CENA 240 din - Leto XL - št. 90 Kranj, torek, 17. novembra 198^ @MM»IEIIGLAS « GLASU SOCIALISTIO ZVE2 DELOVNEC LJUDSTVA 2 LET GORENJS* stran 2 RADIO V KRANJU V Kranju primanjkuje aktualnih, sprotnih informacij, zato: REGIJSKA POSTAJA ALI REGIJSKI RADIJSKI PROGRAM* MLADI HOČEMO SVOJ RADIO stran 9 Kraje na njivah, v sadovnjakih, na pašnikih. POLJE NI TRŽNICA Kulturni utrip — V zadnjem času se kulturne prireditve kar vrstijo. Minuli konec tedna so Kranju odprli pregledno razstavo likovne ustvarjalnosti na Gorenjskem, zanjo je bilo po str« gem kriteriju izbranih 49 avtorjev, ljubiteljev likovnikov; na Jesenicah pa je srečanje odri slih pevskih zborov z vse Gorenjske spremljalo podelitev Čufarjevih priznanj. Več na strat 5. — Foto: Gorazd Šinik Zvezna skupščina v soboto sprejela protiinflacijski program in interventne ukrepe za omejevanje porabe Dvomljiva prihodnost beograjskega novorojenčka Zaščita akumulacije Plače v gospodarstvu in znanstvenoraziskovalnih ustanovah n»so zamrznjene, vendar so pri vzdrževanju razmerja med bruto 0sebnimi dohodki in akumulacijo strožja merila. S tega področja So bili sprejeti trije interventni 2akoni. Samoupravne interesne skupiti pokojninskega in invalidnega zavarovanja in sisi za zna-n°st do konca leta ne smejo razpolagati s sredstvi, ki jih ustvarijo s povečanjem prispevnih sto-Penj med stopnjami, ki so veljale oktobra. To naj bi preprečilo s'abšanje delitve dohodka v gospodarstvu. To je bistvo zakona o P^ejevanju porabe v sisih družbenih dejavnostih in družbenopolitičnih skupnostih. Zakon o začasni omejitvi razlaganja z delom družbenih ;redstev sisov in družbenopolitičnih skupnosti omejuje rast prihodkov na raven, ki mora biti za *° odstotkov nižja od rasti dogodka družbenega gospodarstva. proračuna federacije so omejeni na realno raven skupnih letošnjih prihodkov. Osebni dohodki praviloma niso zamrznjeni. Osnova so samoupravni akti, usklajeni s sporazumi in dogovori. Posebna zaščita velja za akumulacijo. Deset panog z najvišjimi osebnimi dohodki bodo morale OD zmanjšati za 10 odstotkov. V zdravstvu, izobraževanju, kulturi in umetnosti bodo OD usklajevali z rastjo povprečnih OD v republikah in pokrajinah, v bankah, zavarovalnicah in podobno pa ostajajo plače zamrznjene na ravni povprečja letošnjega tretjega tromesečja. Druge družbene dejavnosti bodo OD izplačevale letošnjem septembru s korekcijo, skladno z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu, v enakem obdobju. Omejena so sredstva za skupno porabo, zamrnjena oziroma zmanjšana so sredstva za dnevnice, službena potovanja in reprezentanco. Vsi, ki bi do uveljavitve zakona izplačali več, bodo morali v treh mesecih znižati osebne dohodke za višino prekoračitve. Beograd, 14. novembra — Napovedanega soglasja o protiinflacijskem programu na skoraj tridnevnem zasedanju zvezne skupščine ni bilo. Odločilo je preglasovanje. Sicer dopolnjen predlog zvezne vlade je zmagal, slovenski delegati, ki so vsi glasovali proti, in večina hrvaških, so bili preglasovani. Večina Jugoslavije misli drugače, čeprav so bili pred glasovanjem tudi srbski delegati precej negativno nastrojeni zoper program vlade. Da ne bo napačnega razumevanja. Nasprotniki sedanjega protiinflacijskega programa niso zoper program. V preteklosti so ga prav oni prvi terjali, vendar ne takšnega. Zato skupaj z mnogimi ekonomisti dvomijo v uspešnost in obetavno prihodnost programa, težko pričakovanega, vendar težko rojenega novorojenčka. — Kaj očitajo kritiki, teh je bilo pred sprejetjem veliko, proi-inflacijskemu programu. Njegova tržna in izvozna naravnanost je premalo zaznavna. Pristali smo na filozofiji, da je pač treba v Jugoslaviji tudi v takih primerih vsakemu nekaj dati, kar pa pomeni tudi razvitemu vzeti in upočasniti njegov razvoj. Tako je v državi najmanj zamer, čeprav je to tipičen primer prevlade voluntarizma nad znanjem. Kljub globoki krizi bi morali vzeti več časa za razmislek in usklajevanje, za predloge stroke in vsaj v tem primeru ločiti politične od gospodarskih plati sedanje Jugoslavije in kako je vsak obrnjen k sebi, da bi predvsem on najmanj izgubil in največ dobil. Vlada zna na to karto dobro igrati, zato gradi na povprečjih po meri manj razvitih. Kako se bo sedaj obnašala Slovenija? Se bo popolnoma podredila vetru, ki je od sobote dalje zavel v državi? Bo kljub temu še naprej ubirala udarnejša pota gospodarjenja? Predvsem bo morala tako ravnati: če že z besedami ni mogla dokazati, da so njeni pogledi pravšnji, bo pač z dejanji, vendar bo to težje. Zaupanje ljudi, da vlada iskreno gospodarno razmišlja, je omajano. Vsaj v Sloveniji... j. Košnjek Zamrznitev cen, deloma plač in podražitve Zvezni zbor je sprejel paket interventnih ukrepov, ki odrejajo zamrnitev cen na sedanji ravni, . delno zamrznitev plač in povišanje cen izdelkov v panogah, kjer je bilo doslej največ izgub, in kjer po sodbi zvezne vlade uvajanje tržnih zakonitosti ne bi pomagalo (energija, bazična industrija, prevozi, PTT itd.). Zvezna skupščina je na predlog izvršnega sveta v soboto sklenila: železniške storitve se podražijo za 61 odstotkov, premog za 62 odstotkov, elektrika za 69 odstotkov, poštne storitve za 33 odstotkov in kemijski izdelki za kmetijstvo za 44 odstokov. Navadni bencin stane po novem 550 dinarjev, super bencin pa 700 dinarjev. Zaščitna cena pšenice za leto 1988 je po novem 210 dinarjev za kilogram, kilogram moke tipa 850 260 dinarjev in kilogram kruha iz te moke 250 dinarjev. Liter jedilnega olja stane po novem 1.560 dinarjev, liter navad- nega mleka 555 dinarjev in kilogram sladkorja 760 dinarjev. Višje so tudi industrijske cene, ki so posledica teh zvišanj. Ukrep ne posega po cenah, ki so se doslej oblikovale prosto in so se v letošnjih devetih mesecih povečale nad 120 odstotkov. Opravljene so bile tudi korekcije cen na osnovi tečaja. Napovedana je nova enkratna devalvacija dinarja. Tokratno odpravljanje neskladij bo povzročilo 24 odstotno zvišanje cen industrijskih izdelkov, cene na drobno bodo višje za 18 odstotkov, življenje pa bo dražje za 16 odstotkov. Odločeno je, da cene, ki so pomembne za državo, se prosto oblikujejo ali so na režimu družbenega nadzora, ostanejo na ravni 1. oktobra. Sestali so se tudi že izvršni sveti nekaterih republik in pokrajin ter zamrznili cene, ki so v njihovi pristojnosti, takšne ukrepe pa so priporočili tudi občinskim skupščinam. pOl leta po problemski konferenci i^°J°gija, energija, varčevanje Bistvena je smotrna poraba Energije . nov. — Kaj smo dosegli, so bili izbrani pravi cilji, let^e sPraševali na časnikarski konferenci, ki so jo sklicali pol 6ev ^ mais^' problemski konferenci Ekologija, energija, var-'titi^6, ^z'taza'° se ie> ie dejal Dušan Plut, da bi jo morali obr-sta na *»'avo 'n začeti pri varčevanju, kajti pot varčevanja je ti-pri '>ra^fa' k' lahko prinese otipljive rezultate. Zategadelj bodo en^*r*y''' »mini« problemsko konferenco o smotrni porabi Se j ^aceti moramo torej pri vzrokih, ne pri posledicah, čeprav '°šk' Sevec*a potrebno spopadati tudi s podsledicami. Kajti eko-Vsempr°blemi so bolj ali manj posledica naše razsipnosti, predejo!^ z er»ergijo. Ekološko najbolj obremenjena okolja (Šaleška roenTrbovlje) pa za vse nas plačujejo strahovito ceno, obreda toK se *am ce'° povečujejo, gozdarji pravijo, da gozdovom 2a - območjih ni več rešitve. Zakaj torej ne ljudsko posojilo Hi0 -Pravo teh žarišč onesnaževanja, saj elektriko potrebuje-porabljamo vsi. in4„ j . smotrni porabi energije pa je seveda najbolj na udaru ^elah k' P" nas potroši polovico vse energije, v razvitih de-taj0, °^ 30 do 40 odstotkov. Le s prenovo industrije, v kar mo-gije !ti seveda vpeti denarni tokovi, bo pritisk na porast ener-r»o anJši, pot do ničelne rasti porabe energije je tako bistve-Porak^sa- Kako je prenova industrije povezana tudi s smotrno veleiv ,ener8'Je v gospodinjstvih, zlahka prikažemo na primeru gosn ega Gorenja, ki se odloča za izdelavo nove generacije t^rn U1njskih strojev, ki bodo energetsko bistveno varčnejši. V rr,anP0gledu nikakor ne bi bile odveč nove žarnice, ki porabijo kar^I e'ektrike, saj stari pregovor pravi: zrno do zrna pogača, Kn na kamen palača... Proti odločanje za in proti jedrski elektrarni Krško, za in $aVj -rU(miku urana Žirovski vrh, za in proti elektrarnam na Če D ,n Muri lahko temelji le na dejanski možnosti odločanja. ^ elektrike primanjkovalo, se nimamo zakaj odločati, dj D 'ne)možnostjo odločanja pa je navsezadnje povezana tu-Pa.cJk V^ev odlagališča za nizke in srednje radioaktivne od-čr,e e' trenutno najbolj aktualno vprašanje, ki sproža množi-šitj , oteste ljudi. Le kako bo v Sloveniji moč ta problem razre-0(j]' e v zadnjih letih še v nobenem kraju ni uspelo postaviti ^'h h ^a nevarnih snovi, ki se zategadelj kopičijo na tovarni-li, £e, Vonščih in izginjajo kdove kam (morda Krupe ne bi ime-^rna 1 .' temu problemu kos), če tri četrtine slovenskih občin ^hje ^rejemn odlagališč komunalnih odpadkov. Kakšno odlo-torej, če ne znamo za sabo pospraviti svojih smeti? M. V. Upokojenci se čutijo ogoljufane Kranj, 14. novembra — Zvezni skupščinski zbor je z večino glasov zavrnil pobudo iz Slovenije, da bi ponovno pretehtali odločitev o izplačevanju pokojnin za nazaj. Pomagal ni prav noben argument o tem, da gre za pravice, pridobljene iz minulega dela in jih generaciji, ki je preživela najbolj garaška leta, ne gre odrekati. Nič ni pomagalo trkati na srca delegatov, češ da so upokojenci družbeni sloj, ki verjetno najteže živi, še manj pa je zaleglo dokazovanje, da je povsod v svetu izplačevanje pokojnin urejeno vnaprej. Vse kaže, da je stabilizacija udarila najprej po upokojencih. Predlagan je namreč še en ukrep, ki naj bi tudi vojaškim upokojencem odredil izplačevanje pokojnin za nazaj. Poldrugi mesec trajajoča kalvarija slovenskih upokojencev, ki od prvega dne ogorčeno nasprotujejo sporni spremembi v pokojninskem zakonu, se je zaokrožila v soboto v Ljubljani. Na protestnem shodu na Tromostovju, kjer se jih je sicer zbralo le kakih sto, so upokojenci znova ostro nasprotovali odločitvi zvezne skupščine, da postanejo prva žrtev gospodarske ustalitve. D. Ž. Letalci na smučeh Smučarski dan na Bledu — Razdelitev opreme (prvič tudi akrobatskim smučarjem), seznanitev z letošnjimi načrti, pogovori s proizvajalci opreme so bile teme sobotnega smučarskega vrha na Bledu. Več na športni strani. Na sliki Alpinina udarna smučarska trojka: direktor Tomaž Košir, njegova žena, sicer propagandistka v tovarni, Marija Košir in njihov slalomist svetovne vrednosti Gregor Benedik, ki tako dobro smuča v Alpininih pancerjih. (J. K.) — Foto: F. Perdan Kranjska gora, 13. novembra — Organizacijski komite Vi-tranc je na petkovi seji v Kranjski gori soglašal, da prevzame marketing in izvedbo tekmovanj v alpskem smučanju v okviru iger Alpe Jadran marca 1989. Bubijanska banka Temeljna banka Gorenjske 22. in 23. decembra bo Kranjski gori mednarodni F tekmovanje v slalomu in ve! slalomu. Komite bo za to prisp val del sredstev. V Jugoslaviji namreč pravilo, da priredite velikih tekmovanj priredijo tu vsaj enega manjšega. Tisti, ne prireja manjših tekmoval težko dobi tudi večje. Marca 1989 bodo v Kranjs gori po letu 1983 spet smučarsl tekme letalcev iz vsega svet Tako so se odločili predstavni letalskih družb. Takšna sreč nja so tudi »finančno« precej t* ka. J. K. mu stop VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG XIII. ZIMSK0SP0RTNI SEJEM Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja vabi na XIII. zimskošportni sejem na GORENJSKEM SEJMU ^rv 7PT 19. in 20. novembra 1987 21. in 22. novembra 1987 od 14. do 19. ure od 9. do 19. ure KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 n0n stop (^miissajgisnGLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI torek, 17. novembrajh? MARKO JENŠTERLE ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR »Ljudje gredo, stranka ostane...« Kdor je vsaj malo povohal sovjetsko zgodovino in se ustavil ob znamenitih tridesetih letih, je ob najnovejši čistki v vrhu moskovske partije lahko videl zanimive vzporednice z dosedanjo prakso boljševiške »perestrojke«. Boris Jeljcin, kije bil v prejšnjem tednu odstavljen z mesta prvega sekretarja mestnega komiteja, namreč javno priznava svoje grehe in med drugim pravi: »Zelo sem kriv pred moskovsko partijsko organizacijo, zelo sem kriv pred mestnim komitejem, pred vami, tovariši iz biroja in seveda sem zelo kriv osebno pred Mihailom Gorbačovom, ki ima Jako visok ugled v naši organizaciji, v naši domovini m po vsem svetu.« Boris Jeljcin je temeljno napako naredil v tem, da je perestroj-ko vzel preveč dobesedno in v skladu z njenimi deklaracijami hotel narediti red tudi tam, kjer ga ne bi smel. Zdaj mu očitajo, da je »postavil osebne ambicije nad interese partije«. To pa je greh, ki ga poznavalci sovjetske zgodovine dobro razumejo. Država, ki letos praznuje sedem desetletij nove ureditve, je namreč že zdavnaj razčistila s tem, kako je z vlogo posameznika v družbenem (da ne rečemo — državnem) procesu. Ta odnos je zelo nazorno opisal belgijski protistalinistični pisatelj Charles Plisnier v svoji noveli Igor, katero je v reviji Dejanje leta 1941 ponatisnil urednik Edvard Kocbek. Plisnier je v njej navedel nekaj ključnih misli, ki so veljale za tedanjo, stalinistično Sovjetsko zvezo, najnovejši dogodki v Moskvi pa nam dajejo pravico, da citat uporabimo tudi za označitev sedanjih razmer. Igor, glavni junak novele, namreč med drugim pravi: »Ljudje gredo, stranka ostane. Dejanja posameznikov ne morejo pričati pro9ti njej«. Ali: »Revolucija se je morala braniti in ubijati, sicer bi propadla sama. Ubijati celo najboljše, celo okto-briste, samo zato, ker so za trenutek popustili.« Pisatelj Plisnier je bil nekoč član komunistične stranke, a jo je zapustil, ko je opazil, da pozablja na človeka. In na tej točki se nam postavi vprašanje, kaj je s človekom v perestrojki, ki jo tako na veliko propagira Mihail Gorbačov? Vsekakor v Sovjetski zvezi še vedno velja značilni stavek iz arzenala stalinizma (s pridom so ga uporabljali tudi v naših partijskih čistkah) in sicer, da Boris Jeljcin morda »upravičeno opozarja na napake v razvoju Sovjetske zveze, vendar objektivno v dani situaciji y'abi idejno in politično enotnost avantgarde.« Takšna miselnost je bila včasih dovolj trden argument za vse kadrovske čistke, vse pa kaže, da se na ta način še vedno uporablja. Tako kot Jeljcin zdaj priznava svojo krivdo, so jo tudi vsi obsojenci v znamenitih moskovskih procesih v tridesetih letih. Vsi so priznavali, celo več, mnogi obsojenci so sami zahtevali smrtne kazni. Tako v članku iz Slovenca (24. avgusta 1936) z naslovom »Boljševiške norosti« lahko izvemo, da je obsojeni Mračovski dejal, da ima državni tožilec popolnoma prav, ko zahteva njegovo ustrelitev. Evdakimov pa je dejal: »Smo morilci, razbojniki, agenti Gestapa, fašisti in hvaležen sem državnemu tožilcu, da je zaradi tega zahteval za nas kazen, kakršno zaslužimo!« Bajkajev je tedaj izjavil: »Kolikor strožja bo vaša sodba, toliko pravičnejša bo!« Edina razlika med tridesetimi in osemdesetimi leti je torej v tem, da je zdaj že mogoče rešiti vsaj glavo. Ustanovljen koordinacijski odbor za domicilne enote pri Medobčinskem svetu zveze borcev Gorenjske Za enotnejše delo škofja Loka, novembra — V petih gorenjskih občinah ima domicile 20 skupnosti borcev enot in služb NOV in POS. Vsaka zase je doslej pripravljala proslave, srečanja, prenašala aktivnosti na druge organizacije. Da bi poenostavili delo, so se že pred leti dogovarjali, da bi za vse domicilne enote ustanovili skupno telo. Tako se je v sredo, 11. novembra v Škof ji Loki sestal na 1. seji Koordinacijski odbor za domicilne enote in službe NOV in POS. Za predsednika odbora je bil izvoljen Tone Kržišnik —Ljubo, za podpredsednika pa Ivan Franko —Iztok. Mandat predsednika in podpredsednika bo trajal 4 leta, administrativne posle koordinacijskega odbora pa bodo opravljali vsako leto v drugi občini, pač tam, kjer bo tisto leto sedež Medobčisnkega sveta zveze borcev za Gorenjsko. S koordinacijskim odborom bi vse enote, ki so v času borbe delovale na Gorenjskem, poenostavile prenašanje tradicij na mlade, enotno bi nastopale v tisku, pri zgodovinopisju, skupno bi načrtovali proslave in srečanje, postavljanje spomenikov oziroma obno-vljanje starih, skupno bi iskali skrbnike zanje in podobno. Odbor naj bi se sestajal dvakrat do trikrat na leto. Na prvi seji koordinacijskega odbora so se člani — člani so vsi predsedniki odborov domicilnih enot — dogovorili, da bodo posamezne domicilne enote poslale na Medobčinski svet zveze borcev svoje programe dela za prihodnje leto do konca decembra, januarja 1988 pa naj bi jih uskladili. D. Dolenc Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kroni na, Radovljica), Lea Mencinger (Kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Lo?:a), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan H u mer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zle bi r (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija). časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. RADIO V KRANJU Regijska radijska postaja ali regijski radijski program Kakšen radio bo imel Kranj Kranj, 11. nov. — V Kranju se bodo do srede decembra odgovorili, kakšen lokalni radio si žele, saj je prav od njihove odločitve odvisno ali bomo imeli na Gorenjskem regijsko radijsko postajo ali regijski radijski program. Skorajšen odgovor je potreben, ker je z njim povezan nakup oddajnika na Krvavcu. Na Gorenjskem zdaj delujejo tri lokalne radijske postaje; radio Triglav Jesenice pokriva jeseniško in radovljiško občino, radio Žiri škofjeloško, radio Tržič tržiško. Brez lokalne radijske postaje je torej praktično le kranjska občina. Jeseničani zdaj predlagajo, naj bi tam osnovali regionalno radijsko postajo, temu pa nasprotujejo v Škofji Loki in Tržiču, o čemer sta se že izrekla tudi oba občinska izvršna sveta. Zdaj so torej na potezi Kranjčani, kjer mladinci že nekaj časa zagovarjajo kranjski radio, kar so nekateri doslej tolmačili kot mladinski radio. Vendar, so poudarili na seji predsedstva občinske konference SZDL Kranj, ki se je sestalo minulo sredo, ne gre za mladinski, temveč za kranjski radio. Mladinci so pripravili elaborat, ki ga bodo v kratkem predstavili, vsebuje pa predlog o ustanovitvi lokalne radijske postaje, ki bi skupaj z jeseniško oblikovala regijski radijski program, kar bi bržkone privabilo tudi žirovski in trži-ški radio. Skratka na Gorenjskem naj bi imeli regionalni radijski program in ne regionalne radijske postaje. Predsednik sveta za informiranje Jože Jenšterle je na seji povedal, da obstajajo tri možnosti, sestavili bodo poseben vprašalnik, ki ga bodo razposlali po krajevnih konferencah SZDL in osnovnih organizacijah sindikata ter tako dobili odgovor na vprašanje, kakšen radio si Kranjčani žele. Prva možnost je ustanoviti regijske radijske postaje na Jesenicah, ki bi povezala sedanje tri postaje, v Kranju in Radovljici pa bi imela dopisni- štvi. Druga je samostojna lokalna radijska postaja v Kranju. Tretja pa je spontano ustanavljanje radijskih postaj / posameznih krajih, delovnih organizacijah in društvih, ki bi jih kasneje povezali v regijski radijski program. Prvi projekt je uresničljiv v dveh letih, drugi do konca tega srpHniom. 113' čnega, tretji je dolgoročne rave. Kranjčani pa bodo mora' hitro odgovoriti, najkasne)* do srede decembra, saj je ■ njihovim odgovorom povezi nakup oddajnika na Krvavenj saj jih lahko ori tem preh'11 kdo drug.' M. Volijd V Kranju primanjkuje aktualnih, sprotnih informacij! zato: Mladi hočemo svoj radio Kranj, 12. novembra — »Mladi v Kranju smo proti skupni regijski radijski postaji, podpira1*1?^ misel, naj bi se vse radijske postaje na Gorenjskem vključevale v skupen radijski program- ^ predlagamo, da ustanovimo samostojno kranjsko radijsko postajo,« je v četrtek na pogovo novinarji povedal predsednik kranjskih mladincev Boštjan Šefic. Čez dve leti, točneje 1. oktobra 1989, naj bi se v Kranju prvič oglasil Mladinski radio, ki bi začel s poskusnim oddajanjem. Reden radijski program, sprva dve uri dnevno, pa bi začeli oddajati leta 1990. Sama zamisel o radijski postaji v Kranju je stara več kot dvajset let, ideja o ustanovitvi mladinskega radia pa se je rodila na začetku letošnjega leta v uredništvu mladinskega glasila Naprej. Predsedstvo občinske konference ZSMS je podprlo idejo o mladinskem radiu v Kranju, nad takšnim radijem pa so bili navdušeni tudi mladinci v osnovnih organizacijah. »Mladi hočemo oblikovati radijski program, hočemo pokazati svoje sposobnosti pri urejanju in ustvarjanju radijskega programa, hočemo delati na drugačen način. Ideja o radiu je bila naša, zato vztrajamo, da bo ustanovitelj kranjska občinska mladinska konferenca,« je poudarila urednica Napreja Petra Ško-fic. Seveda pa se kljub temu mladi novinarji (malo profesionalnih, več honorarnih sodelavcev) ne bodo ukvarjali le z mladinskimi temami, temveč tudi z drugimi dogodki, ki zanimajo Kranjčane, saj ugotavljajo, da v Kranju ni hitrega in sprotnega informiranja, ki bi mu bil s svojo medijsko značilnostjo kos ravno radio. Bolj kot uredniška politika je na začetku proučevanja možnosti za radijsko postaj0 Jgj mivo financiranje. To, kot ugotavljajo ml^,eIlli po prvih izračunih, ne bi smelo biti Pr0 g0! saj naj bi vrednost študijske opreme z inv ^. cijo v prostor znašala okrog 100 mi^on0-jjjo-narjev, celotna investicija pa okrog 140 mi nov. Po izračunih naj bi pokrili 40 °ds ^ pa sredstev kulturne skupnosti, 60 odstotkov naj bi prispevala izobraževalna skup nos • ^ potrebe radia naj bi zato minimalno °-vl^sje-prispevno stopnjo, kar bi za vsakega ^aP nega Kranjčana pomenilo okrog tri tiso letno. Ker je v Kranju vrsta delovnih orga ^ cij, računajo tudi na uspešno komercialn javnost, s katero naj bi si zaslužili del sreo v začetku predvsem za izobraževnje. O"Pr p. še vprašanje lokacije radijske postaje, z krat pa predvidevajo več možnih rešitev. -u Pobuda o kranjskem Mladinskem rf . pomeni aktivno vključevanje mladih v naa^^ vanje razprav, ki jih v okviru SZDL vodijo ^ gionalnem radiu, mladinci pa so prepričan bodo z dodatnimi elaborati (izdelani naj .^eje prihodnji mesec) dokazali, da uresničitev i ^ zmorejo, da je med Kranjčani interes za ^ šen radio, in da zaslužijo podporo pri Yse.- xy ganih, ki bodo odločali o tem ali Mladinski dio v Kranju bo ali ne. y stanov^1* Ukinjanje tozdov v Telematiki, Savi, Tekstilindusu, Planiki... Sicer pa je bil Kranj vedno revolucionaren? Kranj, 12. nov. — Sicer pa je bil Kranj vedno revolucionaren, je ob koncu vroče razprave o ukinjanju tozdov v nekaterih krafli9*! tovarnah malo za šalo malo zares pokomentiral Jože Kristan, potem, ko je padel v vodo pripravljeni sklep, s katerim naj bi pi*0^ stvo občinskega komiteja ZKS Kranj skušalo preprečiti ukinitev tozdov v kranjskem Tekstilindusu. Je Kranj danes revolucionaren ali ne, bi seveda lahko na široko razpredali, če kdo, bi mladi rekli, da je trdnjava konservativizma. Toda pustimo ob strani kranjsko revolucionarnost, saj navsezadnje tozdov ne ukinjajo le v Kranju. Vprašajmo se ali je revolucionarno braniti ali ukiniti tozde? Pri načelnih stališčih se je jasnemu odgovoru seveda moč spretno izogniti, tudi argument, da vsepovsod po svetu (celo v Bolgariji) uvajajo participacijo delavcev, lepo zveni. Toda, ko se s splošne spustimo na konkretno raven, je stvar drugačna, toliko bolj klavrna, ker je razvoj že dodobra nadomestilo preživetje. Ko tozde pogledamo od blizu, vidimo, da so marsikje umetna konstrukcija, ki je delavci niso sprejeli za svojo in zdaj zlahka dvignejo roko za ukinitev. Z argumenti, ki sodijo v politično ropotarnico jih ni več moč prepričati, da se s tem odpovedujejo samoupravljanju (saj se vendar ne!), jih strašiti z jugoslovanskim zmajem, češ da je to centralizacija, prav tako ne. Kaj je torej revolucionarno, če počasi, a vendarle priznavamo, da zakon o združenem delu ne daje odločilnega merila trgu pri oblikovanju tozdov, ki seveda niso le samoupravna, temveč tudi gospodarska celica. Zakaj tega vsaj v Sloveniji jasno ne povemo, saj hkrati prisegamo na tržno, odprto gospodarstvo, ponujamo takšen model vsej Jugoslaviji, prepričevalno, kakor da drugod nihče ni navdušen zanj. Takšna in podobna vprašanja so mi rojila po glavi, ko sem na četrtkovi seji predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj poslušala vročo, nekajurno razpravo o ukinitvi tozdov v Telematiki, Tekstilindu- su, Savi napovedana pa je že v Planiki. Pričakovati je bilo moc. ~voi' de Telematike večjih dilem ne bo, stvar je stara dve leti, prejšrU stvo je ni (smelo) uresničiti, zdaj pa so razmere v Telematiki ^ kritične, da si nihče ne upa več privoščiti odgovornosti za kakrs nasvet. In res je bilo tako, dodali so še pripombo, naj se vodstvo že, da bodo kasneje, čez nekaj let, tozde ponovno ustanovili- ^ pa Sava jih je tako rekoč prehitela, saj so referendum že ime'1' tako sporna, saj so ukinili le nekaj tozdov. Hnd115' Po pričakovanju je bil tako največ očitkov deležen Tekst'. nCg8 pripravljen je bil celo sklep, s katerim bi podprli pobudo druz e1y pravobranilca samoupravljanja in komuniste v Tekstilindusu o^ li, da ga spoštujejo (nastopanje s pozicije moči?). Res je, da s0jajev stilindusu sporazuim o ukinitvi tozdov sestavili »po domače« i° ^y njem moč najti pravniško sporne stvari. Toda, izvedela sem' inilij0' god naročajo študije pri zunanjih institucijah (bojda velja 1" ^ ^0Y nov dinarjev) in ob sporne formulacije nihče ne more spotikati-^ 0 gi razpravi pa nihče tudi ni povedal, da so v Tekstilindusu P° s" ukinitvi tozdov dali prav komunisti in sindikat, da stvar ni nova'iuCij<>' jo zapisali že v letošnji plan, pot pa je našla tudi v občinsko reso a. kjer jasno piše, da bodo v Savi in Tekstilindusu okrepili delovn nizacijo. i^ovo"1" Pripravljen sklep je na koncu padel v vodo, z dvema J» ~?rUgel5' proti, in tudi v Tekstilindusu bodo bržkone ukinili tozde. Ce d lanja. M. Volcj' Dva predloga za proslavljanje dneva mladosti Štafetna palica da ali ne? Ni vprašanje ali mladi želimo proslavljati dan mladosti ali ne, temveč, kakšen naj bo način proslavljanja, je na seminarju radovljiških mladincev minuli konec tedna dejal Igor Lavš, sekretar odbora za organizacijo dneva mladosti pri RK ZSMS. Potem ko so se zadnje dni prejšnjega meseca na zasedanju zveznega odbora za proslavljanje dneva mladosti dogovorili, da bo letošnja štafeta začela pot v Vojvodini, so določili 10. november kot datum, do katerega naj delovna skupina zveznega odbora v sodelovanju s pokrajinsko konferenco ZSM Vojvodine pripravi predlog praznovanja praznika mladih. Predsedstvo pokrajinske konference ZSM Vojvodine predlaga, naj ne bi več nosili štafetne palice in dodaja, da je simboličen smisel imela le za življenja tovariša Tita, da pa moramo seaaj svojo privrženost Titu izraziti z dejanji, ne pa le z besedami. Res je, da so mladina in tudi ostali v minulih štiridesetih letih zrasli z idejo dneva mladosti, res pa je tudi, da sedaj čedalje bolj pogosto zahtevajo, da je treba kritično pretehtati obliko in vsebino proslavljanja dneva mladosti. V nasprotju s predlogom vojvodinskih mladincev pa predlog jugoslovanske delovne skupine zveznega odbora dneva mladosti predvideva, da bi štafetno palico tako kot do sedaj ponesli po Jugoslaviji. Hkrati pravijo, da se je ta predlog izoblikoval predvsem zato, ker je bilo ob predlagani zasnovi vojvodinskega mladinskega mladinskega vodstva slišati mnenja, da ne bi smeli prekiniti tradicionalne poti štafetne palice. V mladinski organizaciji že tri leta obstajajo različna mnenja o proslavljanju dneva mladosti, zlasti pa o usodi štafetne palice in zaključni prireditvi v Beogradu. Ko so let? 1984 zavrnili scenarij za prireditev na stadionu JLA, so se začele tudi različne razprave o načinu obeleževanja dnvefi^5'af mladinskega praznika. Lani se je veliko govorilo o predlogu s\ -u st* daj so očitno na vrsti Vojvodinci. Pravijo namreč, da je pri nos jm te preveč zastarelega, šunda in sterilnosti. »Edina možnost ^e'a(j0vlj'^ ukinemo,« je dejal Igor Lavš, ki je na sobotnem seminarju r. ^jn^ mladincev govoril o prireditvah ob dnevu mladosti in o b dnevu mladosti in o vojv ^ bomo dan mladosti prazn»v» predlogu proslavljanja, »seveda pa nomu uan humusu m predlogi vojvodinskih tu so namreč predlagali, naj bi v okviru ^ ivili mirovno zborovanje na spomins m3J<^| i. V vsej Jugoslaviji naj bi prav tako ,g m p ustvarjalnosti, srečania mladih, oKI.u cf^J če in slovenski mladinci se z mnogimi mo.« Vojvodinski mladinci i nja dneva mladosti pripravi ju preboja sremske fronte. \ pravili festivale mladinske ustvarjalnosti, srečanja mladih, oK Si tribune in pogovore. Poleg tradicionalnih koncertov in šport ,e^J naj bi predstavili rezultate ustvarjalnega dela in inovacijske ^\ J mladih na različnih področjih. Enotna jugoslovanska reda* J ^ie^A novinarjev iz vseh medijev naj bi pripravila poseben mladin? Qi kJ ski spored na drugi mreži za vso državo. Saj, kot je poudari ^rats^v: mladi prek podajanja štafetne palice in slavnostnih govorov o jugoSJ^>' enotnosti nič ne zvemo o delu in življenju sovrstnikov po wS,eK&. Vse te in še nekatere druge prireditve naj bi se zaklučile do ji» bi se mladi srečali v Beogradu, vendar ne na proslavi »preži čnih prizorov«, kot poudarjajo vojvodinski mladinci. cjoSti Mladi proslavljanje svojega dneva, tedna ali meseca m a^ev3t!] .,f slijo več izpuščati iz svojih rok, kajti očitno je, da hočejo r ^ s« v dejanske probleme, uveljaviti svoje ideale in ustvarjalnost, K ra?pr žajo tudi skozi sporočila ob dnevu mladosti. Zato naj j»vn proslavljanju praznika mladih povsod to tudi dokaže. V. S48 IgKl 17. novembra 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN @®IMiSSoJJ©IEnGLAS ^fobolj zaskrbljujoče izgube ali usahli uvoz opreme Nor je, kdor se z naložbami ukvarja »vranj, i2. nov. — Izgube gorenjskega gospodarstva so od 14,1 milijard ob polletju po devetih mesecih narasle na 24,4 milijard di-^Tcv, seveda predvsem po »zaslugi« kranjske Telematike in jeseniške Železarne. Toda, kaj ni še bolj zaskrbljujoč manj kot 6 odšle ^ 7^,ež °preme v celotnem uvozu, pri 80 odstotni odpisanosti opreme v gorenjski industriji, v konfekciji je celo 96 odstotna. Do-Jje bilo uresničenih le 20 odstotkov v tekočem srednjeročju napovedanih naložb, kar kaže, kako težko jih je uresničiti. 24,4 milijard dinarjev izgube gorenjskega gospodarstva je seveda zelo veliko, toda zanimivo je, da se na seji izvršil-nega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, ki se je sestala minuli če-trtek, ob njej dlje niso ustajali. Kaže, da je gospodarstvenikom docela jasno, zakaj "na kranjska Iskra Telemati-*a 10 milijard in jeseniška Železarna 9 milijard dinarjev izgube po devetih mesecih, in nimajo kaj dodati. Sicer pa nasploh ob obravnavi devetmesečnih rezultatov vember za 10 odstotkov, kar doslej za gorenjsko kmetijstvo ni bilo značilno. Zlovešče je dodal, da je upad kmetijske proizvodnje v prihodnjem letu neizogiben, saj je poleg izvoza in uvoza prav kmetijstvo najbolj šibka točka našega gospodarstva, poteze ekonomske politike pa so na tem področju analfabetske, spominjajo na sabotažo. Edvard Jurjevec iz Gorenjskega tiska je parafraziral Prešerna in dejal: nor je, kdor se z naložbami ukvarja. Tovrstnih izkušenj mu seveda ne Po podatkih Narodne banke Slovenije (carinske deklaracije) je bil celotni izvoz na Gorenjskem za 15 odstotkov manjši kot lani v devetih mesecih; konvertibilni pa za 3 odstotke, klirinški za 37 odstotkov. V zadnjih mesecih se izvoz povečuje. Uvoz pa je bil manjši za 31 odstotkov; s konvertibilnega za 34 in s klirinškega za 13 odstotkov manjši. Predvsem na račun bistveno manjšega uvoza je bil konvertibilni uvoz z izvozom pokrit 134 odstotno, celotni 134 odstotno. Gorenjska je v devetih mesecih na konvertibilnem območju dosegla 33 milijonov dolarjev zunanjetrgovinskega presežka, na celotnem pa 57 milijonov dolarjev presežka. V devetih mesecih letošnjega leta je bil na Gorenjskem obseg »ndustrijske proizvodnje za 4,4 odstotke manjši kot lani v tem ^u- Gospodarstveniki pravijo, da je statistika toga pri zajemanju podatkov o količini proizvodnje, saj ne upošteva večje kakovosti izdelkov, ki zahtevajo več dela. Ocenjujejo, da pa-đec ni bil tolikšen, zagotovo pa je manjša kot lani. Obseg slovenske industrijske proizvodnje pa se je v tem času povečal ^3_odstotka.____ _ ^spodarjenja niso bili kdove ko vneti za razpravo, kaže, SaiSo izgubili voljo do govora, Pad6 VSalc v sv°ii tovarni SP°" žav S k°pico problemov in tebi ' naJsi jih še tako razlaga, ni v11-*1 sprememD na Dolie kai ušesin 3e tako ostalo ne-bor8renkin Pripomb, ki so se kot nanašale na prihodnost cev na preteklih devet mese- reJane* Tavčar iz KŽK Go- PriJS ^ deial- da kmetijska izvodnja upada, s septem-0rkwa oktODer je padla za 7 ^otkov z oktobra na no- manjka, saj so pod njegovim vodstvom v Gorenjskem tisku postavili in sodobno opremili novo tiskarno. »Če pogledam tri velike naložbe v letu 1985, ni nikjer več direktorja, ki jo je izpeljal. Z veliko naložbo tovarna pride v težave, tedaj pa se pojavijo vsi, ki si jim kdaj stopil na žulj,« je grenko dejal, kakor da bi napovedoval tudi svoj odhod. »Če gospodarska zbornica lahko kaj naredi, naj vi čevlji pa so enkrat cenejši od naših, na Tajvanu pa kosmati osebni dohodek znaša 480 dolarjev, čevlji pa so 20 odstotkov cenejši. Naši čevljari imajo torej na tujem trgu vse večjo konkurenco, prehitevajo pa jih dežele, ki so šele stopile nanj, ki so čevlje dobro začele izdelovati šele pred desetimi leti. Takšne primerjave seveda povedo, kako draga je pri nas družbena nadgradnja, re- ov. Na Gorenjskem ima v izvozu največji delež proizvodnja električnih strojev in aparatov (Iskra), v celotnem izvozu je imela v devetih mesecih letošnjega leta 26,6 odstotni delež, v konvertibilnem 24,9 odstotnega. Sledi predelava kavčuka (Sava) s 16,6 odstotnim deležem v celotnem izvozu in 20,9 odstotnem v konvertibilnem. Na tretjem mestu pa je čevljarska industrija s 13,9 odstotnim deležem v celotnem izvozu in 10,8 v konvertibil- Primerjava devetmesečnih s polletnimi rezultati kaže, da uspešnost gorenjskega gospodarstva pada. Ob polletju je bil porast celotnega prihodka 83 odstoten, industrijske cone pa so bile višje za 82 odstotkov v primerjavi z enakim razdobjem lanskega leta. Ob devetmesečju pa je bil porast celotnega prihodka 87 odstoten, industrijske cene pa so bile višje za 91 odstotkov. Tudi doseženi dohodk za 10 indeksnih točk zaostaja za polletnim, kar seveda ni spodbudno. ob n,iV'a.c'ia je po devetih mesecih večja le za 21 odstotkov, obr " *U *e porast še 50 odstoten. Ker zaradi novega je acur»skega sistema z lansko ni primerljiv, velja dodati, da Porast 73 odstoten, če dodamo revalorizacijo sredstev, 141 2a .?ten pa, če dodamo še revalorizacijo obračunane amorti-dar'^e ^ovPre^n' osebni dohodek pa je v gorenjskem gospo-jav,StVU V deve*m mesecih znašal 221.515 dinarjev; v primer-Pri 2 'anskim devetmesečjem je bil večji za 118 odstotkov, v J* "nerjavi z lanskim letom pa za 84 odstotkov. pri naložbah in pospeševanju razvoja, za kar so potrebni ustrezni programi, kadri, sredstva, zainteresiranost gospodarskega instrumentarija in družbena podpora vodstvom investicij,« je naštel nujne sestavine. Anton Gros iz kranjske Planike je dejal, da domači trg usiha, pri izvozu pa se srečujejo s kopico zavor. Na sejo je malce zamudil, ker je imel na obisku v tovarni korejske poslovneže, zato pa je postregel s svežimi, zanimivimi podatki, ki veliko povedo. V Južni Koreji zdaj kosmati osebni dohodek znaša 320 dolarjev, njiho- žija vseh vrst. »Z njo je tako kot z zdravili,« je dejal Anton Gros, »če jih jemlješ s pravo mero, so zdravila, če pretiravaš, postanejo strup.« Jakob Piskernik iz kranjskega Merkurja je dejal, da kupna moč hitro pada, pomagajo si s krediti, sicer prodaja ne bi bila takšna, kot je bila, vendar pa je bila njihove realizacija v devetih mesecih letošnjega leta 24 odstotkov manjša kot lani v tem času. Vse večja pa je tudi razlika med fakturirano in plačano realizacijo, kar je posledica nelikvidnosti, predvsem v drugih predelih Jugoslavije, m. Volčjak M - razdelilna transformatorska postaja ;W/110 kilovoltov Okroglo_ Kljub težavam Uspešno opravlja svojo pomembno vlogo p0st9'troS'o, novembra — Razdelilna transformatorska p0s,aja Okroglo s transformacijo 400/110 kilovoltov je v njepU^nem ODratovanju in lokalno vodena. Zaradi slednja <5 ^e Dua prestavljena služba območnega centra vode-Cent^avskih elektrarn iz Beričevega na Okroglo. Območni post F. vodenja, ki se gradi v razdelilni transformatorski t**to»T ^eričevo, za to namreč ni usposobljen, okrogelska vklii *0rrnatorska postaja pa je bila letos dograjena z *ft t« .J0 HO kilovoltne mreže za področje Gorenjske in s*aJa nu-'no potrebna elektroenergetskemu sistemu. Po-ener n* pomembna le za preskrbo kvalitetne električne ^Wn^G Gorenjska, čeprav je predvsem nova elektroje-Vesti 3na Jesenicah, kot trenutno največja slovenska in-šir§0Cl>la> narekovala rok izgradnje. Pomembna je tudi za kot o JUDlJansko, dolenjsko in notranjsko področje, saj Peroy° Pojna točka s transformatorjem 300 megavoltam-°rhi Z*10.0* v Pryi fazi m s še predvidenim drugim trans-02^0 Gorjem enake moči v drugi fazi ne le razbremenjuje Po štj^o transformacije v Beričevem in Klečah, temveč «4di li kilovoltnih daljnovodih iz Gorenjske napaja te^ • *0 kilovoltno omrežje na omenjenih področjih. S je pr ,2agotovljena razerva ljubljanski transformaciji, ki hjena Vsern v zimskem času brez rezerve polno obreme- ^°rfnat ^e*m niesecih poskusnega obratovanja je bil trans-n.ekai,0r na Okroglem kljub letnemu času (nizki sezoni) Veg J 5a* ze skoraj polno obremenjen. Sicer pa obratuje z ^eza po}ovico nazivne moči, seveda, predvsem zaradi fr»^0 .rne in zaradi nujnih vzdrževalnih del na transfor-r^dePl V ^ecan m Beričevem. Po predvidevanjih bo sPeče • transiormatorska postaja Okroglo s posadko di-^°doh^eV ^°kalno obratovala okrog dve leti, dokler ne bo v *gr . ni razdelilni transformatorski postaji v Beričevem močni center vodenja savskih elek-*0rrnat k° om°gočil daljinsko vodenje okrogelske trans-^eikn e Postaje,« je povedal vodja izgradnje Anton Drago Papler Informacijski center drobnega gospodarstva v Kranju Odprli ga bodo decembra v Merkurju Kranj, 13. nov. — Kranjski Merkur, ki vse bolj razvija kooperacijo z drobnim gospodarstvom, namerava decembra odpreti regijski informacijski center drobnega gospodarstva, kakršnega so v Celju odprli že oktobra, v vsej Sloveniji pa je predvidenih trinajst. Kranjska trgovska organizacija Merkur vse bolj razvija kooperacijo z drobnim gospodarstvom; računajo, da bo letos promet dosegel že 7 milijard dinarjev. Zategadelj je razumljivo, da se je Merkur odločil za postavitev regijskega informacijskega centra drobnega gospodarstva. Gre za računalniško podprt sistem, ki so ga maja letos poskusno uvedli v celjski Kovinotehni. Napravili so enoten računalniški program, hkrati izgrajevali bazo podatkov, ki je skoraj v celoti napolnjena za celjsko in šaleško območje, poskusno pa za večino drugih regij. Na Gorenjskem je medobčinska gospodarska zbornica s sodelovanjem Merkurja zbrala in v bazo podatkov vnesla nekaj informacij, tako za družbeni kot zasebni sektor drobnega gospodarstva. Vsebino in delovanje tega informacijskega centra so predstavili maja letos na sejmu kooperacij v Kranju. Baza podatkov, z borzo ponudbe in povpraševanja, omogoča dostop do pregleda zmogljivosti drobnega gospodarstva s ponudbo njihovih izdelkov in storitev, do ponudbe kooperacij skih programov industrije, trgovine in drugih dejavnosti ter njihove oskrbe z izdelavnim materialom, stroji in opremo, da pogojev namenskega varčevanja in kreditiranja poslovnih bank, do ponudbe svetovalnih organizacij za pospeševanje drobnega gospodarstva in do razpoložljivih lokacij in pogojev za odpiranje obratov drobnega gospodarstva v posameznih občinah. V Celju je takšen informacijski center oktobra začel že redno delovati, v vsej Sloveniji je predvidenih trinajst, na Gorenjskem ga je postavil kranjski Merkur, kjer obljubljajo, da ga bodo z decembrom odprli. Sami so zagotovili tudi prostor, opremo in kadre. M V Bodeča neža in skupna streha Ko je pred leti Bohinj dobil bodečo nežo, so z vseh koncev letele strelice predvsem na Alpetourovo temeljno organizacijo Hoteli Bohinj, ki je bila v občinskih načrtih opredeljena za glavno gonilno silo razvoja turizma v tem delu Gorenjske. Kritike so bile povsem upravičene: Alpetour je slabo gospodaril s hoteli, restavracijami in ostalim družbenim imetjem, število gostov in nočitev v Bohinju je upadlo, naložbeni načrti so obležali v predalih, delovni kolektiv so pretresali kadrovski problemi, bohinjski tozdje (usklajeno s cilji delovne organizacije, ki ima sedež v Škofji Loki) odstopal devize po razmeroma nizki ceni tudi drugim v okviru Alpetoura — in še bi lahko naštevali. Bohinjci so tedaj povzdignili glas in jasno povedali, da Alpetour ne more biti več kot krava, ki bi se krmila v Bohinju, molzla pa drugod — v Škofji Loki, ob morju... Na lanski programski seji občinske konference Socialistične zveze so dali pobudo, da bi ustanovili svojo gostinsko-turistično organizacijo, ki bi imela sedež v Bohinju in bi znala prisluhniti domačinom. Predlog, da bi spravili pod skupno streho oba žičničar-ja (Vogel, Kobla) in vse gostinsko-turistične organizacije (Alpetour, Kompas, Slovenijaturist...)-, je zaenkrat prav zaradi velike razdrobljenosti dokaj nestvaren, nekaj pa se na tem področju vendarle spreminja. Po notranji organizaciji Alpetoura naj bi se tozda Hoteli Bohinj in Žičnice Vogel povezala v enovito delovno organizacijo, ki bi bila še vedno del sozda Alpetoura. Tako zamišljeno in takšno rešitev podpirajo tudi v krajevni skupnosti in na občini, toda ali bo tako tudi v resnici, je za zdaj še prenagljeno napovedati, kajti soseda z obale Bohinjskega jezera sicer dobro sodelujeta, za»španovijo« pod isto streho pa eden od njiju (mislimo na žičničarje, na mali delovni kolektiv z okoli trideset člani) ni posebno navdušen. Nedvomno je, da so stalne organizacijske spremembe v preteklosti (tudi pod pritiskom politike) zasejale seme nezaupanja v nove spremembe in da tudi formalna združitev ne bo prikrila starih razpok med ljudmi, pa vendarle: svetovne in domače izkušnje kažejo, da žičničarji še najbolj shajajo v povezavi z gostinstvom in turizmom ali pod okriljem kake druge močne gospodarske organizacije. Žičničarji z Vogla si sami (kot delovna organizacija) kaj drugega kot životarjenja ne bodo mogli zagotoviti, še v povezavi z gostinsko-turističnimi organizacijami bodo naložbene načrte le težko uresničili. C. Zaplotnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA Zaščitne čelade za najmlajše smučarje Ljubljana, 13. novembra — Naša znan tovarna jadralnih desk Veplas iz Titovega Velenja je na letošnjem sejmu Ski Expo v Ljubljani predstavila svoj nov izdelek, otroške smučarske čelade. Čelade niso primerne le za mlade smučarje, temveč za zaščito občjut-ljivih otroških glavic za vožnjo z rolkami, kotalkanje in vožnjo s priljubljenimi kolesi BMX. Bolj iznajdljivi trgovci športne opreme imajo čelade že na svojih policah. V. S. Manj propagande, manj mark Iz jugoslovanske turistične zveze v Frankfurtu prihajajo novice, da se je boj za prihodnjo poletno turistično sezono na turističnem trgu že začel, naša turistična predstavništva pa so trenutno še brez denarja, da bi lahko začela propagandno tekmo z drugimi ponudniki. Kljub temu, da je po nekaterih raziskavah na nemškem turističnem trgu Jugoslavija na petem mestu med najbolj priljubljenimi cilji zahodnonemških popotnikov, počasi zapravljamo prednosti, ki jih še imamo. To je seveda naglo naraščanje cen, pritožbe na račun kraj na črpalkah, pritožbe zaradi vedno slabše kulinarične ponudbe, neprofesionalen odnos do turistov in seveda ne na zadnjem mestu slaba infrastruktura vse od cest do pomanjkanja vode. Nepopravljivo škodo pa si delamo tudi s slabo in prepozno propagando. V. S. Znaten porast porabe elektrike V prvih desetih mesecih letošnjega leta smo v Sloveniji porabili 3,9 odstotka električne energije več kot lani v tem času; lani je bilo ob koncu oktobra potrošenih 7.589 milijonov kilovatnih ur, letos pa 7.888 milijonov kilovatnih ur. Vse besede o nujnosti varčevanja z elektriko torej prav nič ne zaležejo. Letos se je najbolj povečala poraba pri velikih odjemalcih, kar za 23,4 odstotke v jeseniški Železarni, kar je seveda razumljivo, saj je spomladi začela obratovati nova jeklarna. Slovenske elektrarne so v desetih mesecih pridobile 7.629 milijonov kilovatnih ur, kar je 3 odstotke več kot lani v tem času, delno pa se seveda oskrbujemo z elektriko iz Bosne in Hercegovine. Zanimivi so še podatki, da je bila oktobra poraba elektrike za 1,9 odstotka večja kot oktobra lani, toplotne elektrarne so imele 1,179.040 ton lignita in premoga na zalogi, kar je 231 tisoč ton več kot predvideva načrt. Tudi 16 največjih jugoslovanskih akumulacijskih jezer je polnih, voda naj bi zadoščala za pridobitev 2.456 milijonov kilovatnih ur, njen presežek pa bi omogočil pridobitev dodatnih 69 milijonov kilovatnih ur. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA CREINA DO KRANJ za proizvodnjo in servisiranje kmetijske mehanizacije objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: VODJE SKLADIŠČA Pogoji: SS izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Poskusno delo 3 mesece. OD cca 350.000 din. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovski sektor Kranj, Koroška c. 5. Kandidate bopmo o izbiri obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. (gMmfi&mMiSiLAB 4. STRAN. TOREK, 17, novembra*^ Letos na Dovjem in v Kranjski gori — Po programu občinske komunalne skupnosti Jesenice bodo letos zgrajene mrliške vežice na Dovjem in v Kranjski gori, do tretje faze pa tudi na Breznici v krajevni skupnosti Žirovnica. Tako jim v tem srednjeročnem programu ostane še izgradnja mrliških vežic v Ratečah in na Planini pod Golico. Na Blejski Dobravi pa bodo prihodnje leto začeli s postopkom za razširitev pokopališča in za dograditev vežic. Na sliki: Vežice na Dovjem gradi jeseniški tozd SGP Gradbinec Kranj. — A. 2. Do konca meseca lokacije za kioske Kranj — Konec oktobra je bil v Kranju sestanek s predsedniki svetov mestnih krajevnih skupnosti in nekaterih organov in služb v občini. Ob tej priliki so kar z vseh mestnih krajevnih skupnosti opozarjali na težave z oskrbo občanov. Največ želja je bilo za postavitev kioskov za sadje in zelenjavo. Dogovor na sestanku je bil, da bo komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve do konca novembra letos pripravil seznam lokacij, na katerih bo moč postaviti enega ali več kioskov za sadje in zelenjavo. Na tem seznamu pa bo tudi navodilo, kakšen bo postopek za pridobitev vse potrebne dokumentacije. Poseben sestanek predstavnikov krajevnih skupnosti Stražišče, Čirče, Primskovo in Vodovodni stolp pa bo s predstavniki Živila. A. 2« DOPISNIKI SPOROČAJO Programsko volilne seje SZDL • Jošt Rolc iz Radovljice poroča, da so se v občini začele programsko volilne seje krajevnih organizacij socialistične zveze. Med prvimi je bila na Brezjah, kjer so sprožili pobudo za izgradnjo kabelske televizije, v Bohinjski Bistrici pa so največ govorili o množičnih akcijah in prireditvah, kjer so v zadnjem času dosegali zavidljive uspehe. Zasedanje skupščin SIS • Namesto ta bodo seje skupščin vseh devetih samoupravnih interesnih skupnsu družbenih dejavnosti v radovljiški občini prihodnji mesec od 7. do 10. decembra. Na vseh skupščinah bodo obravnavali uresničevanje letošnjih programov in probleme v zvezi z njimi ter predloge revalorizacij finančnega plana za letos. Delegati bodo gradivo dobili v Obzorniku SIS po 20. novembru. Tečaj radiestezije v Radovljici • Na delavski univerzi v Radovljici bodo danes, 17. novembra, začeli s tečajem radiestezije. Vodil ga bo Stane Oblak iz Škofje Loke. Zanimanje za ta tečaj je bilo v Radovljici veliko. Organizatorji bodo skušali po novemjetu organizirati še enega do dva takšna tečaja. Suštarska nedelja — tržiški praznik • Drago Papler pa piše, da so na seji turističnega društva v Tržiču, ko so ocenjevali letošnjo 19. Šuštarsko nedeljo, menili, naj bi ta prireditev v prihodnje postala tržiški turistični praznik. Da pa bi to lahko dosegli, bi se poleg Peka v prireditev morale vključiti tudi druge tržiške delovne organizacije. Upajo, da jim bo to uspelo že na prihodnji, 20. Šuštarski nedelji. Dogovorili pa so se tudi, da bodo že sredi decembra letos okrasili Tržič za novoletne praznike. Skupni interesi • Krajevna konferenca socialistične zveze Križe je že lani predlagala, da bi na območju krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Senično in Sebe-nje prišlo do tesnejšega sodelovanja in povezanosti. Takšen predlog pa so ponovili v Križah tudi na letošnji nedavni programski volilr.i konferenci. Predlagali so tudi izgradnjo večnamenske dvorane za kulturne in druge prireiditve. Menili so, da bi se kmetijska zadruga morala izseliti iz centra vasi. Tako bi v razpadajoči dvorani lahko uredili trgovino, pro-sotore kmetijske zadruge pa bi lahko namenili za različne uslužnostne dejavnosti. Socialistična zveza v Križah se tudi zavzema, da bi center Križev v prihodnje postal središče za krajevne skupnosti Križe, Sebe-nje, Pristavo in Senično. Kar pa zadeva vas Gozd, so poudarili, bi v njem morali spodbujati kmečki turizem in živinorejo. Nimajo izgube • Branko Blenkuš z Jesenic pa je obiskal kolodvorsko restavracijo na Železniški postaji Jesenice. Piše, da so prostore kolodvorskih restavracij svojčas imeli v najemu različne gostinske organizacije. Potem so jih železnice same vključile v svojo turistično, transportno in gostinsko organizacijo Slovenijaturist. V jeseniški kolodvorski restavraciji, kjer je vodja izmene v kuhinji Jožica Kokalj, vsak dan skuhajo okrog sto kosil in dvesto toplih obrokov za zaposlene na železniški postaji in v drugih enotah. H kolodvorski restavraciji Jesenice spadata tudi gostinska obrata na postaji v Kranju in v Novi Gorici. Pozimi pa odprejo tudi kiosk v Bohinjski Bistrici ter samopostrežno restavracijo na Ravnah. Ta enota, ki jo vodi Anica Korošec, že vrsto let posluje dobro in brez izgub. Sadjarski dan v Tinjah • Oglasil se je tudi Marjan Gašperin iz Begunj in napisal, da je bil pred dnevi v Tinjah na avstrijskem Koroškem Sadjarski dan, kjer je Društvo sadjarjev Slovenije pripravilo razstavo sadja z Gorenjske, Primorske, Štajerske in Koroške. Razstavo so prireditelji združili s kulturno prireditvijo, na kateri je akademska slikarka Melita Vovk z Bleda med drugim predstavila retrospektivo svojih ilustracij. Predsednik društva inž. Tine Benedičič, ki je bral odlomke iz svoje pred kratkim izdane pesniške zbirke Moj sadovnjak. Nastopila sta tudi pevski zbor A. T. Linhart iz Radovljice in Rado Kokalj s citrami. Krvodajalska akcija in proslava Radovljica — Občinska organizacija Rdečega križa Radovljica bo skupaj z osnovnimi organizacijami sindikata in krajevnimi organizacijami Rdečega križa do konca tega meseca organizirala krvodajalsko akcijo. Na Bledu se akcija začenja danes (17. novembra) in bo trajala do petka, 20. novembra. Odvzem krvi na Bledu bo za darovalce z blejskega, radovljiškega, leškega in gorjanskega območja. V torek, 24. novembra, bo celodnevna akcija v Kropi, v sredo, 25. novembra, pa v Bohinjski Bistrici. Organizatorji pričakujejo 1500 krvodajalcev, kolikor je tudi letošnji plan. Pri odvzemu bodo uporabljali igle za enkratno uporabo. Ze v petek, 13. novembra, pa je občinski odbor Rdečega križa v osnovni šoli F. S. Finžgarja v Lescah pripravil krvodajalsko proslavo. Ob tej priliki so 277 krvodajalcem podelili značke in plakete za 5 krat do 50 krat darovano kri. Podelili so tudi priznanja posameznikom in organizacijam za zasluge v krvodajalstvu. V kulturnem programu sta nastopila moški pevski zbor A. T. Linharta iz Radovljice in dramska skupina DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. Krajevna skupnost Golnik Prihodnje leto obnova vodovoda Golnik, 16. novembra — »Spomladi letos smo razmišljali o razpisu referenduma za krajevni samoprispevek. Pa smo se potem raje odločili za prispevke. Z zbranim denarjem bomo tako zdaj nabavili plug za ceste, prihodnje leto pa se nameravamo lotili obnove vodovoda. To bo velika akcija, kjer poleg prostovoljnega dela in prispevkov krajanov pričakujemo tudi družbeno podporo,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Friderik Mali. »Inštitut, ki je edina delovna organizacija v krajevni skupnosti, je v marsičem vplival na razvoj kraja,« ugotavlja predsednik, sveta krajevne skupnosti Friderik Mali. »Hitreje so se razvijale (kot bi se sicer) nekatere društvene dejavnosti (taborniki, športno društvo, DPM, turistično društvo), zaradi intenzivnejšega priseljevanja pa so naraščale tudi druge potrebe, kot so vrtec, telefon...« Skupaj s krajevnimi skupnostmi Gorice, Trstenik in Tene-tiše se je pred tremi leti tudi na Golniku začela velika telefonska akcija. S prostovoljnim delom in prispevki so zgradili omrežje in dobili v krajevni skupnosti 150 telefonskih priključkov. Lani je bila akcija zaključena, vendar je trenutno že spet prek 30 interesentov za telefon. »Med telefonsko akcijo sem bil predsednik gradbenega odbora,« pravi Friderik Mali. »Takrat sem tudi ugotovil, da je predvsem pomemben interes. Tudi po 200 krajanov se je včasih zbralo na akciji. Lani smo potem dobili nov vrtec, letos pa naj bi v kratkem dobili novo trgovino ureja, pa se tudi cesta proti Inštitutu.« »Spomladi letos smo razmišljali o razpisu referenduma za krajevni samoprispevek. Pa smo se potem raje odločili za prispevke. Z zbranim denarjem bo- Friderik Mali Ni še tako dolgo, ko je bila krajevna skupnost Golnik z naseljema Golnik in Malo Brdo ena manjših, obrobnih krajevnih skupnosti v kranjski občini. Najbrž bi razvoj v tem delu potekal drugače, če ne bi bil tu sedež Inštituta Univerzitetnega kliničnega centra, v katerem je danes 540 zaposlenih. Prav zaradi Inštituta se je število prebivalcev precej hitreje povečevalo kot marsikje drugje v obrobnih krajevnih skupnostih. Danes pravih domačinov v krajevni skupnosti sicer ni veliko, vendar ima Golnik kot krajevna skupnost že okrog 1000 prebivalcev. In čeprav je dobrih deset kilometrov oddaljen od Kranja, je to redka krajevna skupnost, kjer se je še posebej uveljavila družbena (blokovna) stanovanjska gradnja. Razvejana društvena dejavnost Trije pomembni jubileji Javornik — Koroška Bela — Gasilci so letos praznovali 90-letnico, Partizan 80, planinci pa 40-letnico. »Številne dejavnosti se odvijajo v okviru Rekreacijskega centra Kres, najbolj množična prireditev pa je Kurirski smuk, ki bo februarja prihodnje leto na programu že šti-riintridesetič,« je poudaril predsednik skup ščine krajevne skupnosti Milan Dornik. dicijo. Letos so na primer kar tri društva praznovala svoje obletnice. Gasilci so zabeležili 90-letnico obsojta in delovanja, TVD Partizan 80-Ietnico in planinci 40-letnico. Še posebno delovni so Partizanovci, kjer imajo organizirano balinanje, lokostrelstvo, tenis, odbojko in telovadbo.« Najpomembnejša prireditev, ki jo pripravijo vsako leto v okviru rekreacijskega centra Kres, pa je Kurirski smuk. Na tej prireditvi se vsako leto zbere mlado in staro in krajevne skupnosti, občine in iz zamejstva. Februarja prihodnje leto bo ta prireditev na programu že 34. »Veliko zasluga, da se je tako uveljavila, pa ima pri tem in tudi pri Kresu pionir in gonilna sila Jože Zidar,« je poudaril Milan Dornik. Med aktivnejšimi v krajevni skupnosti pa velja pohvaliti tudi DPD Svoboda France Mencinger z dramsko sekcijo, pripravljajo pa tudi ustanovitev literarnega in fotokino krožka. Nič manj delovni pa niso člani društva upokojencev, kjer delujejo folklorna skupina, dva pevska zbora in likovni krožek. A. Žalar Javornik — Koroška Bela, največja krajevna skupnost v jeseniški občini, je poimenovana po predvojnem revolucionarju Edu Giorgioniju. Radi se pohvalijo, da sta bila Javornik in Koroška Bela že od nekdaj najbolj revolucionarni del Jesenic. »Tradicije nekdanje revolucionarnosti pa se danes kažejo tudi v živahni in razvejani društveni dejavnosti v krajevni skupnosti,« ugotavlja predsednik skupščine KS Milan Dornik. »Skoraj ni društva ali organizacije, ki ga v naši krajevni skupnosti ne bi imeli: nekateri se lahko pohvalijo že z bogato tra- Tudi stari ljudje se radi poveselijo Poljane, 14. novembra — Namesto zakoreninjenih novoletnih obdarovanj so novi ljudje v vodstvu organizacije Rdečega križa v Poljanah vnesli svežino v odnos do najstarejših sokrajanov. Danes so v kulturnem domu zanje pripravili prijetno presenečenje. Kot je povedala predsednica organizacije Rdečega križa Majda Debeljak, živi v poljanski krajevni skupnosti 55 ljudi, ki so starejši od 80 let. Žal vsi niso več najbolj pri zdravju in te bodo še naprej obiskovali na domu. Za 35 še »poskočnih« pa so pripravili današnje srečanje, saj so prepričani, da se tudi stari ljudje kdajpakdaj radi odlepijo od zapečkov in se prav po mladostno poveselijo. Da je to res, so dokazali s svojim številnim odzivom, saj so manjkali le trije od povabljenih. Srečanje, prvo te vrste, je bilo kulturno - družabnega značaja. Stari so pozorno prisluhnili petju deklet, šolarjema, ki sta prebrala svoja spisa o srečanju s starim človekom, odlomku iz Cvetja v jeseni in seveda triu domačih godcev, ki jih je povabil na ples. Stari so se sprostili, zapeli in zaplesali, kot najbrž že dolgo ne. In če ne prej, se bodo tako lepo imeli spet na prihodnjem srečanju, ki ga bo pripravil poljanski Rdeči križ. H. Jelovčan Živila Kranj so nosilec izgradnje nove samopostrežne tr8ovV,*-iiCe fejem na Golniku. Sedanja trgovina se mora namreč iz bolnisn izseliti, ena sama za celoten kraj pa bi bila premalo. Trgovina. » gradi mariborski Marles, bo gotova še letos in bo razbremenila t trgovino na Kokrici... mo zdaj nabavili plug za ceste. Imamo namreč dobrih deset kilometrov krajevnih cest, ki jih pozimi sami vzdržujemo. Prihodnje leto pa se nameravamo lotiti obnove vodovoda v dolžini okrog 400 metrov. Z letos zbranim denarjem, pomočjo Zavarovalne skupnosti Triglav in prostovoljnim delom nameravamo kandidirati za združena sredstva pri cestno komunalni skupnosti. Samo za prostovoljno delo načrtujemo, da bo vredno prek 2 milijona dinarjev. Sicer pa znaša sedanji predračun za obnovo vodovoda okrog 20 milijonov dinarjev.« V krajevni skupnosti se na svojstven način lotevajo tudi organizirane gradnje garaž. Objavili so razpis in zdaj bodo na podlagi prijav začeli postopek za gradnjo. Zgraditi nameravajo tudi dve pokriti avtobusni postajališči in sicer na Malem Brdu ter pri bolnišnici. V teh dneh se še posebej pripravljajo na razpravo o urbanističnih zasnovah in prostorsko ureditvenih V°$* jih, saj so v predloženih dok« mentih opredeljeni kot eno W dočih središč v občini. »Bogato in živahno društven« življenje je že nekaj časa v na*« krajevni skupnosti,« ugotaVJ predsednik krajevne konferenc« SZDL Matjaž Bizjak. »Pohvali0 moram krajevno samouprav ' saj na primer že lep čas ni s*^ sveta krajevne skupnosti, **' mor ne bi prišli vsi člani. R^Ty so za naprej tudi raznu^U8" .. krajevni skupnosti o izg1"*!^ kabelske televizije, o ured'** kanalizacije in čistilne naP^ skupaj z Inštitutom, javni ra» svetljavi, asfaltiranju cest m 1 gradnji skupnega prostora prireditve. Imamo lepo vecn* mensko športno igrišče, PPgj mo pa žal dvorane in smo za prisiljeni gostovati v Inštituta-* Po lanski telefonski akciji, i izgradnji vrtca pa bo letos veli* pridobitev za kraj trgovina in ^ sta do bolnišnice. A. Žal«1 Vsaj asfalt — Medtem ko je v krajevni skupnosti Begunje v \ §e ški občini pred zaključkom velika telefonska akcija, so kraja it' vedno nezadovoljni zaradi neuresničene dolgoletne želje,kar ^j. va cesto skozi Begunje. To ugotovitev so ponovno poudarili na ^ njem, množičnem sestanku, ko so govorili o telefoniji. Zeleh bi v občinski skupnosti za ceste našli vsaj toliko denarja, da W ™ cesti obnovil asfaltno prevleko. — A. Z. Koncert v Gorjah »7. novembra je bil v Gorjah koncert partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. 250 ljudi lahko sprejme dvorana v Gorjah, poslušalcev pa je bilo le kakšnih 70. Škoda, saj je bil koncert brezplačen in zares enkratno doživetje. Morda bi bili ljudje bolje obveščeni, če bi učenci iz šole staršem, prinesli domov obvestila, da bo koncert. Prepričan sem, da bi bila dvorana potem polna. Naj bo to razmislek za naprej...« Jože Ambrožič Prosimo vas, ne mučite nas Že dlje časa redno prebiramo pisma tovarišice G. M. Zelo me preseneča, da objavite vsako njeno pismo. Upam, da boste tudi moje. Glede na to, da imam občutek, da to tovarišico zvija po črevesju, in da prav zaradi teh vzrokov tudi piše pisma v Glas in potem ji odleže. Vsekakor upam, da bi lahko že končno ukinili ta njena pisma, saj nas bralce mučite z njimi. Povsod, kamor gre ta tovarišica, obleze vsak kon-fin, in če ni kaj po njeni tre' nutni volji in razpoloženja je ogenj v strehi. Nehajte že z objavljanjem njenih pisem, sicer boste izgubili preneka-terega naročnika, saj je vet takih, ki se že zgražajo, kje je vaša cenzura objavljanja. Za vsako zvijanje po črevesju, pa res ni primerno, da bi objavljali vsako pismo. Mislih da samo išče, kjerkoli se ze pojavi, da bi našla kaj slabega in tisto še bolj očrnila-Dobrih pohval je bilo z njene strani bolj malo. Ne ve pa ta. ženska, s kakšnimi težkim1 problemi se sedaj sooča spl°' šno družbeno gospodarstvo, ter da ni moč ustreči niti željam v združenem delu, kaj šele na splošno in še posebej takim pikolovcem. Resnično, nehajte nas mučiti z njenim pismi, preveč težko nam J danes v združenem delu. d bi nas nekdo črnil na tak na' čin... Upam, da cenzura tokrat ne bo tako kritična in bo t° pismo objavila...« Vaš Bralec KULTURA 5. STRAN @©g^S5JJ©IEHGLAS Kulturni dogodek na Jesenicah ^DELJENE CUFARJEVE NAGRADE ^nice - Pr- Anicah rnm.erne^e prireditve, ki je spremljala podelitev letošnjih Cufarjevih nagrad za dosežke na kulturnem področju, si na te av Nne ; dosežke prejeli tudi J^aSfade in Priznanja. »Jesen et Pa vsaki dve leti H^i 1Cah prirejajo fotoraz- %JeJ in Jeklo, na kateri J0 fotoamaterii iz vse Jugoslavije. Sodelujejo z zamejskim klubom iz Beljaka na vsakoletni razstavi Interclub foto. V razstavnem salonu Dolik pa predstavljajo svoje fotografije trikrat na leto. Skrbijo tudi za vzgojo mladih fotoamaterjev v fotokrožkih in tečajih in sicer na osnovnih in srednjih šolah. Vsako leto prirede tudi fotorazstavo in tekmovanje pionirjev jeseniške občine. Miran Kenda je prejel Čufar-jevo plaketo za izredne postavitve gledaliških predstav v Gledališču Tone Čufar, za svoje lastne igralske uspehe ter dramatizacijo literarnega dela. S prihodom v jeseniško gledališče, kjer je umetniški vodja in direktor, je s tako bogato tradicijo v gledališču zavel nov, svež in urejen veter. Njegove postavitve predstav Razbiti vrč, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, kjer je imenitno odigral vlogo barona, Učna ura, Samorog, Plešasta pevka in še mnogo druge, so jeseniške gledališčnike spet spravile v slovenski amaterski vrh. Izjemen uspeh je doživela njegova režija Anouilhovega Škr-jančka, za katero je na 30. jubilejnem srečanju gledaliških skupin Slovenije letos v Titovem Velenju prejel Linhartovo plaketo; z omenjeno predstavo pa so jeseniški gledališčniki sodelovali letos tudi v rednem programu Borštnikovega srečanja v Mariboru. Posebej kaže omeniti tudi Kendovo dramatizacijo literarnega dela z naslovom Rodil se je oče. Pavle Lužnik je prejel Čufar-jevo plaketo za 30-letno likovno ustvarjalnost in doseženo izjemno kakovost. Lužnik sodi med najbolj aktivne in produktivne člane jeseniškega Dolika. Doslej je sodeloval na vseh skupinskih razstavah kluba, na revijah likovnih del članov likovnih skupin po različnih krajih Slovenije, na katerih po izboru žirije razstavljajo le najbolši slovenski ljubiteljski slikarji. Imel pa je tudi sedem samostojnih slikarskih razstav. Njegove slike pa so bile izbrane tudi za nekatere druge kvalitetne slikarske prireditve v republiki in izven nje. Sodeloval je na več kot dvajsetih slikarskih kolonijah. O njegovem slikarstvu je med drugim dr. Cene Avguštin napisal: »Le poredkoma gorenjska pokrajina zaživi v tako polnih barvah in v tako svojevrstni svetlobi kot v slikarskih delih Pavla Lužnika. Če bi hoteli njegovo krajinar-stvo natančneje opredeliti, bi ga lahko imenovali dramatično . . .« Podeljenih je bilo tudi pet Cufarjevih diplom. Branko Alt, član frlmske skupine Odeon je prejel diplomo za svoje ustvarjalno in mentorsko delo. Danica Bernik, učiteljica za anleški in slovenski jezik na osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnici je prejela plaketo za večletno organizatorsko-anima-torsko delo in mentorstvo šolskega kulturnega društva Prešernov rod OS Gorenjskega odreda Žirovnica. Pavel Dimitrov je prejel diplomo za ustvarjalno, organizacijsko in animatorsko delo na področju kulturnih dejavnosti v občinskem in širšem merilu. Ivo Govedič je prejel diplomo za ustvarjalno in organizacijsko delo predvsem na področju zborovskega petja. Mirko Rabič je prejel diplomo za organiziranje in animiranje kulturnega življenja in aktivnosti v Krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana. L. M. ^_____Otrok in knjiga_ iJlONIRSKE KNJIŽNICA IN KNJIŽNA VZGOJA viiž«»a ^i>žn,2g°^a Se zacenia že zelo zgodaj. Od staršev je odvisno, kdaj bo prišel otrok v stik s knjigo, kako bo ravnal z njo in kdaj bo našel pot •co. Primeren način so na primer ure pravljic, ki jih imajo v posameznih knjižnicah — tudi v kranjski. Ob sredah dopoldne so za skupine iz šol in vrtcev, popoldne ob 18. uri pa lahko otroke pripeljejo v knjižnico starši. , Otrok \* harrrf6 na3PreJ srečuje s slikanico, ki še nima oblike knjige. Vajena sto zložlJ iva kartonska zapognjenka ali leporello. ^obijk- *e °*r°kom med drugim in četrtim letom, zato je po zu-^ VseD-S6' nekaksna prehodna stopnja med igračo in pravo knji-j^biti nlrU ^a doživljajsko najpreprostejša. Taka zapognjenka »^Podahf-20rna' stroku pojasnjuje posamezne predmete in poj-j Uvaja ^a vsakodnevna opravila, katerih središče je otrok sam Z0* k> : v besedno umetnost z verzi, ki si jih otrok hitro zapomni. s« l?" ^a'tp* Z Oesedami, uživa v ritmu, rimah in zvočni barvitosti 1 .sedilo^S*°PnJ* °*rok ze *udi spoznava pravo slikanico, v kateri i^čen v . ln ilustracija neločljivo povezana. Včasih je tekst celo jL2ivaii straciJo. Najbolj priljubljeiii junaki slikanic pa so po- fcf^eba^ treba otroka učiti hoje, plavanja in drugih spretnosti, ju ^Var°diti v svet knJiS- Pedagoška dejavnost, s katero se na-*k?*c°- N^antl° V P'0™1,5' knjižnici, naj bi usmerjala otroka v ^*Jam01Uran pravljic navajamo otroke na spremljanje besedi- H: Ho ift gegove bralne interese in oblikujemo njegov okus. Po- do2jya otr°ka naučimo povezati knjižno snov z njegovimi srečanje malih vokalnih skupin GORENJSKE °rwHn'~*~ ^ okviru dogovorjenih prireditev Zveze kulturni vi?lČa*ii Gorenjske vabi zveza kulturnih organizacij W^hr« ite'ie lepega petja na koncert, ki bo v petek, 20. ™, '*» V rivnronl CCPRMMIl _ r.imnoTlin Kroni nit 1U rCgl dvorani SSPRNMU - Gimnazija Kranj, ob 19. JjjSSrt'le bodo naslednje skupine: KOMORNI ZBOR 8sY4S&J*VlNTET BRATOV ZUPAN oz Tržiča, GORE-^Ekpi,°KTFT Gorenja vas, VOKALNI OKTET FRANCE iJSijUk' ** Breznice pri Žirovnici, OKTET LIP BLED iz m ™*e občine in OKTET V1GRED iz Predoselj pri Kra- S *° dos**i • ta^^de^^8^1 uspešnosti skupin in prijavljenem progra- *W^vr u ^ace Gorjanc. Prireiditev bo povezovala Alen-brJi Vstopnice so v predprodaji na ZKO Kranj ^ Prićetkom prireditve. M. Plajbes Ko govorimo o knjigi, bi morali spregovoriti tudi o drugih medijih. Televizija, videorekorder in računalnik so tudi otroka priklenili nase prevsem zato, ker je to nekaj novega in seveda drugačnega. Uporaba sodobnih medijev je enostavna, zato se ob njih oblikuje populacija, ki ne bere. Otrok ima težave z branjem in razumevanjem prebranega. Starši bi si morali vzeti čas za posredovanje žive besede. Otroku bi morali pomagati in ga spodbujati, ko začenja brati. Otroka bralno vzgajamo skupno: družina, šola in knjižnica. Če bomo znali knjigo pravilno vključiti v nove okvire, zanimanje zanjo ne bo upadlo. V knjižnicah sicer ugotavljamo, da dramatizirani romani in poljudnoznanstvene oddaje na televiziji celo spodbudijo zanimanje za knjigo, vendar se to dogaja otroku, ki je že našel pot do knjige. Zato se bomo morali v knjižnicah še bolj posvetiti razvijanju bralnih potreb v povezavi z drugimi načini medijskega posredovanja. Ponudba knjig na knjižnem trgu je zelo raznolika, različne pa so tudi cene. Kvalitetne slikanice (predvsem izdaje založbe Mladinska knjiga) in knjige za otroka in mladostnika so dražje od manjvrednih knjig, ki so dosegljive na vsakem koraku, tudi v trafikah in veleblagovnicah. Osnovna naloga slikanice je, da likovno in besedno bogati otrokov doživljajski svet, brusi njegov čut za lepoto, spodbuja rj°gcvo domišljijo in čustva. Slikanico lahko otrok tudi soustvarja po svoji lastni čustveni naravnanosti. Diletantizem v knjigah za otroke pa spoznamo predvsem po površnosti, s katero je v knjigi podana zgodba, pesem, poučno besedilo in ilustracija. V pionirski knjižnici ponujamo otrokom kvalitetno knjigo. Razen članarine otrok ne prispeva ničesar. Lahko si neomejeno sposoja knjige, a jih mora paziti in jih pravočasno vračati. Izposojevalni rok je štirinajst dni za leposlovne knjige in mesec dni za poljudnoznanstvene knjige. Vika Konc KONCERT NIZOZEMSKEGA PIANISTA Kranj - V Četrtek, 19. novembra, ob 19.30 bo v kranjski Glasbeni šoli na Trubarjevem trgu nastopil nizozemski pianist Ravmond Jansson. Na sporedu koncerta so skladbe L. van Beethovna - Sonata št. 27, op. 31/2 v d-molu, R. Schumanna Arabeske in Sonata št. 2. op. 22 v g- molu, in M. Ravela -Coupertinov grob. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Mestne hiše je odprta 7. razstava fotografije Pokrajina 87. V mali galeriji Mestne hiše je odprta prodajna razstava članov Likovnemu društva Krunj. V Prešernovi hiši je odprta pregledna razstava del likovnih skupin Gorenjske. V Prešernovem gledališču bo jutri, v sredo, ob 19.30 predstava SNG Drame Ljubljana z M. Klečem Dr. roman — za red sreda II. V četrtek, 19. novembra, ob 19.30 bo predstava za red četrtek II, v petek, 20. novembra, pa za red petek II. V kava baru Kavka razstavlja Miroslav Šumnik. V avli Iskre Telematike so danes odprli razstavo slik Zlate Volarič in skulptur Jožeta Volariča. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, bo danes, v torek, ob 20. uri glasbeno te- Imatski večer — Pink Floyd (II. del). Jutri, v sredo, bo ob 15. uri posvetovalnica za mlade. V četrtek, ob 20. uri pa bo v večeru ob diapozitivih govora o Evropi (I. del). JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je na o^led razstava fotografij na temo Človek in jeklo. Razstavljajo člani Foto kluba Andrej Prešeren Jesenice. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši je na ogled razstava del akad. kiparja in grafika Janeza Boljke. BLED — Na blejskem gradu je odprta razstava lokov oblikovalca Oskarja Kogoja in proizvajalca Franca Oblaka ŠKOFJA LOKA — Danes ob 17. uri bo v knjižnici Ivana Tavčarja vodil uro pravljic Matjaž Eržen. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo ob diapozitivih govoril o Afriki Andrej Strmecki. V četrtek, 19. novembra, ob 18. uri bodo člani fotokino kluba predvajali diapozitive in film na temo Jesenske lepote. Na Loškem odru gostuje jutri, v sredo, ob 19.30 in v četrtek. 19. novembra, ob 15. uri Stalno slovensko gledališče iz Trsta s komedijo B. Nušiča Sumljiva oseba. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom pri bla gajni gledališča. V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu je odprta razstava slik akad. slikarja Bonija Čeha. TRŽIČ — V Paviljonu NOR je odprta razstava ilustracij Marije Vogelnik in razstava lutk in gledaliških mask Eke Vogelnik. DOMŽALE - v knj ižnici Domžale je odprta razstava fotografij gorenjskih totoklubov. MEDVODE — V DO Donit Medvode so odprli razstavo akvarelov akad. slikarja Muhameda Fejzića iz Bos. Broda. ŠKOFJA LOKA — Jutrišnja predstava Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta, ki nastopa z Nušičevo komedijo Sumljiva oseba na Loškem odru, je že razprodana. Nekaj vstopnic je še za četrtkovo predstavo ob 16. uri. V knjižnici Ivana Tavčarja je odprta razstava makedonskega slikarja Georgija Božinova. KONCERT DUHOVNE GLASBE Škofja Loka — V petek, 20. novembra, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Jakoba nastopil pevski zbor Slovenski madrigalisti pod vodstvom dirigenta Janeza Boleta. Program koncerta obsega Gregorijanski koral, motete in madrigale Jacobusa Gallusa ter Mušico sacro Stevana Mokranjca. V premoru med koncertom bo na orgle igral Aleš Studen. Tržiški fotoamater Janko Kermelj NAGRADE REDKEJŠE OD PORAZOV Tržič, 14. novembra — S fotografijo se ljubiteljsko ukvarja že tri desetletja. Doslej je poslal številne izdelke na razne fotografske natečaje, kjer je požel nekaj dobrih ocen in še večkrat ostal praznih rok. Zato je toliko srečnejši, da so prisodili njegovi fotografiji prvo mesto med slovenskimi deli na 7. jugoslovanski fotografski razstavi, ki je te dni na ogled v Kranju. »S sodelovanjem na fotografskih tekmovanjih je nekaj podobnega,* razmišlja tržiški fotoamater Janko Kermelj, -kot se dogaja v športu. Povsod je več porazov kot zmag. In razsodnikom je traba zaupati, da so o zmagi precenili prav.« Ta Jankova primerjava s športom ni povsem naključna, saj sta pri njem šport in fotografija tesno povezana. Davnega 1956. leta je namreč dobil za zmago na mednarodni smučarski tekmi fotoaparat. Takrat je vstopil v vrste članov fotografskega kluba v Tržiču in se začel spoznavati s skrivnostmi fotografije. »Moji učitelji Perko, Fajfar in Hočevar so radi slikali naravo,* sa spominja sogovornik, »zato sem tudi sam začel z drugačnimi očmi gledati okolico. Najprivlačnejše motive še danes najdem v prirodi, posebno v planinski pokrajini, pri srcu pa mi je tudi reportažna fotografija« V klubu se je spoznal še z Marjanom Kukcem, ki ga je navdušil za barvno fotografijo. Zaradi zapletene in drage izdelave barvnih slik se je raje vrnil k črnobeii fotografiji. Z vztrajnim delom se je povzpel od amaterja III. do I. kategorije in ob tem prek 10 let uspešno vodil tržiški fotografski klub. »'Prečuli smo številne noči ob učenju in izdelavi slik za razne razstave, vendar ne zaman,« priznava fotograf Kermelj in pove: »Na več medklubskih prireditvah sem že osvojil prvo mesto, na Večji razstavi pa sem letos prvič zmagal. Ker je bila konkurenca \r Kranju velika, sem zelo zadovoljen s prvo nagrado za najboljšo slovensko fotografijo.« Motiv za nagrajeno fotografijo »Soočenje« je avtor uzrl v naravi, kjer je posnel ostanke starega kozolca in nad njimi nov tak objekt. Seveda p.? dobra slika ne nastane, kot naglasa Janko Kermelj, brez dolgotrajnega iskanja, opazovanja in razmišljanja. Besedilo in slika: Stojan Saje Pred koncerti NE ZAMUDITI Kljub temu, da bi se o kakovosti in pestrosti izbora lah] pogovarjali, vseeno zapišimo, da je slovenska koncertna s. zoria larne glasbe trenutno za malenkost pestrejša. Center interesnih nosti mladih Ljubljane, ŠKUC-FORUM in Festival, priš; . . Poglejmo na kratko^kaj S« po napovedih pripravlja v hližnji piji,i- Danes, 17. novembra bi se moral ob 21. uri v ljubljanskem ši. skem naselju dogoditi nastop mariborskega Lačnega Fran?-; Predin in njegova ekipa nameravajo prvenstveno predstaviti nove velike plošče V četrtek, 3. decembra bo od 20.30 naprej v mali tivolski d» tekala predstav a-koncert »Živo je življenje« z glasbo z albui dei«. Neverjetno a, upajmo, vendarle resnično — Laibach! Teden dni kasneje pa bodo ob 20. uri na isti koncertni njič v svoji desetletni karieri stopili Pankrti. »Zadnji pcigo \ obeta cel kup presenečenj! Več o posameznih koncertih pred samimi nastopi. •Viiko popu- ■ebino n po-•i ;r.us 3®IM§SSoJJ©IESGLAS 6. STRAN, e zdravstvo pred bankrotom ZANIMIVOSTI torek, 17. novembra*!^ 3e ne špekuliraš, si na slabšem ranj, 14. novembra — Neprimerno zvezno zakonodajo, ki je letos drastično omejila skupno porabo, je očno čutiti tudi v zdravstvu. Zdravstvenim skupnostim pa razpoložljivi dohodek klesti tudi najemanje agih kreditov za tekoče poslovanje, kar dodatno povečuje stroške. Že ob polletju jih je večina izkazala gubo, ob devetmesečju pa je zdravstvenih skupnosti v stiski še več. Bojijo se, da ob težkih likvidnostih žavah, v katerih so bili prisiljeni izkoristiti vsa sredstva, tudi menice, do konca leta ne bodo izplavali, hoda ni videti, nasprotno, po zdravstvu naj bi zdaj udarili še izgubarji, ki hočejo uveljaviti zahtevke povračilo prispevkov, tudi zdravstveni skupnosti. O tem je bila beseda z dr. Dragom Petričem, vodjo -okovne službe Medobčinske zdravstvene skupnosti Gorenjske. li grozi bankrot? • Za zdravstvo je bilo to leto a'Silno, da so se po eni strani pičile izgube, po drugi pa ttiala na posebnih računih »vsem mirujoča sredstva, ki jih spodjedala inflacija. Kako se to lahko zgodilo? »Ce bi dosledno upoštevali ezni interventni zakon, pre-žkov ne bi bilo, kajti ves čas bi orali toliko nižati prispevno opnjo, da bi bili na ravni, pred-deni z zvezno resolucijo. Ker t so v zdravstvenih skupnostih deli, da se bodo težko prebili s tistim, kar dovoljuje zakono-jalec, so ga pač obšli. Le na vi-•z, minimalno, so nižali prispete stopnje in tako so na raču-h skupnosti nastajali presežki, sti, ki so se dosledno držali čr-s zakona, pa so zdaj, ko je rememba zakona deloma rostilo presežke, na slabšem, iko je na Jesenicah ravno >ratno pa v.Kranju in v Škofji )ki. Tu se vidi: če ne špekuli-š, si na slabšem.« • Zdravstvo je v težki finan-i stiski, ki ji ni videti rešitve: ed letom stalne težave z lik-inostjo, ob koncu leta pa vse-vsod pričakujejo izgubo. Kaje na Gorenjskem? »Ob intervencijskem zakonu injka vse več denarja. Neneh-moramo reševati tekočo li-idnost. Ob devetmesečju smo na Gorenjskem pokrili s čeki, ovčljivimi v 14 dneh, ker smo deli, da bodo z oktobrskim de-rjem pokriti. Oktober pa je ekratek in tako povsod nismo peli razčistiti računov. Na Je-nicah že ne. Tam se je nabralo milijardo izgube, pa bo najbrž še dosti večja. Tudi za Tržič vemo. da se bo do konca leta izguba približala tej številki. Trda prede Škofji Loki, kjer gre 30 odstotkov denarja za poravnavo dolgov Kliničnemu centru. Najlaže se bo iz tega položaja izvlekel Kranj. Ali je zdravstvo pred bankrotom? Lahko bi tako rekli, kajti izhoda praktično ni videti, če se drastično ne zmanjša potrošnja. Pravic naj ne bi omejevali, obseg in kakovost zdravstvenih storitev naj bi ostala, prav tako naj bi se še naprej trudili izpolniti cbljubo o izravnavanju OD v zdravstvu z onimi v gospodarstvu. Pač pa moramo omejiti zaposlovanje. Sicer pa zdravstvo ni le tisto, kar si ljudje predstavljajo, zdravstveni dom in konec. Osnovno zdravstvo z zobozdravstvom vred predstavlja le 20 odstotkov skupnega denarja, polovico bolnišnice in 30 odstotkov zdravila, ortopedski pripomočki, zdravilišča . ..« • Gorenjska je bila letos edina regija, ki ji je uspelo brez bančnih kreditov reševati likvidnost. Vam to še vedno uspeva? »Združevanje denarja iz petih zdravstvenih skupnosti v medobčinsko je odpravljalo likvidnostne težave. S tem smo se izognili najemanju kreditov z obrestmi, ki veljajo v banki, k čemur se je moral zatekati, na primer, Klinični center. Kredite, ki so jih najemali, so morali do konca meseca vrniti, nato pa, če je bilo treba, prvega v mesecu najeti nove. Če jim vse to priznavajo v ceno, so konec leta dražji za en mesec. Če jim ne, imajo izgubo.« • V takem položaju je na Gorenjskem edinole Inštitut za pljučne bolezni in TBC na Golniku. »Da, Golnik je vse leto nelikviden, na koncu pa običajno izplava. Del sredstev jim je po sporazumu zagotovljenih, ostalo pa se jim nateče potem, ko dolžniki poravnajo račune. Čez leto so v primerjavi z drugimi na Gorenjskem resda v podrejenem položaju, ob zaključnem računu pa na boljšem, ker jim poravnavajo račune brez omejitev, v nasprotju z domačimi, ki jih limitiramo s programi.« Udari pridnega, nagradi lenega • V zvezi s tem se vsiljuje tudi vprašanje,- povezano z republiško solidarnostjo, ki se ji raz- vita Gorenjska že lep čas brani placenti. »Ne drži, da je razvita Gorenjska zoper republiško solidarnost. Hočemo le, da bi bila poštena, da b\ bilo solidarno združeno delo, ne pa zdravstvena skupnost drugi zdravstveni skupnosti. Če je bogastvo zdravstvene skupnosti odvisno od tega, koliko trošimo »po glavi« (trošimo pa le 93 odstotkov slovenskega povprečja), potem nismo premožni. Res pa je, da naše premoženje merijo po tem, ker imamo za četrtino višji narodni dohodek kot Slovenija. To pomeni tudi, da se znamo v gorenjskem zdravstvu racionalno obnašati. Nekatere nerazvite občine pa trosijo polovico več od nas in to nam seveda ni prav. Spet smo udarjeni pridni. Ko se zavzemamo za solidarnost po svoji meri, smo vedno preglasovani, kajti edina regija smo (poleg mesta Ljubljana), ki le dajemo in nič ne sprejemamo. Solidarnost raste iz leta v leto, vedno na račun domačega zdravstva, ki pa mu standard vse bolj pada.« Varčevanje in notranje rezerve • Kje, menite, je ključ do rešitve zdravstva? »Zdravstvo smo razvijali in širili pravice, zdaj pa smo spričo finančne stiske v slepi ulici. V taki situaciji bi bilo pričakovati, da se pravice skrčijo. Toda papirnate rešitve v smislu »opravljali bomo manj storitev« niso prave. Stroški nam ostanejo, pa naj nam zdravstvo dela ali ne. Stroški za elektriko nam ostanejo, kuharico je treba plačati, pa naj leži v bolnišnici več ali manj bolnikov.« • Ena od pobud za racionalizacijo v zdravstvu je bila tudi, da bi Gorenjska postala enotna rizična skupnost. Je to uresničljivo? »Kadar gre vse narobe, ni pravi čas, da bi sistem obračali na glavo. Pametno bi bilo, ko bi na Gorenjskem prišli do nekaterih enotnih rešitev, denimo enotne prispevne stopnje, organiziranosti, določili bi pravila igre, ki bi spodbujala k razumnemu ravnanju. Knjigovodsko pa bi občina ostala taka kot je zdaj. V nekaterih pogledih pa je Gorenjska že zdaj enotna rizična skupnost, denimo glede združevanja denarja, solidarnosti in podobno.« D. Z. Žlebir LTC Krvavec z novim zaščitnim znakom Sonček na najbolj priljubljenem imučišču ubijana, 13. novembra — Letošnji smučarski se-m Ski Expo na gospodarskem razstavišču je -edstavil delo in ponudbo sedmih tujih in okrog dcnidesetih domačih razstavljalcev športne reme, turističnih organizacij in seveda vseh, ki kakorkoli povezani s smučarijo. Posebno sloveti bilo v petek na razstavnem prostoru RTC rvavca, kjer so predstavili svoj nov zaščitni znak nček in povedali, kako se pripravljajo na novo metrsko sezono. »Prvi dnevi predprodaje vozovnic na smučarskem sejmu kažejo, da je zanimanje smučarjev za obisk Krvavca še vedno veliko, saj smo prodali približno toliko vozovnic kot lani, to pa je kar precej,« je med drugim novinarjem povedal direktor RTC Krvavec •anjo Kreačič. Kljub temu, da je med ljubitelji uuč <;i*. rvavec znan kot eno najbolj urejenih jučiif: S zaposleni zavedajo, da bodo le stalne Kjljoitve, sejanje prog, nove žičnice, ki bodo za->njai>- »l '-še, posodobitev in razširitev smučar- skih terenov, izgradnja smučarskega poligona in ne nazadnje izgradnja novih prenočitvenih kapacitet, zadržali sloves našega najbolj priljubljenega smučišča. Največja pridobitev v letošnji sezoni je prav gotovo izgradnja novega objekta na Kriški planini, za katerega računajo, da ga bodo odprli do konca tega meseca, v njem pa bo 160 ležišč in restavracija s 60 sedeži. Hkrati z novim objektom so poskrbeli tudi za čistilno napravo, na katero se bodo priključili vsi novi objekti, ki jih v prihodnjih letih še nameravajo zgraditi. Že za drugo sezono obljubljajo novo žičnico (dvojno dvosedežnico) na Njivice, s čimer bi čakanje smučarjev v vrsti uspeli precej zmanjšati, s tem pa še izboljšati kvaliteto ponudbe. Že letos so uspeli razširiti nekaj prog iz Zvoha, del smučišča so uredili samo za treninge in tekme smučarjev-tekmovalcev. V pripravi na praznovanje tridesete obletnice žičnic na Krvavcu so v petek na smučarskem sejmu prvič uradno predstavili nov zaščitni znak Krvavca — sonček. Avtor sončka, novega simbola in maskote Krvavca je Marko Kočevar, sonček pa bo smučar, sankač, planinec . . . Predstavljal bo pač tisto dejavnost, ki jo bodo predstavljali na področju Krvavca. V. Stanovnik Skupna poslovna poteza Alpine in Elana Za neukega prodajalca so krivi proizvajalci Ljubljana, 13. novembra — Letos izjemno široko zastavljeno skupno usposabljanje prodajalcev športne opreme ter zastopnikov večjih trgovskih hiš po Jugoslaviji je del poslovne strategije žirovske Alpine in begunjskega Elana. Slabo poučen prodajalec in trgovec lahko prav toliko škodita kot slab delavec v tovarni. Na ljubjanskem pogovoru predstavnikov Alpine in Elana s trgovci in prodajalci — Foto: F. Perdan »Na tujem smo na nekaterih področjih še veliko trdneje povezani kot doma, kjer pa tudi tkemo nova sodelovanja, saj imamo skupen trg,« so v petek dejali v Ljubljani zastopniki žirovske Alpine in begunjskega Elana na seminarju, ki so ga skupno organizirali za prodajalce športne opreme in zastopnike trgovskih hiš ter gro-sistov. Pred tem je bilo že takšno srečanje v Mariboru, v Opatiji in v Zagrebu, bodo pa še v Sarajevu, Skopju, Beogra- du in Novem Sadu. Skupno, z dvema ljubljanskima, jih bo devet, na vsakem od njih pa sodeluje od 60 do 90 ljudi. Vabljeni so tudi serviserji Elanove in Alpinine opreme, skratka vsi, ki imajo pri prodaji kaj opraviti. Skupno delo dveh je tudi cenejše. Da bi se izognili puščobi, sta znala Alpina in Elan popestriti srečanja. Na ljubljanskem je v odmoru nastopal Andrej Šifrer, obilo zabave pa je bilo tudi med sreče-lovom za praktične nagrade. »Naša ponudba je tako široka, da je treba ljudi, ki skrbijo za prodajo, sprotno temelj" in strokovno obveščati. Sani katalogi so premalo, pa tu strokovna .literatura s tega področja je na dosti nizki rav ni,« ugotavlja Tone Kavcic. vodja programa zimskošpor ne obutve v Alpini. *P^°^,0. Elanom smo največji iu£oS\j" vanski proizvajalci in doba telji športne opreme in za delamo skupaj. Gre tudi zat°. da je oprema medseboja uglašena, ne le po uporabno* sti, ampak tudi po kakovosti-« Stojan Lukanc, poraotaf vodje Elanove veleprodaj poudarja, da morajo trgovci prodajalci vedeti o 0PremlV!io dobro svetovati, da se b0° kupci zadovoljni vračali. seči želimo, da bo vsak smuč« dobil opremo, primerno svoj* mu znanju. Slabši smučar za-nesljivo z RC smučmi ne zadovoljen, ker so zanj P*f hitre, prezahtevne. Trgovce i«1 prodajalce seznanjamo z nas mi alpskimi in tekaškinv smučmi, z alpskimi in tekasKJ mi čevlji, vezmi marker, šp° tnimi carrera očali, svviks ta žami in kronosovo obutVP Elan želi biti na trgu ag*"e?' \ nejši tudi z dobro obveščeni*" kadri. Letos to delamo še P° sebej s takšnimi seminarji sodelovanjem na sejmu expo v Ljubljani, s svetov* njem in reklamiranjem P° Za govinah ter drugimi oblika*" propagande, tudi z vključev«' njem v akcijo Smučarske zv ze Slovenije »smučarska 1 , kaznica«> kjer veljajo P°PV* tudi za naše izdelke. Vse sKu paj mora pospešiti prodajo-* J. Košnjek Mojca Jemec Kmečke žene ne stojijo več ob strani Kranj, 13. novembra — Prejšnji teden so se na svojem letnem srečanju zbrale predsednice j0.-'*' (I* torice aktivov kmečkih žena z vse Gorenjske. Skupno delo in izmenjave izkušenj, pa tudi že'l *jy bi izvedele kaj novega, dajejo smisel tem srečanjem. »Žene zadružnice so vedno pripravlj®^^ delovati, njihova zagnanost za delo in želja, da bi izvedele kaj novega, potrjujejo, da naše ae $ zaman,« pravi Mojca Jemec, diplomirana inženirka agronomije, ki v okviru pospeševalne *> pri Živinorejsko veterinarskem zavodu v Kranju skrbi tudi za delo aktivov kmečkih žena. Letošnje srečanje predstavnic aktivov žena zadružnic v Radovljici ste popestrili s predavanjem in pogovorom o odnosih v kmečki družini. Zakaj takšna tema? »Na kmečke žene, pa tudi na njihove družine smo dolgo gledali le kot na proizvajalce hrane, kmete smo dolgo gledali skozi njihovo delo. Gledali smo le na to, kaj bo kmet dal družbi, pozabljali pa smo, da mora tudi družba pomagati kmetu. Prav zato smo za letošnje srečanje zbrali nekoliko nenavadno temo, saj smo navadno govorili bolj o kmečkem delu. Kmečke žene kot proizvajalke, gospodinje in vzgojiteljice hkrati, še vedno podpirajo tri vogale večine naših kmetij. Vendar sedaj s to razliko, da tudi njih skušamo razumeti, jim pomagati. Ob predavanju Boruta Pogačnika, direktorja Žive, smo v pogovoru s kmečkimi ženami videli, da čutijo potrebo tudi po takšnih pogovorih, kajti življenje v kmečkih družinah je mnogokrat obremenjeno z generacijskimi konflikti, s problemi varstva in vzgoje. Vsa ta bremena pa so pogosto na ramenih kmečkih gospodinj.« Kljub obilici dela rade sodelujejo v aktivih po vsej Gorenjski? »Sama delam s kmečkimi ženami šele drugo leto, vendar lahko povem, da so bile vedno pripravljene za vsakršno delo, vedno so rade hodile na predavanja in tečaje, na organizira- ne obiske gledališč in opere, na različne prireditve in izlete. Tudi same rade sodelujejo na prireditvah, pripravljajo domačo hrano, oblečejo se v narodne noše. Več let že sodelujejo pri različnih krajevnih in turističnih prireditvah, kot so kmečka ohcet, izseljeniški piknik, kravji bal in druge. Marsikaj so pripravljene narediti zastonj, zadovoljne so tudi, če se v družbi pokažejo, če jih pohvalimo. Mislim, da za svoje delo že dobivajo priznanja, če ne drugače pa s tem, da so po večini kmetijskih zadrug zaposlili pospeševalce, ki skrbijo tudi za delo s kmečkimi ženami.« Program, ki ga organizirate v aktivih kmečkih žena je vedno bolj pester. Tečaji in preda- vanja so le ena oblika '?0 zevanja žena zadružnih L »Na prvem mestu je & ■ ^ zimsko izobraževanje, podobno organiziramo P ^t1 Gorenjski, saj je naš cuj!y se enakopravno PosV -g$^| nam v vsaki vasi. Na 3 skih sestankih se dogov° J za program dela posameZ f aktiva, predlagamo i; predavanja, žene pa s81^ berejo, kaj jih najbolj z& $\> Tako so bila do sedaj °r*Lvf>; rana že številna s^TCZ.af % predavanja iz poljedelstv vinoreje, vrtnarstva, P8 gospodinjska predavanj vlaganju, uporabi multip• j ka, gojenju rož, shranje ^ v zamrzovalne skrinje m ^ ga. Za letos načrtujemo predavanje o domači p*e jji vi mleka, širjenju, kajti J za to je med kmečkimi ze vedno več zanimanja.« Zakaj ste se odločil« *** s kmečkimi ženami? i • i A »Če povem po pravici ^ ker sem pač po diplomi J takšno službo. Toda tf{ vidim, kako so kmečke^ t' pripravljene sodelovati., r dim, s koliko veselja ^f.^ef\ udeležujejo naj razi1 #J aktivnosti, vidim, da m ni zaman. Rada delam se^,y, kimi ženami in vesela $ tir, smo končno spoznali. ^ ji)\ za izobraževanje kme*0 posebno kmečkih žena 3 biti škoda vsaj mi*11 sredstev.« . iK V. Stanovi Foto: G. Šm I?5fK. 17. NOVEMBRA 1987 ZANIMIVOSTI 7. STRAN JnjJ©I£EGLAS Odpisani tovarniški stroji končajo v šolskih delavnicah Tkalsko snovalo iz časov Franca Jožefa Kranj, 15. novembra - Namesto da bi bila šolska učna tehnolo giia korak pred tovarniško, se dogaja ravno "^Pjotno V ucn delavnicah srednje tekstilne in obutvene sole (Pa "a£™ £ mo v njih), so večinoma stroji, ki so ih.tovarne ^™e£2g_ Pad. Razen tega so delavnice za praktični 1»^^S£%^J. «va in tekstilno kemijo tudi prostorsko utesn ene^ Z ravnai »jem šole Lojzetom Rakovcem smo f P°g?vXkdanUh proiz-maUki in o pVojektu ureditve učn vodnih prostorih tovarne Zvezda ob soli, v katenn je f delavnica, sicer pa so prazni. Najbolj klavrna podoba se na sprehodu po šolskih učnih delnicah ponuja v tkalski delavci- Ne le, da stroji preglasijo vsaj pogovor, pač pa so tudi prebrano natlačeni in po večini pretirano stari; starostni rekord ima vsekakor snovalo, ki izvira j* iz časov Franca Jožefa, kot je Gejal učitelj praktičnega pouka °°žo Rožič. »Po opremljenosti 'klavnice smo dve generaciji za Najsodobnejšo tkalsko tehnološko. Medtem ko v razviti tek-stall»i industriji hodijo okrog strojev delavci v belih haljah, s Pincetami in izvijači, mene vidi- s ključem in kladivom,« je še P°vedal Božo Rožič in dodal, da wqi prostor v kleti, brez dostopa odzunai, otežuje delo, »Blago iz naše tkalnice, delo-tudi porabijo naši učenci v infekcijski delavnici, nekaj pa 8* Prodamo,« je nadaljeval rav-?atelj šole Lojze Rakovec. »Ker V tkalnici srednje tekstilne in obutvene šole v Kranju imajo učenci praktični pouk na strojih, ki so jih tekstilne tovarne že zdavnaj izločile iz proizvodnje. Več o opremljenosti, delovnih pogojih in projektu ureditve sodobnejših šolskih delavnic lahko preberete na 7. strani. — Foto: G. Šinik fo,?^ tkalska delavnica naj- jo i|Triti*na» smo se odločili, da sto? ,Pres»elimo v prazne pro- DriJ51- šo,i- Projekt predvideva i '"selitev io. n,.,i^„;„m i,.*.. * -~litev že v naslednjem letu, Jr.r»aj bi hkrati zamenjali nekaj "flaolj starih strojev, z malo starimi.« Leto kasneje nameravajo ob ^ tkalski delavnici urediti še rajsko, ki je tudi pretesna, nedtem ko bodo njene sedanje Prostore izkoristili za razširitev ruhlnje in za jedilnico. Na par jvadratnih metrih vsak dan pri-jj^iajo približno 700 malic in kosd, jedo pa kar na hodniku. »Pletiljsko delavnico smo J^v zdaj obogatili s strojem gihodnonemške firme Stoli, ki ^najnovejši tehnološki dose-iektSa- -anko računalniško pro-"ra vzorce pletenin. V obra- Ravnatelj Lojze Rakovec tovanje ga bomo spravili čez nekaj dni. Stal je okrog 37 milijonov dinarjev. Tovarna nam ga je prodala za 50.000 mark ceneje. V tujini drugače gledajo na šole kot pri nas. Vzporedno, ko nove stroje pokažejo na sejmih, jih že pošljejo tudi v šole. Stroj smo kupili iz lastne amortizacije, ki pa je, žal, preskromna za pomembnejšo strojno prenovo delavnic. Zavedamo se, da bi morala biti šola, ki vzgaja učence, bodoče tekstilne in čevljarske delavce, korak pred tehnologijo v naših tekstilnih in čevljarskih tovarnah. V resnici pa capljamo za njo, saj zaradi pomanjkanja denarja kupujemo večinoma rabljene tovarniške stroje.« Glede na to ni povsem odveč dvom, ali ne bi bodočih tkalcev, predilcev, pletilcev vendarle kazalo usposabljati za delo v tovarnah, ne v šoli. Odgovor je: ne. Ne zato, ker tovarne nimajo lastnih izobraževalnih centrov in ne učnih delavnic. Kot je dejal učitelj praktičnega pouka predil-stva Ignac Gorjanc; učenci dopolnjujejo prakso v tovarni Tek- stilindus, vendar morajo stroje gledati bolj od daleč, saj imajo v tovarnah na umu predvsem storilnost in kakovost. V šolskih delavnicah ekonomski učinek ni tako pomemben, učenci se pač morajo učiti, učijo pa se tudi na napakah. Zato je prav, da imajo strokovne šole svoje delavnice za praktični pouk. Tudi stroji v predilski delavnici so že daleč od rosne mladosti, saj imajo povprečno 25 let, starostna rekorderja pa sta iz 1913. in 1920. leta. Šola že šest let sodeluje z radovljiško Almiro, pripravlja zanjo prejo, pri čemer učenci delajo z roko v roki z Al-mirinimi delavci v šolski delavnici, sami pripravljajo mešanice za bombažne in volnene preje. »Konfekcijska delavnica je v prizidku šole, praktično nova, tudi opremljena je dokaj solidno, ravno tako čevljarska. Zelo na tesnem je le še kemijski laboratorij,« je dejal Lojze Rakovec. »Projekt ureditve delavnic v približno 1500 kvadratnih metrov veliki nekdanji Zvezdini proizvodni hali ob šoli je razdeljen na tri etape. Prihodnje leto nameravamo preseliti tkalsko delavnico, leto kasneje pletilj- sko, do konca te petletke, pa urediti še kemijski laboratorij, skladišče in šivalnico. Projekt nam bo pomagala delno uresničiti posebna izobraževalna skupnost za tekstilno usmeritev z denarjem, ki ga tovarne združujejo namensko za nakup šolske opreme, delno pa neposredno tovarne, v katerih se zaposlujejo naši učenci. Točen znesek, koliko bo stala prva etapa, to je ureditev tkalnice, bomo imeli decembra.« Projekt je podprl že zbor združenega dela kranjske skupščine, seveda pa uresničitev ne bo samo stvar kranjskih, niti ne samo gorenjskih tovarn. A šele, ko bo narejen predračun, bomo v šoli lahko pripravili samoupravni sporazum o združevanju denarja in potrkali na njihova vrata. Tekstilni poklici, razen konfekcio-narskega, za katerega imajo vsa leta dovolj učencev, so zelo deficitarni. Največ štipendij podeljujejo Gorenjska predilnica, Tek-stilindus, Rašica, Gorenjska oblačila, Almira, Elkroj, Tovarna pletenin in konfekcije Sežana, Vezenine. H. Jelovčan Foto: G. Šinik Poljanska dolina je imela umne može Pojoči koledar s Kovskega vrha P^Jgič sem bila ta dan že pri Kožuhovih. Le skozi okno sem ahko videla veliko stensko uro. Zagotovo bo prava hiša in •e ura, ki slovi daleč naokrog. Velika je že tako, vsaj 3 me-e meri v višino, kot so pravili, »kvihte« ima pa v kleti. Bo vj J. kd° doma? Gospodarja ni bilo, ne gospodinje, les sta Tai?"la nekje v grapi. K sreči je malo prej prišel iz šole Aleš. n °j je pustil kosilo in se ves posvetil meni. Kako čudovito Posredni so še vedno hribovski otroci... Vjj , e Je stal na stolu, poiskal vitel in vešče, kot je že tolikokrat lahw °^f'*a' °dvu in odprl pri uri vsa vratca in lopute, da bi si uro Več Z vsen strani ogledala. Dve številčnici ima ura: spodnjo, Zp^°\z velikim rožnatim vencem poslikana, kaže ure in minute, ^lernJa, manjša, tudi z ornamenti na obodu, pa dneve in tedne v 20^Cu- Pod številčnicama se je pokazal mehanizem: nič koliko ^ert koles in kolesc, vzvodov, velikih in manjših, v sredini lta* obema mehanizmoma pa valj z drobnimi žebljiči. lajna, na ^diFl Se-zvrsti dvanajst različnih melodij. Eno od njih mi je Aleš rne.navil. Pri straneh so se videle piščali: 71 je vseh, lesenih in teji-e.nmastih. Tudi vse štiri »kvihte« je Aleš spravil iz kleti: naj-cjiTia 1,ma naJ'ažJi Pa 7 kilogramov. Najtežji poganja glasbeno rrje 5lc°> ostali pa mehanizem ure in kolesja, ki skrbe za udarja-Urj. ?^rtink in celih ur. No, to pa še ni vse, kar se premika pri tej Ij^i? o straneh so nalepljene slike Franca Jožefa in njegove žene h) t& e*e ter papeža Leona 13. Kakor mehanizem poganja sem leVQ nihalo s pozlačenima angeloma, tako jim gredo oči zdaj v Sq 0*?daj v desno. Tokrat so mirovale, kajti kakšen teden nazaj Vzef a *oapovedale«. Oče France si bo moral neke nedelje spet Po 1 ^as in pregledati vzvod, ki je odpovedal. Sicer pa ura gre, le Vsern mmut prehiteva na mesec. Okrog leta 1970 jo je po-pr0f °bnovil brat sedanjega gospodarja, pokojni Alojz Debeljak, njo es°r na strojni fakulteti v Ljubljani. Celo leto se j ■ mudil z ^irnj6 h 1880 Je Valentin Debeljak izdelal to uro. Letnico je z ve-r'. kip . e^mi številkami napisal na notranjo stran spodnjih du-r Je lastnoročno naslikal svojo sestro z violino v roki. Vojno^a'e^ naokrog je ura že takrat slovela. Med prvo svetovno Avs<_ri?° avstrijski vojaki spraševali po njej. 100.000 šilingov so vČas,uJCl Ponujali za ta »časomer« ali »pojoči koledar«, kot so uri hov -p- pravib ljudje. A je ni dal. Še eno tako uro je naredil Kožu-me,v Polhov gradeč je bila prodana, h kmetu Sušniku. A njegov najgenialnejši izum je bil prav gotovo »vevnk« .naprava, s katero je žito očistil plev. Z njim je hodil od vasi do vasi, dobival goldinar za mernik, pa se seveda tudi v gostilnah oglašal. Veselo je bilo v njegovi družbi. Denar pa, kot je prišel, je tudi šel, so pravili ljudje. Zraven hiše si je naredil majhno delavnico, po svojih načrtih. Tu se je zaprl in ustvarjal: blagajne, ki jih ni mogel nihče odpreti, lajne, ki jih je delil beračem, harmonike, harmonije, naredil pa je tudi lesen rezkalni stroj, s katerim je naredil mnoge dele za uro, slamoreznico in mlatilnico na paro. Prvi je imel strelovod. Dvakrat je treščilo v hišo, zato ga je napeljal. Tudi lepo je rad imel in zgornjo hišo je poslikal s freskami. Ko je svet dobil elektriko, si je nakupil žarnic in jih namestil po vsej hiši. Žal, takrat še niso mogle zagoreti. 1956. leta, 24 let po njegovi smrti je Kov-ski vrh šele dobil elektriko. Na izumitelja s Kovskega vrha, Valentina Debeljaka, kmeta, mizarja, kovača, urarja in kdo ve kaj še, ki si je znanja nabiral po raznih evropskih deželah, spominja slika, ki so jo domači z vsem spoštovanjem obesili zraven njegovega časomera. Bo imel kdaj naslednika? V vsakem rodu ga je nekaj, to je zagotovo, saj Kožuhova kmetija še danes velja za eno najsodobnejših kmetij v tem koncu doline. Aleš hodi na kovinarsko šolo v Skofjo Loko. Morda se bo tudi on kdaj zaprl v prapradedovo hišico tamle na koncu dvorišča in ustvarjal . . . D. Dolenc Konec tedna v znamenju smučarskih sejmov Dobro bo, čeprav je staro Kranj, 15. novembra — Trije sejmi rabljene in nove smučarske opreme so se končali v nedeljo: v Radovljici, na Kokrici in v Tržiču. Nad obiskom in kupčijami se niso nikjer pritoževali, vendar je bilo v soboto le manj prometa zaradi slabega vremena. Obiskali smo sejma v Radovljici in na Kokrici. Za letos je zanimivo, da oprema -s starostjo izredno hitro zgublja ceno. V Radovljici je bilo treba za leto stare otroške smuči plačati od 15 do 40 tisoč dinarjev, za odrasle pa od 150 do 200 tisoč dinarjev. »Pomanjkanje denarja se že pozna. Marsikdo je prišel in rekel: pet milijonov (starih) imam, več ne, kaj lahko kupim s tem denarjem,« je povedal na sejmu na Kokrici »Nakupovat smo prišli,« je dejal Karol Žemva iz Smo-kuča, zaposlen je v leski Verigi, na radovljiškem sejmu rabljene in nove smučarske opreme. »Radi bi kupili smuči in drsalke ter še kaj koristnega, če bomo videli, za hčerko Jano in sina Draga. Če bo otrokoma všeč, bomo kupili, saj ne morejo biti brez pripomočkov za zimsko veselje.« Veliko povpraševanje po otroški rabljeni, pa tudi novi opremi, ki so jo povsod prodajali, je ena od značilnosti smučarskih sejmov. Največ povpraševanja je po smučeh, čevljih in drsalkah so povedali v Radovljici, ki so sejem prvič priredili v primernejših prostorih, v telovadnici Športnega društva Radovljica. Konfekcija ne gre v promet. Murka namreč prodaja po ugodnih cenah in na obroke novo in se kupci raje odločajo zanjo kot pa za rabljeno. Razmišljamo, so povedali, da prihodnje leto konfekcije ne bi več prodajali. Lani so v Radovljici sprejeli v prodajo 260 kosov opreme, letos pa nad 1000. Tudi nad obiskom se niso pritoževali. Mogoče tudi zaradi tega, ker so bile cene nižje, 15 odstotna provizija pa se je plačevala le od prodanega blaga. Izjemno je bilo tudi povpraševanje po smučarskih vozovnicah za Vogel, Koblo in Za-trnik. Jože Jerončič, ki je prodajal tekaško opremo. Kokriški sejem ima dvojni namen: širšega, prodajnega, in ožjega, društvenega, da se ljudje srečajo, skupno pomagajo in tudi medsebojno zamenjajo opremo. »Največje je povpraševanje po otroški tekaški opremi, po smučeh do 180 centrimetrov. Od 8 do 20 tisoč dinarjev se je gibala cena, za daljše smuči pa okrog 40 tisoč dinarjev. Obiska je bilo sicer dovolj, vendar je bilo lani ponudbe in povpraševanja več. Naš sejem bi kazalo še bolj propagirati.« J. Košnjek Pri Pangercu in Klemenjaku v Srednji Radovni so v torek dobili neoporečno vodo Pobudo je dala zadruga Srednja Radovna, 12. novembra — Majhen korak za občino, a velik za kmeta Zdravka Zupana in Janeza Kunšiča iz Srednje Ra-dovne — tako nekako bi lahko označili torkov dogodek v vasici, ki je skusila vse tegobe druge svetovne vojne, a je bila v povojnem razvoju zapostavljena, na obrobju dogajanj. Le kako naj si drugače razlagamo, da so pri Klemenjaku in pri Pangercu, kot se po domače pravi kmetijama v Srednji Radovni, šele minuli teden dobili neoporečno vodo — za potrebe gospodinjstev in za napajanje 45 glav živine? Vse do torka so jo črpali iz podtalnice — voda je bila oporečna in če je zmanjkalo električnega toka, kar se je tod večkrat zgodilo, so ostali še brez te ali so jo morali črpati na roke. To pa je bilo zamudno in naporno opravilo. Pobudo, da bi do kmetij v Srednji Radovni napeljali vodovod, je dala kmetijska zdruga Bled. Čudno? Niti ne. Zadruga je na tem območju že izboljšala 48 hektarov kmetijskih zemljišč, kmeta oddajata presežke v zadrugo, Kunšič gradi nov hlev, tu se je ohranila (zaradi oddaljenosti do zbiralnice) predelava mleka, kmetiji sta perspektivni, z naslednikom in možnostjo, da razvijeta kmečki turizem kot dopolnilno dejavnost — pa tudi sicer smo se v naši družbi dogovorili, da bomo izdatneje podpirali in pospeševali hribovsko kmetijstvo. Gradnja 1100 metrov dolgega vodovoda je bila tehnično zelo zahtevna, saj je med zajetjem pri napajališču ob stari kolovozni poti, ki vodi na Klek, in kmetijama kar 185 metrov višinske razlike. Delo je oteževal skalnat teren, narediti je bilo treba zbiralnik in razbremenilnik pritiska — in še marsikaj. Delovno akcijo, ki je potekala predvsem v sobotah in nedeljah, bi lahko imenovali tudi »zmaga udarniškega dela«. Največ zaslug za vodovod imajo Maksimilijan Osvald iz blejske zadruge, Janez Povšin, ki je nadzoroval delo, Brane Manevski iz Alpdoma in Zvone Hrastar iz jeseniškega Vodovoda, ki sta objekt tehnično zasnovala, pa kajpak oba kmeta, njuni sosedje in sorodniki. Vodovod je stal vsega 19,1 milijona dinarjev ali nekajkrat manj, kot bi sicer, če bi ga od A do Ž gradila delovna organizacija. Denar so prispevali kmetijska zadruga Bled, območna vodna skupnost za Gorenjsko, kmetijska zemljiška skupnost, samoupravni interesni skupnosti — za pospeševanje pridelave hrane in za varstvo pred požari ter komunalna skupnost. C. Zaplotnik @®ISg3M©IEIIGLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA torek, 17. novembra 1987 V petek podelitev Bloudkovih nagrad in plaket Merila bodo ostrejša Ljubljana, 13. novembra — Leta 1959 je umrl inženir Stanko Bloudek. Njegove vloge v slovanskem športu ni treba posebej opisovati. Tako pomembna je bila, da smo v Sloveniji začeli leta 1965 podeljevati Bloudkove nagrade in plakete najzaslužnejšim športnikom in telesnokulturnim delavcem. Letos bodo visoka priznanja podelili že triindvajsetič. Slovesna prireditev bo v petek, 20. nobembra ob 18 uri, v Nazarjih, prireditev pa organizira telesnokulturna skupnost mo^ir«ke občine. Podeljenih bo 7 nagrad, od lega šest posameznikom in eno telesnokulturni organizaciji, in 17 plaket, od tega 15 posameznih in dve skupinski. Doslej je bilo že podeljenih 138 nagrad in 509 plaket. Edini občini v Sloveniji, kjer še ni bilo nagrajenca, sta le še Idrija in Šentjur pri Celju. Predstavniki odbora za podeljevanje prizanja Stanka Bloudka pri teles-r.okulturni skupnosti Slovenije so povedali, da so morah letos izbirati med 76 predlogi, od katerih jih je bilo kar 37 za nagrade. Izbira, imena bodo javnosti znana v petek, zato ni bila lahka, saj vedno več ljudi in organizacija predlaga nagrade, manj pa plakete, čeprav je teh več. Odbor je tudi zaradi le . da bi te nagrade obdržale svojo vrednost, sklenil zaostriti merila in zmanjšati število nagrad. Letos jih je samo sedem. To pomeni, da bi nagrade dobili res najzaslužnejši, enako pa tudi plakete. Več pozornosti bo treba nameniti tudi kandidatom, ki so bili predlagani, pa niso uspeli, bi pa nagrado ali priznanje zaslužili. Nanje ne bi smeli pozabljati, ampak je dovolj samo sporočiti, da njihovo kandidaturo pač obnavljajo. Ker predlagatelji tega ne store, se marsikatero zaslužno ime zgubi, to pa je krivično in škodljivo. J. Košnjek Končano tekmovanje v gorenjski in območni slovenski ligi Naklo šesto, Jesenice devete Naklo, 13. novembra — Jesenski prvak v zahodni območni slovenski ; i 'gometni ligi so Medvode, ki so bile le enkrat poražene. Naklo je kljub nekoliko slabšemu začetku osvojilo 50 odstotni izkupiček in pristalo na zelo solidnem šestem mestu, ker je v štiriletnem nastopanju v tej ligi najboljša jesenska uvrstitev. Obramba s kapetanom B. Knžajem in vratarjem Fuk-smn je bila boljši del moštva, učinkovitejši pa je bil tudi napad. Cotman je Lit najboljši strelec s petimi goli. Moštvo, ki ga uspešno vodita Zupan in Vo-. ' r, je bila tudi v tej sezoni doma poražena z Medvodami, že četrtič zapo-red pa je zmagalo v Sežani, omembe vredna pa je tudi visoka zmaga proti Sodi s 4:1 Će spomladi v ekipi ne bo večjih sprememb, čeprav bo spo-inski razpored igranja nekoliko težji, obstajajo možnosti za izboljša- > >,slej najboljše uvrstitve — sedmo mesto v sezoni 1986/1987. Po dveh letih so se v to ligo ponovno uvrstile tudi Jesenice. Moštvu se pozn j, Ja jo jo je pred začetkom zapustil najboljši strelec Pihler (odšel je k ^riglavu), odšel pa je tudi kapetan Ibrahimovič. K porazoma na zadnjih dveh gostovanjih v Piranu in Novem mestu so veliko pripomogli tudi sodniki Ker imata zadnjeuvrščeni ekipi na lestvici le točko zaostanka, čaka Jeseničane spomladi težak boj za obstanek. Upajmo, da bo trenerju Kovačiču in igralcem to uspelo. In še vrstni red po jesenskem delu: 1. Medvode 16, 2. Svoboda 16, 3. Stol 15,4. Elan 13,5. Slavija 11, 6. Naklo 11, 7. Postojna 10, 8. Primorje 10, 9. Jesenice 8, 10. Solinar 8, 11. Tabor Jadran 7 in 12. Jadran Lama 7. *> D. Jošt Bitnje jesenski prvak Kranj, 13. novembra — Nepopolna reorganizaicja in težave s sodniki niso preprečili uspešne izvedbe tekmovanja. Čeprav zadnje kolo ni bilo popolno, so Bitnje prvak. Nogometna zveza Slovenije je reorganizirala tekmovanja na občinski ravni. Gorenjcem to ni povsem uspelo, vseeno pa je zaživela enotna gorenjska nogometna liga, v katero so se vključili tudi Šenčur, Bmof in Bitnje iz občinske nogometne zveze Kranj, Na nekaterih tekmah , t bil prikazan zelo soliden nogomet. Večina klubov ima velik izbor igralcev, kar blaži nihanja v formi, z izjemo Kondorja, ki ni vedno uspel zbrati 11 igralcev. Predsednik izvršilnega odbora medobčinske nogometne zveze za Gorenjsko Janez Krajnik sodi, da se je z vključitvijo teh klubov v tekmovanje kakovost dvignila, boljši pa je tudi odziv navijačev. Prav ti so veliko pomagali, seveda ob dobri igri in borbenosti, da so Bitnje jesenski prvak. Več težav je bilo s sojenjem. Znanje sodnikov ni zadovoljivo, pa tudi premalo jih je. Zaradi odsotnosti sodnikov tekma enajstega kola med Alple-som iji LTH ni bila odigrana. Pomanjakanje sodnikov je tudi zaradi tega, ker sodniki iz kranjske občine ne sodijo te lige. Reogranizacija ne more biti opravičilo za gorenjska nesoglasja v nogometu. To največ škoduje igri sami. Vrstni red po 11. kolih: 1. Bitnje 16 (tekma manj), 2. Lesce 14, 3. Alples 13 (tekma manj), 4. Bohinj 12, 5. Tržič 12,6. LTH 11 (tekma manj), 7. Britof 9 (tekma manj), 8. Polet 6 (tekma manj), 9. Šenčur 6, 10. Alpina 5 (tekma manj) in 11. Kondor brez točke. B. Nastran Četrta akcija Podarim Dobim Kar 7.284 nagrad in sedem žrebanj Ljubljana, 15. november — Prodaja darilnih razglednic v četrti akciji »Podarim — dobim« v korist vrhunskega smučanja se bo začela 16. novembra. Prvo od sedmih žrebanj pa bo na Silvesirovo na TV sporedu. Nato jih bo še šest. četrta akcija bo po ponudbi krepko presegla vse dosedanje tri. Darilna nagradna akcija Podarim—dobim je najpomembnejši vir financiranja jugoslovanskih smučarskih reprezentanc ln selekcij. Temelji na množični podpori Slovencev, slovenskih časnikov, televizije in radia ter tržnem sodelovanja temu naklonjenega gospodarstva. Nobenega dvoma ni, da so veliki tekmovalni uspehi v sezonah 1984—85, 1985—86 in 1986—87 pogojeni z materialnimi učinki akcije Podarim—dobim. V>rei teh akcij ne bi bilo mogoče zagotoviti ustreznih pogojev za vrhunske dosežke. Če pogledamo prodajo darilnih kartic, potem že presega število prebivalstva. V letu i984 85 je bilo prodanih 814.000 razglednic, v naslednji sezoni 1,419.980 in v lanski 2,280.571 darilnih razglednic. Propagandna akcija Podarim —dobim k* medijski dogodek leta. Od novembra do konca marca je prevladujoča in tudi najbolj odzivna propaganda v Sloveniji. Izjemen interes, priljubljenost in odzivnost akcije omogoča udeleženim delovnim organizacijam zelo učinkovito ir ekskluzivno tržno komuniciranje. Akcija, ki je v središču pozornosti in simpatij slovenske javnosti, predstavlja izdelke in storitve, ■ katerimi delovne organizacije sodelujejo v nagradnem fondu na svojevrsten in pre-. ;rj«ni učinkovit način. Letos bo na voljo 7.284 nagrad v sedmih žrebanjih. Prvo bo na Silve-t>ovo na TV programu. Novost je tudi to. da so za to žrebanje na voljo novoletne voščilnice. Će boste z njim voščili srečo za novo leto prijateljem in znancem, bodo le-ti na tej darilni kartici lahko obkrožili odgovore na vprašanja. Tudi boben, ki je tako velik kot št^dentovska sobica, je v tej četrti akciji novost. Sedem žrebanj bo. Prvo na Silvestrovo, zadnje, sedmo oz. ve-■ ki finale pa bo 20. marca. Cena letošnje darilne razglednice je 1.250 dinarjev, na njej pa je sedem vpiašanj. Nagrad je 7.284 v vrednosti sto starih milj ard. Ze vnaprej obeta četrta akcija nekaj rekordov Med glavnimi dobitki sta tokrat dve hiši, per osebnih avtomobilov, počitniška prikolica, jadrnica, ^aisonjera v Stinici ob morju. 100 arov vinograda in seveda celo pravi lipicanec, da drugih nagrad niti ne omenimo. Akcija Podarim—dobim je že dosegla tak uspeh, da brez nje ne bi bilo vrhunskega smučanja. V lanski akciji je bilo v blagajni smučarske zveze 82 starih miljard. Dari.ne razglednice ak rije Podarim—dobim je v tretji akciji kupilo kar 77 odstotkov prebivalstva •Slovenije. Veliko je bilo takih, ki so jih kupili po pet ali več. Prepričani smo, Ua bo v četrti akcij; udeležba od prodanih darilnih razglednic še obsežnejša Kot v preteklosti. D. Humer Z našimi smučarskimi reprezentanti pred olimpijsko sezono Smeli načrti za sezono Bled, |5. november — Igrišče Golfa in njegova restavracija sta v soboto gostila naše smučarske reprezentance. Le smučarskih skakalcev, članov, ki so na treningu na Norveškem ni bilo. Ostali so dobili novo opremo za olimpijsko smučarsko sezono. Elegantni bodo kot vedno doslej. Tudi načrti za to sezono so smeli. Načrti za to sezono v vseh smučarskih panogah so smeli, vendar je treba računati tudi na razočaranja. Ni več daleč dan, ko se bodo v svetovni seriji letos prvič pomerili alpinci v Sestrie-resu. Takoj za njimi bodo šli na tekme smučarski skakalci, nato tekači, biatlonci in smučarski akrobati. V hotelu Golf kluba na Bledu so se srečali v soboto, ko so vsi, razen članske reprezentance smučarskih skakalcev, ki so na pripravah na Norveškem, predstavili tudi svoje načrte. Tako kot vsa leta doslej bodo tudi v tej sezoni elegantno oblečeni. Od oblačil do smučarske opreme in smuči. Še bolj elegantni bodo šli na olimpijske igre v Calgarv. Za to bo poskrbel M klub iz Titovega Velenja. Najprej naj zapišemo, da je jugoslovanski smučarski sklad dobil novega pokrovitelja. Pred- Mateja Svet, Grega Grilc in Katja Les jak v pogovoru o novi sezoni. Skupni zmagovalec svetovnega pokala v slalomu in številka ena na FIS lestvici Bojan Križaj tokrat premišljuje. sednik jugoslovanskega smučarskega sklada Egon Condradi in predstavnik Smelta Milan Ster-ban sta podpisala samoupravni sporazum o generalnem pokroviteljstvu. Smelt iz Ljubljane bo tako eno leto glavni sponzor našega smučarskega sklada. Pred podpisom so naši tekmovalci in tekmovalke vseh reprezentanc prikazali oblačila za smučanje in prosti čas. Ne samo na smučeh Elana, temveč tudi v oblačilih M kluba, Topra, Yasse, Kor-sa, Laboda, Elesseja, Silvya, Rašice, Alpine, Univerzala, Novo-teksa, Slovenijašporta. Vse je še najbolj zanimalo, kakšne so bile priprave in kaj se lahko pričakuje v novi smučarski sezoni. Vsi trenerji in oba direktorja, Tone Vogrinec in Lojze Gorjanc, smelo gledajo v to sezono. Bili so enotni v mislih, da lahko pričakujemo uspehe, a ne smemo obupavati, če jih vedno ne bo. Vedno je treba iskati nove prijeme za priprave. Le novi prijemi so pogoj za uspehe. Tone Vogrinec je govoril o dobrih načrtih, da bi že končno do- Smučarski reprezentant Ivo Čarman Skozi šivankino uho v reprezentanco Bled, 15. november — Naša smučarska tekaška reprezentanca je izbrana. Imajo smele načrte za to sezono. Čimbolj se hočejo približati svetovnemu tekaškem vrhu. Treba bo doseči prvo točko v svetovnem pokalu. Med tekmovalci bo tudi član STK Triglav iz Kranja, osemindvajsetletni Ivo Čarman, ki je v reprezentanco prišel tako rekoč skozi šivankino uho. Čeprav si že deset let smučarski tekaški reprezentant, se moraš vedno oprijeti načrtnega treninga, da si dobro pripravljen za obstanek med najboljšimi, med tistimi, ki predstavljajo Jugoslavijo v svetu. Tak je tudi osemindvajsetletni tekač STK Triglav iz Kranja, Ivo Čarman. Ivo Čarman je v tej sezoni v reprezentanco prišel tako rekoč skozi šivankino uho. Kot smučarski tekač je pri Triglavu Ivo Čarman začel trenirati pred enajstimi leti. In že drugo sezono je prišel v reprezentanco in ji ostal zvest do danes. »Začel sem pred enajstimi leti in že drugo sezono sem prišel v reprezentanco. V teh reprezentančnih letih sem bil članski in mladinski balkanski prvak. Bil skupni zmagovalec v APO pokalu. Dvakrat sem bil udeleženec zimskih olimpijskih iger in dvakrat kot član in mladinec udeleženec svetovnih prvenstev Na naših državnih prvenstvih sem bil enajstkrat državni prvak, imam veliko mednarodnih uspehov na močnih madnarodni tekmah. V svetovnem pokalu sem bil najboljši šestindvajseti na Vitoši v Bolgariji. Lahko samo rečem: starci se ne damo. Sem res naš najstarejši reprezentant v smučarskem teku. V reprezentanco sem se vključil šele po dobro opravljenih testih. Če pri teh ne bi šlo tako dobro, potem bi se moral dokazovati še na prvih domačih in mednarodnih tekih, kjer bi moral doseči dobre uvrstitve in čimmanjši zaostanek za najboljšimi. Cilj letošnje sezone je, da se na tekmah v svetovnem pokalu čimbolj približamo točkam v tem pokalu. To bo hkrati tudi odskočna deska za odhod na mojo tretjo olimpijado. Naj povem še to, da bom smučarskemu teku ostal zvest še nekaj sezon.« D. Humer Iskra Železniki novi član Škofja loka, 12. novebra — Končano je škofjeloško sindikalno tekmovanje v namiznem tenisu.Tekmovale so ekipe iz 13 osnovnih sindikalnih organizacij. Boj za zmago je bil do konca negotov, saj so imeli Zdravstveni dom, skupščina občine in Center slepih enako število zmag. Zaradi boljše razlike v setih je zmagal Zdravstveni dom. Začelo se je tudi tekmovanje v gorenjski namiznotcniški ligi. Tik pred začetkom je sodelovanje odpovedal Kranjski Triglav. Na njegovo mesto je vskočila Iskra iz Železnikov. Dvoboj Križe surova je bil preložen, v drugih pa je Gumar premagal Iskra z 8:2, Jesenice Ljubno z 10:0 in Sava Kondor LTH z 8:2. J. S. Dva naša odlična slalo.nista Rok Petrovič in Grega Benedik v novi opremi za to sezono. Mojca Dežman in Mateja Svet bili nove smučarske poligone na Golteh, Velenju, Kranjski gori, ki bodo utrjeni z umetnim snegom. Novost v tej sezoni bo tudi poligon na snegu na Krvavcu in dobrodošla bo prava smuk proga na Kobli, ki jo doslej v Sloveniji še nismo imeli. Ta proga bo primerna za vadbo hitrosti v posameznih disciplinah. Umetne proge naj bi bile tudi v Guncljah, Ravnah in še kje. Priprave za to sezono so bile kljub zamudi take, kot je treba in za Calgarv načrtujejo res dobre uvrstitve. Prav tu pa se je zataknilo. Naš olimpijski komite ima mačehovski odnos do našega smučanja. Čeprav sta bili v Kanadi dve delegaciji, se ni naredilo nič. Vendar direktor Tone Vogrinec je v Kanadi le pridobil smučišča za trening pred olimpijado. Našim smučarjem so šli na roko prav naši rojaki v Calgarvju. V središču mesta do dobili streho nad glavo in tu bo jugoslovanska »smučarska hiša.« Smučarski tekač in reprezentant Matej Kordež v tekaškem dresu Adidasa. • Bojan Križaj: »Zadovoljen bom, če bom v letošnji sezoni spet pri vrhu v slalomu. Ne bom razočaran, če bom tudi tretji v tekmah svetovnega pokala. Naj" večje veselje bi mi bilo, da bi v Calgarvju končno uspeh dobiti olimpijsko kolajno. Naša ekipa slalomistov je izredna. Grega Benedik, Rok Petrovič in jaz smo enakovredni, smo izenačeni pri hitrosti. Ne znam razložiti, kako bi bilo, če bi ponovil lanske uvrstitve.« • Mateja Svet: »Težko je reči, kaj mi bo prinesla letošnja sozona. Vedno sem tarča občinstva. Hočete od mene tisto, kar tudi sama pričakujem. Veste, da imamo priprave take, da moramo tudi ženske uspeti. Več se sedaj ne da povedati. Hvala vam na zaupanje.« D. Humer Foto: F. perdan Ligaški izidi HOKEJ NA LEDU — Mladinska reprezentanca Jugoslavije je dvakrat gostila vrstnike Madžarske. V prvi tekmi na Bledu so Jugoslovani podlegli Madžarom, v drugi pa so v Ljubljani naši visoko premagali Madžare in jim tako vrnili dolg z Bleda. V prvi zvezni hokejski ligi je tekmovalna komisija izključila iz državnega prvenstva Makoteks iz Skopja. Skopjanci namreč niso odigrali dveh srečanj" zadnjem kolu prvega dela prvenstva je Kranjska gora Gorenjka pri' čakovano izgubila s Kompas Olimpijo, Bosna pa je brez boja predala srečanje z Jeseničani. V slovenski ligi so odigrali drugo kolo. Tri; glav je doma gostil Maribor in tekmo izgubil. Doma so izgubili tudi Blejčani z mladimi hokejisti Kompas Olimpije. Izidi: Jugoslavija : Madžarska 4 : 5, Jugoslavija Madžarska Ug 1, Kompas Olimpija : Kranjska gora Gorenjka 8 : 4, Triglav : Maribor 7 : 9, Bled : Kompas Olimpija mladi 5 : 12. Že včeraj r,o Jeseničani v drugem delu doma igrali s Crveno zvezdo. NOGOMET — Končan je jesenski del v članski republiški nogometni ligi. Triglav je gostoval v Novi Gorici in se vrnil s točko v igriz Vozili. Jesenski prvak je Ljubljana. Izidi: Vozila : Triglav 1 : 1 KOŠARKA — V drugi zvezni ženski košarkarski ligi so velik uspeh dosegle igralke Save Commerta. Iz Zagreba so se vrnile z zmago proti igralkam Novega Zagreba. V ženski republiški ligi je ži* rovški Kladivar doma premagal Jeseničanke. Odeja iz Loke pa je v dvorani Poden izgubila z Metalservisom Pomurjem. V moški republiški ligi je Triglav doma gostil Mineral Slovan. Po ogorčeni igri je Triglav doživel ooraz. Izidi: Nov i Zagreb Sava Commerce 64 : 68 (26:33). Kladivar : i* semce 76 : 7o (rt6:6»i 33:39), Odeja : Metalservis Pomurje 63 : 65 (33:29), Triglav : Mineral Slovan 74 ; 86 (41:47). ROKOMET - V moški republiški ligi je Termopol v Trbovljah zmagal. V ženski ligi je Alples v Ljubljani Olimpiji odvzel točko. Kranj Duplja pa so biie boljše v igri s Palomo. ' n Izidi: Rudar STT : "ermopol 21 : 22 (8:9), Olimpija : Alples 20 : 2U (11:0), Palama : Kranj Duplje 21 : 30 (9:16). ODBOIK \ — V mcški drugi ligi je Bled doma nepričakovano gubil z Jedinstvom Interplet, ženska vrsta Bled pa je dobila srečanj z Novo Gorico in z Dubrovnikom. V moški republiški ligi Triglav do^ ma ni imel sroče s Fužinarjem, Triglavanke pa ne s Kočevkarni- « Izidi: Blei . Jedinstvo Interplet 0 : 3, Bled : Nova Gorica 3 « ' Bled : Dubrovnik 3 . 0, Triglav : Fužinar 3 : 0, Triglav : Kočevje 2 : D- H- torb 17, novem i ra 1987 9. STRAN (M^IMIES Kraje na njivah, v sadovnjakih, na pašnikih... rolie ni tržnica K^ni, 12. novembra - Zapis o največjih jezerskih ovčerejah, Milenku Jaku Senku (Glas, 10. nov. 1987), ki že od konca junija pogrešata dvajset l ^nih približno dva milijona dinarjev, je bil povod za obširnejše razmislj H10 se nekateri mimo zakona (in sindikalnih priporočil) oskrbujejo z ozi ,- P»sali smo - nekateri, v resnici pa je takšnih in njim podobnih kot so nmpovetoh ^etje in tisti, ki delajo v kmetijstvu, iz leta v leto vec. Nic posebnega, ™™™™*»-Hrana postaja vse večji izdatek v družinskem proračunu m bo, kot kaze, ob.nadalj-»*m zategovanju pasu, ki ga obljublja zvezna vlada, se večji, višji. KrastiMjo^"™ *bom, ob luninem siju v tovarni brez ograje, kot nekateri radi imenujejo polja, pa Jagodicu in odraslih ovc, anje o tem, ozimnico. Za- 1 ni posebno tvegano in zahtevno opravilo Na udaru so zlasti njive ob stranskih pori' v bližini gozdo" in večjih stanovanjskih nik kQt Je- na primer, tudi kranjska Pla-n a- 'Pri nas smo se že navadili na to, da nek1 .Vsak° let0 skrivnostno izgine s polja , Raj krompirja, solate, fižola, paradižnika, ca^Js.*1} kaJ drugega,« je povedala kmeti - '? Cirč, ki se ubada predvsem s pridelo-pn-Jein. m prodajo zelenjave. »Da bi krajo težlf^' Se mi zdi nesmiselno, ker bi jo zelo ko dokazali, a tudi sicer ne bi ničesar done ' satovi so največkrat na delu v večer- jn mraku, zgodaj zjutraj ali nočeh, ko je sem *Una in se dobro vidi^ ene8a jd nJin Pa m zalotila na njivi tudi sredi belega dne.«< »Kaj sitnariš, saj je vse aaše!« V Cirčah smo slišali še za nekaj zanimi-Zrn f/^erov- Enemu od kmetov so skušali n0_a mti gajbice, polne krompirja, izpred n;: : Ro je bil s kombajnom na enem koncu sta se na drugem z avtomobilom ustani možaka, izstopila in — meni nič, tebi ti . začela nakladati gajbice. Ena od kme-iz Cirč bi jo kmalu staknila po nosu, ker je S i la. za kradljivcem in ga opozorila, da ttar* ^ava nJena in naJ J° vrne. »Kaj sit-In • Sa^ }e vse naše!« jo je osorno zavrnil. odou tretJi primer: pobiralci krompirja so j Poldne odšli na kosilo, na polju pa sta osta-k 8°sPodarjeva sinova, da bi varovala st^mPir pred tatovi. Verjeli ali ne: le težko ^ga obvarovala. jjphani pridelovalci krompirja Franc Faj-fj: ^.»z Cirč nam je takole razlagal: »Lju-Ji ki pridejo peš ali se pripeljejo s kole-ko-i ne Dodo veliko odnesli — morebiti za Jsdo ali še to ne. Veliko nevarnejši so tisti, ^ Pripeljejo z avtomobilom.« ljudje so grdo navajeni Na družbenih posestvih se srečujejo z ^hmi in velikimi krajami. Da jim ljudje vsako leto izkopljejo nekaj (vrst) krompirja, jih ne preseneča več. Ugotavljajo, da niso med tatovi le ljudje, ki poskušajo poceni priti do ozimnice, temveč tudi kmetje, ki si želijo na nezakonit način in na rovaš družbenega sektorja povečati zimsko zalogo krme. »Že večkrat se nam je primerilo, da nam je kdo z nakladalko pobral seno, ki je bilo na ograbku,« so povedali v KŽK-jevi temeljni organizaciji Kmetijstvo. »Po žetvi je na udaru slama, poleti semenski krompir, jeseni predvsem koruza za siliranje in za zrnje... Ljudje so grdo navajeni. Se ko so naši delavci na njivi, pobirajo pridelke. To se jim zdi samoumevno. Da bi nas vsaj vprašali! Že prihodnje leto bomo nadzor poostrili in tudi dosledneje ukrepali. Letos smo tri ovadili miličnikom, lahko pa bi jih še več, vendar jih nismo, ker je krajo težko dokazati.« Grabežljive roke hujše od žičnate ograje KŽK-jev sadovnjak Resje pri P od vinu je ograjen, toda to še ne pomeni, da so sadna drevesa in sadeži varni pred tatinskimi rokami. Nasprotno: Tine Benedičič, ki že vrsto let vodi delo v sadnem nasadu, ugotavlja, da se kraje in goljufije stopnjujejo z našimi gospodarskimi in družbenimi težavami. »Če bo šlo tako naprej, bomo primorani med sezono zaposliti varnostnika, ki bo vsaj ponoči bedel nad sadnim nasadom,« je dejal. Po tem, kar smo še slišali od priznanega sadjarja, je mogoče sklepati, da predstavljajo goljufi in tatovi za sadno drevje in sadeže večjo nevarnost kot voluharji in drugi škodljivci. Nekateri kupci pridejo po sadje s slabimi na pol razpadlimi gajbicami, in jih nato zamenjajo z boljšimi; spet drugi naložijo več sadja, kot so ga bili plačali; najdrznejši pa preplezajo ograjo ali jo prereže-jo s škarjami, si napolnijo gajbice ali vreče in jo popihajo. Na tak ali drugačen način je letos zginilo nekaj ton sadja; še bolj kot to Primer je iz Zgornjih Bitenj: kjer so prazne late, je bil še pred nedavnim fižol, vendar ga je ponoči nekdo naložil na tovornjak in odpeljal. — Foto: F. Perdan pa sadjarje jezi, da pred grabežljivimi rokami ni varen niti poskusni nasad s sadikami, starimi od enega do treh let. Lani so jih tatovi odnesli 35 do 40, letos za zdaj šele deset, vendar sezona še ni končana. So se telice pogreznile v tla? Ko smo letos poleti brali o kraji živine na bosanskih planinah, niti slutili nismo, da se kaj takega dogaja tudi na Gorenjskem. S takšno (slabo) novico nas je presenetil Maksimiljan Osvald, direktor blejske kmetijske zadruge. Letos jim je na planinah, kjer že vrsto let pasejo živino, zmanjkalo pet telic — tri na planini Kranjska dolina ter po ena na Selški in Belski planini. Kam so izginile, ne vedo. Da bi se pobile, ni verjetno, ker je pašnik, to velja predvsem za tistega v Kranjski dolini, preveč položen. In ker tudi v čudeže nihče ne verjame (da bi se enostavno pogreznile v tla), je mogoče sklepati, da jih je nekdo ukradel — naložil na tovornjak in odpeljal. Cesta je blizu... C. Zaplotnik ^ometna vzgoja v AMD Kranj Kje in kako varno čez cesto v^1}i» 12. novembra — Avto moto društvo Kranj, vodstvo osno-i> sole Simona Jenka in Splošna ter Prometna postaja milice p^k 1 so v začetku tega tedna učencem prvih in tretjih razredov Pra '?a'' semaforizirana križišča in jih poučili, kako se je treba začetku tega tedna učencem prvih in tretjih razredov emaforizirana križišča in jih poučili, kako se je i lno vesti v takšnih križiščih in kako prečkamo cesto. Ak( v tcija ni bila nobena no-JJjt. saj Avto moto društvo že ukaj let tesno sodeluje s j/^jskimi osemletkami na cp7°fcju vzgoje, varnosti v *stnem prometu. »Letos, v ^etku šolskega leta 1987/88, o tej akciji, ki smo jo to-2*» Pripravili skupaj z vod-5? osnovne šole Simona *n*a in Splošno ter Promet-sti,Postajo milice Kranj, obve-1 vse kranjske osemletke,« j Povedal tajnik Avto moto ^stva Kranj Pavei Smitek. s°lo Simona Jenka pa sploh zelo dobro sodelujemo, saj smo na primer na tej šoli že imeli pred mesecem dni tudi predavanja o cestnem prometu za starše.« Iz centralne in vseh podružničnih šol osemletke Simona Jenka so si tokrat ogledali semaforizirana krjžišča učenci prvih in tretjih razredov. Za prve razrede so se odločili, ker so letos začeli obiskovati šole, za tretje pa zato, ker bodo učenci teh razredov po programu opravljali kolesarske izpi- lo^jjgovorno ravnanje s prometnimi znaki — Prevrnjeni, po-ces*i|rn': popacani in drugače poškodovani znaki ob naših 12 p*^ n>so nobena redkost. Slik s podobnimi motivi, kot je ta kar °~Drezij, bi lahko posneli na pretek po gorenjskih krajih, Osy ?°kazuje neprimerno raven naše kulture in varnostne sprQSc.enosu- Ali se neznani storilci takih dejanj, ki bi lahko ^ved*1'' ^ezmerno energijo pri koristnejših opravilih, res ne k*te °-v°ine škode svojega početja? Ne gre le za denar, jjfe. 8ft primanjkuje že za redno vzdrževanje cest, ampak ***«tii»^fm 28 Posredno ogrožanje varnosti udeležencev v pro-k0 J4* ^saj na slednje bi morali pomisliti, preden položijo ro-**iia^ ^^rega od znakov; posebej to velja za znake, ki opo-a**Jl0, VOznike na previdnost zaradi otrok v bližini šol. — ^jedilo in slika: S. Saje Učence prvih in tretjih razredov šole Primskovo je v torek vozil Al-petourov voznik avtobusa Franc Pogačnik s Podblice. Učence sta spremljali učiteljici Irena Cilenšek in Zvezdana Perko, o tem, kako in kje varno prečkati cesto v semaforiziranih križiščih, pa so razlagali Ivan Dragoš s Splošne in Ljubo Zaje s Prometne milice ter Pavel Šmitek iz AMD Krani. te. V akcijo, ki je trajala od ponedeljka do srede, je bilo vključenih okrog 400 učencev iz centralne in podružničnih šol Simona Jenka. »To pa ni edina akcija, ki je v programu komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri Avto moto društvu Kranj,« pravi predsednik te komisije Miro Hočevar. »Ob koncu minulega šolskega leta smo imeli na šestih šolah predavanja s starši, tekmovanja v znanju prometnih predpisov, tri tečaje za kolesa z motorjem za učence, posebna predavanja za učence, organizirali pa smo tudi pregled in popravilo koles. Tako je do zdaj v različnih letošnjih akcijah sodelovalo blizu 1500 staršev in učencev. Akcije za pregled in popravilo koles se je na primer udeležilo 248 učencev, popravili pa smo jih 40.« Zdaj pa se v Komisiji pripr-valjajo še na eno akcijo jDziro-ma prireditev. Vsako leto ob »V AMD Kranj nas vsako leto skrbi zima,« pravi Pavel Šmitek. »Pločniki največkrat niso očiščeni, cestišča pa ozka. Hkrati prosimo vse starše, da zdaj, ko so noči dolge, učenci in tudi starejši zvečer in zjutraj nosijo kresničke. Učenci od tretjega razreda naprej se lahko včlanijo tudi v podmladek AMD Kranj. Poleg brezplačne vzgoje bodo kasneje lahko brezplačno opravljali tudi izpit za kolo z motorjem.« dnevu JLA namreč organizirajo poseben kviz za ekipe kranjskih srednjih šol in ekipe JLA. Na tej prireditvi, kjer najboljše tudi nagradijo, srednješolci in vojaki odgovarjajo na vprašanja iz poznavanja cestno prometnih predpisov in dogajanj med NOB na Gorenjskem. A. Žalar KLICAJ ZA VARNOST V megli dvakrat previdno Črka zakona predpisuje, da morajo vozniki prilagoditi način in hitrost vožnje tudi razmeram na cestišču. Jeseni je gotovo dovolj razlogov, da morajo biti vozniki posebno previdni, saj so vozne razmere v marsičem drugačne kot poleti. Prvi jesenski sovražnik voznik je megla. Za vožnjo v njej velja nekaj osnovnih pravil. V megli je treba tudi podnevi prižgati luči, vendar ne samo pozicijskih, ampak kar zasenčene, ali pa meglenke, če jih vozilo ima. Zaradi prižganih luči voznik sicer ne bo bolje videl, a bodo njegovo vozilo prej opazili drugi udeleženci v prometu. Zaradi slabše vidljivosti morajo vozniki podaljšati varnostno razdaljo med vozili; to posebej velja za vožnjo v koloni, saj lahko pride do verižnega trčenja, če eden od voznikov na hitro zavre. Pomembno je tudi, da voznik ne vozi prehitro, zlasti po neznani cesti, saj lahko v istem hipu past zagleda in zdrvi vanjo. Najvažnejše pa je, da je dvakrat previden pri prehitevanju. Zanj naj se odloči samo, če ni megla pre-gosta. Pozornost mora voznik usmeriti tudi na spolzko'cestišče. Če je hitrost na mokri cesti prevelika, ob zaviranju ne pomagajo niti najboljše gume. Nevarna past so v dežju vaške ceste, če je na asfaltu zvožena zemlja. Posebno previden pa mora postati voznik v dneh, ko se zaradi padca temperature pojavi zmrzal; v senci in na mostovih preseneti celo podnevi. S. Saje Smrt kosi z velikimi zamahi Kranj, 15. novembra — Napovedi o povečanju prometnih nesreč so se na žalost uresničile. Na gorenjskih cestah se je v tričetrt leta pripetilo že 397 prometnih nesreč, kar petino več kot lani v tem času. Posledice so strahotne: do danes že 51 mrtvih (več kot lani vse leto), 212 hudo in 337 laže ranjenih. Cestni mori ni in ni videti konca. Če je zmanjševanje prometnih nezgod v začetku tega desetletja že dajalo upanje, da postajamo prometno varnejša dežela, potem se je zadnji dve leti to upanje do kraja izjalovilo. Letos je prometnih nesreč kar za petino več kot lani v devetih mesecih, pa tudi posledice so hujše. 51 mrtvih na gorenjskih cestah v tri četrt leta je porušilo celo lanski neslavni rekord, 32 smrtnih žrtev. Pa to najbrž še ni vse, saj nas do konca leta čaka še poldrugi kritični mesec. Najbolj žalostna je ugotovitev, da so v prometu najbolj ogroženi mladi med 14. in 18. letom, za njimi pa otroci od 7. do 14.leta. V prometnih nesrečah na Gorenjskem je izgubilo življenje šest mladoletnikov in otrok, ranjenih pa pa je bilo 141. Ob 51 mrtvih, 212 hudo in 337 laže ranjenih v 397 nesrečah na Gorenjskem je to seveda veliko. Med povzročitelji prometnih nezgod je še vedno na prvem mestu neprimerna hitrost, neprimerna večini naših cest, ki so daleč za evropskimi, pa tudi večini avtomobilov, s katerimi se vozimo po njih. Na drugem mestu sta napačna stran in smer vožnje, na tretjem pa izsiljevanje prednosti. Tretjina smrtnih nesreč na Gorenjskem se je pripetila, na magistralnih cestah, ravno toliko na regionalnih, nekaj manj pa na lokalnih in na avtocesti. V nesrečah, ki so se dogodile v naselju, je umrlo 15 ljudi, na odprti cesti pa 23, medtem ko je ranjenih v nesrečah, ki se zgode v naseljih, še enkrat več kot v tistih, ki se pripetijo zunaj naselij. Tako so tudi hude rane značilne za ponesrečence na lokalnih cestah, kar polovica jih je, na regionalnih pa le kaka petina. Med povzročitelji nesreč prednjačijo vozniki osebnih avtomobilov, takoj za njimi pa so mopedisti. Ti so letos v tričetrt leta povzročili 55 prometnih nesreč. Med slednjimi je tudi veliko žrtev, večinoma mladih. Ugotavljajo tudi, da se mladi motoristi in mopedisti večinoma ne zavarujejo s čelado, kadar gredo na vožnjo, zato so tudi takšne posledice. D. Ž. NESREČE Na prehodu podrl pešca Jesenice, 14. novembra — Pri glavni železniški postaji na Jesenicah je 25-letni voznik osebnega avtomobila Predrag Stokuča iz Beograda, ki začasno stanuje na Jesenicah, podrl pešca. Miran Podhraški, star 32 let, z Jesenic, je prečkal cesto na prehodu za pešce, tedaj pa ga je podrl Stokučev avto, ki je prehitro pripeljal od postaje milice proti bolnišnici. Pešec je bil v nesreči laže ranjen. S tovornjakom podrl semafor Kranj, 15. novembra — Ob dveh ponoči je voznik tovornjaka, 35-letni Sakib Mušič iz Kranja, peljal skozi semafori-zirano križišče pri Iskri. Ker je bil najbrž pod vplivom alkohola, je namesto na cesto proti Laboram zavil na zelenico in tam podrl Pupinov stožec, na katerem je prometni znak, za njim pa še semafor in drog javne razsvetljave. Potem ko je napravil razdejanje, vredno dva milijona dinarjev, je odpe- ljal. Miličniki so ga kmalu izsledili na parkirišču na Labo-rah. - Hitrost in alkohol botrovala nesreči Radovljica, 15. novembra — Na cesti pri Radovljici sta se ponesrečila Jože Černilec, star 22 let, in leto dni mlajši Iztok Zakovšek, oba iz Lesc. Zaradi prevelike hitrosti je njun avto, zaneslo s ceste, da je zdrsnil po nasipu in se zaletel v drog telefonske napeljave. Voznik Černilec, ki je vozil brez šoferskega izpita, sumijo pa tudi, da je bil pod vplivom alkohola, je odšel s kraja nesreče, ne da bi dogodek prijavil. Laže ranjenega sopotnika Zakovška pa je neznana voznica odpeljala v radovljiški zdravstveni dom. Neprevidno čez cesto Jesenice, 15. novembra — Neprevidno pešakinjo Stani-slavo Bele, staro 61 let, z Jesenic, ki je mimo prehoda za pešce prečkala cesto, je na Cesti Borisa Kidriča z avtom zbil Boris Kos, star 37 let, doma z Jesenic. V nesreči je bila ženska hudo ranjena, tako da so jo odpeljali v domačo bolnišni- co- D. Z. Voznica umrla v trčenju s tovornjakom Žirovnica, 16. novembra — Davi nekaj minut po šesti uri se je na viaduktu pri Žirovnici smrtno ponesrečila Marija Ukmar, stara 26 let, z Jesenic. Na poledenelem viaduktu je njen avto zaradi precejšnje hitrosti zaneslo, da je trčil v odbojno ograjo. Silovit trk ga je zasukal v levo, čez cesto, kjer je čelno trčil v nasproti vozeči tovornjak Antona Zvana, starega 41 let, iz Žirovnice. Ker so odstranjevali razbitine, je bila magistralna cesta na tem odseku zaprta do pol desetih dopoldne. D. Ž. ^SSoJJglEIIGLAS 10. STRAN OGLASI, OBVESTILA TOREK, 17. NOVEMBRIH Poenostavimo naše sodelovanje 9' <7 Anka Breznik študira na Pravni fakulteti. Ob koncu tedna se vrača domov, v Metliko. Doma jo čaka pot v banko, saj bo sredstva s hrani/ne knjižice, ki jo je dobila za deseti rojstni dan, prenesla na knjižico, na katero je verjetno že dobi/a štipendijo. 43-letni novinar, Tomaž Novak, se je spomnil svojih dveh pozabljenih hranilnih knjižic. Odločil se je, da ju bo ob prvem obisku oddal v Ljubljanski banki, kjer mu bodo prenesli sred stva, skupaj z obrestmi, na tekoči račun. 36-letna Maja Zupančič ima na svojih štirih hranilnih knjižicah že leta nespremenjeno stanje. Danes niti sama ne ve, koliko sredstev je na teh knjižicah. To bi lahko izvedela, če bi prišla v Ljubljansko banko. Izračunali bi ji današnje stanje in sredstva prenesli na tekoči račun. Profesor v pokoju, Franc Rozman, je že trideset let varčevalec Ljubljanske banke. Pred kratkim se je z odvečnima hranilnima knjižicama oglasil v Mestni hranilnici. Dogovoril se je za prenos sredstev na hranilo vlogo svojega vnuka. Marko Kovač, 27-letni strojni tehnik je prinesel v banko tri hranilne knjižice, ki jih je imel še iz šolskih let. Ljubljanska banka mu je obrestovane vloge prenesla na knjižico, ki jo stalno uporablja. /O ljubljanska banka IPJKK, 17. NOVEMBRA 1987 MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN ©§)®31KIciJ©ISEGLAS Lesnina Kranj — Primskovo, spominja na stare dobre čase! Za 40 % ceneje vam Lesnina nudi dva opuščena pohištvena programa «MAJA« in »VESNA« — proizvajalca BREST iz Cerknice. Iz teh programov dobite: — otroško sobo že za 288.465. - din — šestdelno spalnico za 775.535. - din — regal za dnevno sobo za 532.899. - din Samo pri nakupu spalnice prihranite več kot 500.000. - novih din. Ker so količine omejene, čimprej obiščete: ,'am v Lesnini priporočajo, da jih Poleg ugodnih cen vam: 1 • Pri izbiri in načrtovanju stanovanjske opreme svetuje diplomirani arhitekt — svetovalec 2- Imajo tudi plačilo na obroke 3-6-12 mesecev 3. Kupljeno pohištvo vam Lesnina Kranj pripelje do 30 km brezplačno. frjAJJ OGLASI ««i:27 960 •jjarart.rtrojl ^9odno prodam mini STOLP star 6 esecev. Rade Milakovič, Juleta Ga-Sgfra 30, Kranj Planina 19412 rl* KALNIK : ugodno prodamo nove incunalnike ORIC NOVA s kasetnikom Na6h nom v izklicni ceni 300.000 din. 'boljšemu ponudniku bomo opre-Sa prodal' v roku 7 dni po objavi oglasi ponudbe sprejemamo v zapečate Qar- erti na naslov: OŠ Staneta Ža ^ijLipnica (računalnik). 19418 /odam TRAKTOR štore 502. 440 de- 195q Ur' DEUT^ 25 konJ moči- letnik 9 in barvni TV corting, nov ekran. .'avarinua a v____a~ n-; r-»ctvm Prodam nov TV grundig, ekran 55, ravni. Tel.: 35-184 19405 Prodam črno-belo TV, dobro ohranjeno. Tet.: 34-345_ 19407 Ugodno prodam nov VIDEOREKOR- DER. Tel.: 57-190_19408 Prodam industrijski SESALEC za prah ter BRZOPARILNIK 130-litrski. Tel.: 24-414 19411 tel. £51) 841-010 19422 din ?m barvni TV leopta za 500 000 ."•genski velur krzneni PLAŠČ št. 40 v, gensko krzneno JOPO, kozliček št. >SJe1 :39-RR9 19428 70 dam TV hitachi, čisto nov, ekran ' stereo s teletekstom. Tel : 33-269 19431 Irsk zamrzovalno SKRINJO 340-li-^lart 9orenie m zadm; traktorski na-Qa|ec za gnoj. Kern, PSata 2, Cerklje »--- 19436 PODJETJE ZA PTT PROMET K KANJ obvešča telefonske uporabnike, da bo dne, 20. in 21. novembra 1987, zaradi preusmeritve omrežja na območju PLANINE prekinjen oziroma moten telefonski promet. Po tem datumu veljajo številke, ki so v telefonskem imeniku 1987/88 objavljene v oklepajih. Prodam pralni STROJ gorenje za 15 SM, novo sedežno GARNITURO za 30-odstotkov ceneje, mizarsko PODA-JALNO europa 4, hitachi TRK 9230 E z ločljivimi zvočniki 2 x 15 W. Tel.: 70-211_19457 Prodam stereo dvojni RADIOKASE- TAR. Tel.: 82-125_ 19463 Barvni TV gorenje color, starejši letnik, poceni prodam. Tel.: 42-260 _19473 Ugodno prodam črno-bel TV iskra. Ogled v torek popoldan. Vončina, V.VIahoviča 4, Kranj 19486 Poceni prodam črno-belo TV. Tel.: 33-365 19504 vozila Prodam garažirano ŠKODO Š 100. Fink, tel.: 21-90, popoldan_19072 VW 1200, letnik 1975, prodam. Rozman, Češnjica 18, Podnart 19130 Prodam Z 101, letnik 1976, neregistriran, delno obnovljen. Janez Jezeršek, Ročevnica 10, Tržič 19409 Prodam zelo dobro ohranjen APN 4. Sp. Bela 7, tel.: 45-309 19416 Za VW 1200, letnik 1975, prodam re-zervne dele za motor in kompleten menjalnik. Tel.: 68-066_19417 Prodam dobro ohranjen FIAT 850, letnik 1983. Starman, Godešič 147 19419 Prodam Z 750, letnik 1975, prva registracija 1977, skupaj z rezervnimi deli. Predoslje 117__19420 ELITA - Šport na smučarskem sejmu v Kranju od 19. do 22.11.87 i SMO ZA VAS PRIPRAVILI: * smučarske nogavice od 4250 do 8000 din * športne nogavice 3 pari 3495 din, 5 parov 5825 din * kombinezoni od 581 40 din do 61 740 din * tekaške hlače od 41 1 8 din do 4680 din in še veliko in pestro izbiro ostalih športnih tekstilnih izdelkov! NASVIDENJE NA SMUČARSKEM SEJMU V KRANJU! zapoilltra Še danes se odloči za prodajo knjig, ne bo ti žal. Šifra: lastni prevoz 19410 KUHARICO za sodelovanje v zasebnem bifeju iščem. Honorar v obliki delitve čistega dohodka po pogodbi. Možnost prenočevanja. Zglasite se osebno v bifeju pod KOBLO. Boh. Bistrico, c. na Ravne 8, od 10. do 15 ure v dneh: petek, sobota in nedelja po objavi! 19468 TAKOJ zaposlimo KURJAČA. V po-štev pridejo predvsem upokojenci z znanjem kurjenja centralne peči. Trgovina ELEKTROTEHNA Kranj, Prešerno- va 9_19482 GOSTILNA honorarno zaposli kuhinjsko pomočnico Tel: 42-735 19489 faino prodam Prodam Z 750, letnik 1971, Z 750, letnik 1973, generalno obnovljen Z 101, letnik 1986, 126 P, letnik 1980, BMW 318 I, letnik 1984, BMW 100 LS, letnik 1983 motor. DELAVNICO v izmeri 220 m2 in 1/4 stanovanjske HIŠE ter PARCELO z začeto gradnjo. Gradnja dokončana do prve plošče, prodam tudi vse stroje in material v delavnici ter vpeljano obrt, zaradi odhoda v tujino. Darko Komac, Breznica 29, Žirovnica, tel : 80-434_19138 Prodam belo dolgo poročno OBLEKO. Tel: 66-167_19461 Ugodno prodam nov ženski zimski PLAŠČ št. 44, za 16 SM BENITON stereo music sistem 45 SM. Tel.. 75-758 __19465 Prodam ŠPIROVCE 15x12x8 m, menjam jalovo telico za kravo molznico in prodam srednje velik PAJEK za mešanje sena. Ljubno 17, tel.: 70-106 _19474 Prodam lepo krzneno JAKNO iz Avstrije št. 40-42. Ogled na domu. Kaju-hova 15, Kranj 19497 Prodam suha bukova DRVA. Pungert 11, Škofja Loka 19426 Ugodno prodam 2000 kosov rabljene STREŠNE OPEKE, 3 plošče KROMOVE PLOČEVINE debeline 4 mm in Fl-ČKA, starejši letnik - informacije na telefonu 76-251. Prodam REDUKTOR in MOTOR za gradbeno dvigalo ali za odvoz gnoja iz hleva, manjši GUMIVOZ za vprego, in PEČ stadler za centralno, malo rabljeno. Ul. Pavle Medetove 39, Naklo, te! : 47-703_19239 Prodam drobni KROMPIR. Rupar, Zab-nica 33___19404 RC, S, comprex, titanium, elan SMUČI, nove, dolžina 185 cm, 3 SM ceneje, zaradi odhoda v JLA, prodam. Tel.: 68-763 19445 izgubljeno Prosim najditelja, da vrne VRATA prikolice z registrsko tablico KR 125 888 na naslov: Nadižarjeva 11, Čirče ali tel: 34-590 19471 POINANlfVA Sem kmečki fant, star 35 let, živim sam na kmetiji in iščem sebi primerno dekle. En otrok ni ovira. Naslov v ogl. oddelku 19505 OBVElfllA IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel.: (061) 216-673 _18497 GOSPODINJE! Skrinja pušča vodo? Pokličite "IZOLACIJE SERVIS" Bojan Ropret, Hotemaže 47/b, Preddvor, tel.: (064) 45-352, od 12. do 16. ure. POPRAVILO OPRAVIMO NA VAŠEM DOMU. 19483 Instruiram nemščino za osnovno šolo. Tel: 37-629 19438 UGODNA PRODAJA STAVDNEGA POHIŠTVA IN LESNIH STENSKIH ODLOG Prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat ANDREJ VOLC z Zg. Jezerskega Od njega se bomo poslovili v sredo, dne 18. novembra 1987, ob 16. uri na pokopališču na Zg. Jezerskem. Do pogreba bo ležal v domači hiši. Žalujoči: žena Marija, hčerki Andreja in Minca z družinama, sestre in bratje z družinami ter drugo sorodstvo Zg. Jezersko, 16. novembra 1987 od 16.11. do 25.11.1987 GLOBUS odd. pohištva NIZKE CENE - OBROČNO ODPLAČEVANJE Sredi uresničevanja bogatih idej v poklicnem in ljubiteljskem delu nas je v najlepših letih zapustil BOGOMIR ODAR sekretarObčinske konference socialistične zveze delovnih ljudi Radovljica. Od našega tovariša in sodelavca se bomo poslovili v sredo, 18. novembra 1987, ob 15. uri na pokopališču v Boh. Bistrici. Republiška konferenca SZDL Občinska konferenca SZDL Radovljica Družbeno politične organizacije in skupščina občine Radovljica Kranj, 16. novembra 1987 NOVICE IN DOGODKI Obetajoče vesti iz Kranjske gore Umetni sneg decembra GLASOVA ANKETA Kranjska gora, 13. novembra — Če bo uvožena oprema ta teden v Jugoslaviji in bodo proizvajalci manjkajočih naprav pohiteli z delom, bodo do konca novembra na smučarskem poligonu v Podkorenu lahko končali z deli, nujnimi za pripravo umet- nega snega na sodoben način s pomočjo visokotlačnih topov. Da >->iln nVla v težkih vremenskih pogojih opravljena, gre zasluga še posebej Smučarski zvezi Slovenije in Hidromontaži iz Maribora, so dejali na petkovi seji organizacijskega komiteja Pokal Predavanje za diabetike Kranj, novembra — Večina sladkornih bolnikov pri nas še vse premalo ve o svoji bolezni, zato jih Društvo za boj proti sladkorni bolezni Kranj vabi na zanimivo predavanje o insulinu, samokontroli in izdelkih in pripomočkih za sladkorne bolnike tovarne Pliva iz Zagreba. Predavanje bo v sredo, 18. novembra, ob 18. uri na Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske, Gosposvetska 12. Predavala bosta dr. Jana Kreč in dr. Valentin Vesel. Kranj, 13. novembra — Občinska organizacija Rdečega križa iz Kranja je v domu JLA pripravila proslavo za svoje krvodajalce. Na slovesnosti so osemintridesetim izročili priznanja za večkratno darovanje krvi. Kranjskim krvodajalcem je zapel Obrtniški pevski zbor. Med gosti so na petkovi slovesnosti pozdravili tudi Henrika Peternelja, predsednika kranjskega izvršnega sveta, prav tako krvodajalca, in predstavnike Rdečega križa iz prijateljskega Doberdoba. Na sliki: Ana Šmid, ki je kar štiridesetkrat darovala kri, sprejema priznanje. — Foto: F. Perdan Zaplet v Begunjah Cesta bi bila predraga vstopnica Begunje, 12. novembra — Kdo je kdaj komu kaj obljubil — je vprašanje, ki se zadnje čase vse pogosteje zastavlja pri uresničevanju zazidalnega načrta Poddobrava v Begunjah. V krajevni skupnosti trdijo: mi smo soglašali z načrtom le pod pogojem, da se zgradi tudi primeren dostop do novega naselja. Andrej Golčman, predsednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja SO Radovljica, pa pravi: »Cesta ni bila nikdar v skrčenem programu.« Kje je torej nastal »kratek stik« med krajevno skupnostjo in (občinskimi) načrtovalci? Zazidalni načrt na Poddobravo je bil sprejet že ob koncu sedemdesetih let in je predvideval, da bi na tem območju zgradili šest blokov s skupno 168 stanovanji in 63 stanovanjskih hiš. Novi zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti je zavaroval zemljo prve in druge kategorije in potisnil gradnjo le na zemljišča tretje kategorije, tako da je od prvotnega zazidalnega načrta ostala le še tretjina — dva bloka s skupno 56 stanovanji in 21 hiš. Ker se je skrčil načrt, se je zmanjšal tudi obseg komunalne ureditve — cesta je izpadla iz programa. Ko se je letos spomladi v Poddobravi začela gradnja stanovanjskih blokov in so začeli po vaških poteh in ulicah voziti težki tovornjaki in gradbeni stroji, so krajani postali nejevoljni, še toliko bolj, ker so zvedeli, da nova dostopna cesta do novega naselja sploh ni v načrtu. Na sestanku pri predsedniku občinske skupščine je bilo sprejeto stališče, da je treba urediti dostop v Poddobravo. Ker je ostalo le pri obljubah, je delegacija krajevne skupnosti Begunje na zadnjem skupščinskem zasedanju postavila delegatsko vprašanje, na katero je komite za urejanje prostora in varstvo okolja že tudi pripravil odgovor. V njem je med drugim rečeno, da predstavljajo izdatki za komunalno ureditev osemnajst odstotkov cene za kvadratni meter stanovanjske površine oziroma (po marčevskih cenah) 8,6 milijona dinarjev za vsako stavbno parcelo. Kupci stanovanj oziroma graditelji hiš so (bodo) plačali odmik ceste od osnovne šole, ureditev prometnih površin v novem naselju, izgradnjo kanalizacije in povečanje propustnosti omrežja pri Novi vasi, izgradnjo kanalizacije in povečanje propustnosti omrežja pri Novi vasi, izgradnjo vodovodnega omrežja z zbiralnikom in vodovodom, ki izboljšuje oskrbo z vodo tudi v ostalem delu Begunj. Izgradnja 210 metrov dolge dostopne ceste in 12 metrov dolgega mostu prek potoka Zgoša, kar bi stalo 211 milijonov dinarjev, bi bila novim stanovalcem predraga vstopnica za prihod v kraj, še posebej zato, ker se bodo po načrtovani novi cesti vozili tudi drugi. Cesta je potrebna, menijo v komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja, vendar je to stvar vse krajevne skupnosti in ne samo novih stanovalcev. C. Zaplotnik Vitrane pod predsedstvom Staneta Dolanca. Tako bo Kranjska gora prva v Sloveniji imela v začetku decembra umetni sneg, če ne bo dovolj naravnega, in če bodo temperature vsaj tri stopinje pod ničlo. To v primerjavi s svetom ni noben rekord, saj smučarska središča v soseščini umetni sneg že imajo. Tega zaostajanja drugo leto ne bi bilo, saj bo do prihodnje zime Kranjska gora tehnično opremljena za proizvodnjo umetnega snega ne le na poligonu, ampak tudi na drugih manj zahtevnih smučiščih, umetni sneg pa bo že tudi v drugih slovenskih središčih. Na petkovi seji so se dogovorili o letošnjem financiranju priprave umetnega snega med Smučarsko zvezo in vitranškim komitejem ter Gorenj ko. Za naprej ga bo treba dopolniti in skozi denar oceniti koristi umetnega snega: za tekmovalno smučanje na eni in kranjskogorski turizem na drugi strani. Z organizacijo tekme v veleslalomu in slalomu za svetovni pokal 19. in 20. decembra ne bi smelo biti težav, tako po organizacijski kot finančni plati, saj je denar večinoma zagotovljen, uveden je sistem stalnega pokrovitelja in pokroviteljev na dolgoročni osnovi (stalna pokrovitelja naj bi bila Turistično društvo in turstično gospodarstvo Kranjske gore, saj je tekma tudi naložba v turistični razvoj s precejšnjimi reklamnimi učinki). Zaradi boljših naprav za umetni sneg slalom ne bi smel biti vprašljiv, čeprav bi bili pogoji skrajno slabi. Na to pa je treba računati in se ne uspavati, če pade naravni sneg, ki pa lahko ob odjugi zelo hitro skopni. Tekma je sedaj v prvem planu, so dejali na seji, po tekmi pa se bo treba o marsičem pogovoriti: o prirejanju in financiranju tekem nasploh, o odnosih s turističnim gospodarstvom ter o načinih, da bi bila takšna tekmovanja tudi cenejša, pa zato nič slabša, o pomenu tekem in smučanje za napredek doline. J. Košnjek Slovenski predlog Mučenje od Žirov do Gorenje vasi Škofja Loka, 13. novembra — Zemeljski plaz, ki je pred tremi tedni grozil, da bo zasul novo cesto med Trebijo in Žirmi, je ponovno za nekaj časa pokopal upanje številnih Žirovcev, da bo pot proti Škofji Loki krajša in hitrejša. Urejena obvoznica, kot pravijo cesti prek Smrečja in Lučin je na mnogih delih malo boljša gozdna pot, ki podaljša vožnjo skoraj za eno uro. Jezijo se vozniki, šoferji avtobusov, slabe volje so delavci, šolarji zamujajo pouk. Primož Orešnik iz Žirov se vsak dan vozi v srednjo strojno šolo v Škofjo Loko: »Mučna vožnja iz Žirov proti Škofji Loki sedaj traja že štirinajst dni in marsikdo od mojih sošolcev je že obupal nad vsakodnevnim popotovanjem. Na začetni postaji v Žireh se zjutraj nagnetemo okrog avtobusa, in če se zagrebeš, ti morda uspe dobiti sedež. Takšna vožnja je potem še znosna, če pa stojiš več kot uro in pol v vsako stran, te potem v šoli in pozno popoldne, ko prideš domov, mine vsaka volja po kakšnem drugem delu in učenju. Zgodi pa se celo, da se marsikdo, ki zjutraj vidi natrpan avtobus, kar obrne in gre domov.« Nuša Krvina je profesorica telesne vzgoje: »Vsak dan se vozim v službo iz Žirov v Skorjo Loko. Svoj avto sem na tej nemogoči obvoznici že pokvarila, tako da sem zadnje dni prisiljena hoditi z avtobusom-Namesto petnajstih mi; nut se do Gorenje vasi vozimo eno uro, avtobus je navadno nabito poln, cesta pa zelo slaba. Ce moram vso pot stati, potem'nisem v službi za nobeno rabo. Ne vem, kaj bo pozimi, če r?ste ne bodo uredili, saj bo ta obvoznica nemc„oča Ljublja- in se bo treba voziti prek Logat< ne.« 6 Marjeta Podobnik je doma iz Korita pri Led'' nah, vsak dan pa hodi v šolo v Škofjo Loko: »Zjutraj moram od do; ma že pred peto uro, saj imam do postaje v Žireh uro hoda. Ker se ne znam grebsti, navadno na avtobusu stojim, in okrog pol osmih pridem šolo. pošteno utrujena v Domov pridem okrog petih popoldne, in čepra imamo kmetijo, ne morem kaj prida pomagan-saj še za šolo naredim le najnujnejše stvari-Šoferji avtobusov dajejo prednost delavcem m zadnjič smo imeli v Gorenji vasi velike težave, da smo prišli domov. Sedaj je bolje, vendar J« avtobusov predvsem okrog dveh, ko eden pel} delavce in učence, veliko premalo.« .h V. StanovniK Foto: G. SiniK Bodeča neža v Gozd Martuljku Televizijska bodeča neža, ki graja slabo delo na področju turizma, je ponovno pičila na Gorenjsko. Tokrat si jo je zaslužila Petrolova delovna organizacija, ki upravlja z zimskim in letnim avtokampom Špik v Gozd Martuljku. Brez poprejšnjih opozoril so namreč v začetku tega meseca obvestili lastnike prikolic, naj jih odpeljejo, kamor vedo in morejo, saj bodo pozimi kamp zaprli. V. S. Izbrisana gradnja jedrskih elektrarn? novembra Zvezni zbor Skupščine Beograd, 13. ?£5 sprejel predlog Konier* ZSMS za moratorij gradJ]|avi, za- drskih elektrarn v naši ZIS-u pa naložil, naj P^P1^ iti kon o tem. Zborom repubn* pokrajin je zvezni zbor pr gal, naj pri sprejemanju 0 razvoja energetike do k° -e krpanja«, s katero P& zato kmetje niso zadovoljni, ze ^.g- ne, ker ne vedo niti za e^0bjli 10- ' , .azn premijami, regresi in ^°^se sec naprej, koliko bodo u"^j. za mleko, koliko za živino-danie« osnovne cene z *aZt $i premijami, icgicai »" d3 je postalo tako zamotano. ^ celo direktorju zadruge z ^line jezik, ko ga vprašamOi a ko je trenutno odkupn3 ^ za liter mleka, za kil°& mesa. C. Zaplot • ugodnosti pri nakupu v veleblagovnici • od 19. do 22. novembra NAMA na kranjskem zimsko-športnem sejmu — kompletna izbira smučarske opreme — 10% popust pri nakupu opreme na izkaznico SZ — prodaja smučarskih vozovnic za žičnice na Starem vrhu in Soriški planini s popustom VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Dedek Mraz bo obšel delovne organizacije Radovljica, 11. novembra — Dedek Mraz naj bi letos v radovljiški občini obdaroval otroke le v krajevnih skupnostih, vrtcih in šolah, ne pa tudi v delovnih organizacijah. Takšno stališče sta namreč sprejela občinski svet Zveze sindikatov Radovljica in občinska konferenca SZDL. Delovne orga- nizacije naj bi denar, ki so ga doslej namenjale za obdarovanje otrok svojih delavcev, prispevale v posebne sklade pri krajevnih skupnostih in sicer po tisoč dinarjev na zaposlenega •!Wv^->. ... .,..v^-v.,,v^..,.^ ■ v , C. Z. Jugoslavija in zimska olimpijada Kolajnarske sanje in prazna blagajna Direktor naših reprezentanc v afr jrinec je šele v Calgarvju, v me,el Bled, 14. novembra - " skem smučanju Tone Vogrinec je seie v v^aigaryju, v — 15. zimskih olimpijskih iger februarja prihodnje leto, zve j da sta bili pred njim v Kanadi dve jugoslovanski delegaciji- ^ sta se živo zanimali za utrip olimpijskega mesta. Če bi bi o živo zanimanje res v interesu Jugoslavije in našega sm nja, potem Vogrincu sploh ne bi bilo treba na hitro v Kan reševati, kar se je še rešiti dalo. Jugoslovanski olimpijskl »H mite je bil tako zanikrn, da za primerno bivanje naših alp^ . smučarjev blizu smučišč za vadbo ni poskrbel, ampak s ^ nestrokovno sprijaznil s tem, da bodo pač naši v olimpiJs,° ^ si in se bodo dnevno vozili na trening najmanj štiri ure ^ zdaj smo edina reprezentanca, ki ima realne cilje osvojiti ^ lajne v alpskem smučanju, pa ima glede tega v Calgarvj ^ zelo malo urejenega. Tone sedaj rešuje, kolikor se resiti išče sodelovanje z drugimi reprezentancami, predvsem ^ strijsko, da bi pred olimpijskimi igrami na kraju samem paj vadili. .0gi Že zaradi tega so kolajne lahko res samo sanje. lta gjte za takšen odnos niso jasni, pravi predsednik jugoslova^e smučarske zveze Janez Kocjančič, zato pa so že sedaj J jo, posledice! Prepričanje, da pri nas nekateri res samo ^an;aJ-j» je še večje, ko slišiš, da naš olimpijski komite nima de t za priprave in opremo olimpijske reprezentance, n^/fj $aj Da bomo sploh lahko tja šli, se bo treba krepko potrudi . ^ so vsi poleti iz Evrope za Kanado do februarja zase'pij; smo pa seveda, na rezervacije pozabili. Jugoslovanski o ^jj ski modreci računajo na iznajdljivost in zveze smučar j • pa bodo šli smučarji prek luže z ladjo, morda sami s čoln J. KosrtP*