občine. Zmaga Napredne liste je bila, takorekoč, pričakovana. Prav tako pričakovano je bilo tudi drugo mesto Slovenske skupnosti. Edina neznanka, ki se je v tej občini zastavila ob predstavitvi kandidatnih list, je bilo vprašanje, koliko glasov bo prejela četrta lista: Unione dei Croati - Udruga Hrvata. Nedeljske volitve so razrešile vprašanje: Udr.uga je prejela dva glasova, to je 40-krat manj od tistih 80 glasov, ki jih je napovedal njen županski kandidat Graziano de Petris. »Uspeh« je po svoje rekorden: politični kronisti ne pomnijo, da bi v povojni zgodovini kaka stranka prejela tako mizerno število glasov... (M.K.) Križman: »Okrepitev naprednih sil« »Zahvaljujem se vsem volilkam in vo-lilcem, ki so omogočile mojo ponovno izvolitev in uveljavitev Napredne liste. Njihovi glasovi dokazujejo, da so ugodno ocenili nase delo v pretekli mandatni dobi.« Aleksij Križman je bil po objavi volilnih izidov na Repentabru vidno zadovoljen. Potrjeni župan je je takole analiziral nedeljski rezultat: »Tako Napredna lista kot Slovenska skupnost sta povečali število glasov. To dokazuje, da je bil ločeni nastop obeh skupin pravilen. Na ta način smo izvolili čim večje število domačinov. Ta obojestranski napredek daje upati, da bomo še naprej delovali složno, da bomo našli skupni jezik: opozicija naj bi bil nekakšen kontrolni organ občine.« »Novi volilni sistem z neposredno izvolitvijo župana nalaga prvemu občanu večjo odgovornost. Ljudje mu zaupajo, a nato tudi zahtevajo rezultate. Jutri bom objavil seznam odbornikov, nato bomo takoj začeli z delom. Ob volitvah bi še nekaj pripomnil: zelo pozitivno ocenjujem dejstvo, da ni prišlo do etnične konfrontacije. Nasa lista in tudi Slovenska skupnost sta prejeli tudi italijanske glasove. To je sad sodelovanja med vsemi komponentami v občini,« je zaključil svojo prvo izjavo po izvolitvi novi-stari re-pentabrski župan Aleksij Križman. Milič aadovofen »Osebno sem z izidom volitev zadovoljen. Nasa stranka je v primerjavi z zadnjimi volitvami napredovala, v Občini ni prišlo do bistvenih sprememb, če izvzamemo izvolitev županskega kandidata liste Polo per Monrupino, ki pa jo je omogočil spremenjeni volilni sistem. NaSa samostojna prisotnost na volitvah je onemogočila izvolitev večjega Števila desničarskih kandidatov.« Tako je županski kandidat Slovenske skupnosti Lorenco Milič komentiral izid nedeljskih volitev. »Potrjenemu Zupanu želim čimveč uspeha; naša skupina bo vsekakor pozorno sledila upravljanju občine, naši predlogi bodo Se naprej v korist domačega prebivalstva, naSa opozicija bo, skratka, konstruktivna, « je napovedal Lorenco Milič. Razočaranje dolinske opozicije Županski kandidat dolinske sredinske liste »S.Dorli-go-Dolina« Roberto Raffaele, ki je bil sicer izvoljen v občinski svet, ne skriva svojega razočaranja nad ne-deljkimi volilnimi izidi. Napišite, da sem zmerno zadovoljen, nam je sicer dejal v začetku krajšega pogovora, v njegovih besedah pa prihaja precej jasno do izraza razočaranje. »Kot veste smo si od vsega začetka prizadevali, da bi dobili dvojezičnega županskega kandidata, ki bi najbolje odražal težnjo po miroljub- nem sožitju in po tvornem sodelovanju med obema narodnostnima skupnostima. To je bil tudi bistveni politični smoter naše liste. Poskus nam je žal spodletel. Župansko kandidaturo so potem poverili meni, ki sem v očeh volilcev slovenske narodnosti najbrž izpadel kot kandidat zgolj italijanskega zavezništva, čeprav smo imeli na listi tudi znane kandidate slovenske narorodnosti«, nam je dejal Raffaele. Predstavniki sredinskega zavezništva, ki je nastalo na pobudo Ljudske stranke, sku- pine Pakta za Trst (poslanec Mario Segni) in nekaterih neodvisnih občanov, pravijo, da so bili med volilno kampanjo vseskozi premalo "vidni". Soočali smo se z marsikatero objektivno težavo in gotovo smo bili organizacijsko v marsičem precej pomanjkljivi, posebno med slovenskim prebivalstvom, se je na koncu še potožil Raffaele, ki vsekakor napoveduje konstruktivno opozicijo v občinskem svetu. Pri tem tudi računa, da bodo Pangerc in svetovalci zmagovite liste »Skupaj-Insieme« pozorni in občutljivi tudi do stališč in potreb svetovalcev opozicije. Nekoliko manj razočaran pa je županski kandidat desnosredinske volilne liste »Polo per S.Dorligo« Renato Schettini, ki bo skupno z Giuliom Mazzarinom zastopal desnico v novoizvoljenem občinskem svetu. »Od vsega začetka smo si prizadevali za izvolitev dveh svetovalcev in zato smo zadovoljni, da smo dosegli ta cilj«, nam je povedal Schettini, ki prebiva na Pesku in ki je že sedel v prejšnji občinski skupščini. V Dolini je politična in upravna situacija zelo različna od situacije drugod po deželi in državi - je bil še mnenja Schettini - zato smo našo volilno kampanjo skušali prilagoditi resničnim razmeram v tej občinski stvarnosti. Zastopnik Krščansko-de-mokratskega centra (KCD) je prepričan, da je desnosredinska lista vodila zmerno volilno kampanjo brez ekcesov in brez jalovih polemik na etnični ravni. »Ge smo bili kdaj pa kdaj polemični, smo le odgovarjali na polemične puščice naših volilnih konkurentov, ki jih "Polo per S.Dorligo" ni nikoli izzval«. »S Pangerčevo izvolitvijo v Dolini res niso prevladale težnje po novostih in po obnovitvi upravnega kadra na Občini. Mislim, da je v naši občini res ostalo vse pri starem. Skupno s prijateljem Giuliom Mazzarinom bova vsekakor vodila konstruktivno opozicijo, ki bo imela vedno in povsod pred sabo le splošne koristi vseh naših občanov italijanske in slovenske narodnosti«, je na koncu še pristavil Schettini. S.T. Doberdob: 1.211 upravičencev, 1.067 volilcev (88,7 %). Bele: 15, neveljavne: 36 USTA Občinska enotnost Slovenska skupnost GLASOVI ODSTOTKI ZUPAN 580 57,1 % MARIO LAVRENČIČ 436 42,9 % SVETOVALCI Silvano Semolič (30), Andrej Gergolet (29), Viljem Gergolet 8 (26), Igor Juren (21), Iztok Devetak (20), Giovanni Devetak (17), Klavdija Sulič por. Ferfolja (15), Marko Jarc (14). Prvi neizvoljen: Dario Zanjer (14). Marija Ferletič (žup. kandidat), Milko Visintin (36), Bruna 4 Visintin por. Zulian (24), Damijan Podversic (16). Prvi neizvoljen: Marko Ferletič (11). OBČINSKA ENOTNOST BO IMELA OSEM, SLOVENSKA SKUPNOST PA ŠTIRI SVETOVALCE V NOVEM MANDATU Volilci potrdili dosedanjo upravo SSk napredovala za 2 odstotka Tudi v novi mandatni dobi bo občino Doberdob vodila napredna lista Občinska enotnost. Volilne operacije so potekale na treh voliščih, dve sta bili v Doberdobu, eno pa v Jamljah. Volilo je 1.067 občanov od skupno 1211 upravičencev ali 88, 1 odstotka upravičencev. Belih glasovnic je bilo 15, neveljavnih pa 36. Končni volilni izid je prinesel zmago Občinski enotnosti, ki je prejela 580 ali 57, 1 odstotka glasov, lista Slovenske skupnosti pa jih je prejela 436 ali 42, 9 odstotka. Na prvi listi je za župana kandidiral Mario Lavrenčič, ki je tako osvojil že četrti županski mandat, medtem ko je bila županska kandidatka Slovenske skupnosti Marija Ferletič. Zmagovita lista si je seveda zagotovila tudi večino v občinskem svetu, ki ima 12 svetovalskih sedežev: Občinski enotnosti pripada 8 sedežev, Slovenski skupnosti pa 4. Poglejmo, kdo so izvoljeni svetovalci: Občinska enotnost: Silvano Semolič Andrej Gergolet Viljem Gergolet Igor Juren Iztok Devetak Giovanni Devetak Klavdija Sulič por. Ferfolja Marco Jarc Slovenska skupnost: Marija Ferletič Milko Visintin Bruna Visintin por. Žuljan Damijan Podversic. Četrti mandat za Maria Lavrenčiča je tudi zaupnica za 15 let upravljanja O izidih občinskih vohtev v Doberdobu smo se seveda najprej pogovorih z županom, dr. Mariom Lavrenčičem. Sprejel nas je v svojem uradu v izredno lepi stavbi županstva, ki je skupaj s sedežem goriške Kmečke banke pravi okras te prijetne vasi. Toliko lepše v blagem zraku in nežnem zelenju prebujajoče se pomladi, ko bi se človek raje odpravil na sprehod kot na službeno dolžnost. Pa ni bila težka, ta dolžnost. Zupan ni samo prijetna in že na videz sposobna oseba, ampak je predvsem zelo izkušen javni upravitelj, saj ima za seboj že 15 let županovanja. Tokrat se mu začenja že 4. upravni mandat, njegova zavzetost za javne zadeve in ljubezen do domače občine pa ne kaže nobenih znakov utrujenosti. Najprej nam dovohte, da Vam čestitamo. Kako ocenjujete volilni izid v vaši občini? Predvsem sem zadovoljen, ker mi ta izid potrjuje, da teh 15 let dela ni bilo zaman. Njegovi rezultati so za naše občane očitno zadovoljivi. Če ne bi bih zadovoljni s tem, kar je občinska uprava naredila v vseh teh letih, bi najbrž izbrab drugega kandidata. Glede samih vohlnih operacij lahko rečem, da so potekale v naj večjem redu in da ni bilo problemov z načinom glasovanja, ker je bila glasovnica ena sama in preprosta. Edina temna stran pa so preference, ki so jih volilci oddali izredno malo. Najbrž zato, ker je na gal-sovnici samo ime župana, kandidate za svetovalce pa mora z imenom in priimkom vpisati sam volilec. To je ljudem očitno delalo preglavice, o čemer govori podatek, da je bilo od 1016 možnih prefenc oddanih manj kot 150, kar pomeni, da je dalo preference samo okrog 10 odstotkov volilcev. gnili s prejšnjimi volitvami? Težko je delati primerjave, ker je bil prejšnji vohlni sistem popolnoma drugačen. Kljub temu mislim, da se usmerjenost volilcev v Doberdobu ni bistveno spremenila. Mogoče bi lahko ugotovil rahel padec konsenza v Jamljah, vendar si to razlagam z dolgoletnim problemom, ki ga imamo s tamkajšnjo skupnostjo. Mislim na so-cialno-kultumi center, ki ga Jameljci že toliko časa pričakujejo in za realizacijo katerega lahko lahko dam v tem trenutku gotova jamstva. To je bila namreč tudi obveza v našem vohlnem programu in že zdaj lahko rečem, da so stvari - kljub veliki zapletenosti postopka - stekle in da je prišlo do dogovora med občinskim odoborm in komisijo za ju-sarsko premoženje v Jamljah. Kakšne vzporednice bi labkn pote- Po narodni sestavi je vaša občina v veliki večini slovenska (80 odstotkov), vendar ste vprašanje sožitja vseeno postavili med prve točke svojega programa. Izredno mi je žal, ker vsaj po prvih po podatkih, s katerimi razpolagam, kaže, da ni bila izvoljena naša kandidatka italijanske narodnosti v Jamljah. To nam dokazuje, da se moramo s to problematiko še globlje soočati, kajti tako, kot je bilo zapisano v našem programu, je sožitje med slovenskimi in italijanskimi občani na prvem mestu. Rezultat teh volitev pa tega žal ne izraža. Kakšni bodo odnosi med večino in opozicijo v občinskem svetu? Kljub temu, da smo imeli v predvolilnem obdobju srečanja in sestanke med komponentami, ki so vključene v listo Občinske enotnosti (DSL, SKP in neodvisni), na katerih smo enotno zagovarjali potrebo, da se v vohlni kampanji ne obregamo drug ob drugega, je prišlo s stoani Slovenske skupnosh do ostrih polemik (predvsem v italijanskem tisku) proti bivšim upraviteljem in naši listi. Mi smo se hoteh tem polemikam izogniti, ker se zavedamo, da vsaj kar zadeva upravljanje občine tako naša lista kot SSk - čeprav seveda iz različnih načel - zasledujeta iste cilje v korist občanov in problemov vse naše narodne skupnosti. Predvolilno obnašanje SSk bo zato gotovo imelo svoje posledice tudi v bodočih odnosih med večino in opozicijo v občinskem svetu, čeprav je moja iskrena želja, da bi odnosi ostali taki, kot so bili v zadnji mandatni dobi, ko je bilo sodelovanje res vzorno. Kaj pa druge točke vašega programa? Sodelovanje z italijanskimi in slovenskimi občinami, še posebno zdaj, ko imamo nove sogovornike: novi občini Miren in Komen. Stike smo že nave- zah in jih nameravamo Sirih, predvsem na področju varstva skupnega kraškega okolja. Naslednja točka je telovadnica v Doberdobu, za katero so zdaj konkretne možnosh, vendar se moramo zavedad, da nas bo realizacija tega objekta prikrajšala pri drugih, prav tako potrebnih poegih. Najed eno ah poldrugo milijardo posojila namreč močno obremenjuje občinsko blagajno, zato je manj denarja za tekoče izdatke. Po drugi strani pa imamo v tem trenutku izredno priložnost, ker je Dežela poskrbela za posojila po izredno ugodnih pogojih. V vaši občini imate tudi svojo, majhno zadružno banko. Mislite, da bo kljub močno spremenjenim razmeram na bančnem področju lahko vztrajala pri samostojnosti? Se posebno v tem trenutku, ko v ita-hjanski politiki prihaja do težav v zvezi z našo manjšinsko problematiko, je izredno pomembno, naravnost nujno, da bi slovenski denarni zavodi našli skupen jezik, način, da bi se lahko ohranili in nadaljevali svoje delovanje v korist vse naše narodne skupnosti. Ne smemo braniti svoje majhnosti! Za konec pa še Vaša ocena vohlnih izidov, ki se nakazujejo v državnem okviru. Ocena je pozitivna in obenem zaskrbljujoča. Pozitivna, ker desničarski blok ni prejel toliko glasov, da bi se lahko brezpogojno in arogantno postavljal kot edina politična večina v državi. Zaskrbljujoče pa je, ker so protidesničarske sile kljub temu, da imajo večino, med seboj premalo povezane, za razliko od desnice premalo kohezivne. Glavni problem, ki ga bo treba rešiti v prihodnosti, je torej ta, da se te sile spravijo skupaj, da ne bi prepustile Italije desnici. To pa ne bo lahko. V.B. 40 30 20 10 0 Občinska enotnost 57,12% Izidi občinskih volitev leta 1990 (v odstotkih) SSk 40,46% MSI 2,42% Izidi občinskih volitev v Doberdobu leta 1990 Marija Ferletič napoveduje, da bo vztrajala »Ob izidih me je prevzel neprijeten občutek, da so bih doberdobski volilci globoko razočarani nad pričakovanji po novem vetru v svoji občinski upravi,« je izjavila kandidatka Slovenske skupnosti za dober-dobskega Zupana, Marija Ferletič. »Kandidati SSk si sicer nismo delali utvar. Predobro namreč vemo, kako se v doberdobskih vladajočih pohtičnih krogih pojmuje demokracija in v kakšnem duhu je mladina formirana. Opravili pa smo svojo dolžnost. Ponudili smo alternativo z resnim in odgovornim programom, s katerim smo želeli ovrednotiti našo kraško obmejno občino, jo posodobiti in ji dati novega življenjskega zagona.« Nova volilna zakonodaja je po be- sedah Marije Ferletič prisilila stranke in kandidate v Doberdobu, da so sedli za isto mizo. »Kazalo je, da so nekateri končno razumeti, da smo v času sprememb in da moramo rabiti zdravo pamet v korist vsega našega manjšinskega okolja. Dogovorih smo se za umirjeno kampanjo, sama pa sem pričakovala, da bodo volilci Končno imeli možnost trezne izbire svojih novih upraviteljev.« »Pa ni tako,« nadaljuje Ferletiče-va. »V sobotni številki PD objavljeni strupeni napad sekcije DSL Sreber-nič (katerega bo morala ta utemeljiti) na kandidata SSk je v upravičenem strahu pred izgubo občine pokvaril prijetno vzdušje med volilci. Napoved, da bo konec demokratične uprave, je bila nezaslišana. Konec katere demokracije? Morda tiste, ki hoče rdečo zvezdo za vsako ceno vtisniti na kožo slehernega občana?« »Ob takih in podobnih pojavih,« zaključuje Marija Ferletič, »moram izreči svoje zadovoljstvo nad volilnimi izidi. Razlika med obema listama se je od zadnjih volitev znatno znižala. Čestitati moram kandidatom SSk, zlasti tistim, ki so prvič nastopali, in volilcem SSk za izbiro prave poti, ki je toliko bolj pomembna letos, ko se spominjamo skupne^ ga nastopa domačinov proti dikatun in zmage nad njo. Prav toplo se jim zahvaljujem za zaupanje, ki nam bo dalo moč, da vztrajamo na poti, ki pelje k zmagi pravice, resnice in prave svobode!« Sovodnje: 1.501 upravičenec, 1.361 volilcev (90,7 %). Bele: 33, neveljavne: 49 LISTA Občinska enotnost Slovenska skupnost GLASOVI ODSTOTKI ZUPAN 722 56,5 % MARKO PETEJAN 557 43,5 % SVETOVALCI Leopold Devetak (36), Zdravko Custrin (26),Severin O Zolti (23), VValter Ferfolia (18), Savina Cotič por. Ožbot (16), Flavio Mosetti (16), Zdravko Novak (14), Alenka Florenin (13). Prva neizvoljena: Damijana Devetak (12). _ Severino (Savo) Klede (žup. kandidat), Beniamin 4 Černič (28), Julijan Ožbot (12), Branislav Černič (9). Prva neizvoljena: Doriana Devetak por. Bagon (8). IZIDI OBČINSKIH VOLITEV V SOVODENJSKI OBČINI Potrditev Občinske enotnosti, napredek Slovenske skupnosti Sovodenjski volilci so glasovali za upravno kontinuiteto in so ponovno zaupali upravljanje obei-tje napredno usmerjeni listi Občinske enotnosti. Za župana so izbrali inž. Igorja Petejana, ki je bil že Pet let v upravi kot Podžupan in odbornik za proračun in finance. Volilna uveljavitev te liste je dokaj gladka, Čeprav je opozicijska lista Sloven-ske skupnosti zmanjšala zaostanek na 13 odstotkov glasov. V primerjavi s prejšnjimi volitvami je pridobila nekaj vec kot 6 odstotkov glasov, hkrati pa je veCin-skam lista občinske enot-rrosti izgubila približno 3 odstotke. Poglejmo vsekakor najprej, komu so sovodenjski volilci zaupali upravljanje občine v naslednjem štiriletju. Ob novem županu Petejanu oo v občinskem svetu, ki oo štel 12 svetovalcev (13 z županom) namesto dosedanjih 15, še 8 svetovalcev Občinske enotnosti in 4 predstavniki Slovenske skupnosti. Na listi Občinske enotnosti so bili izvoljeni (v oklepaju navajamo število osebnih Preferenc): Leopold Devetak (36), Zdravko Kuštrin (26), Severin Zotti (23), VValter Ferfolja (18), Savina Cotic-Ožbot (16), Plavio Mosetti (16), Zdravko Novak (14), ^lenka Florenin (13). Neizvoljena je Damijana Devetak z 12 preferencami. Na listi SSk je v občinski svet avtomatično iz- voljen županski kandidat Savo Klede, ob njem pa še Beniamin Cemic (28), Julijan Ožbot (12) in Branko Černič (9). Neizvoljeni so: Doriana Deve-tak-Bagon (8), Ivo Devetak (7), Damijana Cevdek (6), Diego Paoletti (6), Jožef Perkon (5), Daniza Zotti-Fantin (4), Marjan Černič (3), Ivo Kovic (1) in Barbara Zerjal-Devetak (-)• V primerjavi z občinskimi volitvami izpred petih let izstopa občutno večje skupno število glasov, oddanih za eno ali drugo listo. Leta 1990 jih je bilo 1.071, letos pa kar dvesto veC, 1.271. K temu ni vplivala večja volilna udeležba, nasprotno: letos je glasovalo približno 90, 7% vseh volilnih upravičencev, pred petimi leti pa je udeležba bila približno za 4 odstotke veCaj. Razliko v glasovih gre zato najbrž pripisati predvsem dejstvu, da so po prejšnjem sistemu volilci lahko glasovali tudi samo za posamezne kandidate ene in/ali druge liste. V tem primeru ti glasovi niso prišli v poštev za listo kot tako, pac pa samo za posamezne kandidate. Od povečanega števila glasov se je najbolj okoristila Slovenska skupnost, ki je letos pridobila 160 glasov več. Zbrala je skupno 557 glasov, pred petimi leti pa 397. Nekoliko manj je v številu glasov napredovala lista Občinske enotnosti, ki je letos zbrala 722 glasov, na prejšnjih volitvah pa 636. Pridobila je torej 86 glasov, kar pa v odstotkih pomeni nazadovanje. V odstotkih je bilo pred petimi leti razmerje OE - 59, 7% proti SSk -37,1% (takrat je nastopala tudi lista MSI, ki je prejela 3, 2%), danes pa se je razkorak zmanjšal na OE - 56, 5% proti SSk - 43, 5%. Po posameznih voliščih sta listi prejeli sledeče število glasov. Volišče štev. 1 (Sovodnje, Rubije): OE 351, SSk 264, belih 17, neveljavnih 27; volišče štev. 2 (ostali zaselki): OE 371, SSk 293, belih 16, neveljavnih 22. Kljub napredovanju v glasovih in odstotkih županski kandidat Slovenske skupnosti Savo Klede včeraj ni bil povsem zadovoljen z izidom. »Seveda smo napredovali in smo zaradi tega lahko zadovoljni. Lahko pa bi bilo tudi boljše. Osebno sem pričakoval nekoliko boljši izid, tak, da bi lahko tudi v Sovodnjah prišlo do spremembe pri upravljanju, kakor je prišlo na primer do zamenjave v števerjanski občini. Skoda, tudi ker bi s tamkajšnjim županom Corsijem lahko odlično sodelovali.« Čeprav mu je izvolitev za župana spodletela, bo Klede kot županski kandidat vodil skupino SSk v občinskem svetu. »Sli bomo v opozicijo, pripravljeni pa smo na sodelovanje in dialog z večino. Osebno sem za to, da bi bila naša opozicija čimbolj odprta in nameravam delati v korist vseh občanov, za reševanje problemov in za Cim boljše upravljanje občine. Zato sem za sodelovanje.« Marko Marinčič Izidi občinskih volitev v Sovodnjah leta 1990 NOVI ŽUPAN INŽ. IGOR PETEJAN OCENJUJE VOLILNI IZID_ Volilci so nagradili kvaliteto Novega sovodenjskega župana, inž. Igorja Petejana smo včeraj dopoldne takoj po objavi dokončnih izidov vprašali, kako ocenjuje volilni izid in seveda uspeh liste, ki jo je vodil ‘»Izid je vsekakor pozitiven. Lista Občinske enotnosti je gladko zmagala in v primerjavi s prejšnjimi volitvami še nekoliko povečala število svojih glasov. Rekel bi, da smo tak rezultat v bistvu tudi pričakovali, saj menimo, da smo doslej dobro upravljali občino in so nam volilci to tudi priznali, za kar se jim želim javno zahvaliti. Po drugi strani pa so nam priznali tudi kvaliteto kandidatne liste, ki smo jo sestavili in ki je dosegla dober uspeh tudi zaradi sposobnosti posameznih kandidatov. Sedaj bo seveda naša naloga, da zaupanje volilcev poplačamo s konkretnim delom. Ti volilni izidi pa so vsekakor odličen predpogoj, da bomo v tem lahko uspešni.« Tudi konkurenčna lista SSk je dosegla zadovoljiv rezultat in je povečala konsenz. Kako nameravate zastaviti odnose z opozicijo v občinskem svetu? »Lista Slovenske skupnosti je seveda dosegla omejen uspeh, o tem ni dvoma, razmerje sil med listama pa ostaja dokaj jasno. Našega odnosa do opozicije mislim, da ne bo treba veliko spreminjati, saj smo bili že doslej odprti soočanju in naj-veCjemu možnemu sodelovanju z opozicijo. Vsaj enako odprtost pričakujemo tudi z nijhove strani. V demokratičnem siste- mu je seveda normalno, da opozicija igra svojo vlogo, da kritizira upravo, upamo pa, da bo ta kritika konstruktivna, usmerjena v reševanje problemov in ne samo izraz strankarske polemičnosti.« Ste vaša sodelavca v občinski upravi že izbrali? »Da, v občinski upravi bosta z menoj sodelovala kot odbornika prof. Leopold Devetak in Zdravko Kuštrin, v skladu z našim občinskim statutom, ki določa, da morajo odborniki biti obenem svetovalci. Pričakujem, da bosta s svojimi sposobnostmi in izkušnjami lahko veliko prispevala za našo občino.« Kateri so prvi problemi, ki jih boste vzeli v pretres kot župan? »Mislim, da si bomo morali takoj vsi skupaj zavihati rokave in začeti s konkretizacijo programa, zaradi katerega so nam volilci zaupali upravljanje občine. V ta namen bo prva naloga prav oblikovanje komisij, ki naj bi skrbele za reševanje številnih morda majhnih problemov, ki ne terjajo velikih načrtov in investicij, a ki so med občani zelo občuteni. Obenem pa bomo začeli tudi z načrtovanjem zahtevnejših posegov.« Bi lahko točneje opredelili te probleme, o katerih govorite? »Gre za vrsto drobnih vprašanj, ki so nam jih postavili občani prav na srečanjih med volilno kampanjo. Mislim na problem avtobusne povezave z Gorico, na avtobusno čakalnico, na dostavljanje pošte na Vrh, na čiščenje občinskih poti in manjša popravila na nekaterih cestah itd. Takoj zatem bodo prišla na vrsto nekatera javna dela, ki naj bi jih zaceli uresničevati že do poletja, kot na primer ojačitev javne razsvetljave na Vrhu, vodovod proti Vrhu, cesta iz Sovodenj proti Peci. Hkrati pa bomo zaceli delati tudi za zahtevne načrte, kot je nov urbanistični načrt, izvajanje občinskega statuta in nasploh problematika parkov in okolja.« Dela vam ne bo manjkalo. Za slovo nam dovolite še nekoliko manj resno vprašanje. Kot odbornik športnega društva Sovodnje se bolj veselite volilnega izida ali nogometnega izida, s katerim so si nogometaši prav v nedeljo skoraj zanesljivo zagotoivli napredovanje v višjo ligo? »Zelo se veselim obeh. Hotel sem oba, saj sem po naravi tak, da se ne zadovoljim s polovičnim uspehom. No, en rezultat je gotov, za drugega bo treba še nekoliko počakati, mislim pa da smo z nedeljsko zmago naredili tudi na nogometnem igrišču dober korak naprej.« (MM) Steverjan: 693 upravičencev, 649 volilcev (93,7 %). Bele: 15, neveljavne: 20 LISTA Občinska enotnost Slovenska skupnost MSI -Fiamma tricolore GLASOVI ODSTOTKI ŽUPAN 292 47,5 % 303 49,3 % HADRIJAN CORSI 19 3,1 % SVETOVALCI . Ivan Humar (žup. kandidat), Silvano Cibini (15), Damjan 4 Stekar (10), Rudi Koršič (9). Prva neizvoljena: Ana Cristiani Kristančič in Florijan Planinscek (8). Franka Padovan por. Tercic (21), Anka Černič (18), Mirjam 0 Dorni Hlede (16), Ivan Vogrič (16), Dominik Humar (14), Florjan Lango (12), Izidor Prinčič (10), Marjan Drufovka (9). Prvi neizvoljen: Romano Di Battista (7). ŠTEVERJAN / Z ENAJSTIM GLASOVI PREDNOSTI PRED OBČINSKO ENOTNOSTJO Corsi župan v Steverjanu - SSk po desetih letih prevzela upravo Dva podatka sta posebej zanimiva za potek in izid volitev v Steverjan-ski občini: zelo visoka volilna udeležba, saj je šlo na volitve kar 93, 65 odstotka volilnih upravičenčev. Na edino volišče v občini je prišlo kar 649 občanov od 693 upravičenčev. Odstotek udeležbe je najvišji od vseh občin na Goriškem kjer so bile v nedeljo volitve. Sicer pa je znašala povprečna volilna udeležba v goriški pokrajini 88, 5 odstotkov. Drugi še pomembnejši politični podatek pa je, da je na volitvah, po dveh mandatih upravljanja liste Občinske enotnosti, ponovno zmagala lista Slovenske skupnosti, z županom Hadrijanom Corsijem. Lista SSk je tokrat prejela enajst glasov vec kakor Občinska enotnost, ki je občino upravljala od leta 1985. Minimalno razliko je bilo sicer pričakovati, tudi ob upoštevanju rezultata zadnjih upravnih volitev, ko je lista Občinske enotnosti zmagala prav tako z majhno prednostjo, za enaindvajset glasov razlike. Tokrat je stanje preobrnjeno, vendar s še manjšo razliko. Dva tabora - na volitvah so nastopili tudi misovci in to pod znakom Movi-mento sociale italiano -Fiamma tricolore z županskim kandidatom Giorgiom Cantarutom, vendar pa so uspeli zbrati le devetnajst glasov, štiri glasove manj kakor ob zadnjih upravnih volitvah in torej ne bodo imeli nobenega predstavnika v občinskem svetu -sta si torej približno enako moCna. Po mnenju pozornih opazovalcev bo prav to pozitivno vplivalo na naCin upravljanja, bodisi kar zadeva stranko, ki je prejela dve tretjini svetovalskih mest, kakor opozicijsko Občinsko enotnost. Že manjši spodrsljaji bi namreč utegnili ob naslednjih volitvah spet spremeniti razmerje sil. Občinski svet v Steverjanu bo sestavljalo osem svetovalcev Slovenske skupnosti in štirje svetovalci Občinske enotnosti. Na listi SSk so bili izvoljeni Cemic Anka (18 preferenčnih glasov), Dorni Hlede Mirjam ( 16), Drufovka Marjan (9), Humar Dominik (14), Lango Florijan (12), Padovan Tercic Franka (21), Prinčič Izidor (10) in Vogrič Ivan (16). Na listi so bili še Di Battista Romano (9), Komjanc Gabrijel (6), Mrak Maraž Silvana (6) in Miklus Darko (5), ki pa niso bili izvoljeni. Opozicijo bodo predstavljali županski kandidat Ivan Humar, Cibini Silvan (15), Stekar Damjan (10) in Koršič Rudi (9). Prva dva neizvoljena sta Cristiani Kristančič (8) in Planinscek Florjan (8). Tako tesen izid glasovanja lahko razumemo na različne načine. Najprej velja seveda izpostaviti ugotovitev, da je Občinska enotnost uspela ohraniti in celo povečati število glasov v primerjavi s prejšnjimi upravnimi volitvami (leta 1990 je zbrala 280 glasov, oziroma 49, 8 odstotkov). Po drugi strani pa velja opozoriti da je tokrat bila volilna udeležba rekordna in da je najbrž prav to dejstvo pripomoglo k zmagi liste ki jo vodi Hadrijan Corsi. Če k temu dodamo še velik napor, ki ga je SSk vložila ob teh volitvah, potem je premik tudi razumljiv. Če in koliko so na izid vplivale stare razprtije v Steverjanu je, tudi spričo Časovne razdalje, težko oceniti. Rezultat so v vrstah Občinske enotnosti sprejeli z občutkom za stvarnost. Računali so na tesen izid glasovanja. Posnetek z volišča v Steverjanu (foto Studio Reportage) "Število glasov potrjuje, da smo v teh desetih letih dobro upravljali občino in da naša skupina še zmeraj uživa veliko zaupanje volilcev, pravzaprav še večje kakor ob zadnjih volitvah. Vsem volilcem se toplo zahvaljujem in obenem obljubljam, da bomo našo nalogo odgovorno in zavzeto izvajali tudi v vlogi opozicije”, zagotavlja Ivan Humar. Novemu županu Cor-siju seveda Čestita k izvolitvi in mu želi uspeha. »Osebno si bom prizadeval, da bi upravljanje občine res bilo najboljše, v interesu vseh občanov.« Vlado Klemše Občinske volitve leta 1990 40 Občinska enotnost 49,82% SSk 46,09% Izidi občinskih volitev leta 1990 MSI 4,09% HADRIJAN CORSI / PRVI INTERVJU V VLOGI ŽUPANA Občinska hiša bo od vseh V Steverjanu je na nedeljskih upravnih volitvah zmagala Slovenska skupnost. Za župana so izvolili Hadrijana Corsija, dolgoletnega upravitelja Briške gorske skupnosti, dolgoletnega občinskega svetovalca in dosedanjega načelnika svetovalske skupine. Najprej seveda Čestitke k izvolitvi, potem pa vprašanje. S kakšnimi občutki ste sprejeti vest o izvolitvi? »Najprej bi se seveda rad zahvalil vsem volilcem, ki so glasovati zame in za kandidatno tisto Slovenske skupnosti, ki bo zaradi novih in mladih moCi prav gotovo kos vse zahtevnejšim nalogam upravljanja tudi majhnig skupnosti. Na drugem mestu pa bi se rad zahvalil stranki Slovenske skupnosti, ki se je na volitve res dobro pripravila, kar navsezadnje potrjuje tudi izid volitev, posebej v Steverjanu, pa tudi v občinah Sovodnje in Doberdob. Volilci so razumeli naša prizadevanja in nas nagraditi. Opozoril bi rad tudi na osebni uspeh županskih kandidatov, kar je vsekakor zelo spodbudno.« Volitve so za nami, zdaj bo treba v praksi dokazati to, kar ste napovedovati v programu. Kaj postavljate na prvo mesto? »Takoj bomo morati zavihati rokave, zato da začnemo izvajati program v celoti. Nimam že pripravljene lestvice, lahko pa zagotovim, da se bomo takoj lotiti dela. Od besed bomo prešli k dejanjem. To je bistveno in pri tem bom vztrajal.« Dolgo let aktivno spremljate dogajanje v vaši občini. Ste tokrat opaziti kakšne posebne novosti, seveda mimo volilnega rezultata, ki je upravljanje zaupal Slovenski skupnosti? »Z velikim zadovoljstvom sem opazil, da so se mladi spet začeti zanimati za politiko in da se tudi angažirajo. To je seveda pozitivno in spodbudno. Brez neke stalne povezave med različnimi genera- cijami in brez prevzemanja odgovornosti s strani mladih in mlajših, je težko zagotoviti kontinuiteto.« Večina volilcev je upravljanje zaupala vaši skupini, dober rezultat pa je dosegla tudi Občinska enotnost, ki je v primerjavi z zadnjimi upravnimi volitvami celo pridobila nekaj glasov. To pomeni, da je dosedanja uprava imela podporo dobršnega dela Steverjancev? »Bolj kot to menim, da se še niso povsem poravnale razprtije izpred dese^ tih let, Id so bile v osnovi takratnih sprememb v upravi občine. Upam, da bomo v prihodnjih letih, predvsem s pametnim in doslednim ravnanjem v dobrobit celotne skupnosti odpraviti tudi te negativne posledice.« Mimo programskih točk in splošne naravnanosti vaše uprave, kakšno obveznost sprejemate javno prvi dan po izvolitvi? Prizadeval si bom, da bo občinska hiša res hiša vseh Steverjancev, ker je to prvi pogoj za dobro delo, za slogo, za graditev in utrjevanje občinske sku-nnosti v nozitivnem srni- OCENE IN KOMENTARJI NEDELJSKIH UPRAVNIH VOLITEV V NAŠIH KRAJIH V narodnostno mešanih upravah je prevladala težnja po sožitju Naš fotograf Damjan Balbi (KROMA) je gornjo sliko posnel na dolinskem volišču MNENJE PREDSEDNIKA SKGZ PALČIČA Rezultat v slovenskih občinah znak vilahosli TRST - »Bolj kot se dokončno oblikujejo volilni rezultati v vsedržavnem merilu, bolj je jasno, da je rezultat dokaj mrzla prha za desničarsko koalicijo, ki je skušala z bučno in demagoško kampanjo dopovedati volilcem, da brez nje za državo rti rešitve. No, izkazuje se, da ni tako. In to je vsekakor razlog za veliko zadovoljstvo«, je dejal Klavdij Palčič, predsednik SKGZ. »Tak rezulta pomeni tudi krepitev možnosti, da dobijo na prihodnjih političnih volitvah novega zagona napredne sile, ki imajo sedaj stvarnejše pogoje za zmago nad desnico. Naša skupnost pa je z dodatnimi težavami v lanskem in letošnjem letu že pokusila, kaj bi pomenila zmaga desnice v Italiji«, je podčrtal Palčič. »Se posebno nam je lahko v veliko zadoščenje, da je pri obnovi občinskih uprav na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini, prišlo do trdne uveljavitve domačih list«, je dejal Palčič. »Bilo je precej zaskrbljenosti, še zlasti za upravo v Benečiji in Reziji, kjer je položaj naše skupnosti najbolj na prepihu. Potrditev občinskih list, ki so naklonjene naši skupnosti in sožitju je zato velikega pomena«. Palčič je pri tem podčrtal močno uveljavitev Mariniča in občinske liste v Spetru ter Palettija in domače liste v Reziji, kjer sta bili upravi zaradi krepke šolske in kultu-ne dejavnosti Slovencev še posebej pod udarom nasprotnikov. Predsednik SKGZ je volilni rezultat v slovenskih občinah opredelil kot znak nove vitalnosti ter okrepljene zavesti, da so krajevne uprave povsod, kjer prebiva naša skupnost, temeljnen postojanke, ne le upravnega življenja, temveč tudi jamstvo, da bodo upoštevane in spoštovane pravice Slovencev. TRST - Stranka Slovenske skupnosti je na občinskih volitvah na Goriškem in Tržaškem doživela zelo dober uspeh. Njene tiste -piše v strankinem sporočilu - so povsod napredovale po številu prejetih glasov, v števerjanski občini pa ji je celo uspelo izvoliti Zupana Hadrijana Corsija. Na Tržaškem so se njeni kandidati za dolinski občinski svet zelo dobro odrezati, saj so biti vsi trije izvoljeni, in sicer z velikim številom preferenčnih glasov. Prof. Aldo Stefančič je celo prvi izvoljen. SSk se želi predvsem zahvaliti vsem votilkam in volilcem, ki so ji zaupati svoj glas, aktivistom, kakor tudi vsem tistim, ki so s svojimi kandidaturami in drugače kakor koti prispevati k njeni volilni uveljavitvi. »Volilni uspeh, na osnovi katerega je SSk brez dvoma utrdila svoje vodilno mesto med strankami, ki zbirajo slovenske glasove, pa zanjo' predstavlja tudi dodatno obvezo, da si bo s še povečano zavzetostjo prizadevala za pravice in zakonite koristi slovenske manjšine, za nadaljnje politično združevanje Slovencev ter sploh za dobrobit celotnega krajevnega in širšega prebivalstva«. SSk izraža tudi zadovoljstvo, da so se v občinah videmske pokrajine, v katerih smo Slovenci zgodovinsko prisotni, skoraj povsod uveljavile tiste, ki se zavzemajo za ovrednotenje slovenske prisotnosti. »Nedeljsko volilno preizkušnjo smo torej Slovenci v Italiji dobro prestati, saj so se na splošno utrdile sile in teženja, ki se zavzemajo za razvoj in uveljavitev slovenske manjšine, pomembno pa je seveda tudi, da so se na vsedržavni ravni na splošno dobro odrezale odprte sile leve sredine«. Pokrajinsko tajništvo SKP meni, da je zmaga enotnih levičarskih list jasna in nesporna v vseh treh občinah na Tržaškem, v katerih so bile to nedeljo volitve. V Dolini je bil Zupan izvoljen z zelo široko večino v prvem krogu, v Zgoniku in Repentabru pa sta bili potrjeni napredni upravi, pri katerih sodeluje tudi SKP. Ge upoštevamo pozitivne volilne izide tudi v drugih pokrajinah FJK krajine, lahko ugotovimo, da je politična moč SKP okrepljena. Tržaški rezultati po mnenju pokrajinskega vodstva SKP poleg tega potrjujejo lekcijo, ki izhaja iz celotne pravkar prestane volilne preizkušnje v Italiji: levica zmaga samo, če se predstavi enotno, ne da bi bila SKP potisnjena v stran in diskriminirana. Slovenska komponenta DSL izraža zadovoljstvo nad volilnimi rezultati, ki so v okoliških občinah v glavnem potrditi in nagradili dosedanje koalicije. »Volilci slovenske in italijanske narodnosti so tako izrazili priznanje dosedanjemu upravnemu delovanju, ter obenem potrditi voljo po politiki tvornega sožitja pri nas. Dokaz za to so tudi klavrni rezultati "pola", ki je v vseh okoliških občinah občutno nazadoval«. Slovenska komponenta DSL čestita izvoljenim Zupanom, svetovalkam in svetovalcem, ter jim vošči uspešno delo. Nedeljske volilne izide je komentirala tudi poslanka Forza Itatia Mameči Vascon, in sicer kot koordinatorka tega gibanja v tržaški pokrajini. Kar zadeva volilne izide na vsedržavni ravni, je Vascono-va izrazila zadovoljstvo, da je Kartelu svoboščin uspelo nadomestiti izgubo, ki mu jo je prizadela "izdaja" Bossijeve Severne lige. Poleg tega je tudi poudarila, da so sile leve sredine med seboj zelo razbite. Kar zadeva tržaško pokrajinsko raven, je poslanka Forza Itatia izrazila zadovoljstvo, da je Kartel svoboščin v zgoniški, repenta-brski in dolinski občini dosegel od 15 do 20 odstotkov glasov. Vasconova je pristavila, da je v te občine težko prodreti predvsem zaradi njihovih etničnih značilnosti, po njenem mnenju pa je kljub vsemu mogoče ugotoviti nekatere zanimive premike. DNEVNIK TG4 Fede: Orgazmični uspehi so bili včeraj le spomin... RIM - V nedeljo zvečer je zmagoslavno zabadal modre osvajalske zastavice v dežele, ki jih je »osvojil« Berlusconijev Polo, včeraj je požiral grenke sline ob vsakem novem, tokrat realnem izidu deželnih volitev, ki je vse bolj rdečil italijanski pohtič-ni zemljevid. EmiJio Fede, vodja TG4, »najbolj zabavnega in nemogočega TV dnevnika na svetu« (ta naziv so mu že pred časom podelili strogi angleški novinarji), je bil v nedeljo ves vzhičen, ko mu je predsednik statistične družbe Datamedia Crespi posredoval izide exit poli, po katerih naj bi »Polo« zmagal v enajstih od petnajstih deželah, v katerih so v nedeljo volili. Po studiu je dobesedno poplesoval, krilil z rokami, orgazmično je podoživljal vsako novo »zmago« njegovega Šiliha. Nedelji exit pollov je sledil ponedeljek realnih podatkov. Fedeja so že dopoldanske projekcije pobile. Nasmeh je izginil z obraza. Večerni dnevnik z realnimi izidi je predstavil gledalcem drugačnega Fedeja: mrkega, a vseeno bojevitega. Krivdo za nedeljski spodrsljaj je zvalil na družbo Datamedia, nato pa ga je - bolj kot vedno bolj rdeči izidi - zanimala prijava skupine potrošnikov garantu za založništvo. V oddaji, v kateri mu ni uspela povezava z notranjim ministrstvom, niti z Micheli-nijem, se je znesel nad tistimi, ki so ga prijavili, ker naj bi nedeljska oddaja zavajala gledalce. Ponavljal in ponavljal je, kako je prijava neliberalno dejanje. Njegovi sogovorniki v studiu so se mu nekajkrat zasmejali, a on je nadaljeval v svojem tipičnem stilu: »Zakaj ne postanemo malce resni?« se je vprašal. Tudi sinočnja oddaja TG4 je skratka potrdila tisto, kar je o njem povedal glavni urednik satiričnega dnevnika Cuore Sabelli Fioretti: »Fede? To je naravni talent italijanske televizijske satire!« PODPREDSEDNIK DEŽELNEGA SVETA Budin zadovoljen z izidi Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je včeraj zelo ugodno ocenil volilne rezuate, pa čeprav je bil volilni izid v popoldanskih urah v nekaterih deželah še precej negotov. Bil je vsekakor boljši od nedeljskih predvidevanj exit pollov, ki so biti za levico kar sprejemljivi. O izidih je dal sledečo izjavo: »Mislim, da je volilni izid na splošno zelo pozitiven. Vsedržavni izid je vsaj do te ure (ob 18., op. ur.) nadvse zadovoljiv, ker levi center zmaguje. In to ne le v pro-porčnem, pač pa tudi v večinskem sistemu, kar dokazuje, da večina italijanskih volivcev noče desničarskih avantur. Zdi se mi, da so volivci izraziti veliko priznanje levosredinski politiki. V naših okoliških občinah so volivci potrditi dosedanje uprave, izrekli so priznanje dosedanjemu upravljanju. Izrazili so Zeljo po konkretni politiki sožitja. ”Polo“ je zabeležil v okoliških občinah rezultat, ki je daleč pod pričakovanji desničarskih krogov, kar pomeni, da so bile izbire širokih levičarskih in sredinskih koalicij v naših občinah pravilne.« »Glede možnosti novih volitev bi povedal sledeče: mislim, da se bo desnica sedaj plašila novih volitev. Levi center, ki podpira Dinijevo vlado, želi da bi vlada in parlament uresničita program. To pa pomeni, da bi morali pred novimi volilnimi preizkušnjami sprejeti potrebne ukrepe, to je zakon proti kopičenju medijskih sredstev v rokah političnih predstavnikov in kandidatov, in pokojninska reforma. Vsako prehitevanje teh obveznosti se mi zdi nesmiselno in ne bi koristilo nikomur.« 50-LETNICA ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM n Danes pomembna svečanost v Rižarni Na sporedu tudi druge prireditve Danes dopoldne bo v tržaški Rižarni osrednja proslava 50-letnice konca druge svetovne vojne in zmage nad naci-fašizmom. Slovesnost se bo pričela ob 10.30, prireja jo tržaški pokrajinski odbor za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij, na njej pa bodo sodelovali predstavniki vseh občinskih uprav na Tržaškem, tržaške pokrajinske in deželne uprave, tržaški prefekt ter zastopniki borčevskih in drugih organizacij. Proslava se bo pričela s polaganjem vencev. Na vrsti bodo nato molitve za vojne žrtve in še posebej za žrtve Rižarne italijanskega in slovenskega katoliškega duhovnika, judovskega rabina in pravoslavnega popa. Govorili bodo izredni komisar tržaške pokrajinske uprave Domenico Mazzurco, tržaški Zupan Riccardo Illy, predstavnik judovskih skupnosti v Italiji Amos Luz-zato in sindikalist Bruno Zvech, v slovenščini pa bo nastopila Katja Colja. Na sporedu bodo tudi glasbene točke. Danes bodo proslavili 50-letnico osvoboditve tudi drugod na Tr- žaškem. Predstavniki tržaške občinske uprave bodo polagali vence pred obeležja padlim. Delegacija bo odpotovala ob 8.30 izpred županstva, med drugim pa bo obiskala bazoviške spomenike in opensko strelišče. Podbno bodo polagali vence tudi v devinsko-na-brežinski občini, in sicer od 8. do 10. ure, ko bo na glavnem nabrežinskem trgu slovesnost z govori in kulturnim sporedom. V miljski občini bo proslava 50-letnice osvoboditve danes z začetkom ob 10. uri na Trgu Marconi. Danes pa se bodo spomnile 50-letnice zmage nad nacifašizmom tudi razne organizacije in društva. Tako bo npr. društvo Škamperle danes ob 10. uri položilo venec k obeležju pred Narodnim domom pri Sv. Ivanu, sekcija VZPI-ANPI za dolinsko občino bo priredila svečanost ob 17. uri pred spomenikom padlim v Dolini, Kolektiv za socialne prostore iz Trsta pa bo danes z začetkom ob 16. uri priredil na Trgu Sv. Jakoba v Trstu manifestacijo z naslovom: »25. april: pom-■ niti zgodovino, osvoboditi mesto«. OBČINSKA UPRAVA / OB 50-LETNICI ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM Zgodovina Rižarne v večjezični brošuri Publikacijo je pripravilo vodstvo občinskih muzejev Za strahote Rižarne nosi del krivde tudi tisti del Trsta, ki svoje narodnostne in verske nestrpnosti ni skrival. Ko ne bi bilo tako, nacisti in njihovi pomagači ne bi mogli organizirati uničevalnega taborišča, je na včerajšnji predstavitveni konferenci nove večjezične brošure o državnem spomeniku Rižarne v osebnem imenu naglasil občinski odbornik za kulturo Roberto Damiani. Kot je pozneje poudaril zgodovinar Elio Apih, podpredsednik odbora, ki upravlja »kraj spomina in trpljenja«, so osebna Damianijeva prepričanja že osvojena sodba zgodovinarjev. Z brošuro, ki jo je pripravilo vodstvo tržaških občinskih zgodovinskih in umetnostnih muzejev (CMSA) v NA TEKMOVANJU V MARIBORU Zlata plaketa« zboni Galus Na 14. tekmovanju slovenskih pevskih zborov »Naša pesem«, ki je potekalo od 21. do 23. t.m. v veliki Unionski dvorani v Mariboru in za katero se je prijavilo 25 zborov v različnih sestavih, je mešani pevski zbor »Jacobus Gallus«, ki deluje pod okriljem Glasbene matice iz Trsta in katerega vodi Janko Ban, dosegel imeniten uspeh. Z 90 točkami je osvojil »zlato plaketo« mesta Maribor, dirigent Janko Ban pa je za najboljšo interpretacijo obvezne pesmi prejel še posebno nagrado. »Zlato plaketo« sta osvojila le še zbor Ljubljanskih madrigalistov iz Ljubljane pod vdstvom Matjaža SCeka, in zbor »Obala«, ki ga vodi tržaški zborovodja Wal-ter Lo Nigro. Poleg obvezne pesmi »Ze-njica« Janka Ravnika, je zbor »Jacobus Gallus« imel na sporedu še Gallusov motet »Ste-tit Jesus in medio«, Merkuje-vo skladbo »Ave, gratia plena« in Kogojevo »Stoji tam li-pica«. Na istem tekmovanju je v kategoriji moških zborov nastopil tudi zbor »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela pod vodstvom Mirana Žitka in s 66 točkami prejel priznanje za sodelovanje. Poleg obvezne skladbe Pavla Sivica »Cist nora pesni« je zapel še skladbe »Laus Regi« Francisa Poulenca, »Pesem« Vilka Ukmarja-in »Skrinja orehova« v priredbi Borisa Vremska. Mešani zbor »Podgora« (Gorica) pod vodstvom Mirka Špacapana, si je na istem tekmovanju s 74 točkami prislužil bronasto plaketo. Poleg obvezne za mešane zbore, je izvajal še »Veter« Ubalda Vrabca »Ave Maria« Antona Brucknerja in »Vinea mea electa« Francisa Poulenca. Na zaključnem nedeljskem koncertu so najbolje nagrajeni zbori zapeli vsak po dve pesmi, le Madrigalisti nekaj vec. Dvorana je bila za vse nastope nabito polna. Tekmovalno žirijo je vodil Marko Munih. Včeraj so v občinski palači predstavili večjezično brošuro o Rižarni (Foto KROMA) sodelovanju z odborom muzeja Rižarna in Deželnim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja, želi občinska uprava primerno proslaviti 50-letnico zmage nad nacifašizmom, predvidenih pa je še nekaj drugih pobud, med katerimi sta niz konferenc in fotografsko-dokumentarna razstava. Nova brošura, ki jo bodo razdeljevali brezplačno, je predelava prejšnje, skromnejše, ki so jo leta ’80 pripravili ločeno v italijanščini in slovenščini. V tokratni, kot je poudaril ravnatelj CMSA Adriano Dugulin, so teksti v italijanščini, angleščini, nemščini, francoščini, slovenščini in hrvaščini, fotografije so bile skrbno izbrane, objavljena pa sta tudi dva tlorisa: prvi, ki so ga izdelali po pričevanju Marina Palcicha, ki je bil kot otrok zaprt v Rižarni, prikazuje tedanje uničevalno taborišče, drugi pa sedanjo ureditev muzeja Rižarna. Brošura je torej sad precejšnjih prizadevanj in težnje, da bi Rižarno primerno predstavili obiskovalcem. Teh je iz leta v leto vec, še posebej od takrat, ko v Rižarni prirejajo tudi razne razstave. Lani je bilo vseh obiskovalcev okrog 50 tisoč, v prvih mesecih letošnjega leta pa si je muzej ogledalo že približno 30 tisoC oseb. Kot je bilo izrecno naglašeno na včerajšnji tiskovni konferenci, je to rezultat občutljivosti nove občinske uprave in seveda vloženega dela in ustvarjalnega pristopa vseh pristojnih, (bip) »Neprimernost« procesa o Rižarni Izkazala se je tržaška občinska uprava, izkazali so se mestni muzeji in Studijski centri, po svoje seje izkazala tudi založba Mondadori. V sodelovanju z združenjem deportirancev ANED je namreč leta ’80 izdala dokumentacijo o procesu zaradi zločinov v uničevalnem taborišču, vendar pa je pomembna publikacija v dveh zajetnih delih kmalu pošla. Bilo je že dogovorjeno, da oh finančni pomoti deželne uprave FJK in z dodatnim prispevkom zdniženja ANED založba Mondadori ponatisne publikacijo. Pii sloviti založbi, ki je medtem menjala lastnika, pa so rekli, da »so se časi spremenili« in dana beseda ni več veljala. Na to vprašanje je včeraj opomnil direktor Deželnega instituta za zgodovino odporniškega gibanja Zucca rekoč, da bi z Mondadoiijem ali brez do ponatisa moralo priti. NOVICE SPOROČILO POKRAJINE PRIDRUŽILI SO SE VSEDRŽAVNEMU PROTESTU Slovenski konzulat kmalu v novem sedežu Generalni konzulat republike Slovenije obvešča, da bo s tretjim majem začel poslovati na novem naslovu v Ul.S.Giorgio 1 v Trstu (telefon 040-307855, fax 308266) in sicer z naslednjim urnikom za stranke: vsak delavnik od 9. do 12.me. Vizume bodo izdajali ob ponedeljkih, sredah in petkih in sicer od 9. do lO.ure sprejemanje vlog ter med 15. in 15.30 izdajanje vizumov. Zaradi selitve konzulat v četrtek, 27.4. in v petek, 28.4. ne bo sprejemal strank in bo torej zaprt za javnost. Odtrgalo mu je prstanec V trgovini Foot Locker na Korzu Italija 7 se je vCe-raj pripetila dokaj neobičajna nezgoda. Paolo Mutti (31 let, doma je iz Milana), ki na krajevni ravni odgovarja za trgovine Locker, je namreč izgubil ravnotežje, padel s stopnic, prstan se mu je zapel za kavelj in mu je odtrgalo prst. Odpeljali so ga v glavno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoC, nakar so ga premestili v Pordenone. Skrival je manjšo količino mamila Na mejnem prehodu pri Fernetičih so finančni stražniki v nekem avtobusu ustavili 30-letnega slovenskega državljana (znani sta le začetnici, S.Z.), pri katerem so našli manjšo količino mamila: 84 semen marihuane (nekaj vec kot gram), 136 tablet metadona in stekleničko s 3 mililitri metadona. Mladeniča so prijavili sodnim oblastem, vendar ga niso aretirali. Mamilo je skrival v torbici, ki jo je nosil ob pasu. Davek za zasedbo javnih prostorov in površin Stavka tržaških odvetnikov Procesi bodo le v nujnih primerih in za osebe, ki so v priporu Pokrajina Trst je v izvršitev zakonskega odloka št. 507/93 uredila pravilnik v zvezi s postopki glede davka za zasedbo javnih prostorov in površin (TOSAP), ki spadajo v njene prisotjnosti (izdaja koncesij in pooblastil). Od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.30 se bodo lahko prizadeti obrnili na Urad za dajatve Pokrajine Trst, Trg Vittorio Veneto 4, 1. nadstropje - tel. 3798315, kjer bodo dobili informacije in dvignili obrazce za samoprijavo ter položnice za vplačilo davka na poštni rekoči račun. Izpopolnjeni obrazec za poštni tekoči raCun mora biti Pokrajinski upravi dostavljen neposredno ali po pošti s priporočenim pismom brez povratnice do 28. aprila 1995. Obenem s samoprijavo je treba dostaviti tudi potrdilo o vplačilu davka. Obrazci za samoprijavo in za položnice na poštni tekoči raCun, kot tudi kopija Pravilnika o upravljanju koncesij za zasedbe javnih površin ter zadevnega obdavčevanja bodo na razpolago na uradih naslednjih občin: De-vin-Nabrežina, Dolina, Repentabor in Zgonik. Davčni zavezanci, ki ne bodo plačali davka, bodo kaznovani po zako- Z včerajšnjim dnem in vse do 6. maja se tudi tržaški odvetniki ne bodo udeleževali sodnih obravnav na civilnem, kazenskem in upravnem sodišču. Edina izjema bodo procesi, na katerih sodijo ljudem, ki so priprti ali procesi, ki jih iz hudih in utemeljenih razlogov ne morejo odložiti. Tako dolga stavka, za katero so se 22. t.m. odločili na vsedržavni ravni, seveda po- meni, da so odvetniki izbrali ostro nasprotovanje bodisi uvedbi novele civilnega postopnika kot tudi umeščanju sodnikov za spravo. »Trenutno ni pogojev za uvedbo takega postopnika, ustvarja zmedo in ne rešuje vprašanj sodstva,« je povedal predsednik združenja odvetnikov Remo Cuccagna, »kako lahko odobrijo nekaj začasnega, medtem ko pripravljajo nov civilni postopnik? Noveliranega postopnika ne morejo uveljaviti zaradi pomanjkanja struktur in osebja.« Cuccagna je bil kritičen tudi do sodnikov za spravo: »Trenutno jih nimamo povsod v državi in tudi kjer jih imamo, ni primernih struktur (v Trstu je sicer Oticina pravočasno medila primeren sedež, o Čemer smo podrobno že pisali, op. m.), kar pomeni, da bomo imeli novo figuro sodnika, ki bo delovala slabo in poleg tega ne po vsem državnem oženi' Iju.« Ob svečanosti, na kateri so prisegli novi sodniki za spravo, ni bilo nobenega zastopnika odvetnikov. Odsotnost so upravičili z dejstvom, da vabila niso prejeli pravočasno, marsikdo pa jo je razumel kot polemično odklanjanje teh sodnikov. »Ne nasprotujemo jim,« je včeraj poudaril Cuccagna. »V Trstu smo glede novega postopnika predlagali uvedbo monokratskega prvostopenjskega sodnika za vse prvostopenjske postopke-Tako bi se izognili proceduralnim razpravam 0 vertikalni pristojnosti, a z istim številom sodnikov bi omogočili boljše delovanje prvostopenjskih so-dišC.« Za prihodnje dni so odvetniki napovedati skupštino svojih elanov, ki se je bodo lahko udeležili tudi predstavniki političnih sil in novinarji in na kateri bodo obrazložili svoja stališča. nu. Krivi naj bi bil za požar Kljub stavki odvetnikov (enega od odvetnikov iz Tmina namreč niso pravočasno obvestili in je že krenil proti Trstu) se je včeraj popoldne nadaljeval proces proti Francescu Franzilu, sinu bivšega Zupana Maria Franzila ter Paolu Matteucciju, ki ju obtožujejo, da sta 30. maja 1987 organizirala požar v madih konzorcija »Gestione Servizi« v Ul. Mazzini. Urad je vodil prav Matteucci, požar pa naj bi uničil »nevarno« dokumentacijo. Tako Franzil kot Matteucci sta od vsega začetka zanikala kakršnokoli odgovornost. Ogenj pa sta podtaknila Livio Suffi in Gianfranco Fumo, ki sta dejanje priznala in so jima že marca sodili po skrajšanem postopku: Pumu so naložili dve leti jeCe, Suffiju pa eno leto. Včeraj so zaslišali dve prici. DOLINA / OB 25. APRILU Danes pohod po kurirski poti Poslova pred občinskim spomenikom 2e Četrto leto po vrsti bo ob letošnjem 25. aprilu na pobudo dolinskega KD Valentin Vodnik tradicionalni spomladanski pohod po bližnji okolici. Letos je društveni odbor izbral pot, ki se po svojih značilnostih lahko vključuje v proslavljanje 50. obletnice osvoboditve, in sicer smer od Socerba do Podpeci, ki je v Časih vojne zelo verjetno bila tudi kurirska pot. Pohod nudi obenem možnost prijetnega, ne preveč zahtevnega sprehoda po območju, na katerem se kraški svet preliva v istrskega. Odhod je predviden °b 9. uri izpred Socerb-skega grada, udeleženci pa se bodo zbirali že ob 8. uri v Dolini v Sanci in °b 8.30 v Prebenegu. Do Socerba se bodo peljali z osebnimi avtomobili, dalje pa peš. Priporočena je seveda primerna obutev, vsak naj s sabo vzame tudi hrano in pijaCo. Tudi letošnji pohod se bo sklenil s spominsko proslavo ob dolinskem spomeniku padlim: na d aborju bodo na pobudo sekcije VZPI-ANPI iz Doline, Mackolj in Predenega nastopili elani Pihalnega orkestra Breg pod vodstvom Renza Musco-vija in moškega pevskega zbora Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote, priložnostne misli pa bo podal Mario Cuk. Svečanost se bo začela ob 17. uri posvečena pa je letošnjemu praznovanju 50-obletnice osvoboditve izpod nacifašizma. (dam) Proslava SOJetnice v dolinski občini Na pobudo dolinske občinske uprave bo v soboto, 29. t.m. dopoldne pri osrednjem občinskem spomeniku padlim spominska svečanost, s katero bo občina Dolina počastila 50. obletnico osvoboditve izpod nacifašizma. Ob Častni straži in zvokih ricmanjskega trobilnega kvinteta, bo ob 11. uri na vrsti dvig zastave, po polaganju vencev in županovem pozdravu bodo nastopili otroci slovenskih in italijanskih osnovnih šol, skupaj bodo zapeli pevci mešanih in moških zborov, ki delujejo na področju dolinske občine, za zaključek pa bosta zaigrala pihalna orkestra iz Doline in Ricmanj. Slavnostna govornika bosta Ciril Zlobec in Galliano Fogar, gledališka igralka Mira Sardoč pa bo podala odlomke književnih del odporništva. Poleg proslave ob osrednjem spomeniku je občinska uprava ob letošnji obletnici spodbudila tudi zanimiv natečaj, namenjen otrokom osnovnih in nižjih srednjih šol. V razpisu je mlade občane povabila k sestavi spisov na temo 50-letnice osvoboditve, z opisom pričevanj in dogodkov iz vojne dobe, pa tudi z razmišljanji o njihovem pomenu. Pobuda je doživela zelo dober odziv, v teh dneh bo priložnostna komisija pregledala prispevke in jih ocenila. Predvidoma bo izid natečaja razglašen na posebnem srečanju, ki ga bo občinska uprava priredila sredi prihodnjega maja. (dam) Proslava tudi v Ricmanjih V petek, 28. t.m., ob 20.30 bosta s prireditvijo v dvorani Babne hiše proslavila letošnjo 50. obletnico osvoboditve obe društvi, ki delujeta v Ricmanjih in Logu. Na pobudo SKD Slavec in Godbe na pihala Ricmanje bodo tako zgodovinski dogodek z nastopom počastili otroci ricmanjskega vrtca in GOS Ivana Zamejskega, člani društvene dramske skupine ob spremstvu harmonikarja Davida Žerjala, pevci MePZ Slavec-Slovenec in elani ricmanjske godbe na pihala. Priložnostno prireditev bodo ustvarili na osnovi vezne besede, ki jo je zapisal Marij Cuk. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana 2- krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana 3- krat tedensko Informacije in rezervacije: ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7,. tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6,. tel. 061/313-312 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3,. tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45,. tel. 066/38-458,38-512 VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 25. aprila 1995 DAN VSTAJE Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.03 - Dolžina dneva 14.00 - Luna vzide ob 3.52 in zatone ob 15.53. Jutri, SREDA, 26. aprila 1995 PAS VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,7 stopinje, zračni tlak (mm ipmiMimu mmiEM) ŽENSKA OBLAČILA Široka izbira oblačil, spodnjega perila, pižam, moških in ženskih trenirk Ul- Ginnastica 22 Tel. 7600051 ki potujejo v Andaluzijo prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine v petek, 28. t. m. od 9. do 14. ure mši Za slovo vera in pesmi s Krasa CELOVEC - Aleksander Peršolja iz Križa pri Sežani bo danes poslednji gost v seriji Slovenska mesta - Slovenske pokrajine. Pesniški večer z naslovom Stihi s Krasa bo glasbeno bogatil Kraški komorni zbor Sežana - Štanjel pod vodstvom Herte Sorte. V okviru serije, ki sta jo prirejala tinjski dom in slovenski spored ORF, so od oktobra leta 1994 predstavljali občinstvu literarno podobo mest in pokrajin v delih Andreja Hienga, Janka Messnerja, Draga Jančarja,Toneta Pavčka in Lojzeta Kovačiča. PIRAN / RAZPRAVE O OBČINSKEM PRAZNIKU Pimnik pomladi namesto partizanskega Praznovanje jurjevega ima daljšo tradicijo od ustanovitve Mornariškega odreda leta 7944 Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini je v prejšnjem tednu organizirala več prireditev v počastitev dneva svetega Jurija. Pretekla nedelja je bila marsikje v Sloveniji v znamenju jurjevanja, tradicionalnega praznika pomladi, za Piran pa ima ta dan poseben pomen, saj je sveti Jurij tradicionalni zaščitnik mesta. Mogočna piranska stolnica, ki je lani obeležila 650-letnico posvetitve, je posvečena svetemu Juriju in od srednjega veka je bila »festa di San Giorgio« največji piranski praznik. Seveda je bilo neizogibno, da je po drugi svetovni vojni ta tradicija doživela dolgo obdobje nenaklonjenosti. Piranski občinski praznik je namesto jurjevega postal 15. oktober, v spomin na dan v letu 1944, ko je bil ustanovljen partizanski Mornariški odred Koper. Čeprav je ta dogodek iz NOB za zgodovino nedvomno pomemben, pa s pravo identiteto mesta Piran in piranske občine pravzaprav nima neposredne povezave. Kljub temu je bilo piransko oktobrsko praznovanje z izdatno politično podporo prejšnja leta kar uspešno, pa le ne dovolj, da bi iz tega nastala tradicija. Zadnja piranska občinska skupščina, prva demokratično izvoljena, je že v začetku mandata začela razpravljati o občinskem prazniku. Predlagatelji spremembe so pravzaprav zagovarjali podobna stališča kot tisti, ki so se zavzemali za »odpravo« praznika svetega Jurija: šlo jim je za to, da bi čim prej izbrisali vse, kar spominja na prejšnji režim. Razmerje sil v občinski skupščini je bilo takšno, da ta pobuda, čeprav večkrat oživljena, ni bila sprejeta. Vendar se zdi, da so oktobra lani Pirančani zadnjič počastili 15. oktober kot občinski praznik. Poleg razprav o statutu utegne novi občinski svet načeti tudi vprašanje o tem, kdaj naj občina praznuje. Tokrat se bo skoraj zanesljivo odločil za dan svetega Jurija. Po stari legendi se je sveti Jurij leta 1343 prikazal dvema ribičema pri piranskem man draču, ta dogodek pa je naslikan na velikem platnu slikarja Angela de Costerja iz leta 1706, ki krasi piransko stolnico. Piranska skupnost Italijanov, ki ima v svojih programih tudi varovanje kulturne identitete me- sta, praznovanje na jurje-vo oživlja že nekaj let. Letošnji program je bil pester in zanimiv. Prireditve so se začele že v četrtek, osrednji dogodek pa je bil koncert komornega orkestra Ca-meristi triestini in zbora Madrigalisti di Trieste iz Trsta. V nedeljo so na piranskem Tartinijevem trgu priredili turnir za pokal svetega Jurija v »pando-lu«, športu, ki sodi v staro tradicijo obalnih mest, izvira pa iz srednjeveške Italije in je nekakšen »prednik« ameriškega baseballa. Tradicija pandola je v zadnjih letih spet oživela. Na piranskem turnirju je nastopilo kar 18 ekip s Koprskega. Zmagali so Bambusi iz Izole, druga pa je bila piranska ekipa Portadomo. Boris Vuk Pirančani bi radi praznovali na dan svetega Jurija, zaščitnika mesta (Foto: BOBO) Združena Usta socialdemokratov kritično o propadanju goriškega gospodarstva NOVA GORICA - Območna organizacija ZLSD je predsedniku vlade dr. Drnovšku, finančnemu ministru dr. Gaspariju, ministru za gospodarske dejavnosti dr. Tajnikarju in sredstvom obveščanja poslala izjavo o propadanju goriškega gospodarstva in o večanju socialne stiske tamkajšnjega prebivalstva. Ugotavlja, da pri vsem tem država molči in ne ukrepa tako kot v drugih regijah, pač pa Goriško potiska na rob slovenske pomembnosti. Zadnji takšen ukrep je bila priključitev komercialne banke Nova Gorica k Novi KBM. »Po ocenitvi stanja izražamo odločno nasprotovanje politični in medijski gonji iz Ljubljane proti podjetju HIT, ki v teh za Goriško najtežjih časih po drugi svetovni vojni daje socialno varnost kar nekaj tisoč Goričanom,« so zapisali v protestni izjavi. »Ograju- jemo se od nezakonitosti, ki so bile mogoče storjene v podjetju HTT, in pričakujemo čimprejšnji sodni konec procesa Nasprotujemo pa vsakemu neutemeljenemu napadanju podjetja in njegovih zaposlenih. «ZLSD odločno nasprotuje predlaganemu podržavljenju igralnic in z njim povezanega velikega obdavčenja dobička. Ker so dosedanji uspehi podjetja HTT poleg drugega tudi rezultat ugodnih naravnih danosti Goriške, zahtevajo, da z rezultati te dejavnosti, ki so v največji meri lokalna renta, upravlja lokalna skupnost, ker ta že tako ali tako nosi vse negativne posledice razvoja. »Zahtevamo, da nas pustite vsaj živeti, če nam že ne želite pomagati!« končuje svojo izjavo novogoriška območna organizacija ZLSD. (V. C.) KOBARID / RAZSTAVA Reševanje zavezniških letalcev v Posočju V spomin na ta dogodek bodo v Kobariškem muzeju pripraviti posebno razstavo Pozimi leta 1945 (20. januarja) se je nad Drežniškimi Ravnami zrušil ameriški bombnik B-24 - Liberator. Malo pred tem se je posadka desetih letalcev rešila s padali. Sest letalcev je pristalo na osvobojenem ozemlju, ki so ga nadzorovali partizani, štirje - med njimi tudi poveljnik Jerry Armstrong - pa so padli v roke Nemcem. Bombnik je vzletel iz ameriške baze Spinazzola v Italiji in poletel proti Nemčiji, kjer je bombardiral cilje v okolici bavarskega mesta Rosenheima. Med povratkom po opravljeni bojni nalogi ga je zadela nemška protiletalska obramba in poškodovala rezervoar za gorivo. Ko je poveljnik Armstrong ugotovil - nekje nad Furlanijo-, da oporišča ne bo mogel doseči, se je obrnil proti Posočju, da bi se lahko rešili k partizanom. Nekje nad Kobaridom je vsa posadka varno izskočila, letalo pa je treščilo v goro. Letos, ko ves svet proslavlja 50-letnico zmage nad fašizmom in konec druge svetovne vojne, pripravlja kobariški muzej posebno razstavo v spomin na ta dogodek. Odprli jo bodo v soboto, 29. aprila, ob 17. uri v prostorih muzeja. Avtorji so ji dali naslov: »Reševanje ameriških letalcev v Posočju med drugo svetovno vojno«. Z njo želijo predstaviti domači in mednarodni javnosti (kobariški muzej prve svetovne vojne vsako leto obišče veliko tujih obiskovalcev) eno od dogajanj, ki je pomenilo neposredno sodelovanje slovenskih partizanov in domačinov s pripadniki zavezniških vojsk, v tem primeru s piloti ameriškega letalstva. Razstavljena bo tudi dokumentacija in fotografije ameriških letalcev, ko so se zdravili v partizanski bolnišnici Franja. Avtorja razstave sta Janez Žerovc in Edi Selhaus ter upravljale! kobariškega muzeja. Posebnost dogodka bo tudi to, da se bosta sobotnega odprtja udeležila dva še živeča zavezniška letalca iz sestreljenega letala, poveljnik Jeny Aumstrong in član posadke John VVilliam Petty. Na odprtju bodo prisotni nekateri vidnejši slovenski politiki, slavnostni govor pa bo imel predsednik državnega sveta Jožef Školč. Treba je poudariti, da muzej stroškov prireditve in prihoda letalcev ne bi zmogel, zato sta mu priskočila na pomoč podjetji Petrol in Alpkomerc. Vojko Cuder MOST NA SOČI / AKCIJA Solidarnost pri urejanju okolja Čistili so bregove umetnega jezera, peš poti in razgledne točke Dan Zemlje so člani Turističnega društva Most na Šoti praznovali tako, da so pripraviti čistilno akcijo. Približno 40 članov je čistilo in urejalo bregove umetnega jezera, pešpoti, razgledne točke in zelenice. Cez zimo se je nabralo veliko različne šare in umazanije, Id v turistični kraj, med katere se Most na Sod šteje, ne sodi. Tokratna akcija je bila le začetek, pravijo v turističnem društvu, delo bo treba nadaljevati vse leto. Velika pomoč Pri tem bodo javna dela, ki so bila tudi za čiščenje in urejanje okolja razpisana v tolmin-sld občini. Pomoč pri urejanju okolja so obljubili tudi Komunala Tolmin, podjetje Soške elektrarne, ki gospodari z Mostarskim jezerom (to je pravzaprav zajezena Soča, ki poganja električne turbine v HE Doblar), ribiško društvo in drugi. V mostarskem turističnem društvu so prepričani, da lahko le vsi skupaj, torej gospodarstvo, ribiči, domačini in občina, naredijo kaj več za ohranitev ali celo izboljšanje okolja, ki mu je v Evropi posvečeno letošnje leto. Zato se Turistično društvo Most na Soči, tolminska občina in Soške elektrarne pogovarjajo o nadaljnjem urejanju in utrjevanju bregov umetnega jezera ter odstranjevanju naplavin, ki jih v jezero nanašajo visoke vode Soče in Idrijce. Eden taksnih ukrepov je tudi prepoved vožnje z motornimi čolni. Skupaj s krajevno skupnostjo Most na Soči domače turistično društvo pripravlja seznam najnujnejših opravil v javnih objektih v kraju. Opravila s tega seznama bo treba seveda izvesti skupaj z občino. (V. C.) ILIRSKA BISTRICA / OBČINSKI SVET V ozadju spornega člena je boj za funkcije Župan je bil pripravljen tudi odstopiti Čeprav ilirskobistriška občina svojega statuta ne bo dobila do konca aprila, ko za sprejem tega najvišjega občinskega akta poteče rok, je jasno, da pri tem ne bo izjema. Veliko število novih občin namreč ni sprejelo še niti osnutka tega dokumenta. Bistriški svetniki pa so včeraj po dolgi in na trenutke mučni razpravi vendarle spravili pod streho osnutek predloga. Največji tm v peti nekaterih svetnikv je bil 22. člen, ki pravi, da je predsednik sveta izvoljen z večino glasov vseh svetnikov. Tako predlagano besedilo člena so ob koncu burne razprave sicer sprejeli, pri tem pa šo bili štirje člani iz vrst SDSS proti. Po njihovem mnenju bi namreč morali predsednika sveta občine izvoliti z dvotretjinsko večino, tako kot se sprejema tudi statut. Kar nekaj svetnikov iz vrst drugih strank oziroma list je omenjene svetnike prepričevalo, da bi bil njihov predlog v nasprotju z zakonom, kjer piše, da je za izvolitev potrebna navadna večina. Slišati je bilo celo, da lahko v primeru sprejetja predloga SDSS pride do ustavnega spora, ker člen ni v skladu z zakonom, in s tem do razveljavitve statuta. Ozadje vztrajanja pri spremembi 22. člena pa je bila seveda bojazen SDSS’ in morda še koga, da si v svetu ne bi priborili želenih stolčkov. Bistriški občinski svet namreč še nima ne predsednika sveta ne podžupana, tajnika ter ustreznih odborov in komisij (razen komisije za statut). Poskus razdelitve funkcij je namreč kljub medstan-karskemu dogovarjanju in usklajevanju že nekajkrat propadel. Sprejetje določila o dvotretjinski večini za izvolitev predsednika sveta pa bi nekaterim ponudilo očitno potrebno varovalko za spoštovanje skupnega dogovora o razdelitvi stolčkov. Kot že rečeno, občinski svet tega predloga ni sprejel. V statutu je bilo določeno, da Zupan opravlja svojo funkcijo poklicno. Sedanji župan Stane Prosen bo sicer žu-panoval nepoklicno, če pa bi svetniki vztrajali pri poklicnem opravljanju funkcije, bi, kot je dejal, nepreklicno odstopil. Mateja Godejša NOVICE IZ CERKNICE Pojejo že četrt stoletja Moški pevski zbor Tabor iz Cerknice, ki ga vodi Janez Kranjc, praznuje letos 25-letnico delovanja. Ob svojem ski oktet s humoristom Slavkom Podbojem in ansambel Vilija Marinška, ki ga vodi Danica Stefančič. Pisani lepotci Borisa Cvahtala Metulji so med žuželkami kar številno »ljudstvo«, saj jih je v svetu približno 150 tisoč, v Sloveniji pa več sto različnih vrst. Bogat izbor teh pisanih lepotcev z vsega sveta je te dni na ogled v Knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici. Razstavljena zbirka, ki bo na ogled do konca aprila, je last dolgoletnega zbiratelja in poznavalca metuljev Borisa Cvahtala. Praznovanje 50-letnice zmage nad nacizmom in fašizmom Občinska zveza kulturnih organizacij, občinski odbor ZZB NOV in OS Notranjski odred iz Cerknice so se že dogovorili, da bodo s prireditvijo počastili 50-letnico zmage nad nacizmom in fašizmom. Ker dogodek pre- nekdanje cerkniške. Najvišjim organom obeh občin, Cerknice in Loške doline, so zato predlagali oblikovanje skupnega organizacijskega odbora, ki bo pripravil program praznovanja. Prva proslava naj bi bila 6. maja v športni dvorani v Cerknici, z njo pa naj bi obeležili tudi 50-letnico osvoboditve mesta. Te se Cerkničani spominjajo 4. maja. Druga osrednja prireditev pa naj bi bila sredi oktobra v Loški dolini. Dokončno vsebino programa praznovanja bo določil skupni odbor, v katerem bodo župana in predsednika svetov obeh občin ter predstavniki ZKO, občinske organizacije ZZB NOV, osnovnih šol in scenarista. Novice zbrala Mateja Godejša © RAI 1 RETE 4 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnev- nik, 7.35 Gospodarstvo Nan.: Cose deli’ altro mondo Risanke Aktualno: 50-obletnica Osvoboditve Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, 14.00 TG1 - Ru- brika o motorjih Kviz: Sala giochi Nan.: Fronto soccorso Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Koncert ob 50-letnici osvoboditve Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vreme in dnevnik Aktualno: Il fatto Variete: Numero Uno (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Variete: Seconda serata (vodi Alessandra Casella) S Dnevnik in vreme Videoesapere Aktualno: Sottovoce Aktualno: Il fatto (pon.) Variete: Canzonissima 1970 Nad.: Delitto di regime -Il caso don Minzoni (’73) I RAI 2 Variete za otroke, risanke Vabilo k branju Nad.: Quando si ama Aktualno: Vabilo k branju, 10.35 Lo sportel-lo del cittadino, 10.50 Fra le righe TG2-33,11.45 dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, zdravje in vreme Otroški variete: Quante storie!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Kronika v živo (vodi A. Cecchi Paone), vmes (15.45,17.00) dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Aktualna odd.: 25. april, 50 let kasneje Film: Roma citta aperta (dram., It. ’45, r. R. Ros-sellii, i. A. Magnani) Aktualno: 25. april, spomini in pričevanja (2.del), vmes (23.30) dnevnik, pregled tiska, vreme RAI 3 Pregled tiska Videosapere: angleščina, filozofija. Zenske v svetu, Prva pomoč. Potovanje po Italiji, itd. TGR - 50 let kasneje Fantastica Mente Dnevnik Kolesarstvo Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik Dokumenti Sport: atletika, 15.35 smučanje, kolesarstvo Videosapere: Argo, 16.45 Parlato semplice, 17.45 Kultura News Sport: Konjske dirke, 18.30 sabljanje Sport in vreme Dnevnik, Deželne vesti Variete: Blob Soup iESj Aktualno: Chi Pha visto? [S Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Ad armi pari, 23.55 Ho sognato di vi-vere Dnevnik, pregled tiska Nan.: Strega per amore, 7.40 Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes 9.20 nad. Catene d’amore, 9.50 Grandi Ma-gazzini, 10.10 Guadalu-pe, 10.45 Febbre d’amore, 11.50 Rubi, 13.00 Cuore selvaggio, vmes (11.25,13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.25 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi, 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: Vite sospese (krim., ZDA ’92, i. M. Douglas, M. Griffith) Film: Europa Europa (dram., Fr. '90, i. M. Hof-schneider, A. VVilms), vmes (24.00) dnevnik S CANALE 5 Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A, Castagna) Otroški variete, vmes risanke in nanizanka TG5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: 58 minuti per mo-rire (dram., ZDA '90, i. B. VVillis, B. Bedelia) Večerni dnevnik Film: Ultimo respiro (dram., It. '91, i. F. Benigno, F. Moro), vmes (24.00) dnevnik ITALIA 1 Otroški variete Nan.: Chips, 10,25 TJ. Hooker, 11,30 MacGvver Aktualno: Village Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Sport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Smile Variete: Non e la RAI Nan.: Highlander Aktualno: Village Nan.: Primi baci, 18.20 Melrose Place (i. G. Show, A. Shue) Odprti studio, vreme Šport studio Variete: Karaoke Variete: Re per una notte Fatti e misfatti Sport: Torkov priziv Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Nan.: Kung Fu # TELE 4 19.30, 22.25, 0.05 Dogodki in odmevi Film: Dream Lover (’86) R. Chiceo Jazz Quartet RAI 3 slovenski program (poskusna oddaja) 20.30 Napis Znak Napoved Dok.: Rižarna pri Sv. Soboti Jutri Odpoved Znak Koper SLOVENIJA 1 Igrajmo se gledališče, 3/13 del lutkovne serije Top Gun, ponovitev ameriškega filma Izziv, ponovitev Poročila Sedma steza Sobotna noč, ponovitev Novice iz sveta razvedri- 1 la; Prince, portret; Angleška glasbena lestvica EM Mostovi TV dnevnik 1 Arabela se vrača, 3/26, Češke nadaljevanke Oscar Junior: Očka sem peljala... Regionalni studio Koper Lingo, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Tango za tri, 3/5 del danske humoristične serije Očetje in sinovi Osmi dan TV dnevnik 3, vreme, šport Zarisce Poslovna borza Sova Naravnost fantastično, 8/12 del angl. nanizanke Smrt Barka, 3. zadnji del av- stralsko-angleške nadaljevanke Odštevanje KANAL A ($) MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: La tua voce e il tuo cuore (kom., ZDA ’64) Film: Paisa (dram., It. '46, r. R. Rossellini) Variete: Tappeto volante Euronevvs Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Svet danes Slovenski program Studio 2 - pogovor Primorska kronika TV dnevnik TV šola Euronevvs Muzej glasbe: Slavnostni koncert ob 900. obletnici posvetitve bazilike Sv. Marka, komorni orkester Interpreti Veneziani Slike iz Sečuana Vsedanes, tv dnevnik Sportel, oddaja o zamejskem športu in športnikih EKIP Avstrija 1 SLOVENIJA 2 Euronevvs Video strani Malo angleščine, prosim National Geographic, ponovitev Karaoke, ponovitev Sova, ponovitev Murphy Brovvn, 18. epizoda ameriške nanizanke Barka, 2/3 del avstralsko-angleške nadaljevanke Iz življenja za življenje Prisluhnimo tišini Videošpon R&R <3 Zelena ura Roka rocka V. Idsoe: Prva slika to jesen, norveška drama Svet poroča Video strani Ponovitve Otroški program Vesoljska ladja Enterprise Ubijalski planeti Knight Rider Goliata uničijo Strašno prijazna družina Moški dopust Nas hrupni dom Grozljiv sestanek VVolffov revir Smrt v stanovanjski hiši Pri Hmctablovih V matematiki enica Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Skrivno življenje rastlin, 5. del dokumentarne serije Boj za obstanek Chichago Hope, 8. del serije Žalost in nasmeh Pravica do ubijanja?, ameriška srhljivka, 1985 Igrajo: Chris Collet, Justine Bateman in drugi Cas v sliki Nerazdružljiva dvojica, francoski film, 1987 Igrajo: Jean Rochefort, Gerard Jugnot in drugi Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, pon. Kuharja njegovega veličanstva, ameriška kom. Raji živali, ponovitev ™p Avstrija 2 LuC svetlobe, ponovitev Dežurna lekarna, pon. Video igralnica A-shop, Spot tedna CMT Spot tedna, A-shop Jack RazparaC, pon. 1 dela angleškega filma Rodeo A-shop Vreme Risanka LuC svetlobe, 411. del To trapasto življenje, 3. del am. nadaljevanke Vreme Karma Računalniška kronika Rodeo, ponovitev Čas v sliki Vsak dan s Schijokom, ponovitev Trije novčiči v vodnjaku, ponovitev Modem Times, ponovitev Klub za seniorje Cas v sliki Tema, ponovitev Slika Avstrije, ponovitev Moč strasti, serija Stefanov nacrt Umor, je napisala Umor ob polnoči Schiejok vsak dan Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Čas v sliki, kultura Sport Akti X - skrivnostni primeri FBI Led Poročilo Cas vsliki 2 Na prizorišču, reportaža tedna Kaliopa, angleški film, 1993 Režija: Alun Harris Bunkerlovv, satira Nikoli v življenju, avstrijski film,1988 Tisoč mojstrovin I ■ IM\[£)I]© Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. na; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Na- • poved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.45 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16,25 Uganka; 18.15 Okrogla miza; 20.00 Labirint znanja; 23.00 Egosty-le; 24.00 DJ Alf; 2.00 Sat. Radio Kranj Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar kulturnih prireditev; 8.45 Radio Most; 8.50 Koledar prireditev; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan, obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Štos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.20 Stoletje improviz. glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.00 Otvoritev; 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Večerni pr. M. Vala; 22.30 Torkov koncert MV. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10,00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po ^željah; 14.50 Single ted- 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Pomen igre in igrače za otroka; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 5.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Varujmo zdravje; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 19.30 Večerni pr. - Popoln zvok. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Knfletijskl nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio Študent 9.00 Jajčkova lestvica; 12.00 Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 OF (24 ur in-fo + Zenske v OFFu); 15.00 Recenzije & Napovedi; 17.00 Joculator; 19.00 TB: Fugees; 20.00 Undergorund International, Techno; 24.00 Reprize (Idealna godba). Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8,30 Pesmi miru; 9.00 Neposredni prenos spominske svečanosti iz Rižarne, nato Intermezzo in Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kocbekova afera 20 let pozneje; 15.10 Potpuri; 16.00 Mladi val; 17.00 Mi in glasba: Simfonični orkester RTV Slovenija (drugi del koncerta 25. nov. 94 v Cankarjevem domu); 18.00 Drama: Smrt bratov Cervi v pripovedi pesnika Majakov-skega (prevod A. Rebula Tuta, r. S. Verč); 18.45 Soft mušic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 25. aprila, ob 19.30: T. Stop-pard - ARKADIJA, za abonma torek in izven. Predstava bo Se v sredo, 26. aprila, ob isti uri, za abonma študentski tretji in izven. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V sredo, 26. aprila, ob 20. uri: F. Boyer ■ ALI BOG LAJA?, za izven. V petek, 28. aprila, ob 20. uri: A. Nico-laj - PRVA KLASA, za izven. SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950 V petek, 5. maja, ob 19. uri: G. Bizet -CARMEN. V vlogi Carmen HERMINE MAY, v vlogi Micaele LAURA DE SILVA in v vlogi don Joseja RUBEN BROITMAN. Zadnja predstava v sezoni! V soboto, 6. maja, ob 19. uri: G. Doni-zetti - LJUBEZENSKI NAPOJ. MGL, tel.: 061/ 210-852 Danes, 25. aprila, ob 19.30: F. G. Lorca -YERMA, za abonma red U. Predstava bo Se v sredo, 26. aprila, ob isti uri, za abonma red O. V petek, 5. maja, ob 20. uri: J. Godber -NA SMUCISCU, za izven in konto. Zadnjic v sezoni! V soboto, 6. maja, ob 16. uri: S. Makarovič - SHOW STRAHOV, za izven. Ob 20. uri: M. Comoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za izven. Zadnjic v sezoni! GALERIJA SOU - KAPELICA Danes, 25. aprila, B. KunstH. Štromajer -PRSI, OKITENE Z VENCI VRTNIC v izvedbi Intima teater Ljubljana. LGL, tel.: 061/ 314-962 VELIKI ODER Danes, 25. aprila, ob 17. uri: J. Malik - ŽOGICA MAROGICA, za izven. Predstava bo še v soboto, 6. maja, ob 11.30 in 17. uri. CELJE SLG, tel.: 063/ 25-332 Danes, 25. aprila, ob 11.30: H. Ibsen -STRAHOVI, za abonma VIII. mladinski in izven. KRANJ PGK, tel.: 064/ 222-681 Danes, 25. aprila, ob 19.30: V. Mbderndorfer - TRANSVESTITSKA SVATBA, za abonma rumeni in izven. Predstava bo Se v sredo, 26. aprila, ob isti uri, za abonma modri in izven. MARIBOR SNG DRAMA, tel.: 062/ 221-206 Danes, 25. aprila, Mali oder ob 21. uri: CABARET UNPLUGGED - SKA-KAFCI ODSTEKANO, za abonente in izven. SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 Danes, 25. aprila, Velika dvorana ob 19.30: JUBILEJNI NASTOP SREDNJE BALETNE SOLE, za izven. V soboto, 29. aprila, Stara dvorana ob 19.30: Stein-Bock-Harnick - GOSLAČ NA STREHI, za abonente in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/ 25-326 Danes, 25. aprila, ob 17. uri: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma nedelja in izven. Predstava bo Se v sredo, 26. aprila, ob 10.30, za Solo. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst Kulturni dom Danes, 25. t. m., ob 16. uri (red H) igra Sergeja VerCa »Samomor kitov«. Režija Mario Uršič. Ponovitev jutri, 26. t. m., ob 20.30 (red D), v Četrtek, 27. t. m., ob 20.30 (red E) in v petek, 28. t. m., ob 20.30 (red F). Gledališče Rossetti Od 11. do 13. maja nastop Giorgia Gaberja v »E pensare che c’era il pensiero«. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti. V teku je predprodaja vstopnic za predstavi »La frontiera« (predstava 4V) in »Otelio« (predstava 10AJ. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 25. trn., ob 16.30 gostovanje gledališke skupine Plexus T. iz Rima z delom Cii va Extona »Tvvist«. Režija Ennio Coltorti. Nastopata Marco Columbro in Lauretta Masiero in Mariangela D’Abbraccio. Ponovitev jutri, 26. t. m., ob 20.30. Jutri, 26. t.m., ob 18.00 - Srečanje z dr. Paolom Quazzolom . Sodelovali bodo Marco Columbro, lauretta Masiero in Mariangela D’Abbraccio. Vstop prost. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 26. t. m., ob 20.30 koncert »Purcell in »The Al e House«. Nastopa ansambel Oro Cantione Antiqua iz Londona. Cerkev della Marcelliana: v sredo, 3. maja, ob 20.30 koncert orglarja Klementa Schnorrja. KOROŠKA CELOVEC Waldorišchule (VVilsonstrasse 11): danes, 25. t m., ob 15. uri lutkovna igra »Peter Klepec«. HiSa sindikatov (Kolodvorska 44 - AVVOLL: jutri, 26. t m., ob 19. uri predavanje »Pravica stanovati«. V Domu: danes, 25. t. m., ob 19.30 literarno srečanje. ŠENTJANŽ V ROŽU V Stari Soli: v petek, 28. t. m., ob 20. uri M. Gavran »Mož moje žene«. LEDINCE Kulturni dom: v soboto, 29. t. m., ob 20. uri koncert ansambla Drava »Vse je pesem«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Do 26. aprila, ob 20. uri: SPI Z MA-NO/SLEEP WITH ME. Neodvisni ameriški, nakladaski, komični, romantični film. Slovenski podnapisi. kd španskih borcev Danes, 25. aprila, ob 18.30: letna predsta-Va plesalcev izraznega plesa. GRAD TIVOLI, Pod turnom 3 Danes, 25. aprila, ob 19. uri: gost bo prvi oboist v orkestru Slovenske filharmonije Matej sarc. društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12 Danes, 25. aprila, ob 19. uri: predavanje Janeza Gradišnika z naslovom prevajanje IN POZNAVANJE SLOVENŠČINE. KCPIR gledališče koper v soboto, 29. aprila, ob 10. uri: APRILSKA DELAVNICA NA PROSTEM. Portorož avditorij, Senena pot io V soboto, 29. aprila, ob 20.30: ameriški znanstveno fantastičen film ZVEZDNA VRATA. Režija: Roland Emmerich, glavne vloge: Kurt Russell, James Spader, Jane Davidson. V nedeljo, 30. aprila, ob 20.30: pustolovska drama JESENSKA PRIPOVED. Režija: Edvvard Zwick, glavne vloge: Brad Pitt (na sliki), Antony Hopkins. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, Šolska 6 Danes, 25. aprila, ob 17. uri: ura pravljic - Tatjana Šmid. Danes, 25. aprila, bo v Cankarje vem domu v Ljubljani ob 19. uri in v Četrtek, 27. aprila, ob 18. uri G. Puccini -TURANDOT IB SLOVENIJA LJUBLJANA CEKINOV GRAD Danes, 25. aprila, ob 19.30: komorni koncert STUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. SLOVENSKA FILHARMONIJA V sredo, 26. aprila, ob 19.30: koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA STUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. Dirigent: Anton Nanut, solistka: Andreja Markun (klavir). KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 25. aprila, ob 20.30: nastopajo JANI KOVAČIČ, BLAŽ GRM (bobni in klavir), NINO DEGLER1E (bas). V sredo, 26. aprila, ob 20. uri: koncert skupine KILI.DOZER. V četrtek, 27. aprila, ob 20. uri: koncert skupine LET 3. V nedeljo, 28. aprila, ob 23. uri: koncert KAPELA LA CHATET JERE. CELJE NARODNI DOM Danes, 25. aprila, ob 19.30: koncert CELJSKEGA GODALNEGA ORKESTRA. Dirigent: Borut Smrekar, solista: Valentina Ocvirk (viola) in Marko Zupan (violina). DOMŽALE GROBELJSKA CERKEV V Četrtek, 27. aprila, ob 20. uri: samospe- vi in operne arije - FRANC JAVORNIK. IDRSKA BISTRICA MKNŽ, Bezo viška 26 V sredo, 26. aprila, ob 22. uri: koncert skupine THE SPOONS. V torek, 2. maja, koncert skupine CEMENT. MARIBOR SNG - Kazinska dvorana, tel.: 062/225-375 Danes, 25. aprila, ob 19.30: koncert MOJCE ZLOBKO in TOMAŽA LORENZA. Program: Boieldieu, Saint-Saens, Strajnar, Ramovš, Debussy, Faure, To-umier, Ibert. RAZSTAVE SLOVENIJA GLASBA FJK Ml-DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike 1947-1969 - PICASSO & MADAME Z. Razstava filmska ustarjalnost METODA in MILKE BADJURA (1926-1969) je na ogled do 4. maja. Razstava arhitekta PETRA GABRIJELČIČA -Realno v poetičnem (Mala galerija) je na ogled do 7. maja. Razstava WARCHITECTURE - Sarajevski ur-bicid je na ogled do 2. maja (Sprejemna dvorana). MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V Mali galeriji je do 7. maja na ogled Ambien-talna postavitev MARKA A. KOVAČIČA z naslovom Laterna magica. MESTNA GALERIJA V pritličju galerije je na ogled razstava fotografij iz novinarske beležke MIRANA PAVLINA v vojnih letih 1941-1944. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava MODRI LJUDJE ZA MODRO NEBO - Skrb za jutri se začne doma je na ogled do 9. maja. GALERIJA BEŽIGRAD, Dunajska 31 Razstava slik MILENE USENIK je na ogled do 11. maja. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 V Malem salonu je do 30. aprila na ogled razstava fotografij JOŽETA MALIJA. GALERIJA LEK, VerovSkova 57 Razstava slik IVANA VALJAVCA je na ogled do 15. maja. KLUB B-51, Gerbičeva 51a Razstava MIRA KLAJDERJA - Cisto naključje je na ogled do 12. maja. GALERIJA KOLIZEJ, Gosposvetska 13 Razstava del JOANA MIROJA. INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39 Razstava slik LEONA KOPORCA je na ogled do 31. maja. BOVEC KD BOVEC Razstava fotografij SVETLOBA GORA je na ogled do 7. maja. CELJE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Danes, 25. aprila, bo ob 18. uri organizirano strokovno vodstvo po razstavi MAKSIMA SEDEJA. KAMNIK GALERIJA MAJOLKA Razstava akvarelov JANEZA PRAPROTNIKA - S poti po Evropi je na ogled do 10. maja. KRANJ GALERIJA MESTNE HIŠE Razstava SABE SKABERNE in DRAGA ROZMANA je na ogled do 13. maja. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA Razstava del STANISLAVE KNEZ-MILOJKO- VIC je na ogled do 20. maja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava slik MARIJANA JESENOVCA je na ogled do 18. maja. RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA RIKA DEBENJAKA do 28. maja Mestna galerija Piran - retrospektiva slik Krstilnica Sv. Jurija v Piranu - sakralne slike Galerija Meduza Koper - grafike Galerija Insula Izola - risbe, ilustracije, znamke Pred nevihto, 1943 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigama: v Četrtek, 27. t.m., ob 17.30 otvoritev razstave sarajevskega slikarja Mihridžana Kulenoviča Mimice - »Korenine«. Razstava bo na ogled do 11. maja. Palača Costanzi: do 30.4. je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu«. Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben. Art Light Hall: do 29. t.m. razstavlja slikar Piero Marcuc-ci. Umiku: vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ponedeljkov in praznikov. Galerija Torbandena: do 30. t. m. razstavlja slikar Edo Murtič. Art Gallery: do 29. t.m. razstavljajo slikarji Nilo Cabai, Marino Cassetti, Pietro Girotto in Elvio Zorzenon. Studio PHI- Ul. S. Michele 8/1: na ogled je razstava slikarke Oriette Bussi z naslovom »Natura ...ispirazione*. Sedež letoviscarske ustanove (Ul. S. Nicold 20 - 3. nad): do 10. maja je na ogled razstava slikarjev A. Farna, 0. Siaussa, C. Sivinija in E. Steidlerja. REPEN - Kraška hiša Do 28. maja bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih noš. MAĆK0UE Srenjska hiša: v soboto, 29. t.m., ob 20. uri otvoritev likovne razstave Mitje Zonta. Umetnika bo predstavil S. Cesar. Razstava bo na ogled do 5. maja. Gostihra »Stalletta« pri Sv. Jakobu Na o|ledje skupinska razstava tržaških umetnikov. Galerija Katoliške knjigarne: do konca aprila razstavlja Janez Kovačič. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30.4. razstavlja Marie Lassnig. TINJE Na ogled so dela Garya Bukovnika iz New Torka. ŠMIHEL NAD PUBERKOM Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja. Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potrč, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina. ŠENTVID OB GUNI Galerija v mestni hiši: v torek, 25. t. m„ ob 18. uri odprtje etno-grafske razstave »Doživeta arhitektura na južnem Koroškem«. TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Od torka, 2. maja predprodaja vstopnic za opero »Fe-dora«, ki bo na sporedu 9. maja ob 20.30 (red A). Ponovitve: v četrtek, ll.maja, ob 20.30 (red B), v soboto, 13. maja, ob 17.00 (red S), v nedeljo 14.maja ob 17.00 (red G), v torek, 16. maja ob 20.30 (red F), v sredo, 17.maja ob 20.30 (red H), v četrtek, 18. maja ob 20.30 (red C), v soboto, 20. maja ob 20.30 (red L), v nedeljo, 21. maja ob 17.00 (red D) in v sredo, 23. maja db 20.30 (red E). Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Pivnica Forst Europa V četrtek, 27. t. m., ob 21. uri polfinale za festival tržaške narečne popevke. Zaključni večer Festivala tržaške narečne popevke bo 4. maja. MIUE Gledališče Verdi Jutri, 26. t. m., ob 20.45 koncert. Nastopa Collegium Mu-sieum Fluminense »Fiume«. GORICA Kulturni dom V petek, 28. t. m., ob 20.30 zborovski koncert ob 50-let-nici osvoboditve. Prireja ZSKD. Koncertna sezona M. R. Li-pizer: v soboto, 29. t. m., ob 20.30 koncert Camerata mu-sicale iz Padove. SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1994/95: v sredo, 3. maja, ob 20.30 koncertni recital Igorja Lazka. Na programu Rachmaninov, De Falla in Bartok. MENJALNIŠKI TEČAJI 25. aprila 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100 UL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 80,30 81,30 11,22 11,50 6,34 6,69 A banka Koper 80,15 81,25 11,21 11,50 6,34 6,54 A banka Nova Gorica 80,10 81,30 11,14 11,50 6,10 6,50 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 - - - - - - Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 80,20 81,00 11,30 11,50 6,35 6,75 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,12 81,15 11,20 11,60 6,34 6,50 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 80,60 81,10 11,20 11,50 6,40 6,80 Come 2 us 80,55 80,85 11,36 11,44 6,40 6,63 Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 80,30 81,40 11,30 11,60 6,30 6,90 Hida, od 7-19, sob od 7-14 80,62 80,69 11,40 11,43 6,52 6,58 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 80,70 80,74 11,42 11,44 6,57 6,59 Kompas Hertz Celj 80,50 81,00 11,34 11,40 6,35 6,55 Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15 Kompas Hertz Velenje 25.4. ZAPRTO Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija 80,50 81,00 11,34 11,40 6,35 6,55 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Tolmin 25.4. ZAPRTO Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Bled 80,50 81,00 11,34 11,40 6,35 6,55 Tel: 064/741-519, od 8-12,17-19, sob od 7-16 Kompas Hertz Nova Gorica 25,4. ZAPRTO Tel: 065/26711, od 7-19, sob od 7-19 Kompas Hertz Maribor 25.4. ZAPRTO Tel: 062/ 226252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d.d. 80,00 81,45 11,30 11,60 6,30 6,80 Lemo Šempeter,t: 065/ 32-250 80,15 81,10 11,30 11,50 6,36 6,51 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,30 81,20 11,28 11,48 6,40 6,90 Poštna banka Slovenije 79,00 80,90 10,72 11,40 5,97 6,70 Publikum Ljubljana, t: 312-570 80,65 80,69 11,41 11,43 6,47 6,52 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,30 80,85 11,68 11,45 6,30 6,47 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 80,60 81,00 11,38 11,47 6,40 6,68 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,50 80,89 11,40 11,43 6,35 6,78 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,80 81,45 11,41 11,56 6,35 7,00 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,30 80,70 11,26 11,46 6,37 6,49 Publikum NM, t: 068/ 322-490 80,50 80,80 11,26 11,46 6,45 6,70 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,60 81,30 11,30 11,48 6,20 6,90 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,50 81,10 11,40 11,50 6,30 6,90 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 80,45 81,00 11,33 11,50 6,40 6,68 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 - - - - - - Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 - - - - - - Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,60 81,45 11,26 11,54 6,40 6,80 SKB d.d.,*** 80,20 81,35 10,60 11,65 6,30 6,70 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,50 80,80 11,40 11,46 6,50 6,68 SZKB d.d. Ljubljana 80,35 80,95 11,32 11,49 6,40 6,69 UBK Ljubljana, t:061/444-358 80,40 81,35 11,32 11,55 6,50 6,75 Upimo Ljubljana, t: 212-073 80,71 80,76 11,42 11,43 6,55 6,58 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 24. APRIL 1995 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1675,00 1743,00 nemška marka 1232,00 1283,00 francoski frank 346,00 359,00 holandski gulden 1099,00 1144,00 belgijski frank 59,80 62,20 funt šterling 2708,00 2819,00 irski šterling 2745,00 2857,00 danska krona 311,00 324,00 grška drahma 7,50 7,80 kanadski dolar 1222,00 1272,00 japonski jen 20,30 21,10 švicarski frank 1489,00 1550,00 avstrijski šiling 174,90 182,10 norveška krona 272,00 283,00 švedska krona 226,00 235,00 portugalski escudo 11,60 12,10 španska pezeta 13,70 14,20 avstralski dolar 1215,00 1265,00 madžarski florint 12,00 15,00 slovenski tolar 14,00 15,00 hrvaški dinar-kuna 330,00 350,00 24. APRIL 1995 V URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1683,00 1728,00 nemška marka 1247,00 1282,00 francoski frank 347,00 362,00 holandski gulden 1107,00 1135,00 belgijski frank 60,30 61,50 funt šterling 2723,00 2813,00 irski šterling 2756,00 2846,00 danska krona 313,00 321,00 grška drahma 7,60 8,20 kanadski dolar 1227,00 1272,00 švicarski frank 1505,00 1535,00 avstrijski šiling 176,20 181,20 slovenski tolar 14,50 15,30 19, APRIL 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 14,50 15,30 Italija Tržaška kreditna banka 14,00 15,00 14. MAREC 1975 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 20.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona ’ 19.4450 ABANKA D.D. LJUBLJANA Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 25.4.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI letaj za DEM 8121 81.48 2. Banka nudi podjetjem tudi možnost TERMINSKEGA nakupa deviz zn tolarje. Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-326 in 302-315 v ____________________________________________________y MENJALNICA HIDA obl/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 078 z dne 24. 4. 1995 - Tečaji veljajo od 25. 4. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 80,6706 80,9133 81,1560 Avstrija 040 šiling 100 1154,1075 1157,5802 1161,0529 Belgija 056 frank 100 394,5583 395,7455 396,9327 Kanada 124 dolar 1 80,9711 81,2147 81,4583 Danska 208 krona 100 2063,8644 2070,0746 2076,2848 Finska 246 marka 100 2611,6026 2619,4610 2627,3194 Francija 250 frank 100 2301,6372 2308,5629 2315,4886 Nemčija 280 marka 100 8120,6548 8145,0901 8169,5254 Grčija 300 grd 100 49,9864 50,1364 Irska 372 funt 1 — 183,1831 183,7326 Italija 380 lira 100 6,5030 6,5226 6,5422 Rep. Hrvaška 385 hrv. kuna 100 — 2250,0000 — Japonska 392 jen 100 133,5523 133,9542 134,3561 Nizozemska 528 gulden 100 7253,4501 7275,2759 7297,1017 Norveška 578 krona 100 1801,1613 1806,5810 1812,0007 Portugalska 620 escudo 100 76,7239 76,9548 77,1857 Švedska 752 krona 100 1498,0984 1502,6062 1507,1140 Švica 756 frank 100 9811,3752 9840,8979 9870,4206 Velika Britanija 826 funt šterling 1 179,5233 180,0635 180,6037 ZDA 840 dolar 1 111,0499 111,3841 111,7183 Evropska unija 955 ECU 1 148,8110 149,2588 149,7066 Španija 995 peseta 100 90,7971 91,0703 91,3435 Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 24.4.1995 St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI. IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995: 1,500,000 831,692 812,570 1,644,262 17 110.8923% 108.3427% 09.6175% 150,000 83,169 81,257 164,426 TT^^Tffr Tečajnica borznega trga st.: 76 Datum: 24. 4. 1995 UttUAM STOCI UCHANGE. P«C Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon št.dai(3) enotni teCaj % sprem datum povpiaš [mufa Max. Min. im M?! 'W 796 (4.5.93) 11.500 24.4. 11.360 12.000 11.500 11.500 230 JRB 1.000 (6.6.94) 12.991 ,84 24.4. 12.820 13.170 13.280 12.800 831 5AL 500 (7)(29.8.94) 20.020 1,86- 24.4. 20.100 20.370 20.020 20.020 200 SKBR 458 (16.5.94.) 31.078 ,12 24.4. 31.120 31.550 31.450 30.000 8.143 l:Ti]T&RKl 2HE SJEB rnjtra iSOl 8,0' 4,(31.12.94) 98,0 ,36- 24.4. 98,0 98,5 98,5 98,0 8.729 SS02 9,5 8.(1.10.94) 103,3 ,05- 24.4. 103,4 103,5 103,4 103,0 14,573 iS08 5,0 3.(30.11.94) 83,9 20.4. 80,5 84,0 iSll 7,0 4.(15.1.95) 90,0 7.4. 83,0 99,0 iSLlD 8,0 4.(31.12.94) 96,9 21.4. 95,8 iSLZD 9,5 8.(1.10.94) 101,5 21.4, 100,1 SKBl 10,0 4.(1,11.94) 95,3A ,01 24.4. 95,1 95,5 95,5 95,0 455 TTICTil SBEB 3TBR 11,397 3,42 24.4. 10.400 11.990 11.400 11.030 55 )AD 10.000 (1.6.94.) 109.837 ,77- 24.4. 109.700 110.750 110.900 107.700 10,073 M) M 13.864 ,03 24.4. 13.200 13.900 14.000 13.200 SPGR 20.500 1,54 24.4. 21.500 20.500 20.500 201,900 MR 15.300 14.4. 13.800 15.800 MKZ 218 (30.3.93.) 8.924 ,19 24.4. 8.910 9.150 8.930 8.900 11,016 N1KR 4.000 (8)(10.6.94.) 3.431 ,58- 24.4. 3.550 3.599 3.675 3.305 1.210 FCTR (5) 750,1 ,20- 24.4. 749,0 755,0 751,0 749,0 1,797 2SE mir*:« rsrair KBTP 4000 (23.5.94) 29.750 20.4. 29.330 30.850 >FNP 30.204 5,90- 21.4. 00.210 31,500 30.500 30.500 306 iGSP (6) 379,5' 2,95 21.4. 331,0 400,0 420,0 400,0 635 JBKP 11.417 19.4. 11.350 11.800 WP 41.000 20.4. 36.000 emu HJTEET H12,l) 4.| 1.11.94) 98,OA ,51 24.4. 95,5 98,0 98,0 17 IZG 11,0 4.(1195) 91,0 21.4. 89,0 92,1 TI 12,0 6.(1.12.94) 99,0 21.4. 98,2 TJ 12,0 7.(1195) 98,8 21.4. 98,8 =00 10,0 l.(1.6.94) 95,4A 2,58 24.4. 93,6 95,5 95,4 95,4 78 iSGSl 10,0 1(1.6.94) 74,3A* 10,00- 24.4. 74,3 74,3 74,3 27 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 76/95-24. 4. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon štdat(3) enotni fečaj nr 1 sprem datum povpiaS ponudba | Max. [ Min. umsrr ima :m 4.000A 19.4. 2.000 4.390 GRDO 119 (8.3.94.) 32.500 31.3. 210,0 7.000 HBR0 3.849 21.4. 1.201 3.200 m " 3.509 20.4. 3.401 3.500 KDR0 17.400 20.4. 10.100 17.500 iOS 197,9 4,06 24.4. 190,0 209,0 210,0 190,0 328 SVTiTifiTT HBP0 3.050 21.4. 3.036 3.2#) MKBPI 3.300 KBPP 30.0#) 18.4. 32,0«) UBKC 5.200 14.4. 3.501 5.450 iTefi BIiTTSnT GORO 10,0 9.(15.1.95) 98,0 21.4. 97,7 100,0 LOK 10,0 (1.10.94) 84,1 20.4. 85,0 88,0 MLJ0 10,0 (1.4.94) 93,OA ,72- 24.4. 93,0 96,0 93,0 93,0 55 3SM0 10,0 (1.10.94) 84,0 5.4. 80,0 92,4 3LS0 10,0 81,9.94) 86,5 ,68 24.4. 85,3 86,5 86,5 86,5 75 3NM 11,0 (1,8.94) 90,4 20.4. 88,5 91,5 3P0 10,0 6.(1.2.95) 86,1 13.4. 85,0 90,0 UBKK 8,50 2.(15.4.95) 80,0 15.3. 25,0 mo 10,0 (1.10.94) 98.5 30.1. 92,1 99,9 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM 50 dnevni (vSU) 90 dnevni (v SU) 120 dnevni (v SIT) EH BNB2breznak.bona(l. 6.95) (1.6.95) delnak.bona(vSnjNBSl delnaLbona(vSIT)NBS2 98,7 52.984 21.624 ,07 5,01- 24.4. 17.3. 24.4. 98,8 42.000 21.550 99,0 21.750 98,8 22.400 98,7 21.300 7.403 121,765 ‘muc« 150.000 SITskupaj maj tolarski del maj devizni del maj 150.000 SITskupaj maj tolarski del maj devizni del maj 108,6 108,2 2.3. 21.3. SBI 24.4.95 preišnji d T d% 1.091,12 1.091,94 -0,82 -0,08 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolaijih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrecmik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba teCaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvišji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 25. aprila 1995 od 03.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (virni. Pri kon iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih f noseben 1156,8568 2307,1202 8140,0000 6,5185 179,9510 111,3145 »slih je možno odsl doaovor. 1159,6992 2312,7888 8160,0000 6,5345 180,3931 111,5880 topanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,20 81,20 panje. 81,55 81,50 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 25. aprila 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaj za USD, ATS, UT in CHF so dokx veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 025-odstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjh prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM :eni na podk utah pa je razi 3čai veljajo zc upih se tečaj kupovati in Dogoje nakup 81,25 81,35 81,20 81,35 gi srednjih teča metje Banke Slov odkup prilivov jotoči vsporazurr zadajati tujo val a ali prodaje. 81,55 81,50 81,50 81,55 ev po trenutno gnije povečano prodajo deviz TU. jto po objavlje- 01 /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA P 0 D R U Z N 1 C A MILANO] ■il«w 24. APRIL 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1707,860 ECU — 2288,870 — nemška marka — 1249,810 — francoski frank 353,520 funt Šterling holandski gulden z 2759,560 1116,320 — belgijski frank — 60,729 — Španska pezeta — 13,971 — danska krona — 317,240 — irski funt — 2804,310 — grška drahma — 7,661 — portugalski escudo — 11,805 — kanadski dolar 1245,430 japonski jen — 20,532 — švicarski frank — 1510,040 — avstrijski šiling — 177,620 — švedska krona — 230,190 — finska marka 401,710 avstralski dolar 1242,130 24, APRIL 1995 v ŠILINGIH I valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,4500 9,9500 kanadski dolar 6,8500 7,2500 funt šterling 15,2000 16,0000 švicarski frank 833,0000 865,0000 belgijski frank 33,6500 34,9500 francoski frank 195,5000 203,5000 holandski gulden 617,0000 641,0000 nemška marka 690,8000 716,8000 italijanska lira 0,5510 0,5850 danska krona 175,5000 183,5000 norveška krona 153,0000 160,0000 švedska krona 126,7000 133,3000 finska marka 222,5000 232,5000 portugalski escudo 6,5800 6,9200 španska peseta 7,6800 8,1200 japonski jen 11,2500 11,7500 slovenski tolar 8,60 . 9,20 hrvaška kuna Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. FORMULA INDY / DIRKA V NAZARETHU NOVICE Fittipaldi poklonil zmago Senni Cheeverju zmanjkalo goriva Za 37-letnega bivšega voznika formule 1 bi bila to prva zmaga v formuli indy - Tudi tokrat je bilo precej nesreč, a so se vse končale brez poškodb NAZARETH - Tudi četrta dirka formule indy je postregla z napetim bojem za zmago vse do zadnjega kroga. Nekdanji voznik formule 1 37-letni Eddie Cheever je bil na ovalu v Nazarethu povsem blizu svoji prvi zmagi, a mu je v predzadnjem krogu zmanjkalo goriva in zmaga je pripadla 48-letnemu Brazilcu Emersonu Fittipaldiju. Le 31 stotink je zaostal Jacques Ville-neuve, tretji je bil Stefan Johansson, četrti Robby Gordon, ki je kot edini zaostal manj kot za krog, Cheeverju pa je kljub smoli pripadlo peto mesto. Dvakratni prvak formule indy Emerson Fittipaldi je priznal, da je tokrat imel veliko sreče, zmago pa je posvetil spominu na pokojnega rojaka Ayrtona Senno. Fittipaldi je v 146. od skupno 200 krogov srečno prestal tudi manjši trk z rojakom Boeselom. Takrat je že mislil; da vzmetenje trčenja ni prestalo in da je dirke zanj konec, a temu na srečo ni bilo tako. V 153. krogu je vodstvo prevzel Villeneuve, vendar ga je zaredi težav z lego avtomobila najprej prehitel Cheever in nato Se Fittipaldi. Po zadnjem letečem Startu zaradi nesreče Gila de Ferra-na je bil Cheever prepričan, da ima dovolj goriva za zmago. »Monitor je kazal, da imam Se več kot 20 litrov goriva, žal pa ni bilo tako,« je povedal razočarani Cheever. Kot je na ovalih že običajno, je bilo tudi tokrat Precej nesreč (na sliki AP), a so se vse končale brez poškodb. Med žrtvami so bili tudi Paul Tracy, Gil de Ferran in Michael Andretti, ki je na začetku nekaj krogov celo vodil. Christian Fittipaldi je po dobri predstavi odstopil zaradi tehničnih težav, Al Unser (zmagovalec predzadnje dirke v Long Beachu) pa tokrat ni prišel do novih točk. Scott Pruett je zadržal vodstvo v skupnem seštevku, čeprav je tokrat osvojil le pet točk za osmo mesto. Rezultati: 1. E. Fittipaldi (Bra) povprečna hitrost 211.309 krn/h, 2. Villeneu-ve (Kan), 3. Johansson (Sve), 4. Gordon, 5. Cheever, 6. Rahal (vsi ZDA), 7. Fabi (Ita), 8. Pruett (ZDA), 9. Fernandez (Meh), 10. Boesel (Bra). Skupno: 1. Pruett 51 točk, 2. Villeneu-ve 47, 3 Rahal in Gugelmin 38, 5. E. Fittipaldi 35. Naslednja dirka bo sloviti »Indy 500« 28. maja, kvalifikacije in treningi pa se bodo začeh že prihodnji teden. (S. D.) H TENIS / FEDERATION CUP [- Polfinale: ZDA - Francija in Nemčija-Španija AVENTURA (STA/AFP) - V polfinale letošnjega pokala Federation so se uvrstile teniske reprezentance Španije, Nemčije, ZDA in Francije. V četrtfinalu so Španke premagale Bolgarke s 3:2, Nemke s 4:1 Japonke, Francozinje s 3:2 JužnoaMčanke, ZDA pa Avstrijo s 5:0. V polfinalu, ki bo na sporedu 22. in 23. junija, se bodo tako pomerile Nemčija in Španija ter Francija in ZDA. Rezultati svetovne skupine: Freibuig: Nemčija - Japonska 4:1; Huber - Nagatsuka 6:0, 5:7, 6:4; Hack - En-do 6:4, 7:6 (7:5); Huber - Endo 6:3, 7:5; Babel - Nagatsuka 6:3,4:6, 6:3; Babel/Rittner - Sugyama/Date 2:6,1:6; Sofija: Bolgarija - Španija 2:3; K. Malejeva - Sanchez 3:6, 3:6; M. Malejeva - Martinez 2:6, 4:6; M. Malejeva -Sanchez 6:3, 6:3; K. Malejeva - Martinez 2:6, 1:6; M. Malejeva/K. Malejeva - Ruano/Avila 6:0, 6:1; Metz: Francija - JAR 3:2; Halard - Coetzer 2:6, 4:6; Pierce -Kruger 6:4,6:3; Pierce - Coetzer 4:6, 3:6; Halard - Kruger 6:4, 7:5; Halard/Tauziat - De Svvardt/Reinach 7:5, 6:2; Miami: ZDA - Avstrija 5:0; Frazier - VViesner 3:6, 6:4, 6:3; M. J. Fernandez - Schett 6:2, 6:4; M. J. Fernandez -VViesner 6:3, 2:6, 6:3; Frazier - Schett 6:3, 5:7, 6:3, Navratilova/G. Fernandez - Schett/Schvvarz 6:2, 6:1. - HOKEJ / SP A SKUPINE - Čehi presenetili Fince Uspeha tialije in ZDA STOCKHOLM - Prvi tekmovalni dan na svetovnem prvenstvu je poleg poraza Nemčije s Francijo in neprepričljive zmage Rusije nad Italijo postregel se z enim presenetljivim rezultatom. Cehi so namreč s 3:0 premagali Fince. Prvi zadetek za Cehe je tik pred koncem prve tretjine po nespretnem posredovanju finskega vratarja Myllysa dosegel Belohlav, na 2:0 je po samostojnem prodoru v 58. minuti povišal Meluzin, končni izid pa je 37 sekund pred koncem, ko so Finci v želji za izenačenjem vratarja Myllysa (v tretji tretjini je obranil kazenski strel) zamenjali s šestim igralcem, postavil Dopita. Češka - Finska 3:0 (1:0,0.-0,2:0) STRELCI: 1:0 (19) - Belohlav, 2:0 (58) - Meluzin, 3:0 (60) - Dopita. Italija - Nemčija 2:1 (0:0,1:1,1:0) STRELCI: 1:0 (34) - Mansi, 1:1 (36) - Doucet, 2:1 (50) -Comploi. ZDA - Avstrija 5:2 (3:1,1:0,1:1) STRELCI: 1:0 (2) - Knufele, 1:1 (18) - Kalt, 2:1 (20) -Charron, 3:1 (20) - Frederick, 4:1 (32) - Joubert, 4:2 (60) -Kerth, 5:2 (60) - Morris Jutrišnji spored: Kanada - Francija (15), ZDA - Norveška (16), Rusija - Švica (19). Švedska - Finska (20). Rokomet:evropski pokali oddani ZAGREB - Tri španske in ena nemška ekipa so zmagale v letošnjih evropskih rokometnih pokalih za moške, ki so se končali s finalnimi povratnimi tekmami konec prejšnjega tedna. V ligi prvakov je Badel Zagreb v povratni tekmi premagal Elgomaga Bidasoa s 27:26, vendar je na prvi tekmi hrvaški klub izgubil z 20:30. Pokal pokalnih zmagovalcev je osvojila FC Barcelona, kijev obeh tekmah ugnala danski GOG Gudme (povratna tekma 26:22, prva tekma 31:24), v pokalu evropske zveze (EHF) pa je še tretji naslov za Španijo prinesel BM Granollers, ki je prav tako v obeh finalnih srečanjih premagal ruski Poljot Čeljabinsk (23:21, 26:24). Edini naslov je španskim ekipam odvzel TV Niedenvurzbach iz Nemčije, ki je bil v dveh dvobojih boljši od ekipe Cadagua Galdar. Na prvi tekmi doma so Spanci zmagali za tri gole (29:26), na povratnem srečanju pa so bili boljši Nemci z 32:26. Chang se je povzpel na 4. mesto MONTE CARLO (STA/APA) - Zmagovalec teniškega turnirja v Hong Kongu Američan Michael Chang je na najnovejši teniški računalniški lestvici ATP naredil največji skok na vrhu, saj se je iz osmega mesta povzpel na četrto. Teniška lestvica ATP (v oklepaju uvrstitve na prejšnji lestvici): 1. (1.) Andre Agassi (ZDA) 4.603 točk, 2. (2.) Pete Sampras (ZDA) 4.216, 3. (3.) Boris Becker (Nem) 3.274,4. (8.) Michael Chang (ZDA) 2.607, 5. (4.) Jevge-nij Kafelnikov (Rus) 2.521, 6. (7.) Michael Studi (Nem) 2.467, 7. (5.) Goran Ivaniševič (Hrv) 2.446, 8. (9.) Alberto Berasategui (Spa) 2.281, 9. (6.) Sergi Bruguera (Spa) 2.211,10. (10.) Magnus Larsson (Sve) 2.126,11. Štirinajstletna šolarka jemala nedovoljena poživila JOHANNESBURG (dpa) - Neka štirinajstletna šolarka iz Južne Afrike (JAR) je jemala nedovoljena poživila, kar so po poročilu Sunday Timesa, ki izhaja v Johannesburgu, odkrili po mladinskem državnem atletskem prvenstvu JAR. Šolarka je, da bi povečala svoje sposobnosti, posegla po anabolnih steroidih nandro-lonu in fencamfaminu. Kot je za časnik dejal predstavnik Mednarodne atletske federacije (IAAF), je šti-rinajstletnica najmlajša tekmovalka v zgodovini atletike, pri kateri so odkrili doping. Neely omajal gotovost prvakov NHL ' NEW YORK (STA/AP) - Cam Neely je dosegel tri gole in Boston Bruins so po zaostanku dveh golov premagali zadnje prvake severnoameriške poklicne hokejske lige NHL, moštvo New York Rangers s 5:4. Rager-si so sedaj na osmem mestu, ki še vodi v končnico Stanleyevega pokala na vzhodu, izenačeni z dvema moštvoma. Po 41 točk imata tudi Montreal in Hartford. Rezultati nedeljskih tekem: Boston Bruins - New York Rangers 5:4, Buffalo Sabres - Philadelphia Flyers 4:2, San Jose Sharks - Detroit Red VVings 1:5, St. Louis Blues - Chicago Blackhavvks 2:2 po podaljšku, Los Angeles Kings - Anaheim Mighty Ducks 2:2 po podaljšku, Hartford VVhalers - Pittsburgh Penguins 2:4, Dallas Starš - VVinnipeg Jets 5:2. Vrstni red: vzhodna konferenca - alantska divizija: **Philadelphia 56, New Jersey 47, Washington 45, N.Y. Rangers 41, Florida 39, Tampa Bay 37, N.Y. Islanders 31; severovzhodna divizija: *Quebec 60, * Pittsburgh 58, Boston 49, Buffalo 42, Montreal 41, Hartford 41, Ottavva 15; zahodna konferenca - centralna divizija: ‘Detroit 66, *St. Louis 55, Toronto 45, Chicago 43, Dallas 42, VVinnipeg 35; pacifiška skupina: *Calgary 50, Vancouver 43, San Jose 35, Los Angeles 35, Edmonton 34, Anaheim 33; (* že v končnici, ** že prvak divizije). ~TnBA / KONEC REDNEGA DELA h Denver z zmago osvojil zadnje prosto mesto V četrtek Start končnice Charlofte - Chicago prvi »big match« DENVER - Z zmago nad Sacramentom si je Denver zagotovil končno osmo mesto Zahodne skupine in je tako 16. moštvo, id se bo, od četrtka dalje, borilo za naslov letošnjega prvaka NBA. IZIDI: New York - Orlando 113:99 (C. Smith 29), Indiana - Atlanta 103:87 (R. Miller 22), Phoenbc -Seattle 105:100 (Barkley 23), Houston - Utah 97:103 (K. Malone 23), Minnesota - San Antonio 91:97 (Per-son 20), Milvvaukee - Chicago 104:100 (G. Robinson 32; Jordan 33), Charlotte - Cleveland 97:72 (Mour-ning 26), New Jersey - Boston 102:99, Portland - Gol-den State 116:83 (C. Robinson 17), Denver - Saera-mento 102:89 (R. VVilliams 23; Richmond 32), Miami - Detroit 129:105 (Rice 32), VVashington - Philadelphia 106:90 (Butler 26), Clippers - Dallas 124:102 (Vaught 26 točk in 21 skokov). KONČNI VRSTNI RED VZHOD - l.Orlando, 2.New York, 3.Indiana, 4.Charlotte, 5.Chicago, 6.Cleveland, 7.Atlanta, 8.Bo-ston, 9.Milwaukee, lO.Miami, ll.Nevv Jersey, 12.De-troit, IS.Philadelphia, 14. VVashington. ZAHOD - l.San Antonio, 2.Phoenbc, 3.Utah, 4.Seattle, 5,Lakers, e.Houston, 7.Partland, 8.Denver, S.Sacramento, lO.Dallas, ll.Golden State, 12.Minnesota, 13.Clippers. TAKO V OSMINI KONČNICE Vzhod: Orlando - Boston; New York - Atlanta; Indiana - Cleveland; Charlotte - Chicago. Zahod: San Artonio - Denver; Phoenbc - Portland; Utah - Houston; Seattle - Lakers. (X7!) DOGAJANJA NA TUJIH NOGOMETNIH IGRIŠČIH Bonissia D. padla v Munchnu V Braziliji nasilje med navijači FRANKFURT - Kot vedno, ko ozračje zadiši po kvalifikacijskih tekmah, tudi tokrat v tujini niso igrali s polno paro. Počivali so Francozi in Angleži, zato pa se je tem več zanimivosti nagnetlo v Nemčiji in Španiji. Bayern je po amsterdamski katastrofi gostil dortmundsko Borussio. Kdor se je bal, da so Trapattoni in ostali že odklopili tok, se je zmotil: Bavarci so zaigrali motivirano, zadeli s Zicklerjem in Ziegejem, navali vodilnega pa so obrodili gol Rickena in le prečko Riedleja. Nenadejana zmaga z grenkim priokusom, saj bo Bayern bržkone za zeleno mizo izgubil dobljeno tekmo proti Ein-trachtu, ker so tedaj zaigrali štirje igralci z amatersko pogodbo. To so nogometaši, ki igrajo z mladinsko ekipo v tretji ligi. 2e štirinajst kol nepremagani Kaiserslautern je tokrat odnesel točko iz Bremna, kjer je celo povedel 2:0 z goloma Brehmeja in Marschal-la, nato pa je domači VVerder silovito reagiral in vzpostavil ravnotežje z Bodejem. Frei-burg je doma prepustil točko TSV Munchnu, ki po nakupu hrvaškega reprezentanta Elvisa Brajkoviča (prej Rijeka) v spomladanskem delu igra zelo solidno. Za las je rešila zmago Borussia št. 2 (iz Monchen-gladbacha): dve točki ji je tik pred koncem zagotovil najboljši strelec (17 golov) Bunde-slige Heiko Herrlich. VRSTNI RED: Borussia Dt. in VVerder 39, Freiburg in Kaiserslautern 37, Borussia MG 36, Bayern 35, Karlsruhe 29. Real Madrid se je maščeval Valencii, ki ga je izločila v kraljevem pokalu. Medtem ko madridski »golden boy« Raul trese mreže na mladinskem SP v Katarju, je v domačem prvenstvu uspešen Zamorano. Čilenec je prispeval dva gola, Hierrd enega, okrnjeni gostje (brez Mijatoviča in Salenka) pa so bili brez moči. Zadnje čase razpoloženi Deportivo se je spotaknil zaradi podcenjevanja, saj je proti Oviedu dosegel dvojno vodstvo, nato pa se je moral zadovoljiti le s točko. Za Oviedo je izenačujoči gol dal Prosinečki. Se nekaj »strelskih« beležk. Jordi Cruijff je proti Valladolidu dosegel dva gola, prav tako tudi mladi napadalec Reala Betisa Cuellar, k zmagi finalista pokala pokalnih zmagovalcev Zaragoze pa je prispevala kar celotna napadalna trojica Esnaider, Pardeza in Higuera. Vročina na dnu vse bolj zajema Atletico, ki ni uspel zmagati niti z zadnjim Logronesom. VRSTNI RED: R. Madrid 46, Deportivo 39, Barcelona 38, Zaragoza 37, R. Beti s 36... R. Sociedad in Celta 27, Compo-stela, Racing in Gijon 26, Alba-cete in Ati. Madrid 25, Valla-dolid 20, Logrones 11 (nazadujeta dve moštvi, dve igrata play-out). Na Skandinaviji se prvenstveni boji šele začenjajo. Na Norveškem so odigrali šele prvo kolo, na Švedskem pa preizkušajo novo pravilo »ti-me-outa«, ki bi ga FIFA želela uvesti že na prihodnjem SP v Franciji. Tokrat tudi skok v Ameriko. V Argentini je po devetih kolih v vodstvu četvorica: Boca Juniors, Velez Sarsfield, San Lorenzo in La Plata, Marado-nov Racing igra spremenljivo, porazno pa Argentinos Juniors, ki je celo zadnji na lestvici. V Braziliji se kot običajno nadaljuje nasilje med navijačev. Tokrat je do neredov prišlo na velikem derbiju v Sao Paulu med istoimensko ekipo in Palmeirasom, umrl pa je šestnajstletnik. Vodi prav Sao Paulo pred Corinthiasom in Santosom. V finalnem delu prvenstva Ria de Janeira je na prvem mestu Botafogo, sledijo pa Flamengo, Fluminense in Vasco da Gama. (dk) ROKOMET / FINALE ITALIJANSKEGA POKALA Rokometaši Principa spet pokalni prvaki V finalu so včeraj premagali Cavazzoli iz Rubiere Veselje rokometašev Principa po osvojenem pokalu (Foto Balbi/Kroma) NOVICE Evropsko-južnoameriški dvoboj v polfinalu mladinskega nogometnega SP DOHA - Reprezentance Brazilije in Portugalske ter Španije in Argentine se bodo pomerile v polfinalu mladinskega svetovnega prvenstva v nogometu, ki poteka v Katarju.Najlepši nogomet so gledalci videli na srečanju med Argentino in Kamerunom. Rezultati četrtfinala: Španija - Rusija 4:1 (3:0), Brazilija - Japonska 2:1 (2:1), Argentina - Kamerun 2:0 (1:0), Portugalska - Avstralija po podaljšku 2:1 (1:1, 0:0); Principe - Cavazzoli 19:16 (6:7) PRINCIPE: Marion, Me-striner,' Sivini 1, Oveglia 2, Kavrecic 1, Bošnjak, Schina, Nimš, Saftescu 10, Pastorelli 1, Tarafino 2, Lo Duca 2. CAVAZZOLI: Loreti, Martelli 2, Ruozzi 3, Mon-tanari, Maio 1, Cottafava 1, Nežirevič 5, Rossi 3, Boschi, Tirelli, Oleari 1, Amaduzzi. Sodnika: Fabbian in Narduzzi. TRST - Rokometaši Principa so z včerajšnjo zmago v finalu nad Cavaz-zolijem iz Rubiere obranili naslov italijanskega pokalnega prvaka, kar vzbuja dobre upe tudi za končnico za naslov, ki se bo začela v kratkem in kjer Tržačani kot zmagovalci rednega dela štartajo v najbolj ugodnem položaju. Srečanje proti Cavazzo-liju je bilo precej napeto in posebej v prvem polčasu so imeli Tržačani velikanske težave. Na začetku je Cavazzoli celo zanesljivo povedel in ob koncu 13. minute je na semaforju pisalo 5:1 za Cavazzoli. Takrat so se končno igralci Principa le prebudili in predvsem z goli Saftescuja začeli manjšati zaostanek, ki je ob polčasu znašala samo še en gol. Tudi začetek drugega polčasa je minil v znamenju Rubiere, ki je povedla z 9:6, do prvega izenačenja pa je z golom Oveglie prišlo v 38. minuti, ko je bil izid 9:9. Gostje so nato še povedli z 10:9, nato pa se je začel monolog Principa, pri katerem je blestel predvsem Romun Sorin Saftescu, ki je dosegel 10 zadetkov in ima največ zaslug za novo slavje tržaških rokometašev. Pri nasprotni ekipi pa je bil najboljši Sam ir Nežirevič s 5 zadetki. BTP BUONI DEL TESORO POLTENNAI.T Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. aprila 1995 in zapadejo 1. aprila 2005. ■ Obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive 1. oktobra in 1. aprila za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje BTP je znašal letno 11,67 %. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 26. aprila. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. januarjem: ob vplačilu (2. maja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. NOGOMET / PRED TEKMO ZA EP V LITVI R. Baggio ali Zola? Igrala bosta oba! Sacchi je postavo sporočil že pred odhodom v Vilnius - Selektor ponovno hvali nasprotnike COVERCIANO - Baggio ali Zola? Gordijski vozel je Arrigo Sacchi presekal na najenostavnejši način: proti Litvi bosta jutri igrala oba. Nepredvidljivi selektor italijanske nogometne reprezentance je proti svoji navadi že po včerajšnjem treningu in pred odhodom v Vilnius sporočil začetno postavo na jutrišnji tekmi v Vilniusu v predtekmovanju za nastop na evropskem prvenstvu. Igrali bodo Pagliu-ca, Benarrivo, Costacur-ta, Minotti, Maldini, Lombardo, Di Matteo, Albertini, Crippa, Zola, R. Baggio. Sacchijev sklep, da hkrati zaupa obema najboljšima »deseticama« v Italiji, je dobesedno zbegal poznavalce. »Žepna velikana« (skupno 342 cm telesne višine) sta prav gotovo izredno nadarjena nogometaša, toda na dlani je tudi, da se je specifična teža napada italijanskega moštva bistveno zmanjšala, predvsem kar se tiče igre z glavo. Prav zaradi pomanjkanja centimetrov v nasprotnikovem kazenskem prostoru se je Sacchi dolgo časa opiral na Casiraghija, čeprav je Laziov napadalec celo v svojem moštvu velikokrat sedel na klopi za rezerve. Sacchijevi kritiki, teh pa ni malo, upajo, da bo Litva prešibek nasprotnik, da bi lahko razgalila slabosti »azzurrov«, opozarjajo pa, da je poskus sožitja med Zolo in Baggiom v začetku Sacchijeve ere že nekajkrat klavrno pro- Roberto Baggio in Gianfranco Zola skupaj proti Litvi padel in je sam selektor še po zadnjem nastopu proti Ukrajini v Kijevu zanikal možnost, da bi Zola in Baggio igrala skupaj. »Nogomet je dinamična igra, treba je tudi upoštevati formo igrale- KOŠARKA Danes povratni polfinalni tekmi končnice v Al RM - Danes bosta na sporedu povratni polfinalni tekmi končnice v italijanskem košarkarskem prvenstvu. V Milanu bo Stefanel gostil Buckler (prvo tekmo so dobili Bolonjčani), v Tre-visu pa bo Benetton skuSal Se drugič premagati Filodoro in se uvrstiti v finale. Danes bodo igrali tudi prva srečanja končnice v A2. MilanoTlue, Rimini, Cantit in Forli bodo gostili Modeno, Sassati, Napoli in Caserto. V prednosti naj bi bile domače ekipe, najbolj negotovo pa bi moralo biti na tekmi med Olitalio iz Forlija in Juventusom iz Caserte. cev. Zola in Baggio sta navdušena nad to rešitvijo. Oba bosta igrala v konici napada. Ce ne bo šlo, imam na voljo dve menjavi«, zdaj pravi Sacchi, ki opozarja, da tudi brazilska asa Bebe-to in Romario ne izstopata po telesni višini, a se odlično ujameta. »Proti Litvi bo treba igrati hitro in agresivno. Oni niso ne znani ne bogati, toda proti Hrvaški so igrali neodločeno. Nimajo česa izgubiti, naši igralci pa so zaradi prevelikega števila tekem dokaj utrujeni. Toda naše plače so izredno visoke, zato morata biti tudi naš trud in učinek izredna,« o jutrišnji tekmi meni selektor »azzurrov«. Zaradi poškodbe v Litvo ni odpotoval branilec Fiorentine Car-nasciali, ki pa ga Sacchi ne namereva nadomestiti z drugim igralcem. Iz začetne postave je izločil tudi In-terjevega »tekača« Ber-tija, namesto njega pa bo igral Parmin igralec Crippa. H N. TENIS / ABSOLUTNA KATEGORIJA h Ana Bersan 5. do 8. pri posameznicah in 2. pri dvojicah Turnirja v absolutni kategoriji, ki je bil pretekli konec tedna v Coccagliu se je od kra-sovk udeležila le Ana Bersan, medtem ko je Katja Milič z visoko vročino ostala v bolniški postelji. Krasova igralka Ana Bersan je na sedmem timirju zelo dobro branila barve svojega društva. V kvalifikacijski skupini je bila zmagovalka. Premagala je vse tri nasprotnice, in sicer Avesanijevo z 22:24, 21:19, 21:17, Lo-dijevo 21:7, 21:18) in Montaltovo 21:14, 21:18. Po novih jakostnih lestvicah, ki temeljijo na rezultatih od 1. feb. do 31. januarja 1995 nosi krasovka št. 16. V tem času je Ana napredovala za pet mest, kar je opaziti tudi v njeni igri. V osmini finala se je srečala s Francesco Crespi in jo s 3:0 (21:16, 21:12, 21:17) spravila na kolena. V četrtini finala pa jo je čakala prvokategornica Giorgia Zampini, ki je sicer redek gost takšnih turnirjev. Bersanova se je zelo dobro držala v tem dvoboju, a je na koncu le morala priznati premoč nasprotnice (16:21, 18:21, 19:21). S tem je dosegla uvrstitev od 5.-8. mesta. Dvojice je Ana igrala s Francesco Avesani, ki je v ekipnem prvenstvu nastopala za Castelgof-fredo. Par se je odlično ujel, saj sta osvojih drugo mesto. V polfinalu sta premagali par Dini-Drigval, v finalu pa sta odvzeh set paru Meren-da-Puricelli. JJ. ODBOJKA Veliko zanimanje za 2. tekmo v Modeni MODENA - Zmaga Daytone v prvi tekmi finala končnice italijanskega odbojkarskega prvenstva v Trevisu proti Sisleyju je tako navdušila modenske navijače, da so pred jutrišnjo drugo tekmo (ob 20. uri) že nakupili 5.400 vstopnic, v prodaji pa jih ostaja le še dvesto. Po nekaterih napovedih naj bi presegli 200 milijonov lir iztržka, kar bi predstavljalo absolutni rekord prvenstev. Na prvenstveni tekmi med tema moštvoma so namreč 18. fe" bruarja letos prodali za 141 milijonov lir vstopnic, na tretji tekmi lanskega finala Sisley - Milan pa za 140 milijonov lir. V zgodovini italijanskega play offa se še ni zgodilo, da bi v prvi tekmi gostje zmagali s 3:0. HOKEJ NA KOTALKAH / C LIGA Polet je pristal na petem mestu V zaostali tekmi ugnal še Suzzaro (3:0) V povratnem delu je bil uspeh boljši Polet - Suzzara 3:0 (3:0) POLET: Biasizzo, Marinuzzi 2, Samo Kokorovec 1, Stilli, Moj-mir Kokorovec, Mitja Kokorovec, Russo, Zot-ti, Rados. V zaostali tekmi prvenstva C lige so pole-tovci brez težav premagali zadnjeuvrščeno Suzzaro, ki so jo gladko odpravili že v prvem delu prvenstva. Premoč poletovcev je bila več kot očitna. Dosegli so tri gole in imeli Se celo vrsto priložnosti, medtem ko niso bili gostje nikdar nevarni. Prvenstvo se je tako končalo. Polet je pristal na 5. mestu, prvo mesto pa je zasluženo pripadlo Sandrigu, ki si bo na dodatnih tekmah bržkone za- gotovil napredovanje v B ligo, saj je severovzhodna skupina ena najmočnejših v Italiji. Obračun Poleta je zadovoljiv. »Po zamenjavi trenerja (Mari in Roselli namesto Fonde, op. ur.) smo v povartnem delu dosegli kar sedem točk. Lahko rečem, da smo bili vsem nasprotnikom enakovredni. Imeli smo drugo najmočnejšo obrambo v ligi, žal pa smo bili zelo neučinkoviti v napadu. Pozitivno je tudi to, da smo na zadnjih tekmah zabeležili porast gledalcev,« meni Moj mir Kokorovec (na sliki) Končni vrstni red: Sandrigo 19, Thiene 18, Ferrara 14, Ugg 11, Polet 9, Bologna 6, m Suzzara 1. _____ODBOJKA / 2. ZENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM_ Bor Friulexport in Sloga A se bosta borila za vrti 7. moška divizija: lahka zmaga združene ekipe Kčrting 1. ženska divizija: slogašice pustile Virtusu prosto pot 1. moška divizija Prevenire - Korting 0:3 (9:15, 3:15,12:15) KORTING: Pulitano 4+1, Furlanič 5+5, Volčič 2+2, Cuk 1+0, Delise 2 + 7, Pertot 2+5, Miot 3+2, Micalessi 0+4, Šušteršič 0+0, Glavina 0+0. Servis (točke/napake): Korting 6+9. Točke/napake: Korting 22/19. Prevenire napake: 23. Trajanje setov: 17, 16 in 21 minut. Čeprav spada nasprotnik med slabše ekipe prvenstva in zmaga ni bila nikdar v dvomu, je združena ekipa Bora in Sloge igrala dobro in učinkovito. Le v nekaterih primerih je bilo nekaj zmede na igrišču, vendar poudariti moramo, da so v soboto nastopili vsi in da ni bilo bolnega ODBOJKA / PRVENSTVO NARAŠČAJNIC NA TRŽAŠKEM Tri naše ekipe v končnici za naslov! To so Bor Friulexport, Breg in Kontovel - Mlade igralke Sloge B res prijetno presenetile Skupina A Kontovel in Oma B sta si že zagotovila uvrstitev v finalno fazo, čeprav končni vrstni red še ne popoln. Izidi 14. kola: Ricreatori - Oma B neodigrana, Virtus - SanVAndrea 3:0, Pallavolo Trieste - Kontovel odložena. Nepopolni končni vrstni red: Kontovel 27, Oma B 23, Virtus 20, Sloga A 19, Ricreaotri 15, Pallavolo Trieste 7, Sant’Andrea 2. Skupina B Zaradi dveh odloženih tekem končni vrstni red še ni popoln, zaostala tekma med Borom in Bregom pa bo odločala le o prvem mestu. Altura - Sloga B 1:2 (15:5, 7:15, 11:15) SLOGA B: Ban, Carli, Coretti, Crissani, Destri, Možina, Sosič. To zaostalo tekmo so mlade slogašice odigrale že pred veliko nočjo. Bolezen je ekipi prekrižala račune, tako da je nastopila krepko okrnjena. Igralke se na začetku niso najbolje znašle v nekoliko spremenjeni postavi, čemur gre tudi pripisati poraz v prvem setu. V nadaljevanju so sogašice uredile svoje vrste in po dokaj izenačenem boju tudi osvojile oba preostala seta. (Inka) Orna A - Sloga B 0:3 (3:15, 1:15, 6:15) SLOGA B: Alessandra in Jana Ban, Bianchi, Crissani, Cvelbar, Mara in Veronika Sosič. Najmlajše slogašice so prvenstvo zaključile z gladko zmago. Kot jasno pričajo delni izidi je tekma stal- no potekala povsem enosmerno, saj je bila Sloga vsaj za razred boljši nasprotnik. Sloga B je prvenstvo zaključila na 3. mestu na lestvici, kar predstavlja za to ekipo velik uspeh. Sestavljajo jo namreč izključno igralke letnikov 82 in 83, ki so torej še krepko pod dovoljeno starostno mejo te kategorije. Ekipa je iz tekme v tekmo vidno rasla in napredovala v igri, pohvaliti pa moramo zlasti S taško Cvelbar, ki spada še v kategorijo minivolleya, razvija pa se v izredno perspektivno igralko. (Inka) Ostala izida 10. kola: Bor Friu-lexport - Breg neodigrana, Altura -Sokol 3:0 brez boja. Vrstni red: Breg 23, Bor Friulex-port in Sloga B 22, Sokol 6, Orna A 5, Altura 3. Veljaka. Glede delnega rezultata zadnjega seta, pa gre ponovno omeniti sodniški par. Tokrat dve čedni dekleti, ki pa žal odbojke premalo poznajo. Sodili sta površno, rekli bi - po občutku. Zveza od društev veliko zahteva, a sama ne izpolnjuje svojih obveznosti. Tako naj omenimo, da je v soboto zaradi odsotnosti sodnikov odpadla tudi tekma prvega kola turnirja za Pokal Trsta (nekaka druga divizija) med združeno ekipo Bora in Sloge in Virtusom. (Marij) Ostali izidi 12. kola: Sant’Andrea - Nuova Pallavolo 0:3, Old Cats - Le Volpi 1:3, Volley club -Plalavolo Trieste 0:3. Vrstni red: Nuova Pallavolo Trieste 24, Le Volpi in Plalavolo Trieste 18, Korting 16, Volley club 12, Prevenire 6, Sant’Andrea in Old Cats 4, Volley 80 2. Prihodnje kolo: Prevenire - Volley club, Plalavolo Trietse - Old Cats, Vel Volpi - Sant’Andrea, Korting - Volley 80. 1. ZENSKA DIVIZIJA Killjoy - Sloga 3:1 (11:15, 15:12, 17:15, 15:13) SLOGA: Ciocchi, Fer-luga, Kosmina, Perini, Spacal, Starc, Tensi, Vidah. V tem kolu so slogašice povsem nepričakovano, žal pa tudi zasluženo izgubile proti povprečnemu Killjoyu. Sloga za poraz nima nobenega opravičila, saj so dekleta zaigrala res slabo. Na igrišče so stopila brez prave koncentracije, igrala zelo lasodno in zgrešila vse. kar se je zgrešiti dalo. Killjoy je nastopil sicer borbeno in zagrizeno, vendar to nikakor ni ekipa, ki bi našo lahko ogrožala, seveda pod pogojem, da bi Sloga vsaj približno igrala tako kot zna. To se pa v soboto ni zgodilo in poraz je bil neizbežen. S tem pa je Sloga tudi na stežaj odprla Virtusu vrata za D ligo, naša ekipa pa se bo morala na dodatnih tekmah pomeriti z drugouvrščenimi ekipami ostalih pokrajin, če bo seveda obdržala drugo mesto na lestvici. (Inka) Kontovel - Pallavolo Trieste 1:3 (15:13, 13:15, 8:15, 3:15) KONTOVEL: Bogateč, Starec, Sossa, Škrk, Kante, Regent. Čeprav so nastopile le v šestih so Kontovelke proti močnejšemu nasprotniku zaigrale zelo dobro, vsekakor boljše kot v prvem delu sezone. Posebno velja to za prva dva seta, nakar je Konto-velkam zmanjkalo moči. Zelo soliden krstni nastop v 1. diviziji je opravila Karen Kante, pohvalo pa si zasluži sicer bivša igralka Dunja Regent, ki je v zadnjem hipu nadomestila bolno Kobauova. Breg - Virtus 0:3 (4:15, 1:15,0:15) Ostali izid 11. kola: Prevenire - S. Andrea 0:3. Vrstni red: Virtus 22, Sloga 18, Pallavolo Trieste 16, Sant’Andrea - 12, Killjoy 8, Breg 6, Prevenire 4, Kontovel 0. Prihodnje kolo: Prevenire - Killjoy, Sloga -Kontovel, Pallavolo Trieste - Breg, Sant’Andrea - Virtus. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Skupina A Julia - Sloga A 1:3 (5:15,15:9, 5:15, 7:15) SLOGA A: Babudri, Blažina, Criti, Grgič, Kocjančič, Molassi, Sosič. V predzadnjem kolu je Sloga A v krepko okrnjeni postavi nastopila proti Juliji in jo tako že drugič v desetih dneh (prejšnjo sredo so naša dekleta odgnala zaostalo tekmo proti isti ekipi) premagala po štirih setih. Ce izvzamemo drugi niz, v katerem so naše igralke nekoliko popustile so bile slogašice vseskozi absolutno boljše od sicer precej starejših nasprotnic. Zaigrale so borbeno in zbrano, za svoj nastop pa zasluži tokrat vso pohvalo Maja Grgič. Po tej zmagi Sloga A še vedno deli prvo mesto z ekipo Nuova Pallavolo in ima torej že zagotovljen nastop v končnem play offu, ki bo odločal o napredovanju v 1. divizijo. (Inka) Ostali izid 9. kola: Nuova Pallavolo - Altura 3:0, Sokol ni igral. Vrstni red: Nuova Pallavolo in Sloga A 12, Juha 8, Sokol 4, Altura 0. Skupina B Ce bodo borovke v zadnjem kolu premagale zadneuvrščeno Slogo si bodo poleg uvrstitve v finale zagotovile končno prvo mesto, drugi pa bo po vsej verjetnosti Sgt. Izida 9. kola: Sgt - Bor Friulexport 1:3, Sant’Andrea - Virtus 0:3. Vrstni red: Bor Friu-lexport 12, Virtus in Sgt 10, S. Andrea 6, Sloga B 0. NOGOMET / MED NARAŠČAJNIKI_________ Zarja zdaj na tretjem mestu Poraz začetnikov Primorja Interland B - Cicibani: pet golov Primorja ^ Altura Muggesana - Zarha Adriaimpex 0:1 Strelec: Kariš ZARJA ADRIAIMPEX. Tence, (Damjan Gregori), Ostrouška, Bukavec, Jan Gregori, KtUiani, Damjan Gregori, (Babuder), Kariš Lorenzi, Curnian, Šušteršič, Ota (Blažina). Zarjani so si v Miljah proti ekipi iz Milj izbojevali zelo pomembno zmago z golom Ka-riSa že v prvem polčasu. Tekma je bila nadvse Privlačna. Domačini so bili boljši zlasti v začetku, toda pozneje so naši fantje prevzeh Pobudo in po učinkovitem strelu Kariša zasluženo prešli v vodstvo. Tudi po odmom je naša združena ekipa imela več od igre in Večjih nevarnosti pred našimi vrati ni bilo, Predvsem zato, ker so obrambni igralci dobro Pazili ter z dobro obrambno taktiko onesposobili domači napad. V protinapadih so poskušali doseči še drugi gol, toda predvsem Šušteršič in Ota sta bila netočna. Z zmago so Tulovi varovanci dve koli pred koncem na odličnem tretjem mestu, kar je lep nspeh.(d.gr.) Bor Farco - Fartitudo jutri Zaradi Evrošole je bila tekma med Borom Farcom in Fortitudom v kategoriji najmlajših, ki bi morala biti v nedeljo na bazoviškem 'gdšču, odložena na sredo, 26. trn., ob 17. uri v Bazovici. ZAČETNIKI Primorje Interland B - Esperia 1:5 (0:5) STRELEC ZA PRIMORJE: Furlan. PRIMORJE: Suc, Antonini, Puzzer (Švara), Gregori, Bachi, Milkovič, Stoka, Pipan, Zanei, Milič (Kante), Strajn (Furlan). Proti mladi in perspektivni Esperii je Pri- morje zaradi Evrošole nastopil brez nekaterih standardnih igralcev. Prvi polčas je bil trdno v rokah gostov, drugi del srečanja, ko so za Primorje zaigrah trije člani A ekipe, Esperia pa je malce popustila, pa je bil izenačen. Tolažilni zadetek za Primorje je dosegel Furlan, ki je sicer v A ekipi vratar. Zaostah tekmi Danes na Proseku: ob 10.00 Primorje Interland B - Fani Olimpia, ob 11.00 Primorje Interland A - Opicina. PRVENSTVO CSI Primorje - Chiarbola 5:3 (3:1,1:2,1:0) STRELCI ZA PRIMORJE: Poipan, Stoka, Siccavi, Batič, Claudio. PRIMORJE: Kante, Claudio, Furlan, Stoka, Pilat, Batič, Siccavi, Pipan, Regent, Kalc, Ga-lassini. Tekma je bila res lepa, zmaga Primorja pa zaslužena, saj je bil vedno v vodstvu. Poleg številnih golov je bilo se dosti priložnosti na obeh straneh. Žoga se je nekajkrat odbila od prečke, izkazala pa sta se tudi oba vratarja. Za Primorje so stopili na igrišče vsi igralci in dobro opravili svojo nalogo. KOLIBRI Montuzza - Breg Farco 4:2 (2:0) STTRELEC za Breg: lozza 2 BREG FARCO: Planinšek, Ota, Sancin, lozza, Franco, Cheber, Milič. Proti tehnično zelo dobri ekipi Montuzze so mladi brežani zasluženo izgubih. Brežani so nastopih v okrnjeni postavi in s samimi sedmimi igralci,. Prvi zadetek so plavi dosegli pri izidu 3:0 z lepo akcijo lozze, drugi zadetek pa ob koncu srečanja, strelec je bil ponovno lozza, tokrat iz prostega strela. (E.B.) NOGOMET / MLADINCI Juvenfina z dvema obrazoma Primorje in Vesna na dnu V soboto sta se končala deželno in pokrajinsko (na Tržaškem) prvenstvo za mladince. V deželenem so Ron-chi, ki so si naslov zagotoviti že prej, z zmago nad Lucini-com proslavili vstop v deželni finale, kjer se bodo s Saci-lejem in Palmanovo pomeriti za uvrstitev v vsedržavno fazo. V tem prvenstvu je nastopila tudi Juventina, ki je pokazala dva obraza. Na domačem igrišču so Standrežci premagali praktično vse najboljše, toda nato so večkrat razočarali proti ekipam, ki so na lestvici precej nižje. Zato je uvrstitev skromnejša, kot bi sicer bila glede na kakovost ekipe in tudi glede na prikazano igro na veClini srečanj. Na Tržaškem pa sta Primorje in Vesna pristala povsem na začelju. Primoije je začelo kar solidno, toda vse bolj ko se je prvenstvo bližalo koncu, slabši so bili rezultati in na koncu so Prosečani s 15 točkami pristati na predzadnjem mestu. Vesna je v prvenstvu dosegla le dva remija in seveda pristala povsem na koncu. Toda Križani so ekipo sestavili precej na hitro, za prihodnjo sezono pa že napovedujejo boljše rezultate. Deželni mladinci IZIDI 26. KOLA: Fortitudo - Stamazano 1:0, Gradese -San Canzian 0:4, Juventina - Itala S. Marco 4:2, Ponziana -Cormonese 1:0, Portuale - S. Giovanni 2:2, Ronchi - Ludnico 2:0, S. Šemo - S. Luigi 0:1. KONČNI VRSTNI RED: Ronchi 42, Cormonese in Ponziana 36, San Sergio 35, S. Canzian 30, Itala S. Marco in Staranzano 28, S. Giovanni in Juventina 26, Fortitudo 22, S. Luigi 20, Ludnico 13, Gradese in Portuale 11. Pokrajinski mladina IZIDI 24. KOLA: Chiarbola - E. Adriatica 1:0, M. D. Bo-sco - Costalunga 3:2, Muggesana - Domio 1:3, Opicina -Zaule 4:0, Primorje - Sant’Andrea 0:2, Vesna - San Marco 2:4. KONČNI VRSTNI RED: Opicina 40, Domio 39, Sant’Andrea 32, Olimpia 29, Costalunga 27, San Marco 25, Muggesana 24, E. Adriatica 21, Chiarbola 20, Montebello D. Bo-sco in Zaule 19, Primorje 15, Vesna 2. NOGOMET Naraščajniki IZIDI 28. KOLA: Olimpia - Sant’Andrea 0:0, Costalunga -Fortitudo 0:2, CCS - Chiarbola 1:2, Montebello D. Bosco -Esperia 1:0, Ponziana - Domio 1:7, Alt. Muggesana - Zarja Adriaimpex 0:1, Junior Aurisina - Opicina 0:15, San Ser-i gio - Portuale 5:1. VRSTNI RED: Sant’Andrea 51, Fortitudo 46, Zarja Adriaimpex 45, Alt. Muggesana 35, Olimpia 33, Domio 31, Costalunga 28, San Sergio 25, CCS 20, Portuale 19, Montebello D. Bosco 15, Ponziana 13, Esperia 8, Junior 0. PRIHODNJE KOLO: Sant’Andrea - Fortitudo, Olimpia -Chiarbola, Costalunga - Esperia, CGS - Domio, Mont. D. Bosco - Zarja Adriaimpex, Ponziana - Opicina, Alt. Muggesana - S. Sergio, Portuale - Junior. Začetniki Skupina B IZIDI 7. KOLA: Primorje Interland B - Esperia 1:5, Sant’Andrea - San Sergio B 0:6, Triestina B - Roianese 7:0, Ponziana - Domio 5:0, Mont. D. Bosco 12:0, S. Luigi B -Opicina odi. VRSTNI RED: San Sergio B 13, Esperia 12, Mont. D. Bosco 11, Triestina B 10, Sant’Andrea 9, Ponziana 6, San Luigi B in Opicina 4, Primorje Interland B, Domio in Roianese 3, Zaule 0. PRIHODNJE KOLO: Zaule - Opicina, Domio - Montebello D. Bosco, Roianese - Ponziana, S. Sergio B - Triestina B, Esperia - Sant’Andrea, Primorje Interland B - S. Luigi B. Obvestila ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v Četrtek, 27. aprila 1995, 31. redni občni zbor, ki bo v športnokulturnem centru v Zgoniku, ob 20. mi v prvem in 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta; 2. razprava o poročilu; 3. odobritev poročila, obračuna 1994 in proračuna 1995; 4. razno. Upravni odbor poziva vse elane, naj se občnega zbora udeležijo. t f Horoskop zapisal B.R.K. te ywt> OVEN 21. 3. - 20. 4.: Izbrati boste morali med prijetno stagnacijo in neprijetno spremembo. Odločite se za spremembo, saj vendar ne veste, kaj prinaša. Skrivnost: prinaša še večjo prijetnost BIK 21.4. - 20. 5.: Začutili boste, da boste zdaj zdaj zatajili in si prislužili neodobravanje. Nikar se ne bojte; ko se boste spustE na dno, boste zlahka odkrili pot k resničnemu uspehu, DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Prepričani boste, da se bo zdaj zdaj godilo nekaj neprijetnega, vendar se boste ušteli. Gre zgolj za odmev iz vaše daljnje preteklosti; rešili ga boste s predajo. RAK 22.6. - 72. 7.:Videti boste umirjeni in stabilni, medtem ko se bo v vaši notranjosti odvijala burna nevihta. Ne bojte se, da vas bo zmočila, saj je vaša marela sijajna: je namreč iz zlata. LEV 23. 7. - 23. 8.: V vaše telo se bo naselila tečna utrujenost, ki vas bo gnala k izpraševanju. Ni vam treba odkriti vzrokov; zadostuje, da mimo lezete in dovolite svoji duši prevetritev. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: V službi boste radoživo uresničevali nove naloge, v ljubezenskem gnezdecu, kjer razmere kar kričijo po spremembah, pa boste omahovali, kot da bi segali v kačje gnezdo. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Trudili se boste, da bi dosegli idealno stanje, čeprav vam še zdaleč ne bo jasno, kakšno je videti. Najbrž se motite v tem, da idealnemu stanju pripisujete obliko. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Vaša najnovejša ideja se bo klavrno izjalovila, vendar si ne boste pulili las. Zavedali se boste namreč, da čas za njeno uresničitev še zdaleč ni dozorel, STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Zdelo se vam bo, da nekdo z vami prefinjeno manipubra, vendar bo vaše iskanje nagajivca jalovo. Spremenite smer svojega iskanja, pa se boste vanj dobesedno zaleteli. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Zaželeli si boste norih dogodivščin, zato boste sprejeli povabilo v neznano. Dogodki vas bodo preplavili tako močno, da se boste od njih malone pijani. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Zaznali boste svoje notranje omejitve in jih prilagodili zunanjim možnostim. Sinteza bo več kot uspešna: vaša pot bo strma in hitra. Vsaj do naslednjega zastoja. RIBI 20.2. - 20.3.: Vaš delovni zagon bo polagoma upadal, tako da boste do praznikov dosegli polžjo hitrost. Takrat se popolnoma ustavite in dovolite telesu, da miruje po svoje. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. stara mama, 4. pokrivalo, 8. telesno in duševno stanje športnika, 11. severnoitalijanska knežja rodovina, 12. madridski nogometni klub, 13. ime veC pergam-skih kraljev, 14. ime slovenske pesnice Muser, 15. projekcija, 17. reka v Togu in Gani, 18. plašču podobna vrhnja suknja ortodoksnih Judov, 20. kdor pase živino, 23. vzdevek hrvaškega TV voditelja Mlakarja, 34. ime makedonskega nogometaša Pančeva, 28. tiskovna agencija nekdanje Sovjetske zveze, 30. otok ob Sumatri, 31. ime avstrijskega socialdemokratskega politika Bauerja, 32. oblika imena Vincenc, 33. napitek, ki se pripravi s prevretjem, 35. šiitski verski poglavar, 36. telica. Navpično: 1. svetovna reka v grški mitologiji, 2. zgodovinsko mestece na Malti, 3. suita ruskega skladatelja Rimskega Korsakova, 4. sumerska boginja, 5. brazilska zvezna država, 6. šaljiv lik v francoski pantomimi, 7. romarski kraj z votlinami v Indiji, 9. prestopek, 10. ime francoskega igralca Delona, 16. ime maroškega atleta Aouite, 19. ime slovenskega pisatelja Bevka, 20. vesoljna poplava, 21. mesto jugovzhodno od Rima, 22. sestava, ustroj, 25. mesto v Laciju v Italiji, 26. zelo majna količina tekočine, 27. nasprotje plime, 29. nočna ptica, 34. začetnici filmskega igralca Moora. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 e 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 'bot ‘uieim ‘^ajaiAeid ‘9U93 ‘opQ ‘sbtn ‘SSVL ‘os[ibq ‘po ‘PlsBd ‘irepup ‘rjQ ‘siieu ‘eu -jg Tb}v ‘P38H ‘a)sg ‘elpipuop ‘edep ‘umo :ouABiopoy\ Aajjsaa ŠAH a b c d e f g h FuCak - Šale /Bled 1995 Kdo bo hitrejši in uspešnejši v napadu na kralja, ki sta pod udarom figur nasprotnika. Na potezi je črni, ki je belega kralja že prisilil na obrambo na h liniji. Samo Cmi skakač in lovec ne moreta obračunati z belim kraljem, zato v pomoč prihaja tudi topništvo črnega. Za nadaljevanje uspešnega napada pa so potrebne tudi žrtve Cmega! Rešitev naloge Da bi presekal belo navezo na peti vrsti Cmi žrtvuje kvaliteto. l...Td5:! 2.cd5 Dd5: 3.Lg6 Le2 4.De4 Lfl:+ Tudi beli se mora posloviti od trdnjave. 5.Kg4 Dd7+! Tudi po zamenjavi dam 5...De4: 6.Le4: je Cmi v prednosti, vendar tokrat igra na mat! 6.Kf4 Se2+! 7.Kf3 Sgl+ 8.Kf4 Ld6+ 9.Kg5 Le7+ 10.Kf4 Tf8+ ll.LfS g5+ in po nekaj potezah je bil beli matiran. Imeniten zaključek partije! Silvo KovaC SKANDINAVSKA KRIŽANKA 249 POMANJ- KANJE APETITA ZENSKA, KI UPRAVLJA Z ELEKTRON. NAPRAVAMI POLITIK POTRČ MAKEDONSKI PESNIK ŠOPOV NAKLADALNI GRADBENI STROJ ŽITNA BOLEZEN TOMAŽ TERČEK SPRETNOST, UMETNOST UNIČUJOČ VIHAR AVTOR: MARKO BOKALIČ PREVOŽENA RAZDALJA IZGUBA PRVOTNE IZRAZITE BARVE PRITOK KOLUBARE V SRBIJI NEM. SLIKAR IN GRAFIK (ERICH) VELIK PRITOK VOLGE VENO TAUFER AZIJSKA OPICA Z DOLGIMI UDI PRETEPAČ IGRALKA BAXTER NAJVISJI AKADEM. NASLOV INDUSTR. MESTO V PORURJU CATANIA ŽIVLJENJE POTUJOČIH PASTIRJEV VEČJI KRAJ ZAHODNO OD LJUBLJANE SREDISCE POTRESA NEPRISTRAN- SKOST ZAPORNIK ANG. HUMORIST KLAPKA MAJHNA ŠKATLA VELIK KANAD. ARKT. OTOK KENZABURU OE PLESALKA DIINCAN MRTVAŠKI ODFR DOBA OD VAZNEGA DOGODKA DALJE LOVSKI PES KOBALT NEMŠKI SKLADATELJ |WERNER) OČKA RUSKI SLIKAR (VLADIMIR) STAR IZRAZ ZA OBRAMBNI NASIP PEVKA O'CONNOR INSTINKT NASIČEN OGLJIKOVODIK KRATKO ZENSKO OGRINJALO JAP. PEVKA IVOKO) SL GLEDAL REZ (BORISI SL LITERAT (VINKO) ČESEN TOMO FUNKCION. DEL TELESA BOLJŠE PIVO DELAVEC V STEKLARNI PROSTOR V CERKVI SL. NOGOM. (JANI) LEDENE IGLICE NA DREVJU TURSKI DRŽAVNIK (TURGUT) STADION V BUDIMPEŠTI DOMAČA PERNATA ŽIVAL SLAVILNA PESEM TRUP FR. MESTO POD PIRENEJI SL. SMUČ. SKAK. (MIRAN) NASA IN TUJA ČRKA FILIPINSKI VULKAN SL.ZGODOV. (LOJZE) IGRALEC RANER ZAČIMBA ZA PICO OBLIKA SOCVETJA MAJA KONČAR PinSKANJF STANE JARM ZAKLJUČENA CELOTA TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA KDOR UŽIVA OB TUJEM TRPLJENJU IGRALKA TKACEV •> ITALIJANSKI PESNIK (TOROUATO) NAGLASNI ZNAK OSTRIVEC GORENJE BREZ ZRAKA NEMŠKA BALTSKA LUKA BAROMETER RAZPOLOŽENJA NIZOZEMSKA Razmerje silnic na nebu bo v tem tednu nestabilno K temu bo pripomogel tudi nehormoničen aspekt Plutona z Luno Spomenik siru gauda Sir je cenjen po vsem svetu 29. aprila bo nastopil nilaj in sicer ob 17.36. Luna se bo takrat nahajala na 8 stopinj in 56 minut Bika. Le nekaj minut Pred tem bo prišlo tudi do delnega sončnega mrka. V tem znamenju je odražanje mrka precej nehvaležno, saj nagiba k ninogim pomanjkljivostim. Odločnosti bo občutilo premalo, prav tako pa se bo godilo tudi z razsodnostjo. V mislih in dejanjih bomo prav počasni, zato večkrat ne bomo dohajali niti samega sebe. To pa bo vsekakor delikatno. Pogosto neprijetno °hujanje preteklosti, ki ga kot vedno podpihuje Lunin mlaj, bo tokrat zaradi Položaja Sonca za veliko vecino neizogibno. Se najraje bomo doma na varnem, kjer bomo oziranje vase Se najlažje prenašali. Marsikdo bo poskušal del svoje teže prenesti tudi na svojega bližnjega, kar utegne situacijo še bolj zaplesti. V dialogih bo opaziti željo po dominantnosti, kar skupnega jezika ne bo podpiralo. Marsikdo se bo zaprl vase, da bi tam prevedril neurje in počakal, da Luna zopet odkrije Sonce. A ker mrk ne bo popoln, verjetno ne bo prehudo. Potruditi se bo vsekakor treba, in to zares. Razmerje silnic na nebu bo namreč zamajal tudi Pluton, ki bo z mlajno Luno tvoril opozicijo. Ker je ta aspekt brez izjeme nehar-monicen, bodo dobile posledice Luninega prekritja Sonca v Biku še večje razsežnosti. V nemiru nam bodo stvari letele iz rok, zato se za kakšno zahtevnejše delo ne bomo Čutili sposobne. Potreba po podpori se bo kazala na veC načinov. Veliko bo primerov prilagajanja in izkoriščanja, veliko bo fanatičnega..., steklo pa bo tudi precej vina in drugih alkoholnih pijač. (A. O.) 6 radio GUIS ljubijane d.d. ~ 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz LABIRINT ZNANJA VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 I IME in PRIIMEK___________________________________ I I I I TELEFONSKA številka______________________________ I | naslov__________________________j_________________ j j glasbena želja____________________________________ j Prijavnico pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva ulica 6 V L___________ 61000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA ^ V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgornjo prijavnico. Izrežite jo in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lah-La in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka jo Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja... TOR SRE CET PET SOB NED PON POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev ..O o o o o • z z šport z z o o X o post, dieta ..X X o o o z o težja fizična dela o o o X X X izlet z z z o o o DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev ..O o z z o o o domača zabava ..X X X 'O o o z družinski posvet ..O z z z z o o družabne igre ..o o o z z z o urejanje uradnih zadev / z o o o X X POSEL, DENAR poslovno srečanje z o o X X X naložbe in nakupi ..o o o z z o o zamenjava službe ..X X X o o X xo izposoja denarja o o o X X o igre na srečo ..o o o o o X X LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ..o o z z z o o iskren pogovor ..z z z o o o z zmenek ..o o o z z z o ljubljenje ..X o o o z z z prekinitev zveze ..o o o X X X X UMSKE DEJAVNOSTI branje ..o z z z o o o učenje, širjenje obzorja. ..o o z z z o o raziskovanje ..X o o o o o o umetniško ustvarjanje . ..z z z o o o X reševanje težav ..o o z z z z o LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan Nizozemskemu mestu Gouda se godi podobno-kot nemškemu mestu-MeiBen v povezavi s porcelanom ali Češkemu Plznu s pivom. Ob njegovem imenu se nihče ne spomni na poslikano mestece s čednimi hišami trgovcev iz 17. stoletja, temveč na njihov naj znamenitejši izdelek - sir, »ta pravi iz Nizozemske«. Vendar pa so se prebivalci Goude s tem sprijaznili in so k svojemu zaščitnemu znaku zdaj postavili še spomenik. Pred nekaj dnevi so odprli »-Kaasexposeum« - muzej za-sir in o siru, ki je nameščen na mestni tržnici v bogato okrašenem prostoru iz leta 1668, v katerem so nekoč tehtali sir. Kmetje iz okolice mesta so svoj sir tam tehtali še v tem stoletju. V vhodni dvorani s stropa še danes visijo obešalniki za sklede tehtnice. Ze rimski vojskovodja in državnik Julij Cezar je opazil navdušenost nad predelovanjem mleka, ko je leta 57 pred našim štetjem prodrl na ozemlje današnje Nizozemske. V svojem vojnem poročilu De bello Gallico je takole opisoval podrejena plemena: »Ne ukvarjajo se s poljedeljstvom, ampak se prehranjujejo predvsem z mlekom, sirom in mesom.« Cezarjevo bivanje na ozemlju današnje Nizozemske je pustilo svoj pe-Cat. Nizozemska beseda »kaas« je prav tako kot nemški »Kase« izpeljana iz latinske besede »case-us«. V 17. stoletju je bil »nederlandse kaas« znan že po vsej Evropi. Najpomembnejši kupci so bile današnja Belgija, nemške dežele, Anglija in Francija. V Franciji je bil deležen tako velike priljubljenosti, da so ga vključili celo v literaturo. V-Molierovem Namišljenem bolniku (1673) namreC služkinja v tretjem dejanju kot zdravilo priporoča »malo govedine, malo svinjetine in dober nizozemski sir...« Tudi na dolgih poteh se Nizozemci niso radi odpovedali svoji narodni jedi. Tako so se domislili mnogih načinov shranjevanja sira. Ko je leta 1735 trgovska ladja odjadrala proti Indoneziji, je bilo na njej spravljenega sira za najmanj osem mesecev. Vendar pa jo je že pred nizozemsko obalo zajel vihar in se je potopila. Leta 1981 so našli tovor, v katerem so se nahajale skrbno zvarjene svinčene škatle s tobakom, sardelami in - sirom v odličnem stanju. Medtem je gauda tudi drugod v tujini postal najbolj priljubljen nizozemski sir. Na Nizozemskem predstavlja veC kot polovico vse pridelave sira,-Kljub temu pa že dolgo ni veC nujno, da sir z imenom gauda prihaja iz istoimenskega mesta ali-sploh iz Nizozemske, saj njegovo ime ni zaščiteno. Izdelujejo ga tudi v Nemčiji in v Ameriki. Resnični poznavalec in ljubitelj s ha pa originalni »goudse kaas« vendarle prepozna po njegovi obliki ter po značilnih enakomernih zlatommenih robovih. Barbara Hillebrand, dpa ............SINGAPUR________ Levje velemesto ob križišču trgovskih poti m Najveličastnejše praznovanje je pomladanski festival, ki hkrati oznanja Prihod novega leta. Glede tia kitajski lunin koledar Se začetek pisanega festivala vsako leto spreminja. Letos so prihod novega teta praznovali 23. janua-r)a. Letos je nastopilo pe-telinje leto, ki so ga Kitaj-c’ Se posebno veseli, saj Petelin simbolizira veC Vrednot. Njegova rdeča tepna na glavi predstavlja rijudnost in oliko, peteli-tija bojevitost izžareva P°gum, z jutranjim kikirikanjem pa oznanja nov tian oziroma začetek ne-Cesa novega. Tradicija petnajstdne-pUega praznovaja izvira tz običajev starih kitaj-skih kmečkih družin. Kmetje so v tem Času pustili delo in si privoščili zasluzen oddih. Življenje v današnjem Singapurju pa teCe vse prehitro, da bi si lahko privoščili tako razkošje. Vseeno si privoščijo nekaj dni počitka, ko življenje v nakupovalnem in poslovnem delu mesta domala zamre. V prazničnih dneh si ulice lastijo številni levji plesalci, ki so glavna zanimivost pisanih in zelo hrupnih parad, v katerih ne smejo manjkati veliki bobni. Tradicija plesalcev s pisanimi levjimi maskami, ki spominjajo na zmaje, je povezana z legendo. Po njej naj bi v neki ribiški vasici zaceli skrivnostno izginjati ljudje. Vaški modrec je do- mačinom kmalu odprl oci: za izginotja je bila obdolžena velikanska pošast, katere vedenje je bilo neposredno odvisno od planetarnih ciklusov. Modrec je spoznal, da se pošast boji hrupa, svetlobe in rdeče barve, in revne ribiške hišice so Cez noc odeli v rdeCe barve, jih kolikor je bilo mogoče razsvetlili in zraven zganjali neznosen hrup. Tako je bila premagana pošast in s tem se je začelo tudi hrupno praznovanje luninega novega leta. Praznovanje doseže vrhunec s parado chingay, ki se odvija po eni najbolj prometnih ulic, Orchard road. Skromni začetki parade segajo v leto 1974, ko so oblasti prepovedale pripravo ognjemetov in so chingay prvič uprizorili v eni od sosesk. Z leti je postajala parada čedalje razkošnejša in danes se je spremenila v zanimivo predstavo na prostem, v kateri ne manjka glasbe, plesov in akrobacij. V njej pa poleg domačinov sodelujejo tudi skupine plesalcev iz vseh koncev sveta. Od arabske do kitajske četrti Tistim obiskovalcem, ki nimajo veliko Časa, je namenjen Asia show, kjer v kakšni uri vidiš vse - od levjih plesov do krotilcev kaC in kitajske opere. Ce potrebuješ sari, indijske sandale ali Ce si preprosto zaželiš dobre vegetari- Vsak praznik je razlog za pisane parade (Foto: Igor Fabjan) janske hrane, je tu indijska četrt oziroma Little India, kot ji pravijo domačini. Tu so tudi najcenejše trgovine, kjer zlahka naletiš tudi na vznesene kupce nekdanjih socialističnih držav. Nedaleč je muslimanski predel s stojnicami, ki ti pričarajo vzdušje arabskih dežel ... Ostalo pa je še tudi precej sledov iz kolonialnega obdobja. Med njimi je še posebno zanimiva katedrala svetega Andreja, ki so jo v gotskem slogu zgradili med letoma 1856 in 1861: Veliko obiskovalcev pritegneta tudi neoklasi-cistiCni Narodni muzej in sloviti hotel Raffles, ki je bil zgrajen med letoma 1887 in 1889. Nekdaj je bil prav ta hotel središče britanske vladajoče družbe. V njem je počitnice preživljal tudi slavni pisatelj Hemingway. Hotela se še danes držita stara slava in visoka cena prenočišč, čeprav je v Singapurju mogoče najti tudi veliko dražje hotele. (I. F.) (Se nadaljuje) ^ 2 Torek, 25 aprila 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI SREDIŠČE SREDIŠČE JASNO OBiAČNO OBLAČNO RAHEL MOČAN FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska s središčem nad zahodnimi Alpami. Hladna fronta se bo čez dan Se pomaknila severno od naših krajev. Z južnimi vetrovi bo dotekal k nam nekoliko hladnejši in Se vedno vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. "»« 8A Temperature zraka so bile Izmerjene vCeraj bb 7 In 13 uti. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.59. in zašlo ob 20.01. Dan bo dolg 14 ur in 02 minut. Luna bo vzšla ob 3.49. in zašla ob 15.50. TEMPERATURE MORJA IN REKI [TEMPERATURE V GO Mura Sava (Radovljica) Sora -Ljubljanica Savinja Vipava 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m BI0PR0GN0ZA Sprva bo vremenski vpliv Se močno obremenilen, popoldne se bo jakost obremenitve zmanjšala in težave bodo imeli samo Se vremensko najbolj občutljivi, ljudje. PLIMOVANJE Danes: ob 2.14 najnižje -28 cm, ob 7.57 najvisje 19 cm, ob 13.47 najnižje -33 cm, ob 20.17 najvisje 45 cm. hitri: ob 2.47 najnižje -37 cm, ob 8.42 najvisje 25 cm, ob 14.27 najnižje -33 cm, ob 20.46 najvisje 49 cm SNEŽNE RAZMERE Ribniško Pohorje 70 Krvavec 40 do 100 VogeS 135 Kanin 210 Rogla 60 do 70 ONESNAŽENOST ZRAK/T 'j koncentracija S02 v mg/m1 povp. 21-04 mak 2(H)4 1 Lj. Bežigrad 19 34 i Maribor 55 - I Celje 25 112 i Trbovlje 68 62 I Zagorje Velenje 64 - 1 16 - 1 Hrastnik 145 - J NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 6 do 12 vozlov popoldne: kSE 8 do 16 vozlov CELOVEC O 8/14 „MARIBOR O 10/17 O /-N ai/UTO KRANJSKA GORA _ ? 5/10 „-.P »n* GORICA o O PORTOROŽ °UUBUANA 8/15 POSTOJNA lo •/'= N. MESTO O '0l'l KOČEVJE O CRNOMEy o S. GRADEC B/14 5^ O CELJE (5q ° 10/17 Slovenija: Spremenljivo obl fino bo s krajevnimi plohar in nevihtami. Najnižje jutrar temperature od 7-12, dnevi od 13-18°. Sosednje pokrajine: Spreme ljivo do pretežno oblačne plohami in nevihtami. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Negevska puščava odkriva svoje skrivnosti IR-OVOT (NEGEVSKA PUŠČAVA) - Glineni in kamniti kipci so ležali v »skupnem grobu«, na njih so jasni znaki ikono-klazma, saj so vsem odtrgali glave ali pa jih zlomili. Po ocenah izraelskih arheologov se je ta primer verske nestrpnosti pripetil med represijo verovanja v idole, ki ga je ukazal kralj Josija (640-609 pred Kristusovim rojstvom). 2.600 let po tem dogodku so kipci spet zagledali luC sveta po zaslugi arhe-loške odprave v Aravi, na območju zahodne negev-ske puščave, ki jo pri kmečki komuni Ir-Ovot (Mesto duhov) prečka hitra cesta za pristanišče Ei- lat. Ta kraj se je nokoč imenoval Ein Hatzeva. Po mnenju nekaterih je bila tu Tamarska trdjava kralja Salomona, na pomembem križišču negevskih karavanskih poti proti Rdečemu in Mrtvemu morju, proti Gazi in Petri, nabatej-ski prestohei. Izraelski arheologi so odkrili utrdbne konstrukcije iz obdobja bojev med Izraelci in Edomiti. Pred severnim obzidjem so našli v posušenem in zasutem vodnjaku 77 kipcev, ki so jih Edomiti uporabljali med verskimi obredi. Visoki so od 40 do 50 centimetrov, arheologi pa se morajo zahvaliti besu ikonoklastov, ker sedaj z lahkoto obnavljajo »pokopane« kipce. Ponosna Elton John in njegov partner si želita otroka LONDON - Britanski pop zvezdnik Elton John je končno našel srečo, in sedaj si želi oblikovati svojo družino. Njegovo razmerje s Kanadčanom Davidom Fumishem traja že dve leti. Elton John se je prav po Fumishevi zaslugi rešil homoseksualne promiskuitete in alkohola, tako da sta sedaj sklenila svoje razmerje uradno potrditi in posvojiti otroka. Kot kaže, je birokratski postopek že stekel, in sedaj upata, da jima oblasti ne bodo zavrnile prošnje. 2e leta 1985 se je Elton John proglasil za »duševnega očeta« nekega 13-letnega dečka, obolelega za aidsom, ki pa je leta 1990 umrl. John ni nikoh skrival svoje homoseksualnosti in poudarjal je, da je bila edina ženska njegovega življenja Renata, s katero se je poročil leta 1983 in se kasneje tudi ločil. Med poletom sta se pilota stepla za hosteso DAKA - Prejšnjo soboto je potnike fokkerja bangla-deške letalske dražbe, ki je letel iz Sylhyeta v Dako, oblil mrzel pot, ko so opazili, da se pilota prepirata in obdelujeta s pestmi, kot da bi bila na kaki vaški zabavi. K sreči je bil vključen avtomatski pilot, tako da sta vročekrvneža po koncu svoje »razprave« spet sedla za komandni pult in letalo s potniki brez težav pripeljala v Dako. Kasneje se je izvedelo, da sta oba pilota zaljubljena v neko hosteso, ki je bila v letalu, in sta s pestmi skušala razjasniti, komu pripada. Kot piše dnevnik Ittefaq, ni jasno, za katerega od vročekrvnih pilotov se je odločila hostesa. Kot kaže, pa so proti obema sprožili disciplinski postopek. Se vedno pa ni jasno, ali bodo proti neodgovornima pilotoma sprožili tudi pravi sodni postopek. Solidarnost Iz mehiškega glavnega mesta so prišli azfeški plesalci, ki so pred katedralo v San Cristobalu de las Casas izrazili solidarost chiapaškim Indijancem in zapatistom. (Ar)