Za gospodarje
Maribor, dne 10. junija 1936.
Zastopniki naše stranke za zboljšanje gospodarskih razmer.
Maribor, cine 5. 6. 1936.
Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, da «no delegati Jugoslovanske Radikalne Zajednice ob priliki strankinega kongresa ob binkoštnih praznikih v Belgradu pri gg. ministrih govorili, da se mora gospodarska kriza v naših krajih z energičnimi sredstvi ublažiti. Bili smo sprejeti pri ministrskemu predsedniku g. dr. Stojadinoviču, pri našem voditelju g. dr. Korošcu, dr. Kreku, pri gradbenem ministru dr. Kožulju, pri finančnem ministru dr. Letici itd.
Predočili smo gg. ministrom mučni položaj naših posojilnic in hranilnic, ki ne morejo izplačevati hranilnih vlog in ne morejo dajati posojil. Vsi vemo, da je te nesreče, da so denarni zavodi zamrznili, kriv prejšnji režim, ali za danes je glavno, da iščemo pomoči pri sedanji vladi, ki te nesreče ni zakrivila. Dobili smo zagotovilo, da bo vlada skušala odpomoči našim denarnim zavodom na ta način, da bodo dobili toliko denarja, da bodo lahko vsaj najpotrebnejšim izplačevali vloge in da se bo lahko zopet pričela dajati vsaj manjša posojila.
Ravno tako smo tudi prosili merodajne gg. ministre, da se glede kmečke zaščite nekaj ukrene, ker je sedanje stanje brezupno. Vlada bo v tem oziru sedaj izdala glede zaščite novo uredbo.
Prav posebno pa smo zahtevali, da se krediti, ki so določeni za nove državne Zgradbe v Sloveniji, izčrpajo in se začne z delom. Kakor znano, je vlada razdelila ^ 100 milijonov dinarjev takozvanega investicijskega kredita. Od tega bi odpadlo za preustrqjfitcv državne ceste državna meja — št. Ilj — Maribor 5 milijonov dinarjev. Za druge cestne zgradbe v Sloveniji tudi približno isto svoto. Zanimivo je to, da so po celi državi te kredite že lansko leto ~'‘eli izrabljati, le pri nas v Sloveniji se cela stvar ni mogla izvršiti.
Ministrstvo je izdalo sedaj naročilo, da se morajo cestna dela na progi Maribor — št. Ilj razpisati in oddati. Na ta način bodo dobili brezposelni nujno potrebni zaslužek.
Ista zadeva je glede regulacije rek. Dela pri regulaciji Savinje so oddana mariborski tvrdki Nasimbeni in bo tam našlo zaposlitev lepo število brezposelnih. Začelo se bo tudi z zgradbo železniške zveze Slovenije z morjem in se v tem oziru pripravljajo korekture načrtov; in proračunov, da bi čimprej prišlo do tč prepotrebne zveze. Poleg tega je g. ministrski predsednik dr. Stojadinovič na opozorilo naših delegatov, da imamo pri nas ogromno število brezposelnih, dal zagotovilo, da bo vlada še z raznimi drugimi novimi javnimi deli v Sloveniji skušala zaposliti najbednejše, ki so brez zaslužka in brez kruha.
G. minister je tudi pripomnil, da je pričakovati letos po celi državi bogato letino, osobito pšenice, in da bo tako polagoma nastopilo zopet vsesplošno blagostanje.
Ker so se razmere napram Italiji znatno oblažile in ker smo stopili tudi z drugimi državami v prijateljske odnošaje, je upanje, da bo prišlo do dobrih trgovinskih pogodb in gospodarskih zvez z našimi sosedi in da bo na ta način naš les in naša živina, ki sta poleg pšenice glavno izvozno blago jugoslovanskega kmeta, našel dobre in stalne odjemalce.
Ministrski predsednik dr. Stojadinovič kakor tudi notranji minister dr. Korošec sta opetovano naglašala, da vidi sedanja vlada v rešitvi kmeta tudi rešitev državnega gospodarstva in zboljšanje položaja za vse druge stanove.
Organizacija Jugoslovanske Radikalno Zajednice bo stalno ostala v stiku z člani vlade in bo od časa do časa informirala iste o stanju stvari v naših krajih in bo stavila tudi primerne predloge, da se gospodarske razmere y naših krajih zboljšajo.
Reči moram, da smo delegati Jugoslovanske Radikalne Zajednice odpotovali iz naše prestolice v misli in prepričanju, da je sedanja vlada res pripravljena pomagati najbednejšim, to je predvsem kmetu in ubogemu delavcu.	F. ž.
Gospodarske zanimivosti.
Skrajno nesiguren položaj držav z zlato valuto. Države, ki se oklepajo zlate valute ali takozvanega zlatega bloka, so zašle v zadnjem času v prav nevaren položaj, iz katerega ni pravega izhoda. Najbolj se to kaže na Francoskem, iz katere uhaja in radi komunističnih rova-renj naravnost beži zlato v inozemstvo. B’rancoska banka je storila že vse mogoče, da bi zajezila odtok zlata, pa so bili vsi njeni tozadevni poskusi zamanj. Francoska javnost zahteva, da mora frank primerno pasti v vrednosti. To zahtevajo v najnovejšem času celo pristaši skrajne desnice, ki niso hoteli do sedaj niti slišati o kakem znižanju vrednosti franka. Na Holandskem položaj ni nič boljši. Tudi Holandci priznavajo odkrito, da onemogoča visoka notrajna vrednost njihovega goldinarja vsako zboljšanje gospodarskega položaja. Na Holandskem se ukvarjajo z načrti, kako primerno znižati vrednost goldinarju. Podobne so razmere v Švici, kjer opazujejo pobeg kapitala, kakor se to dogaja na Francoskem in Nizozemskem.
Načrt uredbe o kmetijskih zbornicah. Finančni zakon za leto 1936-37 vsebuje [jooblastilo, da sme kmetijski minister izdati uredbo o osnovanju kmetijski!» zbornic. Meseca aprila je bil objavljen prednačrt te uredbe in ga je poslalo mi-1 nistrstvo vsem ustanovam, ki pridejo tozadevno v poštev, v izjavo. Na osnovi zbranega gradiva in izjav gospodarskih organizacij so setjaj pričeli v kmetijskem ministrstvu sestavljati nov načrt te uredbe, ki bo končan do konca junija, nakar bo zopet poslan v izjavo zainteresiranim ustanovam.
Ali bomo izvažali naše vino v Nemčijo? Meseca marca so se vršila jugoslo-vansko-nemška pogajanja. Ob tej priliki so vprašali naši zastopniki nemško odposlanstvo, ali bi bilo mogoče izvoziti od nas v Nemčijo 2000 vagonov vina? Nemci so v načelu v ta naš predlog privolili
pod pogojem, da mešana komisija prej preišče naša vina. Prihodnje dni odpotujejo v Nemčijo naši vinski strokovnjaki, ki bodo skupno z Nemci preizkusili kakovost naših vin.
Izvoz naše perutnine v Nemčijo. Za izvoz pride v zadnjem času glede perutnine kolikor toliko v poštev Nemčija, pa vendar so cene zelo nizke. Nemška centrala za devize je določila za piščance za pečenje 80 pfenigov, kar znači v našem denarju 10.50 Din, franko avstrijsko-nem-ška meja Salzburg. Pri perutnini pridejo prevozni in še razni drugi stroški pri 1 kg na 3 Din. Radi tako visokih stroškov ne obstoja noben izgled na kak večji Izvoz, ker tudi kupne cene doma ne ustrezajo producentom in izvozničarji le s težavo pokupijo toliko perutnine’ da lahko kolikor toliko zadostijo naročilom. Pri nas se gibljejo cene piščancem po kraju in kakovosti med 7.50 — 8.50 Din za 1 kg, franko skladišče izvozničarja.
Jugoslovanska trgovina z jajci uspeva v glavnem v Nemčijo, v nekoliko manjšem obsegu tudi v Švico ter na Angleško, v čehoslovaško in v prav neznatni meri tudi v Avstrijo. Radi najnovejše trgovske pogodbe a Španijo upajo jajčni izvozničarji, da se bo njihova trgovina v glavnem za bodoče usmerila na špansko. V letu 1936 lahko računamo, da nam bodo odkupili Španci 200 vagonov jajc.
Madžarski izvoz v Anglijo raste, čeprav ne izvaja sankcij. V prvem četrtletju 1936 je prejela Madžarska za svoj izvoz blaga v Anglijo 6.5 milijona pengov. — Njen izvoz v Anglijo je v primeri z lanskim istega razdobja narasel od 9.5 na 11.4 milijona pengov, uvoz pa nazadoval od 5.7 na 4.9 milijona pengov. V tabel» madžarskega izvoza stoji Anglija na 4. mestu in sicer je izvozila letos v prvem tromesečju: svinjske masti in slanine za 2.6, zaklane perutnine za 1.6, kož za 1.5 in za 1.1 milijona pengov umetnih svile, nih tkanin, dalje še bacona, masla, ženske konfekcije, čevljev, usnjenih rokavic, radijskih aparatov in cevi ter stekla in pohištva. Madžarska pa je uvozila iz Anglije največ sirovin, kovine, gume in za pol milijona tkanin.
Redna gospodarska radijo-poročila v Jugoslaviji. Radijo-postaja v Belgradu je prejela od svojih poslušalcev pobudo, da sprejme v svoj program tedensko gospo-
rtarsko poročilo, ki bo obsegalo gospodar* sko in finančno življenje Jugoslavije. Bel-grajska radijo-postaja bo od 6. junija t.l. vsako soboto ob 13.15. uri uvrstila v svoj program eno uro za gospodarsko poročilo. To poročilo bo obsegalo zanimivosti z domačih in tujih borz, pregled o tržnih poročilih doma in v inozemstvu s posebnimi pripombami o ponudbah in povpra-šanjih. Nadalje bodo vsebovala ta sporočila pregled gospodarskih uredb, pregled državnih ter banovinskih ponudb in vsa razna poročila o važnih konferencah gospodarskih krogov.
Gospodarska obvestila.
Na Telovo v četrtek dne 11. junija bodo v Mariboru celi dan vse trgovine zaprte.
Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto celoletne šole 15. septembra 1936. Sprejmč* se 30 učencev. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih strašev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročno pisano prošnjo, koliko-vana s 5 Din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. avgusta t. 1. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev, odnosno varuha (kolek za 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek za 2 D), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Oskrbnina znaša od 25 do 300 Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Taki prosilci naj zaprosijo podporo še pristojni sreski kmetijski odbor ter naj
predložijo prošnji za sprejem v kmetijsko šolo izkazilo o višini prispevka kmetijskega odbora. Pri vstopu v kmetijsko šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni učenci absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kako nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku.
Banovinska ’ Tietijska šola Sv. Jurij p. Celju prične dne 15. septembra novo šolsko leto 1936—37, ki bo trajalo 11 in pol meseca. Prošnje za sprejem, naslovljeno na upravo šole, je vposlati do 1. avgusta. Prošnji, kolekovani - 5 Din, je priložiti: domovnico, krstni list, nravstveno in zadnje šolsko spričevalo ter obvezo staršev, kolkovano s 2 Din, da bodo krili stroške šolanja, v kolikor na nje odpadejo. Oni, ki žele banovinsko podporo, naj prilože uradno potrdilo davčne uprave o višini davkov in velikosti posestva. Prosilci mo-* rajo biti telesno in duševno zdravi, dovolj razviti, naj manj 16, največ 25 let stari. V svoji prošnji se morajo obvezati, da bodo natančno izpolnjevali svoje dolžnosti in se podredili zavodovim predpisom. —* Oskrbovalnina znaša mesečno 300 Din. K tej prispeva banska uprava za vsakega gojenca primeren znesek, odmerjen po gospodarskem stanju staršev. Sprejeti bodo le kmečki sinovi, za katere se predvideva, da bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodarji. Zato bo banska uprava od onih, ki potem stopijo v službe, zahtevala povrnitev dobljenih podpor. Starši, oziroma varuhi sprejetih gojencev se morajo toroj pismeno obvezati, da bodo v tem primeru vrnili banovinski prispevek.
Dopisi.
Sv. Jakob v Slov. goricah. V nedeljo, 14. junija, ob 11. uri predpoldne, je pri nas ustanovitev Kmečke zveze. Kmetje, pridite!
Naraplje. Letošnja mokra pomlad je za naše haloške kraje, pravi bič božji. Po vinogradih se poznajo že hude posledice in izgleda, da bomo imeli v jeseni zelo malo vina. Po polju se je pojavila rjava rja in je že začela svojo uničevalno pot. Krompir se je začel sušiti in mnogi so že bojijo, da jim bo uničila ves krompir, ako ne bo kmalu nastopilo toplo in son-
70
Cno Vrem«. Koruza je sedaj v polni rasti in izgleda, da bo lepo zrastla. Rži so poležane in večno vetrovje in deževje jih bo nad polovico uničilo. Pšenica in ječmen kažeta lepo. Tudi po vrtovih se poznajo posledice deževja. Murke so se začele sušiti in tudi fižol je zagrabila rjava rja. Edino travniki so porastu z bujno travo, toda če ne bo vremena, ne vemo, kako bomo sušili. Upamo pa, da se bo končno naredilo lepo vreme in bomo tako vsaj nekaj pridelali. Daj ljubi Bog, da bi bilo tako!
Turnišče. Poleg vsega gospodarskega dela, ki ga vršimo pri nas, ni preveč časa za druge reči. Polje nas zaposluje od zore do mraka in le ob nedeljah in praznikih se razživimo nekoliko, vendar pa ne preveč, ker imamo zelo malo denarja. Naši čevljarji, ki so včasih prednjačili glede denarja, doživljajo dandanes tudi hudo krizo in še zdaleka niso letošnjo zimo izkupili -toliko, da bi imeli sedaj denar. Sedaj poleti pa itak skoro nikjer ne bodo delali, ker hodijo naši ljudje bosi. Imamo pri nas tukaj Prosvetno društvo, ki si je celo upalo napraviti izlet v prijazno sosedno Apačko kotlino. Ta izlet je bil popolnoma gospodarskega značaja in so si naši fantje ogledali lepo urejeno Meinlovo veleposestvo, želeli bi si tudi mi vzornega gospodarstva, toda žal, denarja ni in mnogi živijo hude čase. Sedaj sc sicer nekoliko boljša, toda le v življenjskem oziru, glede denarja pa ne vemo, kedaj ga bomo zopet imeli.
Sv. Jurij ob Taboru. Tukaj se je vršil dne 1. junija v Katoliškem domu ustanovni občni zbor krajevne Kmečke zveze. Ljudje imajo sicer zanimanje za zvezo, a vendar je še precej nezavednosti, Za tako važno ustanovo, kot je Kmečka zveza, bi moralo biti več zanimanja, št. Jurčani! Naj ne bo med nami nobenega kmeta, ki bi odklanjal naše društvo, čimpreje pristopite, tem boljše, bodite prepričani, da samo tarnanje nam ne bo nič pomagalo, tudi zanašati se ne smemo na nikogar, pravic in ugodnosti, bomo imeli samo toliko, kolikor si jih bomo sami priborili. Zato pa vsi v armado Kmečke zveze, samo združeni predstavljamo nekaj, čemur je uspeh zagotovljen. S tem bo rasla naša stanovska -amozavest, ki je imamo ža-libog vedno še premalo, dvigniil bomo zopet glave in naš pogled bo veder!
Cene In sejmska poročila
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 6. junija 1936 so pripeljali 23 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10—12 Din, slanina 12—-13. Kmetje so pripeljali 1 voz sena po 48, 1 voz lucerne 55, 1 voz pšenične slame po 25, 11 vozov krompirja 0.75—1 (novi 3—5), 7 vreč čebule 1 Din, zelje 2—8, kislo zelje 4, kumarce 1—6, karfijola 0.50—8, hren 8, buče 3—5, glavnata solata 0.25— 0.75, radič 1, špargeljni šopek 0.50—5, fižol v stročju 6—8, grah v stročju 4—5, .luščen grah 5—7.50. Jabolka 10, hruške 8, suhe slive 10—12, črešnje 6—12, črnice 3—4, celi orehi 12, luščeni orehi 28 Din. Na trgu je bilo 10 vreč pšenice po 1.50, 7 rži 1.50, 3 koruze 1—125, 7 ječmena 1.50, 8 ovsa 1, 9 prosa 1.50, 7 ajde 1, 5 prosenovega pšena 4, 6 ajdovega pšena 3, 17 fižola 2—3. Smetana 8—10, mleko 1— 2, sirovo maslo 20, čajno 24—30, jajca
0.	40—0.75 Din. Prinesli so 76 kokoši po 18—20, 840 piščancev 15—50, 6 gosi 30— 35, 10 rac 10—12, 18 kuncev 5—20, 6 ko-zhčkov 35—60, 21 jagnjev 55—100 Din.
Mariborski svinjski sejem 5. 6. 193(1 Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 189 svinj, 2 ovci; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 60—90 Din, 7—9 tednov stari 100—120, 3—4 mesece stari 135:—200 Din, 5—7 mesecev stari 200—300 Din, 8—10 mesecev stari 320—460 Din, 1 leto stari 500—820 Din, 1 kg žive teže 6 do 6.50 Din, 1 kg mrtve teže 7.50 do 9 Din. Prodanih je bila 101 svinja.
živinski in svinjski sejni v Ptuju. Na zadnji sejem je bilo prignanih 138 volov, 480 krav, 21 bikov, 43 juncev, 75 telic in 7 telet, od teh je bilo prodanih 45 volov po 3—4 Din, 83 krav po 3.50—3.75 Din, 14 bikov po 2.50—3.25, 7 juncev po 3.25 do 3.75 Din, in 39 telic po 2.75 do 3.50 Din za 1 kg. — Dne 3. t. m. je bil svinjski sejem. Pripeljanih je bilo 55 svinj in 290 prasccv, prodanih pa 66 komadov. Prasci 6—12 tednov stari so se prodajali po 60—120 Din, pršutarji po 5 Din, debele svinje po 6 Din, plemenske pa po 4.50 do 5 Din za 1 kg.
Mesne ceno v Mariboru. Volovsko meso
1.	vrste kg Din 8—10, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav telic 4—6, telečje meso I. vrste 8—10, II. vrste 5—6, svinjsko meso sveže 8—12 Din,