37. štev.
Velja v Ljubljani in po pošti:
cclO leto	.	.	K	360--
pol leta .	.	.	„	180 —
fetrt leta .	.	.	„	90*—
u mesec .	.	„	Sti -
la inozemstvo;
celo leto . . K 480-->ol tla.	„	240-—
tetri leta .	.	„	120 —
ta mesec ...» <0-—
V Ljubljani, sobota 12. februarja 1921.	IV.	leto.
Za Ameriko:
eeloletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja
f	Nori	naročniki uai pošiljaj«
."»rotnlno do sakaznici.
J >n‘ ---------------------------------------------
; raracnnaio p6 d prostore in sfer 'JUh];	isok	ter 55 mm
sto. za tutuai 2 H večkrat nopust.
Frančiškanska ulica štev. 6/1. vništvo je no Marijinem trgu
Uredništvo je v Ljubljani,
Telelon štev. 360. — Uprevništvo je n  	■■■	'■	štev. 8. Telelon štev. 44
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — .. .	:	Rokopisi se ne vračajo.
Jugoslovansko-italijanska razmejit vena komisija.
Pred razmejitvijo.
Beograd, 11. februarja. (Izvirno poročilo.) Vlada je imenovala člane naše komisije za razmejitev z Italijo. Našo državo bo pri medimitacij-skem delu zastopalo sedem oseb vojaškega značaja, in sicer: poleg že imenovanega polkovnika Kalafa-toviča še general Milojevič, korvet-ni kapitan Klobučarevič, fregatni kapitan Stankovič, polkovnik Nedič, Popovič in Nikola Ječmenovič. Imena teh delegatov so že bila sporočena italijanski vladi, oz. odseku za zunanje zadeve v Rimu. Člani bodo razdeljeni v tri oddelke, od katerHi bo prvi urejal mejo v logaškem okraju, drugi na Reki in okolišu, tretji pa v Dalmaciji. Delegati odk potujejo na določena mesta takoj.
Beograd, 11. febr. (Izvirno poročilo.) Današnjo sejo ustavnega odseka otvori popredsednik dr. Tom-Ijenovič in naznani, da je predsednik Jr. Vesnič odstopil, ker odpotuje na Francosko v svrho zdravljenja. V •zmislu kandidatne liste pride na njegovo mesto poslanec dr. Mita Mušieki.
Prvi govornik komunist Miloj-kovič ugovarja ministru Trifkovi-ču, da ni dovoljeno argumentirati vzrokov, zaradi katerih v svojem ekspozeju ni obrazložil motivov vlade z ozirom na sestavo ustave. Komunistična stranka stoji na stališču, da je v sedanjem času in v sedanjem položaju, v katerem se nagajamo, treba dati državi ustavo, ki o v resnici izraz stvarne potrebe n državnih interesov. Govornik vali ureditev današnje Rusije, žaltava socializacijo veleindustrije,
Bakar, 11. februarja. (Izvirno poročilo.) S posebnim vlakom je dospel na Reko komendator Qiiartieri, predsednik italijanske razmejitvene komisije za reško državo. Takoj po svojem prihodu se je Ouartieri podal k grofu Dominioniju, s katerim je imel precej časa trajajoč razgovor. Posvetoval se je pozneje z vsemi člani reške začasne vlade, ki so Ouartierija prosili, naj se pri določanju meje zavzame za interese Reke, ter naj ne pozabi na luko Baroš, glede katere grozi Reki izguba. — Ouartieri je obljubil, da bo upošteval želje Rečanov in da bo napel vse sile za čim pravičnejšo ureditev meja reške državice.
bank, zunanje in notranje trgovine ter obveznost dela in razveljavljanje državnih dolgov. Nadalje zahteva ločitev cerkve od države in šole od cerkve, snovanje rdeče armade itd. Konča z opombo, da ve dobro, da njegove zahteve ne bodo spreiete.
Nadaljnji govornik dr. Dulibič izjavlja v imenu Jugoslov. kluba, da mora biti ustava taka, da izključuje vsakršno revolucijo. Zahteva avtonomijo. Uprava avtonomije bi se morala razvijati v okviru zakonskih pooblastil. Dr. Dulibič veli, da centralisti vodijo državo k bankrotu uprave. Govornik je proti čmo-žol-ti mentaliteti, ki se po krivici očita njemu in njegovim tovarišem.
Nato govori še komunist Pavle Pavlovič. — Seja se konča ob 1 in četrt popoldne.
OTOKA KRK IN RAB IZPRAZNJENA.
LDU Pariz. 11. febr. V zmislu rapallske pogodbe so italijanske čete izpraznile otoka Krk in Rab.
ZASTOJ V POGAJANJIH ZA RAZŠIRJENJE VLADE.
LDU. Beograd, 11. feb. Ker so vsi klubi zaposleni s konferencami
o	ustavi, se niso že nekaj časa sem vršila nobena pogajanja za vstop v vlado. Kakor hitro se pogajanja za vstop v vlado zopet prično, bodo zemljoradniki zopet predložili svojih 20 točk, ki so jih postavili kot podlago za pogajanja in katere bodo rrrdejali tudi svojemu načrtu ustave.
LDU, Beograd, 11. febr. Včeraj popoldne je imel zemljoradnički klub sejo, na kateri se je razpravljalo o ustavi. Vršila se je podrobna debata o političnem delu ustave. — Načrt ustave sam bo redigiran najpozneje v dveh ali treh dneh ter bo takoj nato izročen ustavotvomemu odseku.
RAZPRAVA PROTI GENERALU VEŠOVIČU.
LDU. Beograd, 11. febr. Danes se je pred tukajšnjim sodiščem v Beogradu pričela obravnava proti bivšemu črnogorskemu generalu Radiniru Vešoviču, ki je bil pred petnajstimi meseci aretiran v trenutku, ko je hotel pobegniti v Romunijo. Obtožen je, da je ruval proti državnim interesom. Preiskava je dognala krivdo obtoženčevo. Branita ga dr. Sekula Drljevič, bivši črnogorski finančni minister za kralja Nikole in komunist dr. Živko Topalovič.
PROTI ROVARJEM MED ŽELEZNIČARJI.
LDU. Beograd, 11. febr. Ker se je opaža’o, da so železničarji v Vojvodini pred kratkim zopet pričeli s tajno protidržavno akcijo, je ministrstvo za notranja dela izdalo strogo naredbo vsem prekosavskim oblastem, naj kar najenergičneje to akcijo zaduše. Komur bi se dokazalo, da je aktivno sodeloval pri tej akciji, se mora takoj izgnati Iz našega ozemlja.
POLJSKO - RUSKI MIR PODPISAN.
LDU Pariz, 11. febr. Brezžična brzojavka iz Moskve javlja, da se je včeraj podpisala poljsko-ruska mirovna pogodba.
UPOR RUSKE MORNARICE?
LDU Pariz, 11. febr. Cez Kodanj javljajo iz Kronstadta o velikih uporih pri ruski mornarici na vzhodnem morju. Uporniki baje korakajo proti Petrogradu.
MILITARIZACIJA BESARABSKIH ŽELEZNIC.
Romunske vojne priprave proti Rusiji.
LDU Kišinjev, 10. febr. Presbi-ro poroča: Ker so romunske železnice v Besarabiji militarizirane, je vojaško poveljništvo železniškemu osobju, tudi uradnikom, zabranilo piistop v železniške zgradbe.
trgovinske omejitve v
ROMUNIJI.
LDU. Pariz, It- lebruarja. Komunska vlada le prepovedala prosto trgovino z valutami in uvoz luksuznega premoga.
POTOVANJE POLJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V LONDON.
Berlin, D- febr. (Izvirno poročilo.) Kakor doznava Vaš dopisnik, potuje poljski minister za zunanje stvari knez Sapieha iz Pariza v London, kjer bo imel z angleško vlado važne razgovore. Meni se, da gre za antamine priprave za pomladno protimsko ofenzivo.
Po izmenjavi ratifikacijskih listin o raftal Iskl pogodbi ]e postala ta pogodba era-vomočna. Prva naloga le sedaj, da se čim-prej določilo definitivne podrobne meje med Jugoslavijo In Italijo, ker označule kakor vse mirovne pogodbe, tako tudi ra-pallsba, mejno črto le v glavnih obrisih. Faktično mejo mora določiti na licu mesta posebna razmejitvena komisija.
Italijanska vlada je Imenovala svoje zastopnike že takoj po izmenjavi ratlflka-cljskih listin. Sedaj ]lh je Imenovala že tudi naša vlada. Naša delegacija ni ravno srečna. Sestavljena je predvsem te vojaških oseb, po večini Srbijancev. Ne dvomimo v dobro voljo imenovanih delegatov, a manjka jim to, kar je ravno pri razmejitvenem delu neobhodno potrebno: ne poznajo krajevnih razmer. Ker še ni uradnega poročila o Imenovanju, sc za enktrat vzdržimo kritike. Poudarjamo le to, da bi državni avtoriteti in tudi državni mlsU sami silno škodovalo, če bi vlada storila isto napako, ki jo je pri deiegacil za Rapallo, ko je prezrla najbolj prizadeti del prebivalstva, naše Istrane In Goričane. Ce bo šla tudi to pot preko Slovencev, bo padla vsa teža eventualnih uovth razočaranj na njo sam«.
Italijanski zastopniki sc že zbirajo na Reki. Tudi naši odpotujejo vsak hip. Ra>
mejitvena dela se začno zato v najkrajšem času.
Kolikor poznamo Italijane, moramo bit) pripravljeni, da bodo skušali tudi to zadnjo priliko izrabiti s silo in zvijačo, da nas še bolj obgrizejo, nas kolikor mogoče prikrajšajo še za to. kar so us 111 v Rapallu pustili. Treba bo vse spretnosti, vse odločnosti in kar naj večje ljubezni našega zastopstva. da se preprečijo laške nakane. Ravno zato želimo in zahtevamo, da se Imenujejo v razmejitveno komisjo tudi naši ožji rojaki kot podpora srbskim tovarišem.
Prvi in nalhajši boj se bo bil za reško Inko Baroš. Dovolj se je že razpravlailo, smo razpravljali tudi ml o življenskl važno, s tl te luke za naše gospodarstvo. Res je, tudi za Reko samo je luka zelo važna, a zdaleka ne tako kakor za nas. Zato io Uidi rapallsk! dogovor prisoja jasno nam. Da bi Imeli opravka s poštenim nasprotnikom, bi nam ta mednarodna garancija zadostovala. Naprara Italiji pa moramo biti pripravljeni na vse. Ne sme nas presenetiti, če bodo laški delegati iz bogve kakšnega vzroka zahtevati baroško luko za Reko. A vendar o tem sploh no sme biti govora. Vsako spuščanje v kakoršnakoll tozadevna pogajanja bi pomenilo usodno napako, ki sa bo pogubonosno maščevala.
Kravali v dunajskem parlamentu.
Kadi prepovedi Schnitzlerjevega „Reigen-a“.
Dunaj, 11. februarja (Izvirno poročilo ) I ik pred sklepom dnevnega reda današnje seio narodne skupščine jo »Staatskorrcs-poudonz« razširila med poslanci vest o v a n! odredbi, ki prepoveduje nadaljnjo uprizoritev znaneEa Snltzlerjevega dramatičnega dela »Kolo« (»Relgeu«) in utemeljuje prepoved. Prav si„eaJjI0 so 80c,a,_ ni demokrati o tem doznali. Potom svojega poslanca Leulhnerja so predložili nujno Interpelacijo, katero le podpisalo zadostno število poslancev. Tega drugi poslanci niso pričakovali In je zato interpelacija vso naravnost presenetila. Posledica je bil velik hrup v zbornici hi zelo burni nastopi, ki so 8e končno Izcimili v pravcati prelep, redsednlk je moral mnogo poslancev po-vatl k redu. Po govoru zveznega ministra ie Prišlo do še hujših nastopov. . o. a ni demokrati so se čutili razžaljene Po govoru ministra dr. Glanza, ki ic deni: iRaztnoirivanie o moli odločitvi preoit-
ščam dostojnim elementom.« Začeli so protestirati in oblegati ministrovo mizo. V zbornici je vladala velika razburjenost. Posl. Zelenka je s pestjo udrihal po ministrovi mizi. Krščanski sociale! so poskušali socialne demokrate potisniti od ministrove mize. nazaj. Pri tem so se poslanci spopadli In jc krščanski soclalec udaril Socialnega demokrata Severja po obrazu. Nato se je razburjenje le še povečalo. Predsednik dr. Weiskirchncr je posredoval in je poskušal napraviti mlr. Končno Jc dobil besedo poslanec Seitz, nakar se je zbornica nekoliko pomirila. — Seja traja dalje, Bati se je, da bodo seciali3ti napadli ministra dr. Glanza.
CESKO - ITALIJANSKA TRGOVS POGAJANJA.
LDU. Rim, 11. lebruarja. Včeraj < pričela pogajanja s češkoslovaško trg sko delesaciio.
TR1 SESTRE, člani »Hudožestvenega teatra« so so sinoči poslovil) od ljubljanskega gledališkega občinstva s Čehovo štlrldeiansko dramo »Tri sestre«. Uprizoritev Je bila krasna, njene lepote Izčrpane kot znajo to samo liudožestvenikl. Malo v umetniškem oziru tako ubranih del Je videla Ljubljana. Zato pa tudi ni hotelo biti odobravanja konca ne kraja, ko Ic padel zastor po zadnjem aktu. Občinstvo je budožcstvculke ponovno klicalo na oder, obsulo jlb je s cvetjem, poklonilo ilm le vence hi šopke hi zbor ruskih emigrantov ]e zapel »Slavo«. — Poslavljamo se od odličnih umetnikov z zahvalo za vse, kar so um ustvarili za časa obeh gostovanj v našem mestu; utlsl ki so jih zapustili v prlbMdjlh gledališke umetnosti, ostanejo veliki In trajni.
KRAPOTKINOV POGREB.
1	DU Moskva, 10. febr. Krapot-kinovo truplo so s posebnim vlakom prepeljali v Moskvo In ga položili na mrtvaški oder v tamoš-njem poslopju strokovnih organizacij. Pogreb se vrši danes.
VENIZELOS V PARIZU.
LDU Pariz, 10. febr. Iz Londona je dospel semkaj Venizelos.
POGAJANJA ZA REVIZIJO ANGLEŠKO - JAPONSKE ZVEZE. LDU Washington, 11. feb. Po
vesteh iz Tolcija sc v najkrajšem času prično pogajanja za revizijo an-gleško-japonskega zveznega dogovora. Pogajanja se bodo vršila v Londonu.
FRANCOSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE IZKLJUČILE KOMUNISTE.
LDU Pariz, 11. febr. Splošna zveza strokovnih organizacij je sklenila na predlog vodstva zveze s 8S proti 31 glasovom, da se iz-klučijo iz zveze organizacije, ki se priklopijo komunizmu. Komunistična manjšina je vložila protest in zahtevala, naj se zadeva odloči na kongresu socialistov, ki je predviden v l.illeju. Kljub temu pa je zveza na svojem zborovanju sprejela predlog, da se komunisti izklučijo 'z zveze.
ANARHISTIČNI ATENTATI V BRAZILIJI.
LDU Washingto», 11. febr. V Rio de Janeiro so močno poškodovali zunanji urad in borzo s tem, da so na ti dve poslopji metali bombe. Sumi io. da gre za anarliističeu atentat.
PRVI USPEH ITALIJANSKO-CE-ŠKOSLOVASKEGA SPORAZUMA
Praga, 11. febr. (Izvirno poročilo.) »Tribuna« javlja: Prvi uspeh pogajanj dr. Beneša z italijansko vlado je obnovitev telefonske zvca? med Trstom in Prago.
LAKOTA NA KITAJSKEM.
Bruselj, 11. febr. (Izvirno porcn čilo.) Kakor javlja »Daiiy Tele-graph«, razsaja na Kitajskem zaradi nemirov in tudi iz drugih vzrokov velika lakota, od katere je prizadetih 20 milijonov ljudi. Bati se tudi epidemij.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
11.	februarja.
Valute* in devize.
Zagreb: Berila 243.50—2-15, Kalija 532—535, London 365—568, Ncw Vork (vezano, kabel) 145.25—0, New York (vezano, ček) 145—145.50, Pariz 1010—1045, Praga 188.50—190, Švica 2350-0, Dunaj 21.35—21.40, ameriški dolarji 144.51) do 145, avstrijske kroue 24—23, francoski franki 0—1020, italijanske lire 517—520.
Beograd. Devize:	London 140 do
141, Pariz 261—262.50, Ženeva 0—587, Rlm-Milau 133.50—134, Solun 0—255, Praga 47—47.50, Berlin 61—61.50, Du<iaj 5.30—537. — Valute: Francoski Irank) 254 do 255, ameriški dolarji 36.50—36.60, švi-carski Iranki 280 —285, Italijanske lire 133 do 134, češkoslovaške krone 0—45, avstrijske krone 6—6.40.
Praga:	Nemške	marke 139.25, švi-
carski franki 1273.50, Italijanske lire 230.50, francoski Iranki 560, angleški funti 303.50, ameriški dolarji 76.87*1», jugoslovanski dl. narji 200 50, avstrijske žigosane krone 10.80, poljske marke 8.12'/».
Duuai:	Ameriški dolarji 692—696,
nemške marke 1161—1167, angleški funti 2700—2720, francoski franki 4980—5020, Italijanske lire 2515—2535, jugoslovanski dinarji 1862—1882, poljske marke 81.75 do 83.75, švicarski Iranki 11.262.50—11.312.50, češkoslovaške krone 876—882, madžarske krone 126.25—128.25.
Curlb:	Berlin 10.27*/*, New York
615, London 23.91, Pariz 44.27'/», Milan 22.45, Praga 7.90, Dunaj 1.55,
C u r i h :	(dodatek)	Zagreb 4.30, Bu-
dimpešta 1.15, Varšava 0.80, avstrijske žigosane krone 1.05.
Efekti.
Zagreb: Banka za trgovino, obrt tn Industrijo 376—380, Esbomptna banka 1460 do 1170, Jadranska 1725—1800, Jugosia-venska 535—540, Ljubljanska kreditna 905—0, Narodna 640—644, Obrtna 675 do 685, Prva hrvatska • štedionica 9050 do 9200, RiječUa pačka banka 4SV—458. Srp-fek-a 723—735.	*
Radičevči
Zborovanje poslancev.
Zagreb, 11. februarja. (Izvirno poroči-
lo.) Včeraj so sc začela v Zagrebu posvetovanja poslancev Radičeve seliačke stranke. Udeležilo se lih le nad 14 poslancev, iz Beograda so prišli zastopniki srbske republikanske stranke pod vodstvom Milana Lazareviča. Zastopniki zemljoradnlkov olso prišli, čeprav so bili vabljeni. Tudi Trum biča so pričakovali, a Je izostal.
Zborovanje je vodil Radič sam. Poteklo je razmeroma mirno. Šlo je za stališče do koustituante In do Beograda sploh. Zastopniki republikancev so svetovali Radičev cem naj prldelo v konstltuanto in se združijo 7. republikanci v enotno fronto. Radičevski poslanci so poudarjali, da nlto nasprotnik) enotne države In ne Beograda. Celo k sodelovanju v koustltuantl so pri-
popuščajo*
— Spomenica regentu.
pravljent, ako Jim vlada (o omogoči.
Danes le Hrvatska republikanska se-Hačka stranka nadaljevala svojo selo, katere so se udeležili tudi zastopniki srbskih republikancev, med njimi znani književnik dr Ilič. Razen strogo strankinih stvari so razpravljali In potem tudi sprejel) poslanico, ki Jo nameravajo predložiti regentu Aleksandru. Ta memorandum naj bi mu Iztočilo posebno odposlanstvo, seveda ako ga regent sprejme. V tej poslanici naštevajo vse pritožbe strank^, Po svojem poslanci! so srbski republikanci IzlaviU, da bo njihovo glasilo odslej priobčevalo članke, tiskane v latinici. — Sela se Je končala zvečer, nakar so udeleženci odpotovali domov.
Dr. Vesnič odložil predsedstvo ustavnega odbora.
Seja ustavnega odbora.
Nemčija In antantine zahteve.
Berlin, 10. febr.
Dne 7. februarja je nemška komisija za vojna bremena izročila re-paracijski komisiji noto o vprašanju dobavljanja nemškega premoga, v kateri se z ozirom na dne 29. januarja izročeno spomenico poudarja, da po sedanjih izkušnjah pri dobavljanju premoga pri znatni poostritvi februarskega programa ni računati s tem, da je možna njegova izvedba. Nota končno opozarja, da sta pri pogajanjih o bodočih dobavah premoga v Parizu obe stranki prišli do tega, da bo treba novih razgovorov o končnoveljavnem programu dobavljanja.
V	bavarski zbornici je minister Hamm govoril o pariškem diktatu in izvajal: Trdno smo odločeni, da zavrnemo pariške zahteve, ki še presegajo določbe versaillske mirovne pogodbe. Izdelati pa hočemo nove izvedeniške predloge, ki bodo veljali kot zadnja beseda Nemčije.
Po večdnevnih posvetovanjih bavarske državne vlade in koalicijskih strank se je s pritrdilom vseh prizadetih činiteljev sklenilo, odposlati državni vladi izjavo bavarske vlade, ki se je sprejela danes zvečer. V tej Izjavi se poudarja, da upoštevajo bavarska državna vlada in koalicijske stranke v polni meri resnost sedanjega časa. Kljub temu se je v posvetovanju enodušno sklenilo, vztrajati ob strani državne vlade Nemčije, v kateri vidi bavarska državna vlada in bavarsko ljudstvo varsivo svojih življenskih vprašanj. Bavarska vlada se strinja s stališčem nemške državne vlade, da se morata reparacijsko vprašanje ln razorožitev razpravljati skupno. •— Priznava pa, da pripada v teh vprašanjih zadnja odločitev, kakor tudi odgovornost nemški državni vladi. Bavarska državna vlada in koalicijske stranke so pri svojih posvetovanjih sklenile, da zasledujejo v vsem izključno domovinske inte-rCSe'
Francosko-poljska
zveza.
Kakor smo že poročali, se je nedavno mudil v Parizu državni predsednik Poljske, maršal Pilsudskl. Prišel je iz Varšave v Francijo, da reši važna vprašanja poljske republike s pomočjo francoske vlade. V spremstvu Pilsudskega sta bila tudi poljski zunanji minister in minister za vojno. Iz navzočnosti teh oseb se je dalo sklepati, da bodo Poljaki v prestolici Francije sklenili važne stvari. Iti res, poleg posvetovanja
o	poljsko-rnniunski zvezi se Je o priliki poseta predstavnikov Poljske v Parizu rešilo tudi vprašanje poljsko-francoskih odnošajev. Med obema državama se je sklenila vojaška konvencija.
Da je prišlo do tega, je razumljivo. Poljska je danes država brez trdno določenih mej. Njene finance visijo v zraku, njen gospodarski položaj ni zavidanja vreden. Povsod je poljska država obkoljena od ne
baš prijateljski razpoloženih sosedov. Razmerje med Poljsko in Nemčijo je napeto. Poljski pa preti na spomlad tudi silna nevarnost iz Rusije. Češko-poljski odnošaji niso prisrčni. In ker za obrambo poljskih interesov ne zadostuje samo zveza Poljakov z Rumuni, je pač naravno, da so šli poljski državni predstavniki iskat realne pomoči tja, kjer so se je lahko nadejali. In v Parizu so to pomoč tudi našli.
Opetovano je Francija Poljsko podprla z denarnimi sredstvi, pa tudi z orožjem. Obojega potrebujejo Poljaki tembolj sedaj, ko se bližamo spomladi. Poljska armada bi brez francoske pomoči morala na-mah razpasti. Da bi se oboroževali na račun lastnega denarja, tega s! Poljaki ne morejo dovoliti. Ne preostaja jim torej nič drugega, nego ga se oborožujejo na kredit. Tega pa dovoljujejo Poljakom samo Francozi
Francija dobro ve, da so njeni interesi v marsičem skupni s poljskimi koristmi, zato poljsko državo podpira. Poljska republika leži med nernško-ruskimi kleščami, ki jo lahko vsak hip stisnejo. Da more v tem položaju sploh živeti, je potrebna izdatne podpore. Lansko jesen so Poljaki odkupili francosko pomoč z mlrovtto pogodbo, katero so sklenili z Rusijo. Ce se letos na spomlad boljševiški napad na poljske meje ponovi bodo Poljaki zopet primorani seči po meču, da zaščitijo svoje meje. Od tega, da bo boljševikom preprečena pot na za-pad. pa bo imela korist tudi Francija.
To so razlogi, merodajni za konvencijo med Francijo in Poljsko. S sklepom te zveze je Poljska precizirala smernice svoje bodoče zunanje politike v Evropi.
Nar. posl. Ivan DerZlč:
Železniška mizerija v gospodar, parlamentu.
Naše časopisje je več ali manj obširno poročalo o gospodarskem svetu, ki je zboroval začetkom tega meseca v Beogradu. Ni moj namen razpravljati o pravni podlagi gospodarskega sveta, o kakovosti in upravičenosti raznih delegatov. Dotakniti se hočem le materije, ki je bila predmet burnih in prav jugoslo-vansko-parlamentaričnih sej. Glavni točki dnevnega reda sta bHi železnica in carina, dva glavna vzroka neznosnega gospodarskega položaja, v katerem se nahajajo vsi sloji našega naroda, Izvzemši takozvane višje kroge — senzalov In sarafov, ki za kulisami obvladajo našo bogato domovino.
Pomočnik ministra saobračaja g. Zzabo Jelič je podal pred gospodar-| skim parlamentom svoj prvi deviški j ekspoze. V opravičbo popolne des-organizacije jugoslovanskih železnic je navajal g. pomočnik vse mogoče zapreke, predvsem to, da je zapustilo železniško službo okoli 60% izvežbanih uradnikov, kar da je zakrivilo, da ni bilo mogoče odpraviti železniške anarhije. Slabe lokomotive, pokvarjeni vozovi, nezadostne železniške delavnice itd., vse to je uplivalo na gospodarski
parlament, ki je po pardnevnih posvetovanjih »podnel« eno celo resolucijo o saobračajul
Da, promet na naših železnicah je mesečno slabši. Krivi so pa temu ne takozvani uradniki, reete Madžari, ki so pobegnili ob prevratu iz naše domovine, in tudi ne oni naši jugoslovanski uradniki, ki so bili partizansko upokojeni ali pa prisiljeni podati »ostavko«; krivi so razni ministri saobračaja in njih pomočniki, ki so se povzpeli do položaja, a tam direktno sabotirali delo, narod in državne interese. Dejstvo je, da ministrstvo saobračaja po dolgih dveh letih še ni niti v eni stroki organizirano in da nima niti pojma
o	razmerah in prometu v območjih posameznih državnoželezniških direkcij.
2ito gre v klasje. To, česar smo se bali vsi, nastopa z neizprosno doslednostjo. Železnice niso ab-straktne fantonu, temveč živa, zelo občutljiva žila v narodnogospodarskem življenju. Samoobsebi je umevno, da človek v položaju pomočnika ministra saobračaja, ali načelnika, recimo prometnega oddelka tega ministrstva, mora predvsem Imeti vpogled v živo življenje — v izvrševanje celokupne železniške eksekutivne službe, mora predvsem zahtevati in tudi dobiti dnevno izčrpna poročila od podrejenih edinic-direkcij in potem na podlagi teh dajati direktive, korigirati napačne dispozicije posameznih direkcij in tako izravnavati in voditi celokupno eksekutivo. Samoobsebi je umevno, da Je g. pomočnik prišel v zadrego in operiral s frazami, da se vsaj delno izvleče Iz opasnega položaja!
Imel pa je vzlic vsemu srečo, ker je dajal odgovor pred gospodarskim parlamentom. Gotovo ga ni nihče vprašal, čemu stoji po cele mesece od Siska pa do Beograda stotine vozov, naloženih večinoma z drvami in jih je nemogoče razložiti. Tudi se ni debatiralo o tem, ali je opravičljivo, da se odpošlje iz Trbovelj 180 voz premoga, a od Siska do Beograda izgine okoli 140 in po 14 dneh srečno priroma samo 40 voz napol polnih v Beograd! To so »sitnice«, s kateremi se visoki naši državniki, ministri ln njih pomočniki, — bavlti nimajo časa, ker on! podpisujejo razne ukaze o ostavkak ali pa dnevnicah!
Glede tarif so se izrazile razne želje, ki so več ali manj že upoštevane na raznih konferencah v našem jugoslovanskem eldoradu, v Osijeku. Principa tudi tukaj ni bilo, ker je pač vsak zagovarjal svoje Interese! Resnica pa je. da so tudi naše tarife, enotne v dinarjih uni-kum, ki odgovarja stručni organizaciji ministrstva saobračaja!
Nov atentat na koroške Slovence.
Na podlagi razglasov mednarodne plebiscitne komisije v Celovcu je bila vsakemu glasovalnemu upravičencu v conah A in B na Koroškem strogo zajamčena glasovalna svoboda. Slovenci v coni A so se s tem, da so se na dan glasovanja odločili za Jugoslavijo, poslužili edinole ime-
Pr. Otokar Rybar;
Vuk Stefanovič
Kara džič.
(Konec.)
Skozi sicer kolikor toliko enotni Krvaškosrbski književni Jezik gre torej še vedno občutni dualizem ekavske in ijekavske Izgovarjave ln pisave. Žalibog so se pojavljale razlike še v drugih smereh. Politične meje, preko katerih ni bilo skoraj ni-kakih kulturnih vezi, so bile vzrok, da je razvoj jezika, zlasti pa strokovne terminologije, šel v vsaki pokrajini svojo pot. Povsod so se ustvarjali novi izrazi brez ozira na že obstoječo ali istočasno se stvarja-jočo terminologijo v sosedni državi ali deželi, največkrat s hlapčevskim naslanjanjem na nemški, laški, madžarski ali pa franeski jezik, iz katerega se je pač ravno prevajalo. Na ta način imamo danes toliko terminologij, kolikor je bilo upravnih enot, kar ima za posledico, da prevajajo danes v beograjskih ministrstvih na »srbski« jezik ne samo slovenske, lemveč tudi hrvaške in dalmatinske spise.
V	Srbiji sami pa je geslo: piši, kakor govoriš, dovedlo do tega, da se pravilnosti in čistosti jezika ne posvečuje skoraj nikaka pažnia in
da se prenašajo v pismo tudi najslab- j ši lokalizmi v izrazih in zlasti v izgo- 1 varjavi. Jezik tudi najboljših srbskih pisateljev je prepolen turških, grških, madžarskih in nemških besed. Brez vsakega pomišljanja se piše čuprija (most), sokak (ulica), čor-sokak (zagata), čaršija (trg), čošak (ogel), ču-mur (oglje) itd. in povsod vidiš napise kakor mode-salon, herihterska radnja, prodajnica obertajla, cugera (Zugehor), muštikla (Mundstuckel), ramova. kragena, veša, krenviršla itd. V knjigo so sprejete lokalne oblike kakor suvo (suho) muva (muha), uvo (uho), greote (grehote), ladan (hladan) rana (hrana), kujna (kuhinja), kar vse dela razumevanje srbskih knjig iz početka zelo težavno, ne glede na to, da neomejeno upo-trebljevanje tujih, zlasti turških besed neprestano spominja na dneve sužnosti pod jarmom azijatskega naroda. Srbi so v svojem Beogradu porušili razven male »džamije« skoraj vse druge spomine na turško go-spodstvo; zakaj ne pometejo s turškimi ostanki v svojem jeziku?
Spomin na velezaslužno delo Vuka Karadžiča ne bi se mogel lepše proslaviti, nego da se v duhu njegovih naukov pristopi v politično zedinjeni domovini k ujedinjevanju in či-j ščenju skupnega književnega jezika.
In od tega dela ne bi smel ostati iz-
1	kliučen niti slovenski del našega na.i
roda, kajti četudi ni mogoče kar čez noč in še manj z nasilnimi sredstvi dovesti do popolnega zbližanja, je vendar mogoče in tudi zelo potrebno, vst variti v vseh strokah kolikortoliko enotno terminologijo. Ali je potebno, da pišejo Hrvatje sudac, Srbi sudija in Slovenci sodnik? Ali da pišejo Hrvatje pristojbe, Srbi prinadležnosti in Slovenci pristojbine? Da je Srbu pogodba pogoj, a nam in Hrvatom contractus? Italijani imajo kot najvišjega čuvarja prravilnosti in čistosti svojega jezika »la Crusca«, Francozi svojo Akademijo; naj se tudi pri nas ustanovi v enako svrho skupna akademija, v katero naj se pokličejo najboljši jezikoslovci vseh treh plemen in naj se jim kot prva naloga poveri sestava skupne terminologije, seveda s sodelovanjem zastopnikov vsake znanstvene stroke. Ta naloga je tem nujnejša, kajti z obstankom enega srbskega, enega hrvaškega in enega slovenskega vseučilišča postaja nevarnost vedno večja, da se nam ustvarijo nove in vedno različne jše terminologije. Taka akademija, oziroma njeno delo, bi nas najhitreje in najuspešnejše približala tistemu jedinstvu, o katerem se toliko kriči in piše in radi katerega se vodijo naj. liujše politične borbe, ki pa, bodimo odkritosrčni, razven skupnega državnega okvira danes še ne obstoji.
novane od mednarodne plebiscitne komisije prisojene jim glasovalne pravice. Kljub temu pa prihajajo iz Koroške dan za dnevom bolj žalostne vesti o nasilnem postopanju naravnost pobesnelega nemškega pre-b'valstva nad našo ubogo slovensko paio. Ravnokar je došio iz Borovelj poročilo, da je vodstvo jeklarne v Borovljah odpustilo vse slovenske delavce, med drugim tudi take domačine, ki so v Borovlje pristojni In ki so delali nad 40 let v teni podjetju, katerega razvoju ln prosvitu so žrtvovali vse svoje življenske sile. Sedaj, ko so vsled dolgolet. trudapol-nega dela popolnoma izmozgani in izsesani, jih je vrglo vodstvo jeklarne na cesto, ne meneč se za to, kako se bodo tl trpini preživeli s svojimi nepreskrbljenimi družinami poslednje dni mukapolnega življenja delav-ca-trpina. O vseh teh nasilnostih in grozodejstvih so naši merodajni kro-
gi, kakor sami zatrjujejo, natančno poučeni. Sklenile so se sicer represalije, ostalo pa je menda le pri prepovedi nemških prireditev. Odločilni faktorji naj pridejo vendar enkrat že do spoznanja, da bodo nemške nasilnosti le tedaj prenehale, če tem izrodkom ne bomo več pošiljali iz Jugoslavije polnih vagonov moke, masti, slanine in drugih potrebnih živil. Zatorej zob za zob! V marsikaterem slovenskem podjetju so nastavljeni nemški delavci in uslužbenci. ki se mastijo in redijo ob dobro obloženi jugoslovanski mizi, v srcu pa so za Nemško Avstrijo in rujejo, kjer le morejo, proti naši državi. Jugoslovanski podjetniki, tovariarji, trgovci in obrtniki! Ubogi, iz jeklarne v Borovljah odpuščeni slovenski delavci vam kličejo, da se maščujete nad krutim nemškim nasiljem. Od Vas pričakujemo tolažbe, obrambe-pomoči in rešitve!
Razna poročila.
Razkol nred 'Albanci. Kakor poročajo vesti iz Tirane, Jc nastal mod albanskimi nacionalisti razkol Mlajša skupina Je sklenita, da ne sodeluje pil volitvah v albanski parlament, medtem ko Je druga skupina nacionalistov, ki Jo vod! prejšnji minister za prosveto Meoida Nacl, sklenila, da postavi kandidate.
Italijanski poslanik v Nemčiji. 10. tm. Je IzročB novi Italijanski poslanik v Berlinu, Frassatt, državnemu predsedniku Ebertu svoja poverilna pisma. V svoiem nagovoru Je poudarjal potrebo, da se nemška In Italijanska država podpirata v svojem stremljenju po miru. Storil bo kolikor mogče, da pride ta želja po grozni uničevalni volni do Izraza v medsebojnih od-nošaith obeh držav. Državni predsednik Ebert le odgovoril, da sta nemška In Italijanska vlada edini v stremljenju po skupnem sodelovanju vseh narodov pri gospodarski obnovi Obe vladi morata zato tudi od drugih narodov pričakovati isto stremljenje, vsled česat prosi poslanika pomoči pil zasledovanju teh ciljev.
Tešinsko vprašani«. IzvestKeljskl oddelek ndntstrstva zunanjih postov v Pragi
naznanja: Zadnji čas so se razširjale v tešinjskem ozemlju govorice, da se meje Tcšinja, ki so bile v Parizu določene dne 28. lužila pr. L, ni«'- 'efinltlvne ta da se Izpreniene. Kompetentne oblasti izjavljalo, da so vse vesti Izmišljene.
Pilsudskl na povratku. Predstojnik poljske države sc Je na opvratku h Pariza mudil nekaj ur v Poznanju, kjer so ga po. zdravilo odlične oiicljalne in diplomatlčn* osebnosti. Varšavska mestna občina je po. vabila zastopnike pariške občine, naj 9 kratkem posetijo Varšavo.
Inozemske nadzorstvene komisije od. potujejo z Dunaja. Listi poročajo, da Je odpotovanle vseh JnozemsldU nadzorstvenih komisij z Dunaja določeno na 20. februarja.
Izprcmemba v predsedstvu zvezo na, redov. Po prošnji članov sveta zveze na-podov Je Hymans umaknil svoj odstop s predsedniškega mesta v svetu zveze na-i rodov.
Nevarnost železniške stavke v Anglk
JL Kakor poročajo listi, pred izbruhnili pri« bodiiJI teden železničarska stavka na An« gleškem.
Gospodarstvo.
CENE IN DRAGINJA.
Londonski trg je notiral počet-kom decembra m. L te-ie cene, preračunane v našo valuto, katerim dodajemo v oklepih približne cene pri nas: slanina 1 kg 120 K (pri nas 46—50 K), maslo 185 (65—80), Jajca komad 9.20 (1.60—2), mast 86 (50 do 60), sladkor v kockah 55 (58 do 62), petrolej 18 (20—24) Itd. Iz navedenih primer je razvidno, da so cene v Angliji mnogo višje, nego pri nas.
Zanimivo je pri presojanju cen življenskih potrebščin pri nas primerjati ceno zlata pred vojno in danes. Pred vojno je veljal kg zlata 3280 K. Danes pa notira zlato na londonskem trgu preračunjeno na krone okoli 114.900 naših kron. Torej približno 35krat več. kar pome-nja, da bi veljala predvojna na zlatu fundirana avstrijska krona 35 današnjih jugoslovanskih kron.
Draginja, proti kateri se danes vsi pritožujemo, izvira torej v prvi vrsti iz zmanjšane vrednosti našega denarja. Nekateri predmeti, posebno domači pridelki, so se povišali komaj v razmerju 1 :35, kvečjemu
1	:40. V višjem razmerju se je podražilo seveda blago, ki ga uvažamo Iz inozemstva, in pa gotovi Izdelki naše industrije. Povprečne cene različnih živil in manufaktur-nih izdelkov so se zvišale v razmerju s predvojnimi cenami v Ameriki, Franciji in Angliji za 200 do 300%, t. j. za 2—3krat. Ako se vzame v račun to resnično povišanje svetovnih cen blaga, bi pri nas z ozirom na našo valuto morale biti cene za 70—lOOkrat višje, nego so bile pred vojno, kar pa pri nas niso.
Draginja v naši državi obstoji na eni strani, kakor smo že omenili, v tem, da je naša valuta tako nizka, a na drugi strani v tem, da plače državnih uradnikov, privatnih nameščencev, delavcev itd., sploh niso povišane v onem razmerju, v katerem je vrednost našega denarja padla in v katerem so cene življenjskih potrebščin zrastle. V neugodnem položaju se nahajajo ravno tako mali kapitalisti, ki so pred vojno kolikt.rtoliko izhajali z obrestmi, ki so ostale sedaj iste, dasiravno se je denarna vrednost znižala na 35. del.
V	istotako ugodnem in celo ugodnejšem položaju, kot pred vojno, se nahajajo vsi, ki niso odvisni od mesečnih plač ali dnin, v prvi vrsti oni, ki se baviio s trgovino- Z višiimi ce-
nami blaga se je v istem razmerju zvišal njihov dobiček, pri čemur pa se lahko trdi, da plače njihovega osobja niso odstotno zvišane niti daleko nc v istem razmerju.
Nikakor se torej ni čuditi vcd-i nim mezdnim gibanjem in večni ne« zadovoljnosti oseb, ki živijo od plač. Oseba, ki je pred vojno zaslužila mesečno 100 kron, bi morala imeti danes najmanj 35 krat toliko plačo, t. J. 3500 K. Kadar bo tu začelo po« nehavatl izkoriščanje, bomo lahko rekli, da smo že vsaj za nekaj ko« rakov bližje normalnim razmeram,
★
FF železniški zveza a Prekmurje**, Osti poročajo Iz Beograda, d* se v želen nIScem, ministrstvu vrše priprave za sle o« rajšnje traslranje železniške proge Mtirsfc* Sobota - Veržej - Križevci - Križevci« Ljutomer - Poljčane.
+ Izvoz cinka in dnkaste ploče carin* prost. Ekonomsko - finančni svet Je dov>x Ul celjski cinkarni, da sme Izvažati dok; etnkaste ploče ta ctakov prah brez carino, brez zaslguranja zdrave valute ln bre* davlca na poslovni promet.
★
'+' Svobodna trgovina pšenice v A»* glljl. Ministrstvo trgovine v Londona Je izdalo naredbo, po kateri Je uvoz pšenic* prost vsake državne kontrole. Obenem ao se odpravUe omejitve v svobodnem doto« če vanj o cen domače pšenice.
+ Promet na madžarskih progah Jui. žel. se danes ustavL Radi pomanjkanja premoga se danes 12. tm. ustavi osebni promet na vseh madžarskih progah lužne železnice. Izvzeti so nekateri lokalni vlaki, k! služijo za prevažanje delavcev, uradnikov ta šolske mladine ter z Inozemskim premogom kurjeni D-vlak med Budimpešto in Duuajem.
ik
'+ Opozarjamo na ustanovni občt* zbor »Sadjarskega društva« za Slovenijo,
ki bo 20 t. m. ob pol 10. dopoldne, pri po* verjenlštvu za kmetijstvo v LJubliatU (Marjauišče) soba 54. Kdor n« mor« P1"1*!, naj se priglasi* pismeno na naslov:	M,
Humek, Ljubljana. Komur Je na tem, d* dobimo zopet strokovno glasilo, naj takof
pristopi k društvu.
+ podružnica špedlcljske družbe »Ce.
lerltas« d. d. v Slovenili Spedicljska del« niška družba »Celeritas« v Zagrebu osnuje z dovoljenjem ministrstva v Mariboru svojo podružnico.
+ Nova tvomlca špirita v Osijeku. Neki konzorcij namerava osnovati v Osi]©' ku veliko t vernico špirita s temeljno glavnico 20 mlioncrv kron.
Dnevne vesti.
— Poostrena naredba glede Ko rošcev. Kakor smo doznali, je deželna vlada v odgovoru na izganjanje Slovencev iz Koroškega poostrila potne predpise za vse potnike, ki prihajajo iz Koroške, ali odhajajo tja. — Ker se v zadnjem času izgoni Slovencev iz Koroške množe, ker odvzemajo Slovencem gostilniške koncesije, ker se jim odpovedujejo stanovanja itd., je vlada odredila, da se bo z nemškimi Korošci v Sloveniji enako postopalo.
— Proti naši razmejitvi na Štajerskem prihajajo vedno nove pritožbe. Naši posestniki so tako nerodno odrezani od nas, da nimajo proti Lučanam in Lipnici nobenega dovoza, drugi, ki so bili sicer prisojeni Jugoslaviji, pa bodo morali preko Avstrije hoditi in voziti, ako bodo hoteli priti do svoje župne cerkve. Državna meja se je potegnila (-krog vsake parcele, ki jo ima kak Nemec, toda na slovenska posestva onkraj meje se ni oziralo.
— Rekruti, vpoklicani na 13. t. m. v vojaško službovanje, se v svojem lastnem interesu opozarjajo, naj se strogo in natančno drže navodil pri vpoklicu. Vse rekrute brez izjeme sme 13. t. m. dopoldne privesti na dotično polkovno okrožno komando le župan ali njegov namestnik odnosno od župana zato odločeni uradnik. Vsak rekrut, ki se temu ne bo pokoraval, temveč pride sam ali šele popoldne in celo pozneje. bo kaznovan s 25 dnevnim naporom in bo moral služiti izven
ovenijo ter v doglednem času sPloh ne more računati na kak dopust. Naj prizadeti to uvažujejo, da se izognejo tem strogim kaznim.
— Vspostavitev rednega prometa med Jesenicami in Podroš-čico. Pričenši z 21. t/m. se otvori med Jesenicami in Podroščico zopet celokupni tovorni in osebni promet. Dnevno bosta redno vozila dva mešana vlaka s prihodom na Jesenice ob 14.2 in odhodom iz Jesenic ob 17.22. Oba vlaka imata zvezo s Celovcem in Beljakom. Vlak i* Podroščice ima zvezo na ljubljanski večerni vlak, ki pride v Ljubljano ob 19.6. V nasprotni smeri ima zve zo vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.30.
— Kmetijska družba za Slovenijo. Vila' da Jo odredila, da se vrši občni zbor »Kmetijske družbe« v teku prihodnjih šestih tednov na podlagi starih delegatov. Ako bi se v tem času stranke ne sporazumele, bo vlada dosedanji odbor razpustila in postavila komisarja, id bo takoj sklical bčiii zbor s starimi delegati.
Gosarjeva aiora. Med volilno borbo je »Jutro« očitalo dr. Gosarju, da je deloval proti državnemu ujedinjenju in preprečil primorskega p&lk3 Jugoslaviji, vsled česar je povzročil naši državi čez 5 milijonov škode. Dr. Gosar je vložil tožbo, a odgovorni urednik »Jutra« je prevzel vso odgovornost ter nastopi dokaz resnice. Obeta se nam torej kaj zanimiva pravda.
— Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za ielo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Mur-iki Soboti Je Iskalo v preteklem tednu od JO. januarja do 5. februarja 1921 dela 162 moških in 74 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 102 moških in 77 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 123. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle za polje, viničarji, tesarji, mizarji, Povcl zboristi, žagarji, gatorlstl, pletariil, železostrugarji, kontoristinje s prakso, boS stežnice, služkinje, kuharice, perice, lHca-rice, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd.
— Nesreča pri igri. Franc Zevnik, sin zidarskega pomočnika iz Mavčič, je z drugimi otroci valil sne«. Imel je že zelo velik val snega, katerega so hoteli otroci spustiti v dolino. Pni vzdigovanju pa se Jim Je val prevalu in padel Zevniku na desno nogo ter mu Jo ziomfl.
— Nezgode. Jos. Ulčar, uslužben pri lesnem trgovca Hudoverniku v Lescah Je padel v gozdu 8 m globoko ter si poJomB rebra. V Klancu pri Vačah je padel z ne-
skale 58letnl delavec Martin Juvančič zlomu noeo. Oba sta prepeljana z vozom v ljubljansko bolnico.
„	.	,	»»"venskih	iivinozdrav-
nlkov ima redni občni zbor v soboto 19 trn., ob 14. v Ljubljani pri »Novem svetu«, Prešernova soba. Radi važnosti se pričakuje polnoštevilna udeležba. Odborova sela ravnotam ob pol 11, Samostojni predlogi morajo najmanj 24 nr prej predložiti odboru,	K
— Podpornemu društvu za slepe v Ljubljani so darovali: Sevstek And. 40 K, Levstek Neža 40 K, H. pl. Salomon 20 K, Weithausen Jela 20 K, Sokol na Viču 30 tron, neimenovana 50 K, Smole 40 K, Kuret Olga 20 K, Hrastja Franc 20 K, M. J. 41 K, neimenovan 80 K, neimenovan 10 K, veseli svatje na gostiji g. A. Zupanca v Jurkloširu 21 K. Skupaj torej 43) K, z» kat
j se društvu najuljudneje zahvaljuje, Ml!o-dare sprejema: »Podporno društvo slepih« v Ljubliani, predsednik G. F. Jurasek, Wol-fova ul. 12.
Ljubljana.
ke
ter st rešilnim
— Društvo
= Korupcija v stanovanjskem uradu. Ker ima celo afero v rokah državno pravdništvo, ne smemo poročati podrobnosti. Uradnik, ki so ga zaprli, je pisarniški ofivijai Besov. Stroga preiskava bo spravila marsikaj na dan. Potrebno je, da se vsi ukrepi stanovanjskega urada strogo revidirajo, ker je nepošteni uradnik tudi samovoljno spreminjal odloke poverjeništva.
— Stanovanjskemu uradu. Prejeli smo:
Z ozirom na včerajšnji dopis v Jugoslaviji o povišanju najemnine vabimo stanovanjski urad, da zasliši stranke stanujoče v hiši g. Perlesa v Prešernovi ulici 5L 5. Na dan bodo prišla gorostastna razkritja, kako se na oderuški način povišujejo na-jemščine vsakih 6 mesecev. Prepričati! smo, da bo stanovanjski urad dobil povoda dovolj, da bo na podlagi izpovedb strank IzročB g. Perlesa verižniškemu uradu, ki naj mu pošteno navije ušesa.
— Strah pred paslo steklino. Tacin-ger Neža, je bila kot dekla zaposlena pri Jerneju Mastku na Starem trgu. Dne 2. L m. ko je bilo več ljudi od steklega psa ogrizenih, je tudi njo doma pred hišo neko belo - rujavo ščene ugriznilo v desno nogo. Ko je gospodar za to zvedel, jo ]e takoj odslovil. Revica je pobrala svoje stvari in odšla k svoji teti na GUnce. V soboto jej je Jela postajati rana vedno bolj rudeča in vneta. Podala se je na mestni flzikat, kjer so koušta tirali, da rana ni nevarna, ter JeJ dali neka zdravila. Tako je odšla zopet domov k teti. Od tedaj naprej pa je jela rana vedno bolj zatekati, tako da se je končiio morala podati v bolnišnico.
— Ljubljano zapusti danes po skoraj 20 letnem delovanju prof. dr. Jakob Žmavc tor se preseU na svode novo službeno mesto v Maribor. Ljubljanska gimnazija izgubi strogo vestnega, samo za šolo živečega učitelja, ki jc znal mladini vcepiti smisel za red In resno pripravo za resno življenje. Se pozne generacije mu bodo za tako vzgojo hvaležne. Tudi tovarlšl-profe-sorji mu ostanejo hvaležni, kor je več let vzorno vodil njihovo društvo.
— Ljubljansko reševalno društvo je meseca Januarja posredovalo v 80 slučajih raznih nezgod.
— Sokol II. vabi brate In sestre, na poslovilni večer, ki ga priredi danes ob 8. uri zvečer v gostil ni pri Mraku na Rimski cesti bratom, ki odhajajo k vojakom. Na sporndu Je petje, godba in prosta zabava. Vstop prost.
— Javna dražba. Predmete, ki niso bili razprodani v sredo 9. t m., postavi mestna aprovizaetja na javno dražbo v torek, 15. t m. ob 9. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa na Zrinjskega cesti.
— Občni zbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« se vrši Jutri, v nedeljo ob 4. popoldne na magistratu. Članice, pridite polnoštevilno I	k
— Izgubila so le 31. m. m. zlata verižica z obeskom (1 briljant ta 1 safir). Od Narodnega doma do Resljeve ceste. Pošten najditelj naj jo proti dobri nagradi blagovoli oddati na naslov: Kovač, Poljanska cesta 41.
Maribor.
Varnostne razmere v Mariboru. Javna varnost v Mariboru je y zadujem času zeta pomanjkljiva. Tako »e je samo v treh dneh, od 6. do 9. t. m. Izvršilo v mestu samem sedem napadov na osebe la je morala nastopiti rešilna postaja. Se slabše so razmere v okolici. Mnogo krivde na tsh dogodkih je pripisali brezmejnemu pijančevanju in vzporedno z njim skrajno slabi razsvetljavi mesta, kar podpira razne sumljive elemente. Odpomoč Je nujno potrebna.
Grozen zločin v Strnlšču? Današnji potniki so prinesli Iz Strnišča vest, da se tamkaj širijo govorice o groznem zločina Neki dalmatinski begunec je baje v bližini taborišča ubil s sekiro svojo ženo, nato pa še svojo ljubimko zvaM v gozd ter Jo tudi umoril. Trenotno še ni ugotovljeno, koliko resnice je na teh govoricah.
Slika z ulice. Po Aleksandrovi cesti se tzprehala častnik z gospodično in oba če-brnata prav intimno v švabščinl. Nasproti tima pride trojica kmetov, ki obstanejo začudeni nad tem zanje očilvklno neobičajnim prizorom. Končno vzklikne eden Izmed njih: »Prokleto, da tega ne morem razumeU: gori nas tlačijo in preganjajo, tukad pa vidiš, kako se še naši častniki njihovim trkljam klanj a Jo 1« Mož je bil očl-vidno Korošec In je Imel žali bog prav s svojo trpko sodbo.
Sestanek Narodnega »veta in Jugoslo-venske Matice. V čitainiških prostorih Narodnega doma se vrši v nedeljo ob pol 11. dopoldne sestanek Narodnega sveta za ne-odrešeno domovino in Jugo&lovenske Ma-fce. Poroča profesor R£ba*ifi.
Tatvina. V tor ds je neznani tat Izrabil trenotoo odsotnost nekega postreščka na Grajskem trgu In mu ukradel majhen voziček, ki ima na ojnioi vžgano znamko »L’ 2«.
Ceife.
Pomočnik delegata ministrstva llnanc g. Milojkovič se je mudil te dni v Celja ter je v svrho Informacij obiskal carinar-no, davčni urad, davčno oblastvo in finančno stražo.
Koze še vedno uočelo ponehati. Dogajajo se vsak dan novi slučaji. Zbolela !e na kozah tudi prodajalka v trgovini »Samopomoči«. Trgovina je vsled tega za nekaj dni zaprta.
Predavanje. O bistvu epidemije ko* ta njenem dosedanjem poteku v Celju In okolici predava danes 12. t. m. ob 6. popoldne v magistratnl dvorani g. dr. Schwab. Osebe, ki so pod nadzorstvom radt koz, nimajo pristopa.
Radi bolezni na dopustu je vodja tukajšnjega davčnega urada g. R. Dolinšek. Vodstvo davčnega urada je začasno prevzel višji davčni upravitelj g. Franc Stadler.
Za višjega evldončnega geometra 1. razreda Je imenovan višji evidenčni geometer II. razreda g. Anton Boječ.
Poročil se le g. Fr. Vltavsky, zasebni uradnik, z gdč. Angelo Ratajčevo.
Med žrtvami železniške nesreče pri Feliksdorfu blizu Dun. Novega mesta v noči od 4. na 5. t. m. se navaja v poročilu z Dunaja kot mrtev tudi 21ietni Šofer Fr. Pečnik Iz Celja.
Avtomobili ta tovorni avtomobili, ki se nahajajo v mestni občini se moraio pri mestnem magistratu prijaviti do 13. t m.
Cene sladkorju so znižali nekateri celjski trgovci za 2 kroni pri kilogramu. Slediti jim bodo morali tudi drugi, ker jc cena sladkorju v našem mestu očivkLuo previsoka.
Stepli so se v pustni noči neki vročekrvneži v Sovodni pri Celju. V pretepu sta bili dve osebi težko poškodovani. Zadevo zasleduje policija.
Hmeljevke se bodo dražbale.t 13. t m. dopoldne na dvorišču celjskega mestnega magistrata.
Lep lovski uspeh zaznamuje lovec Val. Samec v lovišču trgovca Karbeutza. V enem dnevu je s strihninom poslal v večnost 3 lisice.
Razne drobne vesti. Za Avstrijo le v Celju optiralo 7 Nemcev. — Pevsko društvo »Olika« Ima 13. t. m. ob 3. popoldne pri »Grenadirju« svoj občni zbor. — V Januarju je umrlo v Celju ta okolici 40 oseb.
— Umrla je gospa Ivana Jakovitsch, soproga celjskega trgovca Jakowitscha nri.
— 6. t. m. Je bilo v Celju 6 porok.
Iz zaporov so IzpustlU Matijo Kolarja,
trgovca na Kralja Petra cesti, ki Je bil dalj časa zaprt, ker Je b2 osumljen, da )e v nekem časopisu pisal o nerednostih pri celjski elektrarni. Izkazalo pa se le, da z dotičniml članki ni bil v zvezS.
Ko je Demblin čez nekaj dni zo-j>et napeljal govorico nato, je izjavil cesar, da Czerninova bojazen ni umestna, kakor ga je obvestila vojvodinja. »Vse je v najlepšem redu.« Demblin pa ni odnehal. V avdijenci dne 11. aprila je razložil cesarju popolnoma odkrito vso umazano stvar, ga opozarjal na nevarnosti, ako javnost izve, da so najožji člani cesarjevega sorodstva nezakonito verl-žili in je zahteval, naj se tržaškim otlastim nemudoma naroči, da takoj vso zalogo ladje, ko dospe, zaplenijo za vlado. Cesar je bil nemilo prizadet, parmska rodbina pa je osebno izvedela, da Czernin njeni do-fclčkaželjnosti noče zatisniti očesa in porabila »pisemsko afero«, da se ga iznebi. Značilno je, kako je cesar Karl, ki je še zjutraj 12. aprila dejal, da Czernina na vsak način potrebuje — »bolj kot kdaj« — od večera istega dne se vsemu odtegnit dočim je prevzela stvar v roko cesarica Žita, sprejela Czernina v cesarjevem imenu in s trdovratno odklonitvijo vseh njegovih nasvetov tekom 48 ur povzročila njegov odpust.
Ali se je verižniška kupčija tedaj Izvedla in milijonski dobiček prišel v parmsko blagajno, nam sekcijski svetnik Demblin žal ne pove.
Cesarica Cita kot verižnica.
V spisu sekcijskega svetnika Avg. Demblina. ki je izšel v založbi »Drei Masken« v Miinchnu pod naslovom »Czernin und die Sixtus-briefe«, se nahaja tudi senzacijonel-na verižniška zadeva vojvodinje Parmske, matere bivše cesarice
Zite.
Demblin poroča:
Koncem marca L 1918, tedaj kratko pred početkom takozvane Sikstove afere, je dospelo Iz Madrida poročilo, da se je neki agent obranil na tamošnje avstro-ogrsko poslaništvo z naznanilom, da mu je vojvodinja Parmska poverila posredovanje pri nakupu cele ladje kakava in kave. k! se bo s pomočjo posebnih varnostnih odredb poslala v Trst. Czernin je naročil Demblinu, naj obvesti o tem cesarja Karla.
Cesar baje o tej stvari ni ničesar vedel. Ko ga je Demblin čez nekaj dni zopet vprašal, je dejal cesar, da gre za dobrodelno akcijo vojvodinje blago, da se bo prodalo po lastni ceni siromašnim otrokom pa se bo delilo brezplačno. Jedva deset minut, ko je cesar Karl izrekel te besede, je imel Demblin slučajno priliko. govoriti z madžarskim častnikom. ki je bil v ozkih stikih s parmsko rodbino. Ta je bil zelo osupel, ko je čul da se daje stvari pomen dobrodelne akcije, in je povedal Demblinu. da gre tu ?a velikansko kupčijo, od katere si obeta parmska rodbina 20 milijonov dobička. -— Czernin je poslal Demblina še enkrat k cesarju in ta je cesarju kar naiobzimeje skušal povedati, da obstoji sum, >da izrabljajo vojvodinjo sleparji; zdi se mu, da gre za veri-ženje pod krinko dobrodelnosti, pri čemer se uporabljal me vojvodinje, da se zadeva zavaruje pred zasledovanjem oblasti«. Cesarju je bilo, kakor da se mu je odvalil kamen od srca. Zahvalil se je za svarilo in dejal. »da bo stvar takoi zasledovai«.
Gledališče in glasba.
Zaradi obofetosti gosp« Maršev« se
predstava »Madame Sans Gene« v ponedeljek 14. tm. ne more vršiti. Ta večer se vprizort veseloigra »Mlss Hobbs« za isti abonnement.
Mestno gledališče r Cetin. V nedelja 13. t m. ob pol 5. popoldne »e Igra Finžgarjev »Dhril flovec«. Cene znižane. Igrajo gojenci dramatične Sole.
Svetovno turnejo napravijo naši mnet» ulkl Josip Rijavec, Ciril Ličar in proL Rajzer. Prepotovali bodo Češko, Švedsko, Norveško, Holandijo, Dansko, Anglijo la Ameriko. Poslovilni koncert 5. t m. v Beogradu je krasno uspel, Istotako 10. t. m. V Zagrebu, Kakor kaže zanimanje v pred« prodaji, je pričakovati, da bo ljubljansko občinstvo napolnilo v ponedeljek 14. t. m, operno pledallšče. Turneja Je oficijelnega značaja ter ima namen, propagirati za Jugoslovansko umetnost ter povzdigniti T, Inozemstvu ugled Jugoslavije na kulturne* polju, kar se bo priznanim umetnikom go« tovo posrečilo. Rijavec bo nastopal tudi v, svojih najboljših opernih ulogah v Narod* nem divadlu v Pragi, Brnu, Stockholmu, Kopenhagenu, Amsterdamu Itd. Celi spored je popolnoma jugoslovanski oziroma slovanski	k
»Male Pesmarice« zadnji zvezek prinaša P. H. Sattnerjev kvartet »Pogled t nedolžno oko«. P ovci tn pevski zbori, naročajte pridno »Malo Pesmarico« pri ZveB« ni knjigarni v Ljubljani!
Šport in turistika.
Vremensko poročilo Iz Bohinja z dot 11. t m. Toplina ob 7. zjutraj 5’ C, bar-rometer se dviga, vreme se polagoma jasni, snega 49 cm (gornja plast 25 cm — pršič!) Smuka, kot saninec in sankališč« idealno!
Sankaške tekme v Bohinja. Vsled od ljubljanskega občinstva izražene želje pričnejo sankaške tekme v Bohinjski Bistrici mesto ob 10., kakor prvotno določeno šele ob 11., tako da bodo Imeti ljubljanski izletniki priliko zasledovati vse tekme tudi v slučaju, ako odidejo Iz Ljubljano Se le t nedeljo zjutraj In pridejo v Bohinj ob IH uri 14 min. Ponovno se opozarja na dovoljeno polovično vožnjo ob prUM teh to» kem.
[ KDOR JUOOSLOVAN, TA MATICE CLANf
Mali oglasi.
Proda se:
ELEGANTNA. MODERNA OPRAVA' (spalnica In fedlnfoa) se pnoda. Naslov
V upravt	243
2 PISALNI MIZI,
1 nastavek od kredence pripraven za gostilno in več zabojev. Erjantc-Turk, Valvazorjev trg 7.	245
KRASNA VELIKA KOPALNA BANJA iz cinkaste pločevine, 1 veliko stensko zrcalo pripravno za modni salon, 6 stolov iz mecesnovega lesa, prevlečeni z baržunom 1 umivalria miza z marmornato ploščo In okvirjem 2 nočni omarici z marmornatimi ploščami fn 2 postelji. Natančni naslov se poizve pri irpravnlštvu lista.	246
LEPO POSESTVO
iz 5 johov goie travnik in dve njive, leja hiša in zelo veliko gospodarsko poslople. Cena 80.000 din. 10 km od Maribora tak >1 za prodatl.Naslov v upravi Jugoslavije v Mariboru,	242
NOVA ZIDANA HIŠA s 3 sobami, jedilno shrambo, kletjo, živinskimi hlevi in svinjaki.I oral zemlje ob glavni cesti, 10 minut od posluje Poljčane. Cena 165.000 K. Proda se 2 večji posestvi Ivan Drofenlg, Poljčane.	349
HIŠA IN VILA
na Glincah hiš. št. 37 in eua ob Tržaški cesti z gospodarskimi poslopji in vrtovi se skupaj arfl posamezno zamenja za primerno hišo ali vilo v Ljubljani v bližini središča mesta ali primemo graščino prod primernemu doplačilu z ene ali druge strani. — Ponudbe na lastnika Jos. Tibrič, Glince št. 37, Ljubljana.	250
HIŠA
na Jako prometni cesti v Maribora, z gostilno In trgovino 5 minut oddaljena od-glavnega trga je na prodaj. Vprašanja na Anončni in taformačul zavod »Vedež« Maribor, Slovenska ulica 6.	233
SUHA, CEPLJENA DRVA tudi na dom dostavljena se dobijo pri Al.
Jerančiču, Karlovška cesta 8.	208
SPALNA SOBA t težki laški renesand In nekaj drttzega pohištva je naprodaj na Glincah 37 ob Tržaški cestL	222
TRGOVINA POLJSKIH PRIDELKOV koruze, pšenice, ječmena, ovsa. Na debelo. Najnižje cene. Škrgle; Adatnovlč IdJUa. Srem.	228
VILA
na pereferijl mesta, Maribora, stanovanla takoj prosta, s 3 sobami in kuhinjo lepim vrtom, hlev za konje se proda z« 160000 kron. Ponudbe s priloženo znamko na anončni in Infomiačni zavod »Vedež* Maribor, Slovenska	ulica 6.	232
KLAVIR
(StutzflOgci) dobro ohranjen se takoj proda. Poizve se x Oomi Šiški St 41. Vila Angela.	23**
MARIJA BAUMGARTNER.
Celje, Gosposka ulica 25,
Prodaja spalnega jedilnega in kuhinjskega pohištva. Zaira* tanetpiškafc i-«lelk»y. 170
MLIN
naprodaj v Badanrijah. Cena 800.000 K. Po* jasnila daje Matevž Simič, Ločnica p. Sonfc
239
2 OHRANJENI HARMONIKI
se radi odpotovanja proda.
MED (TRCAN)
najfinejši namizni z« pecivo, garantiran« čebelnl pitanec kg k 50 K. Poš&ja se pd pošti in po železnici. A. Maček, čebelar, Vrhnika.	31*
8TELA2E
že rabljene a dobro ohranjene xa Špecerijsko blago prodam po nizki ceni. 3 m 6<S cm dolge 2.14 visoke. Gornji del 18 predalov, spodnji del 8 zadevcev, v sredi lGi predalov. Vse iz mehkega lesa. Natančne)« kakor tudi cena se Izve v kavami Leoa Stari trg,	249
Kupi se:
POZOR MLINARJI
Kupim mlin na tri ali štiri pare kamnov M močni vodi v lepšem kraiu In na dobrem prostoru. Ponudbe na upravo JugoslaviJ« pod »Mlin«,
Službe:
SPRETNA LIKAR1CA PERILA, ^ kt zna tudi nekoliko Svati se takoj sprejme. Istotara se sprejmeta takoj 2 učenki. Vprašati: Izdelovalnka perila Geaica Vojska, poljanski nasip 10.	244
V TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM na deželo se sprejmejo prodajalka stare)« ta, prvovrstna moč, vajenec dobrih poštenih starišev, ter starejši hlapec k enemtf konju, nastop lahko takoj. Istotam se kupi enovprežni lahak voz na peresih (zaprav* Dvček). Ponudbe na upravo lista pod it 231,
14 LETEN DEČEK, marljiv in zdrav, bi se rad Izučil v roko«
deistvu, najraje v ključavničarstvu aii mizarstvu. Ponudbe na Frauc Martlnšok, Bo* novnka,	240
Razno:
NA NOVO ZIDANO TRGOVINO
Iščem 30 do 40.000 kron posojila s 6 odstotnimi obrestmi hiša brez dolga. Cenle-ne pouudbe pod »hitra pomoč« na uprti Jugoslavije,	251
Zenitne ponudbe
DVE IZOBRAŽENI GOSPODIČNI
Iz boljših rodbin, vajeni samostojnega vodstva trgovine, želita znanja v svrho možitve, z gospodi trgovci, kateri znajo ceniti pridne roke ln dobro srce. Oglase, če mogoče s sliko, ki se vrene na upravo lista pod šltrama:	»Udovci prednost« ta
»Moj dom — moj a sre ča«. Tajnost častna zadeva, zato se ozira samo na resne ponudbe.	241
ŽENITNA PONUDBAI
Gospod, okrog 30 let star, treznega iu podjetnega značaja, ISče znanja v svrho ženitve s trgovsko aii gostilničarsko izobraženo gospodično do 30 let, z srednjim premoženjem v nepremičninah ali denarju. — Tajnost zajamčena. — Lc resne ponudb® Je poslati pod »Podjetje 30« poštno lužeč«; U«bliru«» L	339
» V*
99
Pozdrav iz starih časov
Je, le od nekdaj kot najboljše priznano In prclikuicno, pravo
Schichtovo mil
z znemko
€€
<5T:Schiehf
katero nam prthtant ves trud In v »o »lcrb pri pranju danes teko dragega perila. Milo s »JELENOM* dobiva se v poznali, hvrstni kakovosti v naslednjih velikostih:
1/4 Kg komadi, Z-delr.i.	>/* kg komadi, 4-dclni.
Zastopstvo za Slovenijo ima tvrdka J, Globočnik In drug v Ljuliljuni.
Stare kovine
(baker, medenino, cink itd. kupuje trgovina z železnino
BREZNIK & FR1TSCH, Ljubljana
Cankarjevo nabrežje štev. 1. I*roda sc več moderne
sobne oprave
skoraj popolnoma nov šivalni Btroj za krojače, sistem „Pfaff“ in 1 veliko brivsko ogledalo. — Poizve 6e v upravi.
Brez posebnega ©Irveetila,
Mesini pogrebni zavod.
Pote niši. Me in dni mrčes
pokončava z novimi povsem zanesljivimi sredstvi in popolnim uspehom
Oblailr. konec«.
zavod za poHvaoie miiess
LijnbtjlnH, Stritarjeva n. 7/111 Spričevala na razpolago.
NajboljSa voda za usta. — Odstranjuje snijeeta neugodan dah.
E. M. PENKALA i drag, Zagreb.
Večja množina dobro ohranjenih
sodov
lesenih in železnih se proda po ugodni coni.
Ke. Mini teni. teiste
— VIČ. ——
Potrti globo&e žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčnoljub-Ijenn svakinja, gospa
Pavla Pečnik roj. Adamcič
kantlncrka v Št Peterski vojašnici
v petek, dne 11. februarja 1621, po dolgi, mueni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 13. februarja 1921 ob 4. pop. iz Kralja Petra (Št. Peterske) vojašnice na pokopališču k sv. Križu.
Bodi JI blag spomin!
V Ljubljani, dno 12. febrnarja 1921.
Žalujoči rodbini Pečnik in Adamčič.
f Povlaiiena agencija Kraljev. SHS
Rue van Lčrlus, Anvers, Belgija.
Za svoj« roušterije n Belgiji traži ponuda slijedečih artikla: drvene gradje svake vrati; tanina, anilina, sode za fabrikaciju stakla i sapuna; bakrene rude, olova, gvožda i antimona; nafte cemcnta, duvana, opijuma, koža janječih i od divljači; sala, masti srinjske; slanine, šunke, evinjskog meso, živine, jaja, eereallja svake vrste; pasulja, iljiva, orasa, ljeSnjaka, ovaca, ovčijeg i govedeg loja u razmjernim količinama. — Agencija nudi pod najpovoljnijlm uslovima slijedeče belgijske proizvode: Stofove, tkanine, platno, pamuk i vunu; esenclje i parfumerije; staklariju svake vrste; kožu fctavljenu za obuču; sedlarstvo i džouove; cipele obične i luksusne; gotova odijela, opbodna i za rad; toplo rublje od vune i pamuka; džakova za pakovanje; rublja svake vrste; konac za mreže; zemljorad-nif.ko sprave; alatke svake vrste; kazane, Jerpe, lonce; sve vrste željeznog materijala; oružja sa svim priborom maSine za Šivanje i tkanje — proizvod za sve zanate; proizvode za ishranu kao: kavu, fcečer, čaj, konzerve; mreže i užarije za ladje, gradjevinarski materijal; materijal za kupatila itd. Gvozdcni proizvodi, tregeri Sinje, žice, itd. — TJmoljavaju se svi zainteresovani, da stupe u vezu sa vladinom zvaničnom Agencijom, koja če im pružiti sve moguče usluge. — Telegrafska adresa:
Yougoslave, Anvera 2—3.
Razpis.
n
Pri državnem zdravilišču v Rogaški Slatini se oddado po javnem razpisu za zdraviliško dobo leta 1921, 1922 in 1923 0: nastopni trgovski in obrtni prostori:
1. Modna trgovina za dame in gospode z inventarjem. ^
2. Trgovina z zlatnino in srebrnino, urarskimi in optičnimi predmeti brez inventarja.
3. Trgovina za modistko brez inventarja.
Ponudbeni pogoji so zapopadem v uradnem listu štev. 132 z dne 17. novembra 1920. Pismene pravilno kolekovane ponudbe je vložiti do dne 5. marca 1921 pri ravnateljstvu zdravišča v rtgh Rogaški Slatini.	!	^
GOLOB
Erjavec l Tut
„Pri zlati lopati"
trgovina z ieleznlno
Valvazorevtrs št.7
(nasproti križanske cerkve.)
Glavna zaloga centa in karbida.
Ravnateljstva (rt. zfajiiia, Sagaika Slatina.
Auto
v dobrem stanju samo novejši Type ter prvovrstne znamke
se kupi.
Ponudbe z navedbo cene, moči in sistema je poslati na uprav« ništvo pod šifro: ,AIJTO 300*.
Inženirji
Sprejme se izurjen Statik z izkušnjo v projektiranju železnih konstrukcij za našo delavnico v Fali, resp. v Mariboru. Gradbeni Inženir z dobrim teoretičnim znanjem in ki
ima dobre izkušnje v gradbali.
Prednost imajo mlajši neporočeni gospodje, ki so razven domačega jezika Se popolnoma zmožni nemščine v govoru in pisavi.
Vodja bagra
za „Loffelbagger“ sistem Menk-Hambrock se išče na stavbeni prostor v Jugoslaviji.
Prosilci morajo biti vestni v reparaturi in vodji. — Znanje slovanskega jezika zaželjeno.
Prijave z navedbo vseh personalij, zahtevo plače, reference, dosedanjega službovanja na »Spložno stavbeno druZbo, Maribor".
PETOVIA
usniarska industrila
Breg pri Ptuju
(Slovenila)
le prltela z obratom
Tiskovine vseh vrst
za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično,
hitro in ceno
„Zvezna tiskarna”
v Ljubljani, Stari trg štev. 19.
Naročila sprejema tudi upravništvo ^Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju Kralja Petra cesta in v Ptuiu. Prešernova ulica.
Izdeluje vsakovrstne Goodyeaer in Mackay čevlje za gospode in dame, navadne delavske, kakor tudi najfinejše luksuzne čevlje.
Priporoča se za obilna naročila.
Gadje gnezdo
'e najbolj čvrsto slovensko leposlovno de o izza zadnjih let. Naročite ga lahko ■m malenkostno svoto 14 kron pri
jEiii nunr 0 IM   _____________________________________
IE7 asi6a8aaB&»£ggag>8%gggB8£ME
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Mariiin trs 8 Wolfova ulica 1 — Podružnica v Kurski Soboti in Do Bin ji Lendavi.
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanovljen septembra 1919. Premeta do srede unija
nad 65,CC0.000 kron.
a
I
wmr* 4
čistih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod
državnim nadzorstvom