PESNIK VLADIMIR KOS - MISIJONAR
I
Že pred več kot 12 leti je slovenski pesnik Vladimir Kos mi povabilo urednika “Katoliških misijonov” napisal celo vrsto pesmi misijonskega značaja; tu objavlja-mp ono od njih, ki opeva poslanstvo misijonarja. Zdaj je pesnik sam misijonar na Japonskem in v prihodnjem letniku bomo v vsaki številki objavili vsaj eno njegovih misijonskih peemi izpred 13 let...
STO TISOČ LJUDI
Vsako minuto v zametih aljaških, pod afriškim soncem v puščavah
mrtvaških’
v negibnih pragozd'h ob rekah brazilskih» po davno pozabljenih rudnikih čilskih, v ogabnih močvarah na indijskih tleh, z izdajsko tihoto v malajskih vaseh, po divjih k tajskih stezah karavan, v' skrivnostnih japonskih pristanih
vsak da*1
sto tisoč borilcev za Kristusom hodi-
Kristus Kraljevski jih čaka v neznancih» v izčrpan h sužnjih> v izpitih izgnancih» v otožnih) že davno uvelih obrazih, od gneya luzjedenih, -blaznih izraz'h, ob „posteljah“ kolere, tifusa, gob — da vsem, ki vale se na večnosti rob, oznani življenje in Pesem in Luč!
V	otrple roke da porine jim ključ...
Vsako minuto se ‘smrti upira sto tisoč ljudi in neslišno umi ra.
V	tiskarnah pa stroji vse to zamolčijo, in žice bakrene o tem ne brnijo,
po bankah krščanskih ni zanje zlata, kot da jih več dobri ta svet ne pozna, kot da so postali brezdomci zemlje, odkar jih Gospodovi križi teže...
preteklosti: P. Veselko Kovač O.F.M. (s čepico) s sobratom; spodaj “Coli. Imma-culatae”, bivši delokrog p. Benigerja.
Sliki na straneh 708 in 709 predstavljata prizore iz otroškega vrtca sester usmiljenk na Japonskem, v katerem deluje tudi ena od štirih slovenskih misijonark tega reci j . — Slika spodaj levo kaže bra-manskega svečenika v značilni drži; des-
na slika pa kaže dalj "ogled v zvezdavt" kolegija sv. Frančiška Ksaverija, ki S8 'majo jezjit' v Kalkuti in kjer vedno dr' luje tudi kak Slovenec; zdaj stj tam dv*1 patra. p. Janez Ehrlich in p. Lojze Den*' šar, pa brat Jože Lukan,
ta spodaj kaže prizor iz poganske-	vice, po kateri hodijo v svoji poganski
oa življenja v Kotagiri v Indiji: Praznik	vnemi — -basi! Sliko je poslal eden slo^jj,
a:nJa; spredaj jarek, poln tleče žerja- venskih salezijanskih misijonarjev.
Nekaj slik iz kamilijanske bolnišnice v T,otun”'u na Formozi, kjer deluje slovenski misijonski zdravnik dr. Janež: Zgo-
raj vidimo dva govornika na otvoritvi *e prvega (poslopja te bolnišnice; Levo S0 vori superior kamilijanskega azijskega misijona p. Valdesolo, desno i>a se pred stavnik kitajiske nacionalne vlade zahvaljuje misijonarjem, da so organizirali ba nico. — Spodaj levo: bolnik s strežnikom» desno: kamilijanec s skupino domačinov-
Zfforaj dve sliki še iz Podeižajevega n>>' sijona v Khariju: Levo katoliška ■dekle' ta, desno Dhiren, Bhur.dul in Pitor, tr*' je katoliški možje Kharijci. K sliki lev» je p. Cukale, ki jo je poslal, zapisal sle' (leče besedilo: "Naš Samael, ki je doni» iz Orisse, ipa sije od veselja in sreče, ki mu jo daje vera...” K slikama na str»' ni 71: Sta dve sliki, ki zanju ni bilo pm" štora v članku p. Demšarja v tej številk' in katerih zgornja predstavlja tempelj v manjšem indijskem kraju, spodnja P9 vernike, ki so večinoma peš po več dnl potovali, da so lahko prišli na posvečenje domačinskega škofi v Indiji; seboj nosij0 v-e potrebno za prehrano n življenje n» potu, celo dračje za kurjavo...
bednim veselo vesti
„e]• T Baragovem življenjepisu beremo, kako ga je ganil božični evan-*•1’ ki poroča o učlovečenju Najvišjega. Tudi letos se bo bral ta evan-v ,1J io bo ganil mnoga srca in bo zbudil marsikatero misel. Zberimo em članku nekaj takih misli in se vživimo v misijonarja ob božičnem eva«geliju!
Kot vsak človek, začuti tudi misijonar ob jaslicah svojo grešhost, v vredn°st, revščino. Pred tem temnim ozadjem pa toliko bolj bleste milosti, ki mu jih je Dete naklonilo in mu jih vsako leto naklanja. Preskušnje večkrat presegajo to, kar prestajajo drugi ljudje, pa je
i.	cy božja pomoč večja in iz trpljenja raste notranja sreča in up pri-
^je blaženosti.	' : ' ;
r A misijonarjeve misli so že iz navade stalno obrnjene v ljudi-, med n tere je prišel. Večina od njih gre topa skozi sveto noč, ne ve za nje-r°v.skrivnost. Misijonar misli na tiste, ki jih sploh še ni’srečal, na po-heCl-a ° ^em’ kako žive in umirajo, na ukoreninjene razvade in na uspe-so )j0^0bnih krivih prerokov med njimi. Misli na tiste, ki jih pozna, pa doslej ostali uporni; Zveličarjeva žrtev in žrtve Njegovih poslancev Ce b*80 na£n^e njihove volje. Misli nä tiste, ki so se že vključili v jik^v; njegovi duhovni otroci. Ali bodo vsi Jezuščku v veselje? Ve-r0K rnP^' potrebujejo, da vztrajajo. Mati in Dete jih čakata s polnimi arni. Ali bodo vsi v zameno prinesli svoja ponižna srca? ’
dob ^'sB°narjev pogled poišče nas. Bog nam je izkazal posebno velike °Či r°^e' Tlenje ki smo ga bili sokrivi — je marsikomu odprlo s ’ vsem pa okrepilo vero in poglobilo upanje. Rešenim nam je odprl bul’ V nJem Njemu živimo iz vere in upanja in da širimo Njegovo bežen. Koliko nas bo misijonarjev pogled našel ob jaslicah s prošnja-gj, ln darovi ne le zase, marveč za velike zadeve krščanstva, za odre-ev sveta, za vse to, za kar je Jezus prišel na zemljo? Koliko novih «-•^kih poklicev med nami, koliko molitev, koliko za misijone da-lik an^ koliko z veselim srcem ponujenih bolesti in odpovedi, ko-g:,? Plodov umskega in ročnega dela za zveličanje poganov bomo polo-1 Pred Dete in Mater?
j,	, ^k° se zastrmi v brezmadežno luč, bleščečo in gorečo v Cerkvi, v skončne tokove svetosti, ki iz Glave nreoaiaio vse skrivnostno Kri-
stus,
pr s®Vo telo. Razveseli se srce ob božjega življenja polnih mladikah, duh raši pa se, ko vidi toliko sebičnih, toliko mlačnih in lenih, toliko kol ^110 rnrtvib katoličanov; ko gleda needinost med kristjani, raz-zv	krivoverstva. Vse tako podobno kot ob Zveličarjevem rojstvu:
živi- *n brezbrižni; poleg teh dveh skupin pa taki, ki mu strežejo po
vlJenju.
Vse ,te misli se strnejo ob Detetu, ki je Izaija o njem napovedal-“Duh Gospodov je nad menoj, zato me je Gospod mazilil in me poslat da bednim oznanjam veselo vest.” Vse, kar ljudje moremo dobrega storiti, je samo utrinek iz božje dobrote in samo zaradi nje in iz nje mogočo. Večja ko je naša slabost, bolj dqbrotno je božje usmiljenje. Ostudne j š' ko so naši grehi, bolj gori božja svetost in ob našem neumnem napuhu je pretresljiva laž in zmoto ubijajoča ponižnost Besede.
Pri vsem čudovitem, božanskem spoštovanju človekove svobodne vpije je Gospodov Maziljenec vse storil in vse izvršuje, je porabil in porablja vsa sredstva, ki jih nudi sila vseh sil — ljubezen, za to, da se posvetimp misijonar in mi v zaledju, da se zedinimo vsi kristjani, da se vsi pogafl' rešijo.
Baraga je že kot mladenič vedel: “Najhujša pregreha je nezaupanj6 do neskončnega usmiljenja večnega Očeta.” življenje mu je to vedn° znova potrjalo. Kako ga ne bi ganilo poročilo o sveti noči, ko se je božl6 usmiljenje še posebno očitno razodelo?
Kako ne bi zaupali ljubezni in je ne ljubili mi, ki jo tudi poznan?0 in ji tudi hočemo služiti? Kako ne bi njej zaupali zadev, ki nas teže skrbe, posebej še tiste, ki so Njej najbolj pri srcu, in to je gotovo misijon' sko delo?
Misijonar se blažen sprašuje: “Kako je Dete o sebi govorilo P° preroku?” — “Gospod me je mazilil in me poslal, da bednim oznanjan1 veselo vest.”
Naj Te z Materjo in angeli zahvalim tudi jaz bedni, zase in za vs6 svoje brate!
Prof. Alojzij Geržini6
		
m»"j
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO 1957 VOŠČIJO
svojemu visokemu pokrovitelju škofu dr. Gregoriju Rožmanu, vsem slovenskim misijonarjem in misijonarkam, misijonskim odsekom in sodelavcem po svetu, vsem naročnikom
in bralcem
SLOVENSKA MISIJONSKA ZVEZA, “KATOLIŠKI MISIJONI”
IN SLOVENSKI LAZARISTI.
|ll Hill IIIIIIIIIMMMIIItlltllllllllllllllllllllltlllllllMIIIHIIItlllllllllMtlllt lit ...........
714

kATOlBKI MM70M1
V NOVI LETNIK
1*97
Hvaljen bodi Bog, spet zaključujemo letnik “Katoliških misijonov”, trideseti. Tisoči rojakov v zamejstvu so imeli v njem zanimivo in vzpodbudno berilo, slovenska misijonska akcija svoje glasilo in naši misijonarji idealno vez med seboj in z nami v zaledju.
Izdajatelji, slovenski lazaristi, se zahvaljujemo vsem sodelavcem, med njimi zlasti misijonarjem, da so nam polnili strani “Katoliških misijonov” s tako lepim gradivom; zahvaljujemo se pa tudi vsem naročnikom, ki so s plačevanjem naročnine omogočali izdajanje. Skupne žrtve iso rodile tudi to čudo slovenstva v zamejstvu, kakor toliko drugih...
Ob vstopu v 31. letnik in 34. leto izhajanja, “Katoliški misijoni” lepo prosijo tako sodelavce kot vse naročnike, da o-stanejo zvesti listu in akciji, ki jo pospešuje. Izdajatelja se bomo potrudili, da bomo v novem letniku list še bolj približali najširšim plastem slovenskega življa v zamejstvu, in to zlasti z vsem prijetno opremo ter bolj čitljivim tiskom. Naj bi “Katoliški misijoni” tudi z novim letnikom obilo pripomogli k temu, da bo slovenski katoliški narod sebi primemo pomagal osvajati
SVET KRISTUSU!
U&Mimuf <auKA\
Piše Ruda Jurčec, Buenos Aires.
l
'SMRT NA BOJNI POLJANI
Šibko telo p. Lebba je težko prenašalo posledice preizkušenj, ki so pretresa'6 Kitajsko v borbi proti japonskemu zavojevalcu. Domovi njegovegia meniškega reda so bili večinoma na ozemljiu, koder je divjala borba ali pa je bilo ozemlje že v ro kah okupatorja. iP. Lebbe ni bil samo duhovnik in misijonar, bil je redovnik in vojak, zapleten v Aziji v eno najtežjih borb tega stoletja. Strahote vojskovanja * Japonci pa so bile samo uvod v val groze in morij, ki jih je nekaj let nato sprožil* druga svetovna vojna. Kar je počelo japonsko orožje, kar je sejalo kri in smrt P0“ noži japonskih vojakov, je bilo na žalost le skromna senca vsega tistega, kar j6 nekaj let pozneje zajelo ves svet. P. Lebbe. je moral doživeti še to, da je vojsk* zajela njegovo domovino, ko je nemška oborožena sila v majiu 1940 vdrla v BelgU0 in jo v nekaj dneh pomiandrala.
Telo je moglo nuditi le malo odpora in dejanske koristi, toda zato je tem gorelo srce za stvar, ki jo je p. Lebbe proglasil za svojo, ko je pred 40 leti prva stopil na kitajska tla. Njegova druga domovina — Kitajska je postala žrtev velik6 krivice in pri tem se je zgodilo, kakor se je to dogajalo tako pogosto v zgodovini svet se je malo zmenil za krivico, ki je doletela Kitajtsko.
Zadnji tedni njegovega življenja so prihajali, p. Lebbe ipa je še vedno zbir* ljudi in sile za borbo, za zmago pravice. Zdelo se mu je, da mora spet kreniti v to borbo približno enako, kakor je to bilo ob začetku vsega njegovega dela. Glavn0 delo propagande je usmeril na list, ki ga je v mladosti ustanovil in ga pognal n* bojišče s tolikšnim zanosom in veseljem. “Ičepao” sicer ni bil več v njegovih rok*'? in v uredništvu iso sedeli movii, mladi ljudje — vsi so bili njegovi učenci. Od dale6 je prevzel vodilno vlogo pri listu. (Postal je najbolj razširjen in najbolj razgiba11 list tiste dobe. Vlada maršala čangkajška ga je javno pohvalila in odlikoval*' naklada je kmalu presegla naklado vseh drugih listov. List iso širili budi na ozefl1' Iju, ki je bilo pod japonsko okupadijo. Šel je od rok do rok, vse ga je bralo — ** izvod so plačevali dolar in še več, samo da so ga mogli dobiti. Koiportaža lista j6 bila težavna in skoraj nemogoča, ko so japonske oblasti začele spoznavati, kak° nevaren jlim je to nasprotnik. Nazadnje se je moiral list umakniti v ilegalo podzemlje; toda Japonci so ga mogli zatreti šele, ko so zajeli urednika. Odvedi' so ga v zapore, odkoder se ni nikdar več vrnil.
Med tem se je moral p. Lebbe spustiti v polemiko, ki jo je izvedel z velik0 žalostjo in trpljenjem. V Tokiju se je zbrala skupina štirih katoliških duhovniko'r in katoliških laikov, ki so sestavili spomenico, v kateri so pozvali kitajsko katolišk0 duhovščino in kitajske katoliške vernike, da naj odlože orožje, naj priznajo, d* je bila Japonska napadena in tako prisiljena k obrambi in da se naj väi združil0
zberejo na strani Japonske, ki je v Aziji sprožila odločilno box-bo proti boljše-mu. Japonska se je odločila za vojsko, ki naj ohrani svetu glavne dobrine in med mit dobrinami so tudi tiste, ki naj omogočijo krščanstviu obstoj in razmah, k f J® ®e izhajal, zato je mogel p. Lebbe javno odbiti navajanja teh japonskih v minskih piscev spomenice. Priznal je, da je glavna dobrina človeštva obsežena geslu: Pravica in Mlir, toda oboje je nemogoče, ako kdo taji in pači pravi obraz v sniCe- Japonski avtorji spomenice navajajo, da je bila Japonska iprisiljena kreniti Vojsko, ker je bila naipadena. P. Lebbe pa odgovarja, da je ta trditev nemogoča, j, ‘ bojišče že nekaj let na Kitajskem, kamor so japonske čete vdrle in nikdo od - ajcev se ne samo ne bojuje na Japonskem, ampak tudi noben strel ni bil oddan let faPons^°' Kitajska letala niso odvrgla nobene bombe na Japonsko, japonska siri a pa 'z c*neva v dan rušijo kitajska mesta in sejejo smrt med nedolžnimi kitaj-mrn prebivalstvom. Boljševizem je resnično velika nevarnost in nesreča za vso i Zli0) toda Japonska ni mogla ipriti širit borbo proti boljševizmu na Kitajsko, kjer Kitajska že celih šest let bila zapletena v «ajhujšo borbo proti domačemu ko-Uuizmu in maršal Čankajšek bi bil zmagovito zaključil borbo že tedaj, ako Ja-j nc* ue bi vdrli na kitajsko ozemlje lin tako olajšali umik komunizmu proti severu. aPoniska je dejansko Kitajsko v njeni borbi proti komunizmu izdala, zato nikdo ® more verovati navedbam, da je Japonska prišla na Kitajsko, da tam zvari enot-fronto proti boljševizmu v Aziji.
v To je bil zadnji javni nastop p. Lebba. Kmalu nato je zbolel in bolezni v za-j, au hiti ni pripisoval posebne važnosti. Bil je prepričan, da bo za konec obdata an S srnrtti0 misijonarja — to je s smrtjo mučeništva' ali pa da bo padel prav ^ bojišču, ko bodo boji nove ofenzive spet zajeli ozemlje njegovega samostana, v Pa je leči in to kot prav navaden zemljan, čigair truplo so spodjedli pre-i . 'naPori. Da je bilo to res, je dokaz bolezen — nastopile so težave z mehurjem ni t Ce.r izreeno kot posledica prenapornega delovanja in popolne izčrpanosti. Kom-, » acije niso izostale, telo ni bilo kos odporu, ki bi ga trdno in zdravo telo le s Zav° moglo nuditi.
j. 2 a težko obolelost p. Lebba so izvedeli v vojaški prestolnici Kitajske — v čiumg-s,ngu. Maršal čangkajlšek je odredil, da so p. Lebba — visokega častnika kitaj-šak narodne vojske — z letalom prepeljali v Čiumgking, kjer naj bi zdravniki sku-Ju;. Pcmag^i težkemu bolniku. V letalu ga je spremljal nankinški škof msgr.
'Stel ‘ ^ ^uingkingu ni želel iti v bolnišnico, ampak se je zadovoljil z bolniško po-Šk f° Pl i dobi'ih znancih. Umrl je dne 24. junija 1940, za smrt pa so ga pripravili go°f Jupin> nj©gov generalni vikar in eden izmed duhovnikov, ki je bil član nje-del 6ga reda- Vsi trije so bili tedaj vodilne osebnosti v kitajski katoliški akciji — teiy'T* organizacije, ki jo je pred 40 leti začel graditi, so mu bili najbližji prija-^n pomočniki v njegovi zadnji uri. Umrl je mu-n.o in ob polni zavesti, b kitajsko je zajelo veliko žalovanje. Vlada je proglasila dan njegovega pogre-vž ]Za dan narodne žalosti. Čangkajšek je odredil, da je vse stroške pogreba pre-Uj a vlada in predsedstvo vlade je naznanilo njegovo smrt s posebnimi proglasom, ^ Pravi:
Vlada kitajske republike,
Vladni dekret.
let- t,0spo(l Lei Ming Yuan, belgijske narodnosti, kitajski državljan že dolgo vrsto
jjt .^s* sloji kitajskega naroda so znali ceniti dela dobrodelnosti in ljubezni, ki lo ustanovil v Pekingu, Tiencinu in drugod.
,se je začela vojska proti japonskemu napadalcu, je posvetil vse svoje sile,
da je organiziral bolniške oddelke, ki so opravili ogromno dobrega dela v raznih krajih.
Vdanost naši domovini je posvečal brez odmora od začetka do konca.
Zelo obžalujemo njegovo smrt in to od trenutka, ko smo zanjo izvedeli..
Ta dekret predsedstva vlade hoče izraziti našo jiavno zahvalo in biti v plači*0 za njegove zasluge.
Napisano v Čungkingu, na 18. dan, sedmega meseca in v 29. letu kitajsk® republike (18. julija 1940).	^ j
Log Sen, predsednik narodne vlade-
Enako uradno kitajsko odlikovanje je doživel samo še en misijonar, in t0 pred 300 leti. Kitajski cesar VVan-la je z enakim ukrepom dovolil, da iso trup*0 misijonarja — jezuita Riccija pokopali na pokopališču v Challa.
Nekaj mesecev nato je prišlo pismo od Propagande Fide v Rimu. Naslovu1 so ga na škofa msgr. fWanga, apostolskega vikarja v Ankvvoju. Pismo pravi:
“Ekselenca,
ipismo preč. g. Jaegra nas je obvestilo o smrti p. Lebba, ki je umrl v čun° kingu dne 24. junija t. 1.
To pismo naj bo izraz sožalja naše kongregacije zla ti Vam, Ekselenca, kak01 tudi obema redovnima družinama, ki ju je p. Lebbe ustanovil in ki bosta odsl®-imeli v njem svojega priprošnjika v nebesih.
Smrt p. Lebbeja ni prinesla žalosti samo v Vaš vikariat, ampak je zajej9 vso Kitajsko. Bil je velik prijatelj Kitajske, prijatelj, ki ge je ves predal —t- 1,1 to skozi ves čas in popolnoma — Kitajski in Kitajcem.
Obenem z Vami prosim.Boga, da naj poplača tega svojega dobrega služabnik11’ to zvesto dušo p. Lebba.
Ostajam Vaš vdani, itd.	()
P. kardinal Fumasoni-Biondi, prefekt-
Delovanje ip. Lebba je slonelo na navodilih, ki jih je dobival iz Rima, ali P.9 jih črpal iz poslanic in pastirskih pisem sv. očetov Benedikta XV., Pija XI. in F1 ja XII. Kot pravi apostol je doumel, v čem jel glavno težišče vseh teh navodil >9 naporov. Zastavil isi je za cilij izvedbo načrta, ki ga je iz vseh teh navodil zaslu-1 in spoznal kot pravo ipot za vse misijonsko delovanje. Menil je, da je glavna naloP9 časa, da se zgradi na Kitajskem popolna zgradba kitajske Cerkve in ti mona s*° neti na lastnem kitajskem episkcipatui lastni Katoliški akciji in lastnem kitajske^ redovništvu. Kot izpopolnitev temu pa je bilo treba zgraditi pomožne ustanove, k naj podpirajo duhovništvo in laike pri vsem delovanju.
iDa bo pa delo varno izvedeno, je vedel, da mora biti vključeno in izvaja110 samo v popolnem soglasju in podrejenosti Rimu. Rimska Cerkev mu je bila ediIlil varna vodnica.
Njegove izkušnje in uspehi, pa tudi trpljenje in težave, so bili pozneje zg*e za vse, ki so proučevali moderne metode dela v misijonih.	|
Njegov prijatelj in sodelavec msgr. Lou je povzel bistvo uspeha p. Lebba, je napisal:	. j
“P. Lebbe je spoznal, da je bil orodje v rokah božje Previdnosti, in zato J0 opravil eno najvažnejših nalog pri ustanavljanju Cerkve v moji domovini. Dej»1'" ško pa njegove zamisli niso bilo nič izrednega. Sklenil je na Kitajskem uresniči11 program prvih apostolov in očetov katoliške Cerkve...’’
KONEC
h,
o NMZOblH IN £3UamiH
y mimrMH
AZIJA
ZADNJA INDIJA
!(vtau^a velilt^a polotoka se izrašča proti juiffu in nato nekoliko zakrivi še ožji po-]y. k Malaja ali Malaka, ki samo delno spada pod to poglavje. V severnem delu tud a"^<! živij0 Burmanci in Tajci v svojih državah Burmi in Tajskem in le-te bomo ^li'^opisali obenem z dvema primitivnima marodičema v istih državnih mejah, la ■>°*IJ Politično povedano: omenili bomo visoko kulturne narode, številne manj Vltc in tri primitivne v mejah držav Burme, Tajskega (Siama) in nekdanje v(anco^e Indokine, zdaj irazdeljene v dve zvezni di-žarvi, od katerih je manjši, se-lni del pod komunistično oblastjo, južni pa samostojen.
i-. Narodopisno je vse to ozemlje, obsegajoče skoraj 2,000.000 kar-, sicer precej Pod ? 'Pa s* Je vendar v posameznih predelih po približno enaki raznolikosti ^ppo. Južni del Malake je pa narodopisno že bližji Indoneziji.
. 2e izkopanine človeških okostij iz paleolitske (kamene) dobe pričajo, da so so '^Ih davnih časih živeli tod pripadniki različnih ras. V času ok. 2000 pred Kr. Sel'1*	obsežne selitve narodov s Kitajskega, ki so jim sledili pozneje manjši
bi ^eni tokovi v isti smeri, nato pa še iz Sprednje Indije. Tako je Zadnja Indija j- lsč® številnih ras in še mnogo večjega števila narodov. V tem jo lahko primer-U 0 2 njeno zapadno indijsko sosedo. A tu najdemo še eno posebnost: nekateri v °nl «o razkropljeni na več med seboj oddaljenih narodnostnih otokov in srečamo aključenih skupinah spet marode, ki smo o njih pisali že pri opisu kitajskega.
n,,rasi je v Zadnji Indiji največ mongolidov, med termi spet največ sinidov. torn V n<ytl'anj°sti polotoka prebivajo paleomongolidi in tudi najstarejši tip, pn*o-ko,'?nK°lidi. Evropide zastopajo poznejši priseljenci, posebno Indidi, v manjši je tudi Arabci in Judje. Negridi (črnci) so pigmidi na skrajnem jugu. Po »z ' u Se	prebivalci v dve veliki skupini in le-ti spet v dve večji: 1) v avstro-
sk° in avstronezijsko in 2) Indokitajci v tibetoburmansko in siamokitajsko.
k . ^urnutni' V današnji Burmi je nastala v 1. stol. po Kr. država naroda M cm, Uw6 begala nekako južno polovico sedanje Bu/rme. (Približno istočasno se je orga-'srlct a v 'sevei-ni polovici hinduizirana država Burmanov, katere pa so z vlade tuT^ili Sani. Burmani pa so v 18. stol. šone prepodili na sosednje Tajsko in ^ na jugu iztrgali Monom oblast. Moni so se deloma izselili proti vzhodu, kjer so ;)50 j^ndnostno precej porazgubili, v Burmi jih je pa ob zalivu Martaban kakih brez l10 f® precej kompaktno naseljenih. Z lastno državno tvorbo so se poskušali obai tl'aj;nej:ših uspehov tudi Araka/ni, ki zavzemajo srednji del burmanske morske stoiin daljši podložnosti Angležem je postala Burma med zadnjo vojsko samo-a država s približno 20 milijoni prebivalcev, od katerih je dobra polovica
Rurmanov. Hindujski vplivi so skoraj popolnoma izginili in. se večina Burmano^ iprišteva k južnim budistom.
Siamci ali Tajci niso prvotni prebivalci svoje dežele. Po kitajskih virih prebivali ok. 1. 2000 pred Kr. še severno veletoka Jang-tse in .se počasi premik8'1 proti jugu. V 7. stol. pred Ki-, so vdrli v Junan, (kjer so ustanovili državo z glaV' n im. mestom Nan Čao, ki je postalo v zadnjem času važno torišče arheologov. P0^ pritiskom Mongolov so se Tajci ok. 1200 po Kr. znova selili na jug in si os voj'11 sedanjci deželo in še nekaj več ozemelj, katera so morali v prajšnjem stoletju stopiti na zahodu Angležem, na vzhodu pa Francozom. Tako živi v današnji B'ur mi nekaj čez en milijon Tajcev, v Indokini pa tudi nekaj sto tisočev. Dva milijo”.3 jih je še na Kitajskem v provinci Kvejčan. Koliko jih je v lastni kraljevini, if težko reči. Prebivalstvo Siama so 1. 1936 navajali z enajstimi in pol milijona 1. 1953 že z 20 milijoni. Tolikšen prirastek je nemogoč in je bilo ali pivo štetj6 pomanjkljivo ali drugo pretirano. Je pa v državi kakšnih 85% prebivalstva tajske?8' Kot budisti so v verskemi življenju doslednejši od Burmancev rin za krščanstvi manj dovzetni kot njihovi vzhodni sosedje v Indokini.
V	1. stol. po Kristusu sega ustanovitev države Funan ob spodnjem toku i'elie Mekong, ki si je pozneje podvrgla tudi Kambodžo in razvila visoko kulturo, kate>e ■središče je bilo mesto Angkor s-svojo bajno arhitekturo. Nosilci državne obla5' so bili Kmeri, medtem ko so bili Anamiti takrat po večini pod kitajskim nadvl88. jem. Na vzhodu se je kmalu po kmerski dvignila država Čamcro, Čampa, a obe 4 državi so si osvojili Anamiti in postali tako vladajoče ljudstvo na vzhodu. Angko1" in Čampa sta bila pod močnim hindujskim kulturnim vplivom; Anamiti pa s° uvedli v deželo kitajske vplive in; s tem budizem, taoizem ,in konfucionizem. A"8 mitov je čez 20 milijonov. Kulturno so preobrazili tudi nekatere druge naroae’ tako vsaj deloma Lao. Francoska kolonialna politika je domači kulturni razvoj P° speševala; morda je le preveč silila francoščino v šole. Misijonsko delo je v Inđ^ kini rodilo zelo lepe uspehe.
Ti, v kulturi zelo napredni narodi, zlasti Burmani, Tajci in Anamiti — čam° je danes le še 50.000 — živijo največ v irodovitnih ravninah in posebno ob morsk’ obalah.
Notranjost Zadnje Indije je hribovita in deloma prav gorata. Tam živi ^ polno narodov, ki se ukvarjajo s še precej primitivnim poljedelstvom. Ne moreh1* vseh našteti in tudi ne navajati njihovih narodopisnih posebnosti. Samo večje 118 rodnosti imenujemo in njihove narodopisne značilnosti bomo posplošili, če se '' naštevanju imena ponavljajo, je to večkrat zaradi njihovih narodnostnih otokov k0 zaradi naselitve na državnih mejah.
V	Burmi so večje narodnostne skupine Čin, Kacin, Lim, Kadu, Palaung,
La, Šan in Kari. V Siamu Kari, Ma0u, Jao, Lao, Akha, San in Kmer. V Indok'1 . Juo, Meau, Lahu, Kamrnk, šan, Kui, Behrvatr, Biett Love, Rade dn Alcrng pa do8 drugih. Narodnostno najbolj zavedni in od držav, v katerih živijo, pravice terj8 'jdči, iso Kari.
Hiše teh ljudi so dveh vrst: na kolih in na zemlji. Nekatere so enotne -za e® naselje, druge enodružinske. Tako ima neko .naselje pri Radejih hišo, ki je dol? 240 m in živi v njej 800 prebivalcev, Hiše s 100 m dolžine tudi piri Bietih niso redk6; Med temi in enodružinskimi hišami rodov Jao, Lisa in Meau so še vmesni velikosti. ,V takih velikih hišah stanuje mnogo rodbin in niso prostori posamez11' rodbin nič bolj pregrajeni kot sobe staršev od ležišč mladcev in deklet, kjer poč)v, mladina več rodbin, ločena po spolu v pravičnem spanju. Velikih mest med te'1' ljudmi seveda ni, pač pa vasi in sela. Nekatera ljudstva se tudi iselijo, čeprav n, pravi nomadi; kadar se jim zemlja izčrpa, gredo pač na bližnjo ledino.
'Popolnoma goli so v ivročem poletju samo Va. Pač ipa jih je mnogo, ki si zgor-jega dela telesa ne pokrivajo, kaidair jih vreme k temu ne prisili. Sicer so pre-Q,san' čez ledja in si tkanino približno tako pritrdijo kot smo videli rajnega andija. Nekateri rodovi si pa krojijo prave hlače. Delavniške obleke so skoraj v,s0(j jz ,i)omjjaga 2a nakit j.im služi največ srebro, potem pa posušeni sadeži. <>raj pri vseh §o za slovesne priložnosti v navadi bogatejša .slavnostna oblačila. Najbolj važna pridelka sta riž in proso- Iz teh dveh pridelkov si varijo tudi n ° 'n kuhajo žganje. Tdbak uživajo za žvečenje lin kajenje. Mnogi se pečajo s 1 elovanjem opija. Opij tudi uživajo. Rodovom, ki ga uživajo že ,po stari navadi, e>ida ne škoduje, pač pa onim, ki se ga šele privajajo. Ohranja pa opij, posajen d druge sadeže, zemljo rodovitno, ker ji baje makova rastlina dovaja hranilne V1> ki jih druge poljske rastline izčrpavajo.
Promet se vrši po stezah, pa tudi po rekah, kjer se izkažejo kot pripravna n ,.y . drevaki. Trgovina je v rokah više razvitih narodov, ki njihovi trgovci radi 1 jklajo v hribe robo zamenjavat.
in ^a-iP0g<>stejša družabna ureditev je očetopravma zadi-uga. Ljudje so enakopravni tl(> ne Poznajo niti plemstva niti suženjstva. Tudi mnogoženstva in mnogomoštva 'Poznajo. Vaški, selski poglavar urejuje imedsebojne odnose, j.. Verujejo bolj v demone kot v večje število bogov, pač pa verujejo mnogi v y ^je hiittje, ki prebiva v nebesih in je stvarnik. Tudi v obstoj duše verujejo, ski poglavar je največkrat obenem duhovnik, pri nekaterih rodovih imajo tudi
swrnane.
Zv P? zadnjega so bili nekateri rodovi v teh krajih lovci na človeške glave. V tej Zl je bilo ponekod razširjeno celo ljudožrstvo, a to so bili samo izjemni slučaji. y V umetnosti je na precejšnji višini kiparstvo. Še bolj je razvita umetna obrt. muziki prevladuje melodija pred pomembnostjo ritma. Radi pojejo, igrajo na 1Ce> godala in pihala.
Af	primitivce štejejo etnologi protomongolidne Jumbre, vedidno mongolidne
oč°t6 ’rl PreceJ majhne negiridne Semmig. Vsem so skupne dobrohotnost, plahost, kae n,°Pravna ureditev di-užbe, enoženstvo in odvratnost pred pokvečevanjem telesa, 1 Jo sicer tam na vzhodu precej v navadi.
^umbri prebivajo v manjših skupinah na meji Siama in Laosa. So v izumiranju. Pok 'Pred kratkim se niso oblačili, zdaj sprejemajo od sosedov cape, da se za silo bujOej°. Nimajo niti najpreprostejšega orodja, ki jam ga vsega nadomestijo bam-j^IVe palice. Hranijo se z divjimi sadeži in malimi živalmi, ki lezejo po zemlji, g . s' ne postavljajo, samo nekakšne iz palmovih listov sestavljene vetrovnike.
Je niso enobožci, verujejo pa v nesmrtnost duše. Mrtvece izpostavljajo, si ^°ki so naseljeni na otokih Mergui ob južni burmanski obali in deloma ob kateri na zahodni Malaki. Živijo v čolnih, ki so dosti bolj umetelno izdelani kot Sla	siceršnji njihovi izdelki. Trije do pet čolnov tvori “vas” z lastnim po-
zel Va^em- V deževni dobi, ko divjajo na imionju viharji, si postavijo na kopnem en°stavne koče na koleh. Lišp je zelo enostaven, oblačijo se samo okoli ledij. zelo*10 ■’'Tn dajmorje, a več školjk -in morske golazni kot pa rib, -ki jih lovijo na So enostaven način. Na otokih nabirajo tudi naravne sadeže in korenine. Po veri Ij^v^aada animisti, imajo pa tudi svetišča, ki -so zelo preprosta, kot njihova biva-■ty,a; Bernatzik zanika, da bi verovali v najvišje bitje, kar trdi miijonar Ver,ujejo pa v enostransko deželo mrtvecev. Imajo neke vrste šamanov. benaa. mrtvece izpostavljajo, samo poglavarje “pokopavajo’’ v razklana, izdol-ln 'sPet zaprta debla na svojih čolnih. Imajo zanimive pravljice in na čolnih
^amenti-ko.
Semang živijo v nekoliko večjih skupinah bolj južno na Malaki; le malo ji® spada še v siamsko državo; vendar jih navajamo tu. Njihovo bivališče je tropični pragozd, kjer si postavljajo lope v pravilnem štir.ikotu. Tla dvignejo na bambii' sovih palicah, s katerimi ga tudi izpolnijo, da nanje namečejo listje in slamo; strebe napravijo iz palmovih vej. Oblečeni so nakako tako kot Moki in tudi stalni lišP je podoben: posušeni sadeži. Radi si ;pa še zatikajo v lase sveže cvetje in sveže listje-Nikoli si pa ne nadevajo živalskega okrasja kot ptičje perje ali zobovje štirinožce^-Lovci so mnogo boljši kot Moki ali celo Jumbri in se lotevajo tudi večjih Živah-So monoteisti in svoje mrliče pokopavajo. Zelo radi plešejo. Njihov ples je pa isan>0 zabavnega in ne verskega značaja. V muziki, ki jih pri plesu spremlja, prevladuje ritem melodijo.
M. M-
INDIJA VSTAJA
Piše Nace Kustec S.D.B., Indija
Malo zgodovinskih dogodkov iz prve krščanske dobe sloni na tolikih in tak0 možnih dokazih kot prihod apostola sv. Tomaža v Indijo. Le-ta je umrl mučenišk0 smrti v Meliaporu, danes iskromen del Madrasa in sedež madraško-meliaporske nad škofije.
Po ljudskih poročilih je sv. Tomaž prišel v Indijo leta 52 p. Kr. Izkrcal se je na Malabarski obali, odkoder je pozneje odšel v Meliapor. Tam so trije kraji pej sebno znani, ki nas spominjajo na sv. Tomaža, namreč hribček z votlino, v kater’ je bival, šd drug hribček, „St. Thomas Mount“, na katerem je sprejel palmo m°' čeništva, in kraj, kjer je bil pokopan in kjer se sedaj dviga mogočna stolna cerkev madraško-meliaporske nadškofije.
Zvezda katoliške vere je torej zasijala v Indiji veliko prej kot v mnogih evrop' iških deželah. A žal je kmalu padla velika senca na to jutrovo deželo, šele s pr1' hodom portugalskih čet v Indijo so prišli tudi novi oznanjevalci evangelija. M60 temi je bil najbolj znan sv. Frančišek K sa veri j, katerega res prav imenujem0 „Apostola Indije“.
Po krajši dobi, ki je bila polna velikega apostolskega dela, imamo zopet nekaj stoletij sence, umirajočega krščanstva, in to približno do druge polovice XIX. sto' letja, ko je zopet zažarela luč krščanske in misijonske zavednosti ne samo v srci® evropskih misijonarjev, ampak tudi med domačini. In tako je poldrugi milijon ^ leto 1880 narasel na dva in pol milijona leta 1920 in več kot pet milijonov let® 1955. To je res lep prirastek teh zadnjih desetletij, posebno če ga primerjamo s številkami prejšnjih stoletij.
Prvi vzrok tegia lepega napredka je v tem, da je bila za velik del misijonskeg® ozemlja vzpostavljena redna hierarhija (1885). Drugi vzrok je uvedba apostolsk0 delegacije, ki je lepo združila vse škofe s Sveto Stolico. In tretji vzrok je deljenj® vsega ozemlja v številne škofije. Na ta način se je pomnožilo število misijonarji in v kratkem tudi apostolsko delo. Iz 29 vikariatov iz leta 1886 se je razvilo 9^ škofij ali drugih cerkvenih pokrajin.
Pomnožitev škofij je imela za posledico veliko naraščaja med redovniki in r®' dovnicami, ki so skrivnostna moč na vseh misijonskih poljih, kajti navadno imaj0
r(‘tlovnc družbe v rokah dela krščanske ljubezni, kot so bolnišnice, sirotišča dis-pai>zerji, gole, itd.
S tem seveda težave pri misijonarjenju niso odstranjene. Za enkrat sta naj-e^J>: neizmerna poganska množica in predsodek, da je katoliška Cerkev orodje ^Jega podjarmij.anja.
Leta 1951 je dalo ljudsko štetje v Indiji 360 milijonov Indijcev. Od teh jih je «hka večina hindujcev, namreč 85%; kristjanov, katolikov in protestantov je Sa«io 2,30%.
In vkljub temu je ta manjšina, posebno katoliška, med to pogansko množico res Pravi evangeljski kvas, ki bo polagoma močno vplival na življenje indijskega na-^°da. (Gotovo ste že kaj brali o takozvanem „Niyogi Comitee“ v državi Madya radesh, ki je proučeval vse glavne vzroke spreobračanja v krščanstvo: vodilni . 'ndujci so se zbali velikega razvoja evangeljskega kvasa!) Zlasti katoličani nudijo ndiji velika dela na socialnem in vzgojnem polju.
V Indiji je 5500 katoliških šol s približno 850.000 učenci in učenkami. Od tega |elikega števila je katolikov skoraj pol milijona. V Indiji je 45 katoliških univerzi-. n'h kolegijev s približno 26.000 študenti. Približno ena četrtina teh je katoli-^Hov. K temu bi lahko pridali okrog 400 karitativnih ustanov (bolnišnice, dis-Panzerjj, sirotišnice...) in nad 60 lazaretov ter zatočišč, v katerih delujejo redov-^'ki ter redovnice.
Katoliške šole so znane zaradi svoje discipline, resnobe poučevanja ter odličnih sPehov pri državnih izpitih. Sam Mahatma Gandhi je imel za katoliške šole be-^ e občudovanja in hvale glede vzgojnega dela misijonarjev in socialnega dela atoliciaiyia v Indiji, in je vsem znano, koliko je katolicizem vplival na njega samega.
Druga precej vidna težava je, da ljudje gledajo v katolicizmu orodje tujih sil. alto prepričanje je v ljudstvu, ki je šele pred kratkim dobilo svojo neodvisnost, a ko zelo škodljivo.
? K sreči je papež Leon XIII. že leta 1892 odprl papeško semenišče v Kandy-u d vzgojo domačega duhovstva. Za tem prvim .semeniščem je bilo pozneje postavljeni fiinogo drugih. Danes Indija šteje 38 domačih škofov in 3800 domačih duhov-j ‘kov- In ko so leta 1952 imeli v Indiji velike slovesnosti v spomin devetnajste sto-' n*<Je smrti sv. Tomaža in štiri stoletnice prihoda sv. Frančiška Ksaverija, je aPež postavil prvega indijskega kardinala, bombayskega nadškofa dr. Valerijana racias. Sam predsednik vlade, pravijo, je vzkliknil: „Končno smo tudi mi dobili asega kardinala!“
Še ^Jub temu pomislekov proti katoliški veri še ni konec. Precej temnih oblakov 1 vedno visi .nad to deželo. Mnogi državni usužbenci v posameznih državah kakor odi .v centnali ne gledajo prijazno na velik napredek katolicizma v Indiji in so v °cno proti temu, da bi prišli novi katoliški misijonarji v to deželo. Obžalovanja edno je tudi to, da mnogi hindujci ne razlikujejo med vero in politiko, p Pa, hvala Bogu, se tudi med voditelji najde nekaj pravilno mislečih ljudi. VpVl.	Je sialtl predsednik vlade, Jawaharlal Nehru( katerega osebnost ima
^ 'a vpliv v celi Indiji in vedno bolj tudi v mednarodnih krogih. iPred dvema leto-Je dejal: „Kristjani v Indiji so sestavni del indijskega naroda. Njihove tradi-gat S° nad devetnajst stoletij stare. So eden izmed mnogih elementov, ki so obo-ko 1 .kulturo in duh Indijcev. Je čisto naravno, da čimbolj globoke in zdrave so botei^116 kake veroizpovedi, tem več energije imajo za rast in ekspanzijo. Kdor bi Preprečiti to naravno pravico do rasti, bi uničil korenine isame. V deželi, ki 'n<Tl	različnih veroizpovedi, se mora vsakdo naučiti strpnosti. Zaradi potrebne
^ 1 seboj n e harmonije moramo spoštovati vse vere, kakršno koli bi bilo njih eVl>o in njih vpliv.“
V OBJEMU SM RT I
iPiše p- LOJZE DEMŠAR S. J., Kalkuta.
Bombay Express ije drvel skozi temno inoč. Vasice so spale ob progi, sem P® tja se je zasvetlikala lučka skozi okno. Ljudje so ob svitu brleče svetilke zavija*' domače cigarete, da jih drugi dan odnesejo na trg. 25 za en dinar...
Votlo je zagrmelo, ko je vlak zdrdral čez široko reko in se zaletel v gosti pr®" gozd, ki ga je sekala železna kača... Sem pa tja je skočila nočna zver čez prog0’ šakalove oči so ,se zasvetile v luči železniškega stroja. Ura za uro je minevala j" 'ljudje v vlaku so mirno spali; zaupali so svoje življenje stojevodji, v njegovi*1 rokah je bilo življenje in bodočnost petstotih ljudi.
Vlak se je ustavil. “Raigard” sem bral na železniški postaji... Stopila sva s sobratom na peron. Previdno sem držal v roki večjo šbatljo, kjer je bila lepo zavit® krasna monštranca, ki jo naš kolegij v Kalkuti poklanja -novoposvečenemu škof|J imisgr. Stanislavu Tiggiu za njegov veliki dan...
Pred menoj je bila še dolga pot; železnice je konec, cedaj pa v pragozd, z aV' tom, vozom, bicikljem in peš. . . Avtobusi so stavkali, pa sva morala čakati, da naju uismili kak lorlj. Dva dni sva čakala, končno pa le najdeva mesto na vrh® težko naloženega tovornega avta. Zvečer ob sedmih smo odšli na ipot... čez 220 k®1 'bo prva postaja. . . Vožnja na tovornem avtomobilu je bila čudovito lepa, ure in ure daleč nobene žive duše ni bilo videti, le sem pa tja se je zasvetila zelen®
Znamenita slika, kakorsne KM pbč še niso objavili: Osem slovenskih jezuitskih misijonarjev se je sešlo v Kalkuti! Od leve na desno so: Brat Leo]>old Vidmar, P-Stanko Poderžaj (z brado), nad njim br. Jože Lukan, p. Lojze Demšar, br. Fronet
Drobnič, p. Viktor Sedej, p. Janez Ekčlich in p, Jože Cukale. Bog jih živi!
Ucka iz grmovja: divja/ zver, medved ali leopard, mogoče tudi tiger, je prežal, a 1 ti upal blizu, ker je avto delal toliko ropota in drvel skozi moč... z nezmanjšano ^zmio p0 ostrih ovinkih in strmih gorskih obronkih. Zadremal sem, pa me je na J^rern ovinku skoro vrgGo iz avta; komaj sem se še ujel na vrvi, ki je visela ob 0I'ani. Pred nami se je i pokazal a luč: policijska postaja sredi pragozda, visoka £raja na vseh straneh, da se zveri ne priplazijo in odnesejo živino in ljudi. Ob Polnoči smo se ustavili v mali vasici; gostilničar je prinesel vročega čaja, saj nas 6 mrzli gozdni veter kar omrazil. Opazil sem mali radio na klopi. Zavrtel sem ga — sk IS6m aa®ul slovensko pesem... Gor čez izaro... Sredi pragozda odmeva sloven-(1 a,Pesem: Radio Svobodna Evropa je objavljal iz Severne Afrike. Ali so slutili, a bom jaz poslušal sredi temnega pragozda?
^ v 0 ?e naprej, o le naprej, dokler je še bencina kaj... Ustavili smo se pred ^;So šolo, ki je onstran pragozda. Zbudili smo poglavarja, ki nas je povabil na n»80 tople kave — in hitro smo zasipali za par uric. Prva postaja... Sedaj še dve 1v.Prei, da pridem do svojega cilja, Ambakona, misijonska postaja mojega sobrata, , er sem hotel opraviti svoje duhovne vaje in potem prisostvovati posvečenju že ^Sa domačega škofa, msgr. Tigga.
Zopet sva morala čakati dva dni, da sva našla kotiček ,na avtobusu do sledeče vstaje, ki je bila le 40 km oddaljena. A kakšna pot! Vije se v hrib, pa smo morali in rmini vsi izstopiti, da je avtobus sam lezel po hribu, medteimi ko smo mi sopihali s® Potili. Ta kos ceste je napravil eden naših misijonarjev za kralja v Jaspurju. bi] J Je bil kupil nov avto, pa ga ni mogel prepeljati v .svojo prestolnico, ker ni P^bene ceste skozi pragozd. In pot, ki jo je pater zamislil pred 25 leti, še danes erni .inženirji sledijo: ne morejo najti boljše rešitve.
iPred nami se v gorski kotlini pokaže lepo mestece, prestolnica domačega kra' Ijiča, ki je iprej imel cblaist nad življenjem in smrtjo svojih podanikov. Sedaj so svobodni, na isvoji zemlji svoji gospodarji. Še eno uro naprej, pa nas je avto iztresel pred našo predzadnjo postajo. Stari misijonar nama je skuhal toplega čaja, .malo smo pokramljali in šli spat Vse naokrog ipragozd in v pragozdu raztresene vasice s sto tisoč katoličani. — Drugi dan je bila nedelja. Pomagala sva sivolasemu starč' ku, da je mogel razdeliti Kruh Močnih tisočglavi množici, ki je napolnila velik0 gotsko cerkev, zgrajeno pred tridesetimi leti — nato pa na bicikelj na zadnji del naše poti. Misijonar mi je dal kolo svojega pomočnika. Ni bilo ravno prvorazredno, a kolesa so ise vrtela in za 45 kilometrov dolgo pot bodo že držala... V začetku je res šlo. Pot je vodila ipo ravnini med orjaškimi drevesi, med poljem in vasicami, kjer so nas ljudje pozdravljali z veselim “Džisu ki barai!” (Pozdravljen, Jezus!) in nam hiteli stiskati roko, kot je njih navada.
Kmalu sem videl, da za dne ne bova prišla do cilja, če hočem vsakemu stisnit' roko, in kar na biciklj.u sem jim odlzdravljal. Pred na,mi se pokaže široka reka. ^ sreči ni globoka v tem času: .sezula sva čevlje in porivala bicikelj čez peščen0 strugo. Ta reka izvira visoko goni v hribih, se zavija in zavija preko ravnin®» zareže globoko v gorski greben, da ga prereže in se more preliti v dolino. Sp®*1 desno in levo ipragozd Sobrat mi pokaže mesto na cesti: “Tukaj je pred tedni mora' škofov avto čakati dve uri. Orjaški tiger je ležal na cesti, pa se ni hotel umaknit'' Škof je moral čakati, da se je tiger naveličal in jo počasi odmahal v pragozd-Tamle sen srečal medvedko z mladičem, ki je smukala sadove po grmovju. Zapodi' sem bicikelj, da me ni opazila, sicer me ne ibi bilo več tukaj. ..” Porivala sva k°'0 po strmi rebri med hribi. Sonce naju je žgalo v hrbet, a vode nikjer. Zašumi ^ grmovju in krasno barvni fazan sfrči na drevo. Škoda, da nisem imel puške, da bi ga ipihnil in poslal za Vaš muzej... Prisopihala sva na vrh hriba, a na drug' strani spet doli, strmo v gorsko grapo, in potem zopet gori ,na drugi strani. Pr a' vim sobratu: “Vi pojdite naprej in ko boste na drugi strani, mi pomahajte z rok0» pa bom še jaz šel s kolesom . . .” Ko sem opazil, da je prekoračil grapo, .sem se pr'' pripjravil še jaz. Struga je bila polna pečin in	ostrih	kamnov, le v sredi je bUa
izka stezica v pesku, komaj	ped široka, koder	je	moj	sobrat prešel čez. .Pozab''
sem, da zavore ne delujejo dobro, pa sem se zapodil doli ipO bregu. Šlo je hitreje kot zvok in nenadoma sem se znašel na strmem bregu s silno brzino, a ustavit* se nisem mogel. Pridrvel sem v grapo, .sprednje kolo je zadelo v pečino in vrg'0 me je med skale, ki so ležale v strugi. Potem pa nič več ne vem, kaj se je zgodilo. ■ • Sobrat Viktor je stal par imetrov od mene. Kakšen prizor se je nudil njegoviu1 očem: ležal sem med ostrimi	pečinami, oči zaprte,	usta	pa široko odprta iin kri d®
curljala čez obraz'. Nisem se	premaknil. Viktor	je	bil trdno prepričan, da sem S®
lubil. Kdor s tako silo in s tako brzino trešči ob skale, pa še težak kot .sem ja*» kar ni mogoče, da bi še ostal živ. Ležal sem na obrazu, očala so se mi razbila i” desno steklo se je globoko zarezalo — ne V oko, ampak v nos, ki je precej velik-Boke so mi bile vse opraskane od ostrega kamenja, noge so krvavele na kolenih, z levo nogo sem priletel na oster kamen, ki imli je napravil skoro centimeter globok0 luknjo v kost, ravno na mestu, kjer sem si bil nogo zlomil pred 25 leti in je bil* tam kost silno trda in debela. “Tristo kilometrov daleč sem ga pripeljal iz Kalkut®> da ga bom moral sedaj pokopati tukaj v .gorski grapi...“ tako je tožil moj sobrat, ko me je videl pred seboj. Čez nekaj minut se jte ojiunaeil: “Morebiti je še živ; *3 Kranjc je trdoživ, kot mi je sam pravil...” pa je namočil žepno rutico v grap'1 me počasi dvignil s pečin. Moja glava imu je padla na prša in mn okrvavila oblek0-Še deset kilometrov je do imisijonske postaje. Kdo bo nesel ponesrečenca tako daleč • Kako zaustaviti kri, ki je curljala po rokah in nogah iz brazgotin? Spomni se, d*
'»«tol, ineke vrste jod, v svoji! mavhi, namoči irobec v vodi in Dettolu, ipa začne Vod ' • e'	J6 oko: mi ranjeno. Nato začne prati krvaveče čelo in lice. Hladna
J« Je ^e^ovaJa na živce in “minlič” je odprl oči — in, se začudil. Sobrat Viktor „o voselja kar poskočil s težkim bremenom na roki: “Še je živ, ne bo ga treba In ! ' na Pokopališče!!“ Mrlič je počasi pretegnil eno roko, pa drugo, pa eno nogo, ]6 vlu&o, (pa potipal rebra. Vse je še celol oči so zdrave. “Saj ni nič hudega, Viktor, jjjt]Ca a so 'šla, drugo je vse dobro. Pa bicikelj seveda danes ne bo več za rabo. . .” Je ri° mC Je °Pra' P° r°kah in mogah in kri se je ustavila. “Še deset kilometrov i,e 0 'Poje misijonske postaje, boste zmogli, sobrat Lojze?” me je pobaral. “Zakaj 'hailSaj lrn' n' n'^ Malo sem se pretresel, nič ni zlomljenega, zakaj ne bi mogel ibal.j<|' ^ošsčiti! Saj ise bom na postaji lahko dobro odpočil.” Med ljudmi, ki so ri-Zač >i 'n v'^e** ves prizor, se je takoj eden pomudil, da odnese bicikelj na postajo. h0c|- a SVa pešačiti. Pa šmemt, kaj je to. Nič ni zlomljenega, pa vendar ne morem kakih' .^eSna n°Ka J® vl'°®a kot ogenj; kar ne morem stopiti nanjo. Šel sem ka: . s^° korakov, pa sedel ob poti. “Dragi sobrat Viktor, r.e moram več_ Ne vem, je v sa-mo na desno nogo ne morem hoditi.. .” Bilo je okoli dveh popoldne im sonce čivafu- '2 Jasne^a neba imed pečinami. Zavlekel sem se v bližnji gozdiček in po-v0(j( ', Hitro se je zbrala cela katoliška vas pri meni. Deklica je prinesla hladne brin, ? JO P°®a'Si vlivala na vročo nogo, stara mamica je v votlem kokosovem orehu s a topletra olja in začela počasi masirati zateklo nogo, tretja zopet mi je po-
mudila hladne rižne vode, da se okrepčam, četrti je prinesel star dežnik in mi Sä držal nad glavo. Vse so kar sami napravili in v njih sočutnih očeh sem videl, kako jim je hudo, da se mi je kaj takega primerilo. Misijonar, ki, zanje toliko dela, se žrtvuje, je sedaj sam v nesreči. Končno so prišli štirje močni fantje, pa prinesi posteljo, spleteno iz bambusovih vrvic ,na okvir iz lesa, kot jih rabijo po hišah •diemiačini. Z ostrimi sekiricami so posekali štiri tanke hrastiče, jih privezali ob posteljo pa mene položili nanjo. Vzdignili so me rta rame — pa hajdi proti miši' jonski postaji. Tiri deklice so tekle naprej, da pokličejo misijonarja, ki naj 11,1 prinese čaja in okrepčila. Deset kilometrov so tekle, in to skozi gosti pragozd' kjer se tiger sprehaja pri belem dnevu. Nič jih ni bilo strah, saj gredo za ljubij®' nega misijonarja in Bog jih bo varoval. Komaj deset let jim je bilo, pa so brzd6 kot gazele skozi gozd.
Kako previdno so stopali nosilci, da mi ne bi povzročali nepotrebnih bolečin ■ Sobrat je stopal ob nosilnici, pa mi pripovedoval o teh krajih in ljudeh, kako s» dobri in požrtvovalni. Za svojega novega škofa so zbrali več ko 500 rupij, v predj vojni vrednosti 15.000 dinarjev. Vsi so siromašni, v potu svojega obraza, v veČn> nevarnosti pred divjimi zvermi, se preživljajo.
Gori in doli, zdaj v grapo, pa zopet navkreber v strmi hrib, pa skozi vasic® in zopet v temni pragozd... Cela vas nas je spremljala pol ure, potem pa se vrnil®’ ko so mi prej še želeli hitro ozdravljenje in me zaprosili za blagoslov, ki sem ji1® ga dal kar z nosilnice. Malo smo počivali pod košatim drevesom, in od daleč sc®1 zagledal mladega misijonarja, kako hiti na kolesu skozi polje. Prinesel mi je čaj® in kruha, da se okrepčam, pa me sočutno spraševal, ali me hudo boli.
Misijonar-dtmutčin s svojimi verniki.
Naprej! Naenkrat smo stopili iz pragozda in pred seboj sem zagledal na hribčku misijonsko postajo. Hribček stoji sredi široke ravnine ali boljše rečeno Sorske planote, lin ima razgled na vse strani, ure im ure daleč. Sredi hribčka stoji oerkev, ob cerkvi misijonska postaja, in ob vznožju hriba konvent z dekliško in ^otovslko šolo. Položili so nosilnico na verando pred hišo in tam sta me že čakali 'dve sestri domačinki, ki sta izvežlbani zdravnici. Takoj sta šli na delo. Z vročo v°do sta mi oprali vse brazgotine in rane, jih dobro posuli s penicilinovim praškom, Pa še dve injekciji penicilina v roko. . . Vroče obloge na nogre in bolečina je počasi
Ponehala.
Zvečer ismo sedeli na verandi in se pogovarjali o zadnjih dogodkih. Jaz si kar nisen< mogel zamisliti, kako da sem še ostal živ, ko sem tako globoko treščil na Pečine. Vsaj roka ali noga ali glava bi se morala razbiti! Nia iinisel mi je prišlo Sveta pismo: Svojim angelom je ukazal, da te nosijo na rokah, da ne zadene ob hairien tvoja noga... Kako da se mi razbito steklo očal ni zadrlo v oko? Zakaj Se mi ni lobanja razbila, ko sem treščil z glavo ob kamenje? Zakaj se ni noga zlo-Pbla, kosem padel z viška na pečine? Nerazumljivo! Molitev misijonskih prijateljev 1,16 je obvarovala. . .
Med pogovorom naenkrat skoči domači maček na verando in v dolgem skoku v mojo sobo pod posteljo. Z žepno svetilko sem posvetil proti pragozdu, pa nisem P'č videl. Drugi dan pride naš kuhar in nam pove, da je preteklo noč leopard od-P«sel njegovega pujska iz svinjaka. Zverina je lovila mačka, ki se je rešil v mojo ^ho, |pa je xato pujska odnesla iz hleva.
Drugi dan sem šepal v cerkev in z velikim veseljem daroval sveto mašo, pa se ''^hvalil Bogu za čudežno rešitev iz smrtne nevarnosti...
V sobi, kjer sem stanoval, je spal pred tridesetimi -leti takratni misijonar, _v sosednji sobi njegov pomočnik. Neke -ooči se nenadoma zbudi, sliši ropot -in sko« iz postelje -na verando. Pred njim se zasvetil meč, pater se umakne in meč ga ** dene čez glavo namesto na vrat, kamor je bil namerjen. Pater se začne z napada* cem; boriti, pograbi z golo roko meč in ostrina se mu zareče v meso. A meča a« -spusti. Potiska napadalca doli po hribu in kliče na pomoč svojega kaplana. Ta takoj prihiti, -a iz teme skoči drugi napadalec, ženska, s sekiro v roki. Pater pograbi ^ sekiro, a napadalka je že zamahnila, udarec zadene roko, trije prsti -so prerezan1-Z drugo roko misijonar pograbi žensko in jo vrže čez verando na travo. Prvi n'0' rilec hoče končati delo, pograbi sekiro in udari starega misijonarja po čelu, ravn° sredi čela ga je zadel udarec... Kri se mu vlije po obrazu, da omahne na verand0' Morilca zbežita. Ljudje prihitijo in najdejo oba misijonarja v krvi. Za silo obvežejo; oba se spovesta in si med seboj dasta odvezo. Kdo je bil napadal00' Polbrat domačega kraljica s svojo priležnico, razjarjen, ker je dušni pastir bran1 dekleta, ki jih je pohotnež hotel vleči v svojo palačo. Drugi dan so jokajoči fara0 nosili oba svoja pastirja 40 kilometrov daleč do bližnje postaje. Oba sta prežive* rane:* eden je umrl šele pred ipar leti, drugi je še živ, moj velik prijatelj. Sr®0, čela mu opaziš dolgo progo in prsti na desni roki se ne premikajo; enega ni, dna» štirje so pa skupaj zrasli in -palca je le polovica.
Te misli so mi hodile po glavi, ko sem sedel na verandi. Tam da-leč na kon00 ravnine* kjer se dim dviga, tam živi tisti napadalec, njegova priležnica je umr*‘ nenadne smrti. Pičila jo je kača, ko je spala, in našli so jo zjutraj mrtvo...
Čez tri dni je prišel škofov mali avto, pa me odpeljal na misijonsko postaj0,' kjer bo posvečen novi škof, Stanislaus Tigga. še isti večer sva sedela skupaj Vr. mizi, in vprašal sem ga, kako je bilo, ko je bil zaprt v ječi med navadnimi zločin0' Jezik se mu je razvezal, pa je začel:
“Kot veste, poprej, ko so bili še Angleži v deželi, so dali domačim kraljičen1 radžem razne privilegije: morali so plačevati davke, a drugače iso bili popoln on1® svobodni, -da s-o lahko delali, kar so hoteli; radža je bil gospodar nad življenj0*11

P. Demšar, levo z misijonarjem, o katerem piše, da so mu preklali čelo, in desno z domačinskim škofom msgr. Stanislavom Tigga.
tl	podanikov. Ko ee mu je zazdelo, je poklical podanika, da mu je zastonj
tli ' -’	86 mu je zazdelo lepega obraza, si je vzel prvo lepotico v vasi. Seveda,
Vsi11* Pustirji so branili svojo čredo pred takimi napadi, zato jllm je bil prepovedan t°p v veg	kraljestev. A verniki so bili tam im ko je kdo obolel, ga dušni
dbl r. n' 1)1 i-ti obiskat in pripravit na ismrt... Končno je radža na pritisk asti ]e popustil in dovolil pastirju ovčic, da lahko obišče vernike, ipa le za dva jjy1’ ne eno uro več. Bil sem v vasi, in ko sem se po dveh dneh vračal, sem imel še e uri prosti, pa me nenadoma pokličejo nazaj. Nekega vaščana je napadel tiger, ka je razmrcvaril, in mož je umiral. Hitro sem skočil na motorno kolo in odbrzel ^Z(aJ> previdel bolnika, ki je umrl v mojem/ naročju, pa nazaj čez mejo. A šment, . »torno kolo ne gre; celo uro sem ga popravljal, pa ni šlo. Pustil sem ga pri va-Pu, da mi ga drugi dan pripelje čez mejo, in skočil v avtobus, kjer /sta me pa Če Žaltala dva varuha javne varnosti. ‘Kje je vaše dovoljenje, da ste lahko prišli s(_z mejo?’ Pokažem jima ga. ‘Vi ste čez čas ostali, hajdi z nami v zapor!’ Le nekaj ” korakov je bilo še do meje, pa so me odpeljali v ‘Špeh kamro’... .Prišel je dan S(J “P: obsojen sem bil na dvesto rupij globe ali pa teden dni .strogega zapora, ker j,'P ostal čez /mejo preko dovoljenega časa. Nadpastir mi .sporoči: ‘Ne plačajte, de] it0 v zaPor...’ Z veseljem sem ga poslušal, saj je moj nadpastir, on ve, kaj ip a- Peljali so me skozi dvojna železna vrata, dobil sem železno skodelico, krožnik pv Celvic°. ki sem jo delil s tremi hudodelci. Prvo noč nisem dosti .spal, /sem bil °voč razburjen. Tudi uradnikom se je zdelo nerodno, ali kaj hočete, zakon je
zakon... Dnigi dan pride nadzornik, pa me vpraša, zakaj ne bi plačal globe in se rešil tega nerodnega stanja, pa sem mu odgovoril, da jaz nisem nič kriveg® storil; moja dolžnost je, da skrbim za svoje ovčice, posebno ob smrti. In če 96 motor pokvari... Tretji dan so mi dali posebno celico. Celo brevir so mi vzeli, 1® rožni venec sem obdržal... ‘Pazite na moj motor,’ sem jih opozoril, ‘dajte ga P0“ streho, ne pustite ga zunaj, da se ne pokvari...’ Peti dan pride nadzornik zapora-‘Motor bomo prodali na dražbi im dobili vsoto vaše globe. Torej ste vi prosti i11 lahko greste domov.’ Med tem se je cela vas sešla in ljudje so zbrali denar, č® mi plačajo globo; okrog sto mož se je napotilo proti mestu, kjer sem bil pod v®1“ stvom. Vrata so se odprla in bil sem svoboden... Takoj isem se vrnil v domač0 vas in pred vasjo srečal celo grupo mož, ki so bili na poti v mesto. Ko so me z®' gledali, so kar (ponoreli od veselja; vzeli so me na rame in me nesli v cerkev, kj®1 smo se vsi skupaj zahvaliti za rešitev...”
“In prištet je bil med zločince’^ a sedaj bo postal duhovni nadpastir svoj® črede... Stanislaus Tigga. ..
Drugi dan so se ljudje začeli zbirati. 15 tisoč jih je prišlo od blizu in daleč; a®’ ikateri ,so morali pešačiti po tri dni, skozi goste pragozde, razgreta polja, stari i® mladi, moški in ženske, vsi so prihiteli, da so navzoči, ko bo sin njih rodu post® nadpastir božje črede... Videl sem prihajati grupo ljudi: na čelu sta bili <^e sestri domačinki, za njima pa cela procesija: matere z dojenčki na prsih( fanti in dekleta, stare ženice, vse 'so nosili s seboj, lonce in kurjavo, riž in zelišča, f*1 dolgih palicah čez ramo. Dva dni in dve noči so hodili, in ko so prišli do cilja, s° zagledali pred seboj svojega bodočega nadpastirja. Kar na kolena so padli in g®
„.. .Drugi dan so se ljudje začeli zbirati . . . tudi dva dni in dve noči so hodili-
c
°,7!/a nlilca kaže pripravljanje velikega "k raz katerega naj bi novoposvečeni z drugimi odličnimi gonti prmostvo-'ll veliki prireditvi njemu v počastitev. Podaj nadškof Sevrm, kateremu bo no-""Porvečeni koadjutor. levo od nadškofa .^Poposvečenčeva mati. Slika desno spo-3 Pa kaže, kako so gostje na indijski
način pozdravljali novoposvečenega domačega nadpastirja in njegovo mater.
zaprosili za blagoslov. Solze iso jiint tekle po licih, vise težave poti so bile pozab! j ene: blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem... Neka sestra po prejetem b!a' goslovu kar ni mogla več vstati, kolena ,so ji odpovedala, saj je hodila dva dni in dve noči... Nadtpastir je priskočil pa jo prijel za roko in dvignil; storil bi bil to za vsakega romarja, ki je prišel na njegov veliki dan...
Pod košatim drevesom je bil postavljen velik oder in pred očmi petnajst tisoc vernikov so se vrstili sveti ©bredi: trije nadškofi in pet škofov -je spremljalo n0"* vega sobrata v škrlatu. Zvoičniki so bili postavljeni ma straneh odra in cela mn°' žica je mogla slediti svetim obredom, ki jih je v domačem jeziku tolmačil nj>b svečenik. Deset duhovnikov je delilo kruh močnih; potrebovali ga bodo ti verniki še zelo, saj Bog sam ve, kaj |jim bo prinesla bodočnost...
V prvi vrsti je klečala škofova sivolasa mamica. Solze so ji tekle po Jicu' Srečna je bila, ko je zapel novo mašo pred dvajsetimi leti, a isedaj... Piva je bil®’ ki je sprejela njegov blagoslov. Stal sem blizu njiju, pa 'sem videl, kako so se si’6' čale njune oči: hvaležnost v njegovih, materinska sreča v njenih... Nista spi-®” govorila besede, le srce je govorilo srcu.. .
Popoldne je bila svečana prireditev, posvečena nadpaatirju. Krasni narod1" plesi, vsaka fara, dvajset njih, je kaj priredila. Najprej so oprali roke vsem nad' pastirjem pa jim mazilili glavo, nato obdarovali novega nadpastirja: sadove zen>' Ije, riž in zelišča, domače pridelke, celo okrašen kozel je prikorakal na oder. Ka1 cela gora darov se je nakopičila pred nljim, pa sem pristopil še jaz, in na zvočnik" je svečenik objavil: ‘Gospod pater Demšar bo sedaj daroval novemu nadpastirj" v imenu zavoda v Kalkuti revo monštramco..(Pristopil isem in kleče podal nad'
Popoldne jv bila svečanu prireditev, posvečena nadpastirju-
astirju v soncu se svetlikajočo novo monštranco. Kar sapo jim je vzelo, tako lepa ® bila /Prosili so me, da sem jo nesel po odru od enega konca do drugega, da je
^ ITin:_____1 _ ut_	; ji	1.>	1—^	/-lo »'i' 1 n	Mu/1	rviurvtir>o	Ia
____	„_______*	_	_ _ , je
množica lahko videla to krasno darilo. Nadpastirjeva mamica je sedela ob jJetn Pa od časa do časa vrgla blažen pogled r.anj... Koliko je pretrpel in koliko 6 fcudi ona trpela, da je sedaj postal nadpastir /svoje črede!
Na koncu Ni
Ca: Na mnoga leta...
Na koncu so vsi z velikim navdušenjem zaklicali: “Bishop mohašoj ki džoi” Novemu nadpastirju na mnoga leta... Bližnji hribi in gore so odmevale od
Sa Mene je noga bolela in šepal sem, pa sem vseeno bil .povsod navzoč; Prejel šej111 Radpastirjev blagoslov in se čez dva tedna vrnil nazaj v Kalkuto. Takoj sem v k zdravniku, ki je ugotovil, da imam kost v stopalu zlomljeno. Dal mi je nogo niavčev škorenj, pa sem tako hodil okoli še sedem tednov. K sreči sem lahko ^eto mašo bral in po hiši hodil. Po stopnicah sem seveda le počasi lezel, ne tri
enkrat, ampak eno po eno________ Čez sedem tednov sem bil zopet zdrav, a sklenil
pj*!’ bom boilj previden, po nepoznanih potih ne bom šel več s kolesom. Pre-^ ^'n sem pa, da me je Bog obvaroval po molitvah Vas, dragi misijonski prijatelji. Pis i n° sem 'dobil pisemce od svoje nečakinje v Kanadi. Med drugim piše (in je a*a je ravno takrat, ko sem si bil kost v nogi zlomil) : “Dragi striček! Prosim fcTUs.a, da Vas varuje vsega hudega, ker jaz Vas ne morem, ker sem tako daleč...” ^ 3« ukazal svojim angelom, da me varujejo na vseh mojih potih. ..
tja Setiaj' sem zopet na nogah in lahko skočim čez tri stopnice, ko moram lezti do četrtega nadstropja v rasi hiši, dvajsetkrat na dan...
OBISK IN RAZGLED PO BARAGOVEM MISIJONSKEM TERITORIJU
PICEON-----
GltAMO PORfAOe
kivi k

JMPMi,,
^5yp^.on , A

0to£sr'cM&mci» NAM
B

ONiONnon« (26)
__rtSMmi.
ORfifNlrtNO
' KÜCKlrtND
'
;>5


pTT,
. .. .irrtTTP

GOUUII^
. |»j| \ i^i
A • '' ' V. • ' l\ '\f '
EÄ1ÄCÄLÄMD
,	^ /V ’ t, i {|	' M :
*"S- '
.K
m/Z
iNomrt irtKto
y'^S~OErHoir tst
,t
•
I
[s3)m
r ■ '*t /	J f Vr« ,
' I	.-V^'
'V.: /
ai
'/1

j

CflROtN |JL.ri	KiNACl /o/rvUKWnc^ül-- ..
ri	/A	fiVMrtf KIMAVCI IY
P	; »EAVER	PjOUNt ON)
P/	yCROsWliiACf—
•’ai	)	L(/miooi i vut»(<i) '
t""”	~ HARBOn^PKUMiUBi'HI I AKI
rt ArtHHI CROCMM/
»y%f	\
rPt6»M»B6STOW«
rUOINOION
/MOŠKI CON /'

/oilANIi »\AI*IOS (CRANI) •	Attn
PROSTRANO DELOVNO PODROČJE
Baragov zgodovinar Mr. Joseph Gregorich v Marquettu je šel v svoji ljubezni do velikega škofa letos tako daleč, da je mislil celo na naše počitnice. Njegov0 vabilo v “Raragaland” — “Baragovo deželo” bi po naše rekli — je kot kratek’ praktični vodič skozi številne misijonske postojanke, kjer je Baraga v novem svetu deloval. Takrat je bilo to ozemlje brez cest( pusto in komaj prehodno. 36 1®, Baragovega misijonskega dela je zapustilo vsepovsod med Indijanci ter prvotnim1 'belimi naseljenci vidne sledove njegove apostolske vneme za reševanje tolikih puščenih duš: V cerkvah, zgodovini, raznih imenih in mnogih srcih.
SVETI MIR V PROSTI NARAVI
Pokrajina je naravno zelo vabljiva in privlačna. Lepe avtomobilske ceste y°' dijo do vseh pomembnejših krajev. Povsod so na razpolago prenočišča in gostiscil za izletnike. Ako vzamemo s seboj še škofijski direktorij vseh katoliških cerkva na tem ozemlju, kjer so naznačene vse nedeljske svete maše, in se odpravimo na pot z najnovejšim vodilom Baragove Zveze, bomo v nekaj dnevih svojega letnega oddiha družili prijetno potovanje s koristnim opazovanjem. Vračali se bomo znova ■na svoje poklicno delo telesno krepki in duhovno bogatejši. Naša ljubezen do Baragove zadeve bo globlja in bolj dejavna. Prevzel nas bo sveti mir, ki smo g* sredi življenjskega vrvenja vsi tako potrebni. Tako naravno an privlačno je ys® naokoli, kot da bi hodili po koščkih nepozabne slovenske zemlje. Sodobna tehnika in civilizacija odtod še ni pregnala miru, ki ga .po večjih mestih ne najdemo ve«-
Z VODIČEM NA POT
Sicer je sestavljen po abecednem redu. Nekatera imena so bila medtem Baragovih časov sem spremenjena. Vendar se bomo dobro razgledali in ob avtom0 bilski karti ter priloženi fotografirani skici Baragove dežele bomo zamegli PraV vsepovsod, kamor nas bo vlekla ljubezen do Baragove zapuščine.
ADA. — Father Baraga je kraj obiskal leta 1834. Indijancem je svetov»* oditi v Grand River (sedaj Grand Rapids), da bi se laže varovali žganjetržceV-
ALPENA. — Kraj je škof Baraga obiskal prvič 1862. Pripravil je teren z9 ustanovitev misijonske postaje, katero je prevzel v oskrbo duhovnik P. B. Murraf iz Beaver Island. Okrog 1866 je isti ostal v kraju za stalno in začel zidati cerkev-
V NEKDAJ CVETOČEM MISIJONU.
ARBRE CROGHE se sedaj imenuje HARBOR SPRINGS v Michiganu. Ver jetno je bilo to v Baragovem času od 1831 do 1833 središče največjega in gotov0 najuspešnejšega misijona Indijancev v deželi. Leta 1833 je imel nad 1000 spre0' bmjencev, tri -ali štiri šole, kovačnico, mizarsko delavnico in knjigoveznico. Ind1' janci so se naučili graditi lastna misijonska poslopja, domove, čolne in podobu0. Večina zaslug za to je šla dobro organiziranemu laičnemu apostolatu med Indijanc1’ pod vodstvom dveh izobraženih in spoštovanih poglavarjev, Kosa .iin Škorca.
Zgodovina redko omenja ta misijon, ker v vladnih poročilih ni bil potrje»’ Proti katoliškim misijonom je obstojala močna opozicija. Razvoj misijona je bu mogoč le zaradi velikodušne pomoči evropskih katoličanov.
Misijon v Arbre Croche (Krivo drevo) je bil ustanovljen 1,929 po misijonarju Petru Dejeanu. Takrat je bila td nova naselbina katoliških konvertitov, ki so priš’1 iz Starega Arbre Crocha, sedaj Cross Village imenovanega. Kmalu je postal»
^Utvria
,•	: “ «aselbina Indijancev v pokrajina. Danes
Jamskega rodu Ottava.
je znana kot glavno mesto indi-
3du Ottava.
bod ^'e'otna zgodovina Arbre Crocha mora biti šele sestavljena in objavljena. Ko -	0 oamreč bolj znane vse podrobnosti, bo prav verjetno obveljal ta misijon med
za naj večjega vse te dobe.
. nam Itl(lijanei
SREDI NOVIH NAČRTOV KOLUMBOVIH VITEZOV
bo i. ®ININS je zrastel v kraju L’ANSE, znamenitem Baragovem misijonu, usta-j^v Jenem 1843. Z misijonskimi darovi svojih sorodnikov in prijateljev iz Evrope Vl..Zgradil indijansko vasico s kakimi 30 hišami. Vsaki družini je oskrbel poseben . • Misijon je dokazal, da lahko rdeči človek živi kot njegov beli brat, če mu je ; ,a Za to prilika in uživa primerno vzpodbudo. Pridnost in treznost teh Indijancev zn ' a omeniana v mnogih časopisih vsevprek države. Misijon je postal nacionalno ^Mt. Sedanje sirotišče je njegov ostanek, bin ™s^r- Režek Assembly in Bishop Baraga Council Kolumbovih vitezov v Assi-Se !u sta sklenila postaviti Baragu skupno primeren spomenik. 9. oktobra 1955 Je zbral na kraju samem- komite dn sestavil poseben odbor “Bishop Baraga Soer-al of Assinins”, z namenom ohranjati organizirano pi-izadevnost. Izdelali n ^Mekosežnejši načrt, ki ga bodo izvajali sproti, v kolikor bodo finance dovo-yvva e- Preuredili bodo okolico, poskrbeli za izdelavo dobre ceste in ozadje siro-(j0,a .spremenili v park. V njem bodo postavili velik Baragov kip. Kasneje mislijo cetff1’* Posnetek indijanske vasi, kot je izgledala v Baragovem času. Stara br)!, UV; ki ni več v rabi, bo preurejena v kapelo in muzej nabožnih predmetov, čim na 0 ^bančno zamisel zmogli kriti. Sodeč po sedanji gorečnosti sodelavcev je upati P°poln uspeh tega načrta.
BARAGA — MESTO IN OKRAJ
jQto®-^RAGA se imenuje poseben, okraj in mesto v njem. Državni prostor za j6 rJenJe meji na mesto. Je to znamenit in privlačen park za turiste. Sodijo, da samo v letu 1954 bilo v okolici nad 60.000 obiskovalcev, p “AYFIELD je dobil svojo prvo cerkev in župnišče še v Baragovem času. W pJ® misijonar Janez Čebulj. Beli naseljenci so se koncentrirali sem iz j0 PPinta, ki je ostal poslej kot nekaka podružna cerkev za vedno v zvezi z misi-^ v Bayfieldu.
Iggg ®A.VER ISLAND je znani Bobrov otok, na katerem je Baraga ustanovil Jen leta Prve8''a izmed številnih misijonov za Indijance. Kasneje je bila dogra-na severnem koncu cerkev. Sredi preteklega stoletja je vdrla nanj skupina so ^m°nov pod vodstvom svojega samozvanega “kralja” James J. Stranga. Otok je	in začeli spreobračati Indijance, ki so pa ostali zvesti katoličani. 1861
kraj °f Baraga imenoval duhovnika !P. M. Murrayja za stalnega misijonarja tega
PREZRTO ZGODOVINSKO DEJSTVO
jQ ■ ®fJRT LAKE z misijonom Jaboigaa je važna stara misijonska postojanka, ki Cj.®. misijonar Baraga pogosto obiskal med leti 1831 in 1833, ko je bil še v Arbre v ^ .^6- Indijanci so si tu sami dogradili cei-kev, po obsegu večjo kot je bila ona rtre CroeheHu, Kasneje so za časa Baragovega škofovanja zgradili novo cerkev. Vina asiravno Je biI to eden najuspešnejših indijanskih misijonov, so ga zgodo-države Michigan skoraj popolnoma prezrli. Koncem preteklega stoletja je Jon prenehal, ko so Indijancem beli vzeli zemljo.
MED SVOJIMI RUDARJI
COPPER HARBOR je bakren rudnik, kjer je Baraga začel svoje apostolsk0 delovanje med prvimi priseljenimi rudarji emigranti spomladi leta 1845. Trikrat do štirikrat letno jih je poslej redno obiskoval, zanje maševal, pridigoval in j'nl dajal priliko za prejem svetih zakramentov. Nova cerkev iz smrekovih hlodov, k* so jo postavili v priznanje njegovih naporov, se imenuje “Our Lady of the Fines — Marija od Smrek.
COTTRELLVILLE je bil misijon kanadskih Francozov, nekako dve milj' ^ reki navzdol od današnjega mesta MARINE CITY. Baraga je misijon začasn0 oskrboval v| pozni zimi in spomladi 1835. Kasneje je spadala vsa katoliška skup nost pod Marine City, ki ga pa na tem zemljevidu ni.
CROSS VILLAGE je staro indijansko mesto in misijon, ki ga je Baraga PrV^ obiskal v juniju 1831. Ustanovil ga je leta 1827 Father Dejean, ki se je vseh1 vanj s svojimi spreobrnjenci iz MIDDLE VILLAGE, sedaj GOOD HART novano. V Baragovem času je bil kraj znan kot Misijon Sv. Pavla v OLD ARBR*' CROCHE, kot ga je sam označil na zemljevidu, izdelanem 1835. Prvo šolo je ^ ustanovi! misijonar Baraga 1832. Več gorečih misijonarjev je delovalo v tem n1' sijonu, mnogo let še pod škofovanjem Friderika Baraga. Napisno znamenje v me' stu omenja, da je bil misijon prvič osnovan že po jezuitu p. J. Marquettu. Zg° dovinsko to ne drži in je izrabljano zgolj kot vaba turistov v ekonomske krajevne namene.
DETROIT ISLAND so prej imenovali LITTLE DETROIT ISLAND. Let* 1833 je Baraga tu ustanovil misijon. Dvakrat je v istem letu tvegal z nekaj inn1 janskimi spremljevalci prevoziti jezero iz današnjega HARBOR SPRINGS. Otok je sedaj privatna last.
CELO V DANAŠNJI MINNESOTI
DULUTH. — Približno 20 milj navzgor ob reki St. Louis, dandanes še ^ območju mesta Duluth v Minnesoti, je bil misijon- FOND DU LAC. Baraga je ki‘k-. prvič obiskal in ustanovil misijon 1835 leta v jeseni. Nekaj časa po Baragovi sm1/ je bil misijon prenešen v bližnji CLOQUET, kjer še vedno uspeva. Ni pa preost»1 ničesar od katoliškega misijona v kraju Fond du Lac, nekdaj cvetočem obsežne1’1 mestu Indijancev. Father Baraga je ta misijon pogosto obiskoval, dokler je loval v La Pointu, oddaljenem približno 90 milj. Pa tudi še pozneje, ko je služb0 val dokaj daleč v L’Ansu. Okrog 1849 je napravil to potovanje sredi zime in na potu skoraj umrl, ko so se mu potrgali jermeni na snežnih krpljah. Razdalja P snežni gazi je znašala okrog 400 milj na eno stran. To bi bilo v km bolj daleč k° iz Ljubljane v Beograd.
MINNESOTA je bila za nekaj let pod jurisdikcijo škofa Baraga daleč n<R’' do jezera LEECH LAKE.
KLJUB STAROSTI ŠE DOBRO OHRANJENI
EAGLE HARBOR ima še danes v cerkvi Božjega Odrešenika dokaz Barag°v* ljubezni do duš mnogih rudarjev. Postavil jo je med prvimi v bakrenem rudarski področju in je edina, ki še stoji. Pred cerkvijo je znamenje z nekaterimi zgodov'^ skimi podatki. Tudi župnišče v ozadju, zgrajeno sicer nekoliko kasneje, izhaja, Baragovih časov. Večje število nabožnih predmetov, ki so bili v rabi v zgodni letih misijona, je razstavljenih v cerkvi. Dostop je obiskovalcem dovoljen.
Prvič je misijonar Baraga v Eagle Harborju maševal v hiši Foley-Smithovih, Jstarejšem poslopju v kraju. Kot privatna rezidenca je danes last potomcev hotnih lastnikov.
MAGIJE RIVER, nekoč zelo odlično mestece ob Velikem jezeru, v katero je aga često prihajal darovat sv. mašo na dom Johna Kerryja.
Ba ®AG'lETO,\VN je današnji PESHABESTOWN, ležeč južno od zaliva Sutton’s 2Ry’ Grand Travers Bay, ki še obstoja. Pivič je Baraga prišel sem poleti 1832. „_an pod imenom Eagletovvn je bil takrat najvažnejši in najuspešnejši misijon ob ar>d Traverse Bayu,
ni GSCANABA je dobila svoj stalni misijon v času Baragove škofijske admi-iz p'atuie 1865. Poprej so obiskovali katoličane v okolici priložnostno misijonarji ond du Laca v Wisconsinu in Father H. Bourion iz Negaunee. ra	WILKINS je otvorjen za obiskovalce z muzejem v trdnjavi. Nekaj Ba-
£°vih spominkov se hrani v njem. Kraj je Baraga prvič obiskal leta 1845.
Jg. GARDEN ISLAND so redno obiskovali katoliški misijonarji nekako od leta šk	Pa odkar je 1854 pripadel pod Baragovo škofovsko oblast. Več let je
0 imel na otoku katoliško šolo.
0 pARDEN RIVER je često omenjan v dnevnikih škofa Barage s posebnimi zkami, ki se nanašajo na njegove obiske tja.
ZNOVA OBNOVLJENI NEKDANJI JEZUITSKI MISIJON
]e.. GOOD HART je mesto, kjer so oo. jezuiti ustanovili stari misijon v 18. sto-Ja. Uspeval je kakih 25 let. Leta 1826 gA je obnovil Father Vincent Badin in Ind'JOriar ^ara'8,a kasneje leta 1833. Od tedaj je bil to stalno aktiven misijon za v,. 1Jarice. Baraga je tu postavil cerkev iz brezovega lubja. Kraj se je takrat ime-Val MIDDLE VILLAGE.
m.	.GOUlLAIS BAY je dobil po Baragovi zaslugi svojo prvo cerkev za indijanski
p0yIJ°.n	Oskrboval ga je sam iz Sault Ste. Marie. Obiskoval ga je povečini
Zlini na snežnjih krpljah ali pasjih saneh. sij ^®^ND PORTAGE je Baraga prvič obiskal jeseni 1837. Leto kasneje je mi-j>j nat Franc Pirc ustanovil tu prvi misijon ne enem izmed otokov ob izlivu i-eke oh^60^ River- Dasiravno je ležal daleč izven območja njegove škofije, je Baraga un'J Jurisdikcijo nad misijonom do svoje smrti. Bila je to najvišja severno-. adna točka razsežnega indijanskega teritorija, ki ga je škof Baraga upravljal
n oskrboval.
SKOZI ŠTEVILNE PREIZKUŠNJE
je g^RAND RAPIDS je bil poprej imenovan GRAND RIVER. Misijon St. Mary’s ip aiaKa 'ustanovil 1832. Zaradi nezakonitega trgovanja z žganjem med Indijanci pre^a?Barskega nasprotovanja je Baraga pretrpel v tem misijonu najhujlše
n,	i !. u®nje in težave. Vendar je uspel. Po 16 mesecih bivanja v kraju je postavil 1$ ’Jonu trdne temelje in svoje nasprotnike premagal. Poglavje tega misijona in živiH^°vih Prizadevanj v njem predstavlja najbolj pretresljivo sliko njegovih pujskih naporov. Po 12 letni pravdi je zmagal v vprašanju, so !i katoličani J£,0 avv’^eni do dohodkov iz prodaje „Mission Reserve'* — misijonske rezervacije.
<ja° Je bilo odločeno njim v prid.
pt. .. onasta tabla z napisom na neki hiši sredi mesta kaže prostor, kjer je Baraga Ic maševal.
BAY je zaliv ob Michiganskem jezeru, kjer je Baraga 9. marca 1853 J utonil z dvema spremljevalcema vred. Konjske sani so se v ledu namreč
vdrle. Bil je ravno na pobu v Milwaukee, da poišče tiskarja za svojo indijansko slovnico. Komaj je rešil življenje in dragoceni rokopis.
GREENLAND je nekdanji MAPLE GROVE. Spada med zgodnje Baragove misijone v bakrenem rudarskem območju. Dosegljivi zapiski pričajo, da je k1* prva cerkev v kraju zgrajena leta 1859.
HANCOCK je v Baragovem dnevniku omenjan kot PORTAGE LAKE, ki Je dobil prvo cerkev Sv. Patrika leta 1860.
HOUGHTON, nekdaj PORTAGE LAKE, je Baraga mnogokrat obiskal pred«» je bil kraj sploh civilno organiziran v skupnost. Pozidal je tudi prvo cerkev njem 1859.
INDIAN LAKE je bil na teritoriju sedanjega MANISTIQUE. V maju 1832 ^ Baraga blagoslovil prvo cerkev, ki jo je zgradil za naselbino. Krajevne organizacij imajo v načrtu zgraditi v tem mestu spomenik. V bližini je staro misijonsko Polc pališče za Indijance.
„ŽUPNIJA V DIVJINI“
ra,
raje1“
LA POINTE je bil pozorišče slavnega indijanskega misijona Sv. Jožefa, ga je Baraga ustanovil v juliju 1835. Piva in druga misijonska cerkev, zgraj __ 1835 oz. 1838, sta stali okrog 100 čevljev vzhodno od starega katoliškega p°k0P^ lišča in približno 1 miljo vzhodno od središča naselja. Tretja in največja, pozidan" 1840, na prostoru sedanje cerkve, nekaj sto metrov severozapadno od središča kraj Ogenj jo je 1901. leta uničil.	.ß
Baragovo delovanje v tem kraju je bilo tako plodonosno in uspešno, da J misijon dejansko zrastel v „župnijo v puščavi“. Ko je 1840 La Pointe dosegel v's® pomembnosti ob Velikem jezeru, je štel nekaj sto vernikov. V drugi polovici Vv teki ega stoletja je bila cerkev zelo priporočana in privlačna izletna točka za Potn' ; po železnici in jezeru. Okrašena je bila z izredno lepimi slikami ter drug111^ predmeti cerkvene umetnosti, ki jih je Baraga dobil preko svojih dobrotnikov Evropi. Tudi cerkve so bile zidane s prispevki, darovanimi onstran morja.
Staro katoliško pokopališče je bilo ohranjeno, da izgleda kot v Baragovem Nekatere stare indijanske grobnice še obstajajo. Med njimi sta budi ona pioniU naseljenca Mihaela Cadotte in znanega indijanskega Čipeva poglavarja Bivola,
LUDINGTON je Baraga obiskal leta 1833 na potu v Grand River. Iz njegoveg® krstnega zapisnika je razvidno, da je takrat krstil okrog 10 Indijancev. Nase J je bilo indijansko.
VELIKANSKI NOV MOST BO VEZAL OŽINO
MACKINAC, otok med St. Ignace in Mackinac City, je misijonar Barag®
"fci'
obiskal prvič 1831. Daši ni kot duhovnik nikdar stalno v postojanki deloval, ^ -
pogosto na svojih potovanjih za kratek čas pri skupini obstal. Kasneje je kot večino zime 1854-55 prebil na otoku.
MACKINAW CITY je danes na ozemlju nekdanjega DUNCAN. Zaradi ^ kratne menjave imena je zgodovina kraja precej nepojasnjena in temna. Več 111
sijonskih pionirjev z Baragom vred je ta kraj obiskovalo. Vendar verjetno imeli svoje cerkve do leta 1862, ko jim jo je Baraga poz:dal.
piš0
j«
Velikanski, več milj dolgi most, ki bo vezal St. Ignace z Mackinaw City, skoraj dograjen. To bo močno olajšalo prometne zveze po Michiganu. Torej tu obisk celotnega „Baragalanda“.
ŠKOFIJSKO SREDIŠČE SEVERNEGA MICHIGANA
MARQUETTE je središče škofije, kjer nahajamo:
Stolnico Sv. Petra na križišču Baraga Avenue in South Fourth Street. Prvo K- ,V je Baraga tu postavil leta 1865. Grobnica škofa Baraga v podzemeljski in'v' 0^'s'tova^cem dostopna. Pod isto katedralo sta pokopana tudi škofa Mrak
2, Preko ceste je lepa škofijska gimnazija, imenovana Bishop Baraga High-school.
j,.	'2- Rezidenca škofa Barage po prestavitvi škofijskega sedeža iz Sault Ste. Ma-
-j!0 v Marquettu leta 1866. Dva „bloka“ južno od katedrale na 608 S. 4th Street.
am je .^0-f Baraga 19. januarja 1868 umrl. Sedaj je na istem mestu privatno kovanje.
Sed	katedralo je škofijska pisarna na 444 South 4th St., v kateri je tudi
ez historične komisije za Baragovo beatifikacijo, ki je obiskovalcem redno do-
soopen.
KDOR VZTRAJA, KONČNO ZMAGA
kf, ^USKEGON je bil indijansko naselje, ki ga je Baraga večkrat obiskal v Je v1833 in 1834‘ Ustanovil je 'misijon in začel zidati cerkev. Ni pa gotovo, če h la cerkev dogotovljena do začetka 1835, ko je bil prestavljen iz misiiona 113nd River.
ost ?^®UBISH ISLAND je bil eden izmed krajev, ki jih je škof Baraga osebno rboval iz Sault Ste. Marie.
p ?PANAH se je imenoval BAD RIVER, ko je pozno leta 1834 Baraga začel näd r -Za 'bd'janske naseljence cerkev. Agent za Indijance ga je prisilil opustiti had<t+ J'C z'danj® cerkve v rezervaciji. Nekaj let kasneje je kupil za kapelo drugo v g roPje neke indijanske hiše. Njegov misijonar Janez Čebulj, takrat nastavljen kot ay^eidu, je uspel v zahtevi po vrnitvi škofovega poslopja in dogradil poslopje cerkev, dasiravno je bila opozicija strašna. Sedanja cerkev in šola ob glavni °naobilski cesti pričata o novem napredku misijona.
PRVA CERKEV V BAKRENEM OKROŽJU
ha PpTONAGON je dobil svojo cerkev v kasnejšem rudarskem bakrenem okrožju p0, Zan*niiv način. Baraga je s svojim vodnikom želel prekoračiti zaliv. Led je po-bjeg in Veter Ju Je potiskal ven na odprto jezero. Misijonar Baraga je bil miren, °y sPremljevaIec pa od groze silno prestrašen. Naenkrat je veter spremenil z nPin Ju gnal proti zaželenemu cilju v — Ontonagon. Tako sta prišla preko zaliva j manjšim naporom. Kmalu je mesto dobilo prvo cerkev.
bas .P^ENIX. — Cerkev Marije Vnebovzete je bila prenesena v to mesto iz v Q f e CLIFF ali CLIFTON imenovane še'e leta 1899. Za nekaj časa je bil 1 tu Baragov najvažnejši misijon za polotok Keweenay.
mia^9ET HURON ni na zemljevidu. Baraga je obiskal Indijance v njem sp o-1835.
STALNA INDIJANSKA REZERVACIJA
jan<,.^ED CLIFF so ustanovili Baragovi misijonarji okrog 1854, ko so bili Indi-ta k'j. p.° dogovoru za izboljšanje razmer premeščeni v La Point. Takrat je postal aJ stalna indijanska rezervacija.
ROCKLAND spada prav tako med zgodnje Baragove misijone v predelu ba krenih rudnikov. Prvič je obiskal ta kraj 1. 1849. Malo cerkev pa je postavil ISSEST. IGNACE je imel svoj misijon že 1674, ko so delovali v njem oo. jezuiti6' Father Edward Jacker je odkril ta 1877 grob o J. Marquetta S.J. Stara cerkev' iz leta 1887 še vedno stoji. Po n.ajnovejših načrtih jo mislijo spremeniti v muzeji ki naj bi bil odprt za občinstvo že letošnje poletje. V cerkvi je še slika sv. cija, ki jo je Baraga prinesel s seboj iz Evrope 1837. Izdelal jo je znani slovenski slikar Matej Langus. Mnogo let je služila v stari cerkvi za oltar. Baraga gosto prihajal v St. Ignace. Neko zimo je prišel v Sault Ste. Marie vanj na snežn1 krpi j ah.	.
ST. JOSEPH’S ISLAND. — 1857 je škof Baraga začel z misijonskimi obig | na ta otok. Nekaj let kasneje jim je dogradil cerkev in večinoma dela izvršil k®
SLIKOVIT ZAČETNI SEDEŽ ŠKOFIJE
SAULT STE. MARIE je znamenit kot prvi sedež škofije. Kasneje je bil P1® nesen v Marquette, mnogo bolj naravno središče škofijskega teritorija.	v
1.	Cerkev St. Mary's na Portage Avenue je bila katedrala škofa Barag6
letih 1856 do 1866. IPrvo cerkev je postavil leta 1833 oče redemptorist Frak® Haetscher. že naslednje leto je bila, kot sodijo, namenoma požgana. Nekaj J kasneje je pripravil .novo skromno leseno cerkev misijonar Franc Pirc. Čim se J škof Baraga v jeseni 1854 v tem mestu ustalil, je izdelal takoj načrte za gradit^ nove ali vsaj razširjene ter popravilo stare cerkve. Vendar mu je vladna oblast zabranila zaradi bližine poslopja ob stari trdnjavi Fort Brady. Dejansko «o 66 zaplenili vso ostalo imovino okrog cerkve, ki trenutno ni bila v rabi.	•
2.	Preko ceste je nasproti cerkve staro, prav majhno poslopje, ki so ga Barag0 ^ duhovniki nazvali „palača“ zaradi otipljivega nasprotja s škofijskimi dvorci v °r ^ gib škofijah. Sedaj je to novoustanovljeni „Baragov muzej“, ki je poleti odprt obiskovalce. V njem je lepo število Baragovih ter drugih zanimivih predmetov.
PRI ZNAMENITEM BARAGOVEM KRIŽU
SCHROEDER leži ob izlivu CROSS RIVER, nekdanjega Baraga River v G0’ nje jezero. Ime je dobil po lesenem križu, ki ga je Baraga s svojim spremljevalci let» 1846 zasadil v zemljo na mestu, kjer ju je vihar pri ustju reke vrgel na obre« V majhnem čolnu sta hotela iz "La Pointa priti preko jezera. Napravila sta l6®^ križ v zahvalo za rešitev. Lep granitni križ, viden nekaj stotin čevljev daleč avtomobilske ceste na vzhodu, kaže na severnem obrežju približno mesto prvotne» križa.
SUGAR ISLAND je škof Baraga često obiskoval. Bil je ves čas rezervac>L Indijancev z dvema misijonoma: Holy Angels pri Paymentu in St. Joseph nasp1' ■otoka Gern Island. Z lastnimi rokami je močno izboljšal obe misijonski cerkvi, zg1 jeni na obeh otokih.
WAISHKEY BAY omenja škof Baraga večkrat v svojih dnevnikih. Ob'5*40 val je Indijance, ki so prebivali v njegovem času tam v razsežni naselbini.
POROMAJMO PO RAZTRESENIH BARAGOVIH MISIJONIH!
V
Vzemimo novabilo Baragovega zgodovinarja inženirja Josepha Gregorich® ,^f ljubezni do Baiagove zadeve resno. Tudi poznanje Baragovih misijonskih kraJ ^ bo doprineslo mnogo k poglobitvi naše ljubezni do svetniškega kandidata.
0m° doumeli veličino njegove misijonske žrtve. Z večjim zaupanjem se mu bomo •'•Poročali v mnogih zadevah in problemih. Obisk v Baragovi deželi nam bo v dih p0 napornem delu med letom. Istočasno pa kot romanje po raztresenih po-* 0Jankah, ki jih je gradila Baragova goreča ljubezen do neumrjočih duš. Naši ■“BJmlajši bodo ohranili za vse življenje drag spomin na ta obisk. Ta in oni bo ušal kasneje hoditi po Baragovih stopinjah.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN V Z. D. IN KANADI NI PREDALEČ
Večina slovenskih naselbin v Združenih državah in Kanadi je v središču ali phodnem delu dežele, če .imamo v načrtu letne počitnice do Michigana, ni predaleč: ,z Clevelanda, Pittsburgha, Detroita, Chicaga, Jolieta, Milwaukee, Minnesote, niti -New Yorka, kjer prebivajo mnogi naši rojaki. Tudi ne iz Toronta, Montreala, £>ndsorja, St. Gatharines, Hamiltona, Batawe, Sudburyja, Timminsa, Kirklanda J^he, Norande, Malartica, Val D’Orja, Port Arthurja, Winnipega in Lethbridga a kanadski strani, če je Baraga peš zmogel toliko napornih misijonskih potov, bo-
0	morda tudi mi našli kako prevozno sredstvo in odšli enkrat v bližnji bodočno-
1	fca svoje počitnice v ta konec, namesto v velika mesta ali celo preko morja.
Morda se je dragim bralcem „Katoliških misijonov“ godilo često kot meni. j aj bi Sli, pa ni prave prilike“, ste si dopovedovali. Novi vodič nam je naš zgo-°vmar Mr. Gregorich res skrbno sestavil. Ko je letos v juliju odhajal z msgr. L. Zaplotnikom na obisk Baragovih misijonskih postaj vzhodno od Marquetta, 1 etn ju v duhu spremljal in sklenil storiti isto, čim mi bo prilika dana.
^ Nas vse Baraga vabi, privlačiti nas mora ljubezen do njegove velike zadeve, svidenje torej v „Baragalandu“, čim nam bo prilika dana..
P° »Baraga Bulletin“ XI, 1 (junij M56) sestavil Karel Wolbank CM, U.S.A.
ZAHVALE BARAGI
šle	sem jdvno zahvalo svetni-
kandidatu, škofu Frideriku Barra-A če boni uslišana v zelo Važni zadevi, j6 's'e Wfcu na tem mestu javno zahvalju-1 Za uslišan j e po njegovi priprošnji jj. Polagam skromen dar 10 pesov za ]eOovo beatifikacijo,
N. N., Mendoza
Sc °žjvm,u služabniku Frideriku Baragi pr^i^fkveneje zahvaljujem za njegovo ™nj° B0gu za, najugodnejšo raz-v Sl ev zapletene dušnopastirske zadeve in zadovoljstvo vseh prizadetih, Martin Radoš, župnik
g’, (^re0orieh in njegova gospa v pro-0)11 Margucttske Baragove zveze.
MISIJONSKO ZALEDJE
SLOVENCI V ZAVODU “DE PROPAGANDA FIDE”
Iz “Katoliškega glasa” v Gorici pona-tiskujemo sledeča, za vse bralce “Kat. misijonov" poučni sestavek:
Zavod “De propagandai fide” je ustanovil leta 1627 papež Urban VIII. za vzgojo misijonar j ev-domačino v. To se pravi — za vzgojo bogoslovcev, ki pridejo v Rim iz misijonskih krajev, v Rima končajo študije, postanejo duhovniki in se spet vrnejo v domačo škofijo. V zavodu je letos 230 gojencev iz vseh petih kontinentov, od Islandije do Južne Afrike, od Amerike do Avstralije. Pred zadnjo vojno je bilo največ Azijcev — Kitajcev in Indijcev.
Zavodu je priključena luniverza, ki jo Obiskujejo gojenci zavoda in. tudi gojenci drugih misijonskih zavodov. Univerza ima filozofsko in teološko fakulteto. Poleg teh je še misijonski inštitut z dvema fakultetama: to je misijonsko in pravno.
Prvi Slovenec, ki je živel v zavodu “De propaganda fide”, je bil misijonar dr. Ignacij Knoblehar, ki je končal študije v zavodu in ki je naučil slavnega jezikoslovca Mezzofantija- v treh tednih na popoldanskih sprehodih slovenščine. Misijonar Knoblehar je bil, kakor je dobro znano, eden izmed začetnikov misijonskega dola ob Nilu sredi prejšnjega stoletja. Knoblehar j a so v Avstriji prištevali med glavne raziskovalce tedanjega časa. (Dr- Fran Jaklič je objavil dolg življenjepis o tem misijonarju.) Za Kno-bleharjem so prišli drugi Slovenci v zavod šele leta 1941 in to čisto slučajno. Ko so Nemci po okupaciji Štajerske zaprli vse slovenske šole — torej tudi bogoslovje v Mariboru, je sv. oče na posredovanje pokojnega prelata Odarja sprejel v ta zavod osem slovenskih bogoslovcev iz mariborske škofije. Zavod namreč zaradi vojnih razmer ni imel pri-
rastka iz misijonskih krajev, zato venske bogoslovce sprejeli kot vsake obveznosti, da bi se po študijah morali posvetiti misijonske113' delu.
Sprejem je omogočil kardinal Fuma soni-Biondi, prefekt sv. kongregacije 23 širjenje vere, od katerega zavod nep0^ s redno zavisi. Fumasoni-Biondi je reč kot apostolski delegat v Združen' državah Amerike spoznal Slovence P® takratnem jugoslovanskem poslaniku * _ tamicu, ki je skupaj s francoskim P°3'a_ nikom, znanim pesnikom Paulom ClafU. delom, prihajal vsako jutro k njeg’0* cnaši.
Sedaj ni v zavodu nobenega slovenske^ ga gojenca. So pa Slovenci med predstoJ^ niki in profesorji. V zavodu sta p odra. natelja g. Rafko Vodeb in dr. Jezernik’ na univerzi pa profesorja doktorja v° dopivec in štalcer.
goste
končanih
“MISIJONSKA NEDELJA” v Gorici
Kot že več let nazaj, je tudi za letošnja misijonsko nedeljo slovenska goriška “ hovšoina izdala iposebno tiskovino z n^ slovom “Misijonska nedelja”, s to ra liko, da je prejšnja leta izšla v obl' ^ 16 stran; obsegajoče revije, letos Pa obliki 4 strani Obsegajočega tednika “h-toliški Glas”. Tudi letos je gradivo 2 list zbral ,in uredil msgr. Gregorc, s0<1 j lovali pa so s pestrimi sestavki Pve, vsem trije bivši kitajski misijonarji lazaristi, in sicer Janez Kopač iz Toro11 ta z uvodnikom “Misijonska nedelja , znamenje Jezusove Cerkve”; Karel bang iz Phil a del phije s sestavkom1 1 ™ kaj m<rra Cerkev skrbeti za vzgojo cn.. bolj številne domače duhovščine v n"'’.. jonskih deželah” in is “Najnovejšimi ^ sijonskimi zanimivostmi"; Ciril Čoh'gO Turina pa s popisom: “Naš križev P°_ na Kitajskem". IPoileg tega je akadcn'1^ čarka Lojzika Kristančič objavila čjn nek “Marija in islam”, S. G. pa prir®“*
Sodbo o 'kitajskem dečku “Miao-gu”, ki .. \z kandidata za bonca postal semeni-. , 'k- Objavljen je še članek “Afrika ^‘iknncem”, poročilo o prispevkih slo-ßskih vernikov na Goriškem za mi-
sk h*16 V letu 1956l56 i,n nekaJ misijon-•h drobnarij. — Bogata in pestra vse-v^n.a’ ki bi ji želeli le še eno izpopolnitev, c slik iz misijonskih dežel, pa bo vre-»ed n,aalednik nekdanjih “Misijonskih izd •	J‘k je za vse slovenske kraje
t, aja,*a Misijonska pisarna v Ljubljani
* 'e(l vojno.
1)fi^l°Venski goriški duhovščini k vztraj-lu in solidnemu misijonskemu delu d Goriškem iskreno čestitamo!
‘^SIJONSKA PRIREDITEV
v gorici
i.ic^et°*nja niisijonska prireditev v Go-vJ na 'Praznik Kristusa Kralja je prilep . na Plncuto toliko ljudi, da jih je kilo ^tevdo nioralo domov, ker zanje ni
stva
več prostora. IPr.ičakovanje občin-
jg.	71 i bilo razočarano, pa čeravno je
hjja ska skupina Marijine družbe izgu-hodom Saksidovih sester nekaj ip	igralk. Ob sodelovanju SKPD
Pi.;1 a<leniške Marijine kongregacije je r-^viM igro, ki je bila gotovo ena naj-p'1 v kroniki misijonskih prireditev. ipa °zdravn|i govor je imel č. g. dr- Hu-^je' V°d'^elj dekliške Marijine družbe. vSe ^°Ve besede so segle globoko v srce baš'n’ Z'ast’ ^e> ko je poudaril, da je “da-jUna!a Prireditev budi manifestacija za sv,oj °Rrski uarod, ki v teh dneh bije ipo» l'vavi boj za zmago luči nad te-
le jJk! Vein de,lu sporeda so nastopile ma-načip |'Ce *z Vrtca in nam na njih lasten kaj Jubko in prisrčno deklamirale ne-taCij111 ^'Jonskih pesmic in zbornih i-eci-lep yi’h skromen spored je zaključil ^Uivuf.1 !!'0rček: telefonski pogovor med klj^(|sko *n. slovensko deklico. Zbor debel d6 ft7ar’J'ne družbe nam je nato za-stus„V<LPesm*> misijonsko in na čast Kri-Su Kralju.
To je bil nekak uvod k lepi in veličastni Terčeljevi spevoigri “Luč”, ki so jo ipridni igralci v režiji g. Komača in ob spremljavi g. prof. Fileja izredno doživeto ipodali. Pozorišče igre je moravska dežela, ki še tava v temi poganstva in prižiga kresove na čast svojim bogovom. Kresni večer je in mladenke rajajo o-krog ognja ob spremljavi goslarja. A njihovo brezskrbno veselje se spremeni v žalost «n srd, ko izvedo iz Ljubiniči-nih ust, da. se je izneverila bogovom in postala kristjanka. Goslar jo prekolne, slepi oče se nad njeno izpovedjo zgrozi, a najhujše jo zadene od strani ljubljenega Radovana, ki ji v navalu jeze zasadi nož v srce. Sveta brata Ciril in Metod sta prav v tej noči gosta Ljubiničine hiše. S svojo 'molitvijo izprosita pri Bogu spravo in zdravje njenim prebivalcem in luč sv. vere vsem Slepi oče spregleda, Ljubinici se smrtna rana zaceli in skupno s spreobrnjenim Radovanom zapojejo slavospev Bogu kristjanov, ki ga tudi on; sedaj priznavajo za edino pravega Boga.
Dejanje poteka živahno in lahkotno, glasbeni vložki prof- Fileja čudovito poživljajo ves potek igre in ji dajejo pečat veličastne koralne molitve, ki zado-bi svoj višek v zaključnem slavospevu.
Zdelo -se je, kot da je ta igra nalašč pripravljena za te dni, ko se na istih tleh bije srdit boj za zmago krščanstva nad novodobnim poganstvom. Občinstvo je s toplim odobravanjem sledilo napetim dogodkom na odru 'in odšlo na svoje domove poživljeno v.veri, da bo Luč končna zmaga nad temo današnjih dni.
Ko bi ise hoteli spuščati v podrobnosti, bi se morali ustaviti ob vsakem igralcu in pohvaliti njegove zmožnosti in izredno dobro pripravo. Naj velja zato naše priznanje in naša zahvala za ta lepi odrski užitek prav vsem, ki so pri igri sodelovali. Našo najlepšo zahvalo in priznanje pa. zasluži požrtvovalni režiser, ki je igro s tako ljubeznijo in skrbjo pripravil. Nič manjšo zahvalo ne dolgujemo predsedniku SKPD, prof. Fileju za njegov dragocen prispevek pri uglasbitvi posameznih vlož-
kov. Tako je igra “Luč” postala lepa limeta ima, na katero smo lahko ponosni in ki 'bo brez dvoma našla bogat odmev tudi tpo drugih odrih. Med odmori se je z velikim navdušenjem vršil srečolov na izredno bogato število lepih dobitkov, za katere so preskrbele požrtvovalne dnuž-benice im' plemeniti goriški darovalci.
Spevoigra “Luč” ise bo ponovila v (nedeljo 11. novembra. Opozarjamo vse, ki se igre mislijo udeležiti, da >si pravočasno preskrbe vabila.
(Katoliški glas, štev. 44, 1956)
MISIJONSKA NEDELJA V TORONTU
Letos je v slov. župniji v Toronta' misijonska nedelja sovpadala v štiridesetur-no pobožnost, kar pa mi prav nič zmanjševalo pomena misijonske nedelje. Prev-zvišeni g. škof dr. G. Rožman je v kratr ki pridigi prav lepo združil pomen SV. Rešnjega Telesa z misijonsko akcijo Cerkve, ki ima namen prinesti evharističnega Jezusa vsem poganom. Nabirka za Družbo za širjenje vere je pa letos dosegla višek. Znaša namreč $ 265.30. Naj bo vsem darovalcem Jezus, začetnik in dopolnitelj misijonskega dela, prebogat plačnik. Tudi molilo se je mnogo za misijone. Samo Baragov misijonski krožek je imel dve molitveni uri za misijone pred izpostavljenim Najisvetejšim. Tako so Slovenci v Torontu spet pokazali, kako znajo ceniti misijonsko delo sv. Cerkve.
“Božja beseda”, štev. 11, 1966.
MISIJONSKA TOMBOLA V TORONTU
14. oktobra so Slovenci napolnili slovensko dvorano v Torontu do zadnjega kotička. Misijonska tombola, katere čisti dobiček je bil namenjen 'slovenskim misijonarjem v poganskih deželah, jih je nagnila, da so se odzvali v tako velikem številu, člani Baragovega misijonskega krožka v Torontu so za to tombolo prispevali $ 200.00( krožek sam pa $ 100.00,
to je ves čisti dobiček, ki ga je imel zadnjega družabnega večera- Tako Je glavne tombolske dobitke daroval Bai'a gov misijonski krožek. Ostalih 95 dobit' kov so pa poklonili z!a tombolo razni mi' si jonski prijatelji v Torontu in Cleve' landu; tudi prevzvišeni g. škof dr. Rožman in g. K. Wolbang, C.M. ista pta spevala lepe dobitke. Rev. Julij Slapš^f iz Clevelanda je velikodušno pomagal P1"1 razprodaji tablic in tudi sam je prispe val lep dar. Na tomboli je dobil plačil® za svoj trud; zadel je četrti tombol5 dobitek, namizno posodo in pribor za 8 oseb. A je hotel ostati velikodušen konca. Vzel je zase le en celoten nami2' 'ni servis, vse drugo je pustil slovenskim misijonarjem v Toronta. Tablice so P°” magali pridno prodajati tudi Slovenci >z' ven Toronta. Tisti, ki so potem na te tf blice med tombolo gledali, so igrali nanj*-tako skrbno kot da igrajo zase in so bi’1 silno veseli, kadar je kaka od teh tabl'c zadela. In prav lepo število dobitkov J® šlo za Slovence izven Toronta: 4 dobit*11 so šli v Rockland, Ont., 2 v Montre®’’ Que., 2 v Val d’Or, Que., 2 v SudburJ1’ Ont., 1 v London, Ont-, 1 v IWindso1’ Ont., 1 v Massillon, Ohio, 1 v Aeton, O^-Ta zadnji je bil tombolski dobitek rad im gramofon, ki ga je zadela Mrs. Cilk9 Petrič. Pa tudi sicer so nekatere dobit' ke zadeli Slovenci, ki so prišli nai tom' bolo iz torontske okolice. Trije tomb0*, skl dobitki so pa ostali v Toronita. Šival®1 stroj je zadel Mr Franc Perovšek; P1" salni stroj Mr. Janez Plut; fotoaparat P9 Mr Jurij E ržen j organist pri slovensk1 fari. čistega dobička od tombole je bi*®
? 463.00, ka.r smo poslali na osrednji na' bor Slovenske misijonske zveze v Buen®5 Airesu. Cerkev je pa dobila zai odškod nino $ 50.00. Da je tombola tako dobi0 uspela, se moramo zahvaliti vsem mi51' jonskim prijateljem, ki so tako velik0, dušno sodelovali. Pokazale so se tudi Ver katere pomanjkljivosti, kältere bomo sk®' šali ob prihodnji prireditvi tombole pm praviti, še enkrat vsem, ki so kakor ko*1 pri tomboli pomagali, Bog povrni!
“Božja beseda”, štev. 11 1956.
V GILBERTU
Na Misijonsko nedeljo sta imela Gil-^6ntska Liga in Misijonski krožek isesta-na Aurori, Mimi. Proslava se je za-^a 0b dveh popoldne v cerkvi z rož-•’m Sencem, po kaitereun je bil lep govor Pote litanije.
v Drugi del iproslave se je vršil spodaj dvorani, pod vodstvom Mrs. Anice TPsha,r.
,j plVa točka programa Misijonske ne-je bila molitev za vse slovenske *sij°narje in misijonarke. Nato je go-in ^'UlS*lar lop0 pozdravila vse navzoče
vsem lepo zahvalila za udeležbo. s '•odlle so deklamacije: Vinogradi Go-. 0 ovi (deklamiral Joško Škrjanc); Sv. j,.. a Terezija (Kristinea Medved) ; Mi-Jönski poklic (Micka Bajda) in. Fride-Baraga (Franci Krulc).
Nato nam je Mrs. Tushar opisala v bJeni govoru delo in žrtve slovenskih ^ lsijonarjev za rešitev duš. Navduševala Je, naj veliko molimo za misijone in SlJonske poklice; pomagajmo naj tudi
darovi.
“t>^a 2ak!juček smo še zapeli himno pVsod Boga”.
j' *? ^oačanem sporedu so dekleta M.isi-Civsk^a krožka postregtle s čajem in pe-ak0n'- Najbolj korajžni dve pa sta šli (sj,'«iz in zbirale darove za misijone.
«ali sta kar lepo vsoto 52-55 dolarjev, ^ J« je Mis. krožek odposlal Slov. mis. Jon*1 -Za letošnji sklad slovenskih mis;-aarOev.
hiis'^0 Smo zaJcNiočili skromno a lepo Pros'avo našega Misijonskega «a Z a, z ^qN'°, da ise kmalu spet srečamo misijonskem sestanku.
Ljudmila Vidmar
misijonsko zaledje
V ARGENTINI ^sa* lS^0Venskih središčih
se že nekaj mi-
sijo> Sem 'Prirejajo molitvene ure zu
*n Po njih mistijonski sestanki, m tUc,.Jeni Pred vsem članstvu DŠV, p 1 vsem drugim rojakom, ki žele neka
svojega nedeljskega časa posvetiti misijonom. V preteklem mesecu avgustu so bile molitvene ure za Barogovo beatifikacijo v Rcvnios Mejia, Som Justo in Larmsu, kjer so sledila tudi predavanja o Baragi, katero je v Ramos Mejia imel poslavljajoči se dr. Franc Jaklič (ki je potent odpotoval v Marquette, da se tam, na sedežu Baragove škofije, posveti delu za Baragovo beatifikacijo), v San Justo dr. Tine Debeljak in v Lanu-su dr. Filip Žakelj. V San Justo in v Lanusu je poleg tega bilo še skioptično predavanje. Udeležba je bila najlepša v Lanusu, kjer je bilo navzočih kakih 180 rojakov, med njimi lepo število otrok. V septembru so imeli spet v Ramos Mejii molitveno uro is petimi litanijami ob prav lepi udeležbi, dočim je bilo pid nato sledečem misijonskem sestanku to pot bolj malo udeležencev, dasi je bil program lep: predavanje Nikolaja Jeločnika o „Nemirni Severni Afriki“ in nato filmi iz teh dežel.
Slovenski otroci iz Barrio San Jose pri Temperleyu so priredili imiisijonsko prireditev s tombolo v pomoč slovenskim misijonarjem, in sicer v nedeljo 2. septembra popoldne. Čisti dobiček je znesel 412 pesov. Navzoči upravnik „Katoliških misijonov“, č- g. Janez (Petek C.M. jim je k prireditvi čestital in se jim v imenu slovenskih misijonarjev zahvalil. Res je podjetna in iznajdljiva misijonska ljubezen slovenskih otrok iz barria San Jose vse hvale in posnemanja vredna!
Misijonsko nedeljo so rojaki v Veli-likem Buenos Airesu proslavili takole:
Verski tednik „Oznanilo“ je izšel v dvojnem obsegu in sta bili dve strani posvečeni misijonski imisli. Pri slovenskih službah božjih so skoraj povsod gospodje duhovniki pridigali o misijonih in pred cerkvami je bil na razpolago slovenski misijonski tisk. Popoldne je bila v cerkvi Ramos Mejia misijonska molitvena ura, ki jo je vodil č. g. superior Janez Petek C.M., nato pa v dvorani lepa misijonska akademija s predavanji prof. Alojzija Geržiniča, Rudolfa Smersuja in Ladislava Lenčka C.M. (ki je kazal sli-
ke o slovenskih misijonarjih), petjem terceta Fink in recitacijami gg. Markeža Cirila, Rusa Jožeta im Nikolaja Jeločni-ka. Oder je krasil velik zemljevid sveta z napisom: Svet Kristusu in lepo japonsko sliko Marije z Detetom. V predsobi so bile razstavljene slike iz delovanja slovenskih misijonarjev in 'misijonski tisk.
IZ NAGOVORA PREDSEDNIKA SLOVENSKE MISIJONSKE ZVEZE OB BLABOSLOVITVI SLOVENSKE HIŠE V BS. AIRESU
Škof dr. Gregorij Rožman, ki se mudi že nekaj tednov med rojaki v Argentini, je v nedeljo 25. novembra blagoslovil začasno kapelo in društvene prostore slovenske skupnosti v Buenos Airesu. Pri prireditvi, na kateri je v celoti nastopilo nad 30 govornikov, je spregovoril tudi zastopnik slovenske misijonske akcije, s sledečimi izjavami:
„Prevzvišeni pokrovitelj Slovenske misijonske zveze, drage rojakinje in rojaki!
V imeniui Slovenske misijonske zveze, lista “Katoliški misijoni” in misijonskega založništva sploh, in v imenu slovenskih lazaristov, ki trenutno vodimo slovensko misijonsko akcijo v zaledju, iz srca pozdravljam ta slovenski tabor in z vso iskrenostjo čestitam slovenski skupnosti v Argentini k ostvaritvi tega središča v srcu Buenos Airesa.
Slovenska skupnost v Argentini se mi zdi kot dobra zemlja, v katero vržeš dobro seme, ki lepo in hitro vzklije ter se razraste v mogočno drevo, ki razteza svoje veje ne le med rojake v Argentini, ampak v vse slovensko zamejstvo in nad slovenstvo sploh. Morda1 ise še nikdar ni pokazalo tako oprijemljivo kot danes, koliko slovenskih veskih, narodnih, kulturnih in gospodarskih ustanov živi in deluje v Argentini, ohranjajoč v malem vso tisto dragoceno vsebino in prepestro obliko nekdanjega našega bogatega življenja v domovini, katero skuša nasprotnik zdaj zamoriti, in vplivajoč blagodejno na vse slovensko zamejstvo in celo v Slovenijo
samo. Zato je nekdo povsem upraviče’10 nazval slovensko skupnost v Argent’
“Slovenijo v malem”.
Važnost in blagodejnost slovens* skupnosti v Argentini zlasti doživlja sl
venska misijonska akcija, katere sre0
šče je prav v Buenos Airesu. Izjavlja’1 in priznavam, da brez take sloven® skupnosti v Argentini ne bi bilo ta slovenske misijonske akcije v zamejst^ ’ in ne bi bilo tolike izseljenske pomoči s* venskim misijonarjem na misijonske, polju. Zato se v imenu Slovenske nü jonske zveze in zlasti v imenu slovell_ skih misijonarjev in misijonark top zahvaljujem slovenski skupnosti v ^ gentini, da je bila in je dobra zemlja t0^
di za slovensko misijonsko akcijo, i'n
ražam željo, da bi to “Slovenijo v 019,
1	«•	1	•.«	U/vJ-lS1,
lem” v njenih prizadevanjih v kor vsega slovenstvai podprlo ne le moral^
ampak tudi gmotno vse slovensko žanr
iej'
stvo, saj čim bolj- bo živela slovel
■nsk9
skupnost v Argentini, tem bolj gotova
lepa bodočnost slovenstva v zamejstva v domovini.	,.l
Živela slovenska skupnost v Argent-1 Živel njen središni slovenski dom!”
POBUDA NAŠIM MISIJONARJA1
Potom č. g. Wolbanka je slovenski ^
hovnik Stanko Ceglar iz USA, naroc
čia1'
Katoliških misijonov, sporočil sle(* :
podatke o še nepoznanem slovenskem sijonarju iz naše preteklosti. Takole P
ra’'
iš«;
evid>!
Morda je dobro, da imate v ^ pozabljenega slovenskega misijonarja ^ pred dvesto let- Pred leti mi je pri^®„
roke knjiga: La Compaiiia de Jesds
eri°0
Santo Domingo ] Durante el pe>
C>9'
hispdnico. Antonio Valle Liano S.l-> -dad Trujillo 1950. — Na koncu knjig® :
tira med misijonarji oziroma jezuitski^
duhovniki tiste dobe (po: Aspurz, APe dice I, V. D.) :
DRENIK, IP. Francisco Javier O70 1767)
Nacio en Camiolus (pomota za Car'1^
!)'
lius; kje naj pa Španec pozna Kranjc® 13 - gll - 1732; entrö en la C. <le
' IX - 1753, en la Prov. Genmana Su-Pei'ioi‘; fecha de embarque, con destino ® Nueva Granada, 1760; operario en ^ D-, 1763; FCU (: Fray Oipriano de . Ii'era, Universidad|fes. . .), p. 394, ,le ^cluye entre los expulsos de 1767. jo ^sPUrz, Apendice I; V. D., Sierda no .. c’ta. Aspurz, Läzaro, — La aporta-j °n extranjera a las misiones espano-as del patronate real (Madrid 1946).
C® se kdo od naših znanstvenikov in Sodovinarjev zanima, bi lahko morda kaj več odkrili o tem Dreniku; na
Dolenjskem, n. ipr. okoli Stične, je poznan priimek Drenik.
(Nekaj prevoda: Nacio en — rodil se ije; entrö en la C. de J-... vstopil je v Družbo Jezusovo... v Gornji nemški iprovinci. Čas vkrcanja za Novo Granado 1760; deloval v Santo Domingo...; FCU p. 394... — Frančiškan Ciprijan de U-trera ga vključuje med izgnanimi [jezuiti] iz leta 1767; Sierra no lo cita — Sierra ga ne navaja; La aportacičn... — Doprinos inozemcev španskim misijonom kraljevskega patronata.)
* PO MhlJONmM SVITI) *
Katoličani in preprečevanje ROJSTEV V INDIJI Spričo vedno večjega prizadevanja in-fiih'h <I1'^avniI1 !n uradnih zdravstveni, .Rtasti za tako imenovano „načrtno ^“zinsko življenje“ (kar je samo bolj ';A izraz za pogubno preprečevanje roj-Vs V ’ 80 indijski škofje, zbrani na svoji <la.en>f 10<*ni škofovski konferenci, sklenili, hodo svoje vernike odkrito opozorili in -nevarnostii ki jih v narodno življenje VnSa Posebej v življenje indijske družine asa nezdrava in nenravna vladna §tVS^vena Politika.
^jij® so ta sklep storili prav zaradi skavno uradne izjave iz New Delhija, ko a*fro j® N eh rujeva vlada oznamila, da jjj, skoraj odprla 136 klinik za vzgojo Sj5l)rostih slojev — v preprečevanju roj-Hkrati s to izjavo pa je tudi zdrav-o2tieni. minister, Rajkumari Amrit Kaur 2 Jjnil, da je zvezna vlada odobrila čez sjfi 1 'jona rupij posameznim pokrajin-hiza 'V'a^am, občinam im zasebnim orga-Po/'Jam, da začno z ustanavljanjem Dajf a'k „klinik“, kjer zdaj skušajo iz-Stv 1 naJboljši način za preprečevanje Y 1 Pikovih nači'tov.
ver„ r0jem skrajno resnem opozorilu dhij 'k0*11 navajajo indijski škofje Gan-kla7^Ve besede:	„Ta protinaravna in
propaganda za preprečenje spo-
četja ima namen, da bi ljudje zamenjali tisočletno človekovo osnovno naravno hotenje po ohranitvi rodu z novim1, ki bo — če bo prišlo v navado — telesno in dušno uničilo ves človeški rod... Pre-prečevamje spočetja je staro, kot je svet star, a od nekdaj so ga ljudje imeli za nekaj povsem nenaravnega. Našemu rodu pa je dodeljeno, da poveličuje zablodo in jo imenuje celo krepost. Najhujše zlo, ki ga vsi ti apostoli preprečevanja rojstev nanašajo indijski mladini, je v tem, da v njenega idealnega duha vnašajo naravnost perverzno miselnost. Naj bo naša moška in ženska mladina vsak trenutek pozorna in čuječa pred nevarnostjo, ki jo prinaša vera v tega krivega boga zablode in gole naslade in naj ohrani prečudoviti zaklad, ki ga ji je bil Bog izročil za blagoslov bodočim rodovom; ta zaklad maj uporablja edinole z namenom, za katerega ga je bil Bog odločil in človeku dal — za ohranitev človeškega rodu...“ Te znamenite Gandhijeve izjave so škofje vzeli iz njegovega članka v Hariajanu, kjer je bil objavljen 26. marca 1936.
Prerazlične katoliške organizacije v Lidiji so na poziv svojih škofov odločno nastopile proti preprečevanju rojstev. Odločile so se, da bodo zanaprej prav tako odločno pobijale to pogubonosno ku-
go, kot jo nje zagovorniki vztrajno in odločno zagovarjajo in med meukimi mno-ž:cami širijo. Po različnih krajih, posebno v Južni Indiji, so katoliška društva, pa tudi župnije same organizirale skupščine in javna zborovanja kot protest proti slovitemu „načrtnemu družinskemu življenju“ in hkrati tudi proti naklonjenosti in podpori zvezne in pokrajinskih vlad omenjenim „klinikam“ za preprečevanje rojstev.
Ob zaključku teh katoliških zborovanj so zbrani verniki sprejeli naslednjo pomembno resolucijo: „Udeleženci katoliškega zborovanja v... (sledi navedba kraja in župnije) odločno protestiramo proti izjavam indijskega zdravstvenega ministra pokrajinske vlade v Madrasu, ki je javno zagovarjal uporabo umetnih srectstevj za preprečevanje rojstev kot tudi kirurški poseg za okrnjenje človeške narave. Zborovalci pozivamo predvsem •miadraško vlado, da preneha s propagiranjem teh nezdravih in nenravnih dejanj, ki so pravi udarec v obraz človekovemu dostojanstvu in žalitev njegovih najosnovnejših pravic in dolžnosti. Hkrati svarimo vlado pred uporabo vseh sredstev za preprečevanje rojstev v živem prepričanju, da takšni samomorilni podvigi vodijo k uničenju vse naše države. Ugotavljamo, da so podobne poskuse delali in slednjič kot nenaravne in nemogoče prepovedali celo v Sovjetski Rusiji, ker so ugotovili, da vodijo v popolni narodni zlom in uničenje.“
USPEH KATOLIŠKIH ŠOL V GORNJEM EGIPTU
Petnajstletnico delovanja praznuje letos „Šolska družba za Gornji Egipt“. Leta 1941 je začel s to pomembno ustanovo francoski jezuit p. Ayrout S.J. Začetki so bili nadvse skromni. Danes razpolaga družba že s 120 šolami in čez 18.000 knjigami, ki so tem šolam na razpolago. To je velik uspeh petnajstletnega truda, žrtvovanja in prizadevanja. Vsi šolski zavodi omenjene katoliške vzgojne organizacije so namenjeni koptskim felaškim otrokom Gornjega Egipta. Delo po teh šolah pa ni namenjeno edinole ohranitvi
katoliške vere med domačimi koptskim1 otroki, marveč s svojo prisotnostjo ’n vedno večjimi uspehi ustvarja tudi P1"!’ merno ozračje zaupanja v katoliško Prl' zadevnost in hkrati dviga življenjsko ra ven domačega prebivalstva.
CERKEV V ABESINIJI
Ker v Abesiniji še do danes nikoli bilo točnega ljudskega štetja, moremo z* pisati samo približno številko njene? prebivalstva: nekako 15 milijonov dt živi tam. Po veri je med njimi kak*
8 milijonov razkolniških Koptov, 6 m’*' jonov muslimanov in čez poldrugi niiliJ0^ poganov. Katoličanov je 42.000, pl'0*6 stantov 13.000, 45.000 pa pripadnik®* drugih ver.	.
Abesinska vojna pred dvajsetimi 1®. ’ nato neposredna itaijanska okupnc'J dežele, pa slednjič druga svetovna voJn _ so znatno spremenile misijonsko delov nje katoliške Cerkve med Abesinci. devetih misijonskih pokrajin v letu Ir*
(3 apostolski vikariati in 6 prefekturi' ki so delovale skupno s koptsko-kab* škim eksarhatom v prestolniškem m«9 Addis Abeba, je danes še prav malo o9*9, lo. Štiri od omenjenih pokrajin so podrejene upravi enega samega škofu» je odvisen neposredno od rimske ProP gande. Ostalih pet pa je v svojo upr9 prevzel eksarh v Addis Abebi in so P0^. rejene Sveti kongregaciji za vzhodne brede.
Msgr. Haile Mariam Cahsai, abesi*9^ škof, je danes eksarh (cerkveni predstojnik vzhodne hierarhije) in vls vsem katoličanom abesinskega obre9 Pod njegovo območje spadajo nasledi cerkvene pokrajine: Addis Abeba, Dess1^ Endeber, Gondar in Tigre. Msgr. Urh9^ Person, francoski kapucinski škof, j® postolski administrator v Harrarju, ™ mi, Hosanni in Neghelli.	^ |
V Abesiniji misijonar; danes skup 106 katoliških duhovnikov:	60 svetu* '
3 pavlinci in 1 veronski misijo11® vsi koptskega obreda; 18 francoskih pucinov, 6 pavlincev in 18 kanadskih L zuitov pa opravlja bogoslužje po zap® nem latinskem obredu. Za vzgojo duh®
A
^lne skrbita dve semenišči koptskega ■Weda s 70 gojenci. V Rimu pa študira , bogoslovcev (3 od teh so že duhov-ki bivajo v etiopskem kolegiju, v ätikanskem mestu. Sveta stolica ima v . fldiis Abebi na kraljevem dvoru svojega P°sebnega odposlanca v osebi msgr. Teo-0rja Monnensa S.J. Misijonari pa med hesinci tudi 89 katoliških redovnic; 63 ^ ^jih jih je domačink. Pomaga tudi hijenskemu delu 10 misijonskih bra-,v (4 inozemci in 6 domačinov). Ci-fcijani imajo svoj mogočni samostan _ Asmari (Eritreja), v novejšem času a tudi že podružnice v Abesiniji sami. z Abesinsk; razkolniški kopti so se v Mnjih letih nekako otresli egipčanskega ,S) v?vne£a varuštva_ Pri svojem bogo-Uzju zdaj že uporabljajo domači gheez (zik. Imajo tudi svojega nadškofa, ki je ,° rodu Abesinec; je to prvi abesinski ^°Ptski razkolniški nadškof. Prav do ne-^vnega Je bil na tem visokem mestu edno Egipčan. Temu je podrejenih še ' škofovj 10.000 svetnih duhovnikov k eptska duhovščina ni podvržena ce!i-a u) in 3000 menihov. — Mnogo pa si 4 Zadevaj o za svoje cilje tudi prote-ra ntj.e' ^ deželi je na delu kar 11 lute-nskih misijonskih družb, posebno skan-lnavskih, ameriških in angleških.
NOV KATOLIŠKI KOLEGIJ
V	HIROŠIMI
ha'^a^°nS^i birošimski škof msgr. Ogi-Vo'a i® blagoslovil in slovesno odprl no-katoliško gimnazijo, ki bo, kadar bo e.a dokončana, lahko sprejela čez 800 Jeneev. Trenutno študira na gimnaziji hial° dijakov; pa ne, ker bi bilo pre-ker°' povpra®evanja za študij, temveč 0b! Je Premalo prostora, da bi šolske aRl> lahko več študentov sprejele.
N°VA KATOLIŠKA BOLNIŠNICA
V	DELHIJU
bo^äkef v Delhiju je blagoslovil novo ki so jo v New Delhiju, in-j0n ,* ZVezni prestolnici, postavile Misi-Poh evz^ravniške sestre. Bolnišnica je za zaščito Svete družine in bo skrbela 0 nike iz prestolnice in bližnje oko^
lice. Trenutno ima 100 postelj. Kö bodo gradbena dela povsem dokončana, bo pa prostora v njej za 200 bolnikov.
BUDISTIČNI BEGUNCI HOČEJO V KATOLIŠKO CERKEV
Neki budistični bon ec je katoliškim cerkvenim predstojnikom sporočil željo čez 2000 svojih budističnih rojakov, samih beguncev iz severnega Vietnama, da žele skupaj prestopiti v katoliško Cerkev. Trenutno se jih je 400 od njih že vpisalo v posebni katekizemski tečaj. Begunci so si na jugu, blizu južne prestolnice Sai-gona, zgradil; svojo lastno vas, kjer biva tudi neki katoliški misijonar - begunec ki mu pri delu pomaga lepa skupina ka-tehistov. Budistični bonec sam je že izbral primeren prostor za zgraditev katoliškega svetišča in župnijske hiše ter zbral tudi potrebni denar za vzdrževanje misijonarja in njegovih pomočnikov. Organiziral je ob koncu maja v čast Mar riji tudi mogočno procesijo, ki se je je udeležilo čez 10.000 ljudi iz okolice in iz Saigona.
NA CEJLONU SO ODPRAVILI SMRTNO KAZEN
Za slovesnost 2500 letnice Budovega rojstva si je nova nacionalistična cejlonska vlada skušala zadobiti naklonjenost domačih in tujih budistov. Odpravila je z enim svojih prvih odlokov do sedaj veljavno smrtno kazen na otoku, za kar so na proslavi 2500 letnice prosili zbrani budisti v soglasju z Budovim naukom o „ahimisa“ ali po naše „ne delaj hudega“. Državna višja zbornica — senat pa je vladni predlog zavrnil, četudi ga je parlament prej odobril. Vendar pa se vlada na to ni ozirala in je zdaj odpravila smrtno kazen „za tri leta... kot poskus“. — Od 1. januarja do 31. maja 1956 je bilo na otoku 193 umorov, nekateri med njimi naravnost divjaški. Domači pravniki se vprašujejo, če ni morda prav strah pred smrtno kaznijo morilcev zadrževal, da niso še bolj morili in pa če se morda zdaj, odkar smrtne kazni ni več, umori še bolj ne-množe.
KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA NA KITAJSKEM
Poročali smo že, kako so lani v decembru inozemski misijonarji, ki so delovali na Kitajskem in so bili vsi v rdečih zaporih, preden so jih komunisti pognali čez mejo, naslovili na Organizacijo združenih narodov posebno poslanico, v kateri obtožujejo komunistično nasilje v kitajskih zbirnih taboriščih. Ta javna obtožba katoliških misijonarjev je prešla na Mednarodno komisijo za preprečevanje koncentracijskih taborišč. Komisija je organ OZN. Člani omenjene komisije so se po daljšem študiju odločili, da bodo pred vso svetovno politično javnostjo ožigosali pojav in pa razmere kitajskih koncentracijskih taborišč.
Kot že v prejšnjih letih večkrat — šlo je za druge dežele za železno zaveso — je letos komisija pripravila posebno skupščino, ki je zasedala v belgijski prestolnici Bruslju. Na tej skupščini so obravnavali vse pritožbe, ki obsojajo položaj na Kitajskem. Predvsem so prišle v poštev tri: dva protesta, ki so ju vložili kitajski delavski sindikati s Formo-ze in Hongkonga, pa prej omenjena poslanica katoliških misijonarjev, ki so po več let preživeli po zaporih in taboriščih.
Razsodišču je predsedoval bivši holandski sodnik na slovitem nuerenber-škem procesu. Prisedniiki so bili sindikalni zastopniki iz Siama, Pakistana in Filipinov. Tožilec je bil neki pariški advokat, ki se je v obtožnici poslužil vseh uradnih kitajskih dokumentov in pa množice izjav prerazličnih prjjS z vsega Daljnega vzhoda. Kot priče sta med dru. primi nastopala tudi gospa Ma, svakinja kitajskega predsednika vlade in zunanjega ministra, znanega ču En Laja, in na kitajski jezuit p. Watine S.J., ki je bil 1. 1953 v Tiencinu obsojeni na petletni zapor, pa so mu pozneje dovolili izgnanstvo.
Kakšen bo izid tega procesa, še ni znano. Kitajska rdeča vlada nedvomno ne bo ničesar priznala, saj tudi članom komisije ni dovolila obiska po taboriščih
za prisilno delo., Jasno, da rdeči vladi ne gre v račun, da bi resnica le preveč na dan prišla. Dokaz temu je tudi P'83" nje rdečega tiska na Kitajskem, ki ven in ven navaja izjave različnih režima prijaznih obiskovalcev sedanjega kitaj' skega „paradiža“ in ki vsi zagotavljaj0’ da vladata v deželi popolna svoboda ve-re in mišljenja... Vemo, koliko je ver jeti takim in podobnim izjavam! Pr<T ces, čigar zaključki bodo nedvomno P02’’ tivni, bo imel vsaj moralno gotovo PTe' cejšnji učinek: razbil bo oklep molka, 8 katerim se vedno obdajajo vsi diktator ski režimi, in morda vsaj nekoliko olal' šal žalostno usodo kitajske duhovščin0; ki tako zvesto vztraja v svoji zvestob) Kristusovemu nauku in Petrovi stol>cl v Rimu.
CERKEV V MAROKU
V Maroku, ki je letos dokončno zad° bil svojo narodno in državno samostol nost z vrnitvijo sultana Jusufa iz Pre' gnanstva na Madagaskarju, je misij00 sko delo kot po vseh muslimanskih drž® vah v dušnopastirskem pogledu omej0” no predvsem na bele priseljence in redke Arabce, ki so tvegali prestop ^ Cerkev. Cerkvenoupravno obseže seda nje ozemlje maroške d rža ve — bivsl francoski in španski protektorat — °^e cerkveni pokrajini, ki pripadata glavnr mu mestu Rabatu: nadškofijo, ki j® upravljajo francoski frančiškani, in m3, roški apostolski vikariat, ki je v oskrb1 španskih frančiškanov; zadnji obseže v°5 bivši španski Marok in mednarodni Ta,r ger. Ne omenjamo tod pokrajine Ifnl' ki pripada drugi cerkveni upravi, k° tudi ne španskih delov, ki spadajo P0“ nadškofijo v Cädizu, kot so Centa, M0*1 Ha, Alhucemas, Chafarinas in Velez ''T nekatere od teh podrejene tudi Špan3*11 Malagi.
Nadškofija Rabat ima 8.072.131 Pr? bivalcev. Od pristnih Maročanov jih J 7.500.000 muslimanov in 200.000 jud0^’ Evropskega izvora pa je 370.313 k®*0 ličanov, 1500 protestantov in 1300 Pra voslavnih. Za vse te duše skrbi 262 du'
^Ovnikov, razen 19 so vsi Francozi. Re-f?Vl’ .tukaj delujejo, so predvsem ^ančiškani, betharamski očetje, bene-tinci in razne druge kongregacije. ^Jetnik duhovnikov je 86, misijonskih
Ijivi
-°v 48, misijonark pa 582. Razum-
°, da je ob tolikšnem številu prebi-r 5 Cev pomanjkanje duhovščine več kot °«utno. Premore pa nadškofija trenutno 01 višje bogoslovno semenišče s 15 bo-ien •VC*’ manj*e semenišče s 56 go-
1 /^ar°šA:i apostolski vikariat pa šteje ^05.234 duš. Od teh jih časti Mohame-1.050.000; maroških judov je 20.600. j. Panskih katoličanov je 128.274. Poleg
eKa živi tam še 5500 protestantov, 40 ^avoslavnih in 630 hindujcev. Duhov-v .°y ima vikariat 75; razen štirih so f1 Španci. Pomaga pa jim pri misijon-..6rn in dušnopastirskem delu še 65 mi-^Jonskih bratov in 258 redovnic. Seme-!^ca nimajo nobenega. Večina duhov-^>kov je iz frančiškanskega reda, 16 je etnih duhovnikov, 1 je karmeličan, 4
I'a marianisti.
INDIJSKI TRGOVEC ZA KATOLIŠKO PORODNIŠNICO
uh^6Zv posebnih povabljencev se je eležilo odkritja spominske plošče na ]a°lodnišnici, ki so jo misijonarji mi-Pske misijonske družbe postavili na o-. Godavary (Indija) po zaslugi in iz lez^ivosti nekega indijskega trgovca mesta Amalapuram, ki je plačal vse Oske za gradnjo. Na svečanost je bil Vabljen tudi državni zdravstveni mi-1qS .’ J® v svojem govoru hvalil de-Vanje katoliških misijonarjev in med 8	dejal: ”r*,‘ m0*Je 80 prišli čez
‘ PO kilometrov daleč, da bi nam po-t a^a}‘ pri tem velikem boju za ohrani-v življenja. Od vsakih 1000 otrok jih ^aPes v Indiji še vedno 160 umrje, prav ..adi pomanjkanja primernih porod-da k1C‘ ^ našem narodnem prizadevanju, Šil' ' Se tega grozotnega zla čimprej re-
.	> Pam je pomoč katoliških misijonar-
Jev j
Oujn;
O® le dobrodošla, temveč naravnost j, v !a. Njih delo vroče priporočamo da-Jivosti naših plemenitih rojakov. ..“
INDONEZIJSKI DRŽAVNI
PREDSEDNIK PRI SV. OČETU
V juniju je Pij XII. v posebni avdienci sprejel predsednika Indonezijske republike dr. Sokarna. Predsednik je prišel k svetemu očetu v spremstvu svojega sina, indonezijskega zunanjega ministra in prvega podpredsednika državnega parlamenta. Predsednik dr. Sokarno se je papežu zahvalil za pozornost, ki jo je sveti oče izkazal mladi republiki z iskrenimi čestitkami za njen napredek in rast. Zagotovil je svetega očeta, da katoličanov v Indoneziji ne gledajo kot manjšino, temveč so v vsem enakopravni z drugimi, drugoverskimi državljani. „Katoličani so do naše države v vsem zvesti in iskreni ... V posebno zadovoljstvo mi je, da imorem to Vaši Svetosti naglasiti.“ Med drugim je predsednik poudaril tudi dejstvo, da je eno izmed peterih o-snovnih vodil indonezijske državne ustave tudi vera v Boga.
ZARADI POUČEVANJA KATEKIZMA — PET LET ZAPORA
Kitajski komunisti so obsodili na pet let težkega prisilnega dela ali kot oni pravijo tej kazni — „na reformirano delo“ misijonskega brata iz družbe ma-ristov — Adona. Kazen je misijonarja zatela, ker je, kot mu očita obtožnica, „učil katekizem med otroki v Kantonu in jih nagovarjal, naj se ne včlanijo v komunistična mladinska društva...“
DUHOVNE VAJE ZA DELAVCE — V INDIJI
Edinstveni dogodek je letos v svojem dušnem pastirstvu zapisala Cerkev v Shillongu, v Indiji, kjer so bile prvič v tamkajšnjem misijonskem življenju duhovne vaje za delavce. Namenjene ;so bile predvsem delavcem na čajnih nasadih. Duhovne vaje so trajale ves teden.. Vsak dan je bila posebna sveta maša v cerkvi, ki jo je že pred časom postavila na svojem zemljišču Čajna družba. Po cerkvenem opravilu .je bil vsak dan g'ovor v hindu jeziku, nato pa spovedovanje. Vodil je duhovne vaje neki doma-
HUDI mSIJOllD
APOSTOLA SLOVANOV
Tudi za Metodi j a je prišel čas, da odide h Kristusu, katerega je tako vneto oznanjal in se zanj tako boril, po plačilo. Takole pišejo svete knjige o njegovih poslednjih dneh in smrti:
“Ker je bil tako všeč in ljub Bogu, se je začel približevati čas, da prejme mir od trpljenja in za mnogoteri trud plačilo. Vprašali so ga pa rekoč: ‘Koga spoznaš od svojih učencev, častiti oče in učitelj, da bi ti bil naslednik v tvojem učenju?” ’
“Pokazal pa jim je enega izmed zvestih učencev, imenovanega Gorazd, rekoč: ‘To je vaše dežele svoboden mož, pa dobro učen v latinskih knjigah, pravoveren. To bodi božja volja in vaša ljubezen, kakor tudi moja’.”
“Na cvetno nedeljo se je zbralo vse ljudstvo; in šel je v cerkev, čeprav obnemogel, blagoslovil cesar-
ja in kneza in klerike in vse lju _ stvo. In je rekel: ‘Varujte me, otr? Čiči, do tretjega dne.’ Kakor se J. tudi zgodilo. Ko se je svital tretj1 dan, je še rekel: ‘V tvoje roke, Go* spod, izročam svojo dušo.’ In duhovniških rokah je umrl dne aprila 885.”
“Njegovi učenci pa so ga deli rakev in mu dostojno čast izkaz#!1' in opravili cerkveno službo latinsk in grško in slovensko in ga poloZ1' li v grob v stolni cerkvi. In pridrU' žil se je svojim očetom, in patriaf' hom in prerokom in apostolom, 11 čiteljem in mučencem. Ljudje Pa’ brezštevilni zbrani narod, so spre)#' Ijali s svečami, objokujoč dobre#11 učitelja in pastirja, moški in že#' ske, mali in veliki, bogati in gi svobodni in sužnji, vdove in s}' rote, tujci in domačini, bolni ^ zdravi, njega, ki je bil vsem vse' da bi vse pridobil za Kristusa.'
oDČ.oo'ek.aJcć tnUlicniCLtU
V Južni Ameriki se še najdejo pokrajine, kjer oddaljeni od drugih ljudi žive še na pol divje življenje zadnji ostanki nekdaj močnih in številnih indijanskih rodov. Več takih skupin je zlasti v Paragvaju,
severno od Argentine. Med ni11!*.-je tudi rod čulupi Indijancev, k je Slovencem znan vsaj po im6#1 zaradi tega, ker med temi Indij#15' ci delujejo slovenske šolske sest)" iz Maribora, tri po številu.
m
j S- SERAFINA ČERNE, rojena vJ ,8 v Krombergu pri Gorici, je orni. k mariborskim šolskim se-kraft- pre(^	loti in je zato pred
. tkim slavila svoj srebrni redov . Jubilej. Leta 1934 je že odšla v sijone v Južno Ameriko, kjer je Pof°Va^a najPrej v kraju Laishi, 2c|,er^Pa na misijonu San Jose in So J San Leonardo. Njen delokrog cj bi pred vsem indijanski otro-^atere Je celo sestavila prvi Slovak,	ji je natiisnlila
Je raska niisijonska zveza. Zdaj Uti š ^erafina prednica na misijo-^an Leonardo.
1. ROBIJA FIDERšEK, rojena Vstfl0; v Stopičah pri Ptuju, jer 3q jpl.la v Družbo že skoraj pred Hi 7. ' V misij°ne pa je odšla dve .a s- Černe. Vseh 20 let svojega la j^.^kega življenja je žrtvova-uijanskim otrokom, najprej v
misijonu San Jose, nato nekaj časa v misijonu San Leonardo, zdaj pa spet v San Jose.
S. BENIGNA POLH je veliko mlajša od obeh navedenih sosester, saj je bila rojena 1. 1921 v kraju Barka pri Divači na Primorskem. V Družbo je vstopila v Argentini 1. 1951 in na misijonu San Jose deluje od leta 1953.
Misijonsko delo teh naših misijonark je zelo težko, zlasti zato, ker so otroci, ki jih imajo v zavodih, zelo nestalni, ker so še napol divji; zelo radi uhajajo nazaj v indijanska naselja, kjer pa kmalu vse tisto, kar so se naučili in kar so pridobili krščanske vere in življenja, izgube. Vendar morejo sestre nekajkrat na leto doživeti veselje svetih krstov šolskih otrok, včasih pa celo same krstiti umirajoče odrasle Indijance.
RAZVESELJIVA PRIREDITEV
Blizu železniške ipostaje Temperley, v “Bar.rio San Jose”, živi v ličnih lastnih domovih kakih deset slovenskih družin. Že skozi tri leta prihaja soboto za soboto mednje slovenski bogoslovec -g. Mavrič Marko, ki požrtvovalno skrbi in se truclfi äa, vzgojo Itamdšnjih slovenskih otrok. Uči jih brati, pisati, obenem pa jih seznanja z lepoto slovenske zemlje in slovenske pesmi- Razlaga jim tudi krščanski nauk. Tako ti otroci, kljub temu, da so nekoliko oddaljeni od središča slovenske skupnosti, vendar razveseljivo ohranjajo in v sebi poživljajo zanimanje za slovensko besedo in pesem. V nedeljo 2. septembra so pokazali, česa so se naučili. Pripravili so krasen nastop, združen z veselo domačo zabavo. V prvem delu programa iso ras z deklamacijami in petjem slovenskih narodnih pesmi popeljali v duhu v domovino, V drugem de-
lu se je ipa razvila, zelo živahna to m bo ^ z lepimi in koristnimi dobitki, katere kupiček so velikodušno namenili v »kri^ za slovenske misijonarje, V imenu ^ držanega predsednika Slovenske milijo11' ske zveze, ki je bil posebej’ povabljen n prireditev, je navzoče rojake, kakih 0 po številu — pozdravil lazarist g. J‘atl _ Petek, ki je poudaril velik pomen te v1 ste prireditev tako za slovenske otrok ’ kateri doraščajo v tujem okolju, kak0 tudi za starejše in slovensko skupnoj' sploh. Otrokom se je zahvalil za trud 1 jih vzpodbujal, naj vztrajajo na tej P0^ ti in naj kmalu zopet pripravijo kaj Pf dobnega. Z veseljem pozdravljamo lepo 1 koristno prizadevanje naših otrok in J',,, čestitamo! Naj bi njih zgled vzpodbud še druge, zlasti tam, kjer je več nas ljudi skupaj naseljenih.	,
“Svobodna Slovenija”, 6 IX.
DAROVI ZA MISIJONE
V SKLAD ZA SLOVENSKE MISIJONARJE SO DAROVALI
U.S.A. (od 23. septembra do 28. oktobra 1956) : 750 dol.: Mr. Frank Starin (celotna vzdrževalnina misijonarju Andreju Majcenu S.D.B. za vzdrževanje kitajskega bogoslovca John Bosco Gheou za časa petletnega študija teologije). — 100 dol.: Neimenovana (ob priliki misijonske nedelje). — 26 dol-: Mr. William Kuntara (dva nadaljna mesečnai obroka za vzdrževanje domačega bogoslovca v misijonih). — 25 dol.:	Miroslav in
Marija Celestina po zaobljubi v zahvalo za prvorojenca (12.50 za m. Ksaverijo Pirc O.S.U. v Siamu in isto vsoto za sestro Terezijo Medvešček v Indiji); Miss Manca Preša (v zahvalo za zdravje svetniškemu kandidatu škofu Baragi za mi-
sijone). — 15 dol.: Mrs. Theresa N — Po 10 dol.: Miss Milka Goričan ( . o. J. Cukale S.J. s prošnjo, krstiti Indijce na imena: Karel, Marko, in Rezka); Marija Ivančič; Mrs. j, Mihel ich (za misijonarko Terezijo M vešček v Indiji). Mrs. Frances Mar<A’ Mr- Jacob Beznik (za misijonarja o. 1 deržaja S.J.); Mrs. Katharine iSprei^, (po zaobljubi v bolezni: 5 dol. za 11 . bolj revne slov. misijonarje in 5 za ia bolj potrebne slov. misijonarke) ; — dol.: Mrs. Antonia Trepal (poseben ^ služek od likanja; 5 od tega za n. b deržaja SJ.). — 7 dol.: Mr.
Lončar- (za misijonarja, o. Sedeja S.J-Indiji). — Po 5 dol-: Mrs. Amalia virk (v zahvalo Baragi za zdravje sijonom v pomoč); Mrs. Agnes Buk0. i (na čast Baragi in šv. Jožefu v poseb

^amen za slov, misijonarje); Mrs. Frank ^ushar. — 4 dol.: Mrs. Mary Jerich (po ^obljubi za misijone). 3 dol.: Mrs. Ag-1168 Kompare (za potrebe slov. misiijo-^s-ijev v Marijinem mesecu oktobra). — 0 2.50 dol.: Miss Mary Ann Mlinar; rs- Ursula Kodeh; Mrs. Frances Kva-fnik (za pomoč misijonarjem). — Po (tol.: Mrs. Josephine Kocin; Mrs- Anna kolar (podpora misijonom); Miss Ama-,la Spreitzer (za najbolj potrebne misi-Jonarje); Mr. Lojze Zorenc (ob priliki j^sijonske nedelje). — Po 1.50 dol.: ^ev Francis Jeraša. — Po 1 dol.: Mr. •'ank Kostevc; Mrs. Mary Sasek (po ,s- K. Spreitzer); Mrs. Frances Ste-• Mr. Tone Ivec. — (Po 0.50 dol.: Mr. Mentin Kalan. Mi-s- Katharine Roberts.
p (Od 29. okt. do 10. novembra 1956) :
. 0 33 dol.’: William Kuntara (zadnji tri-Je obroki za prvo leto vzdrževanja do-^la«‘ga bogoslovca). — Misijonski kro-^ v GHbertu, Minn., na letošnji misi-atiski prireditvi v Aurori, Minn. (po r1?. Anici Tushar), — Po 10 dol.: Mr.
Mrs. Franc Krulc. — Po 5 dol.: Jože p*enc; Mr. & Mrs. John Tushar. — J*. 3 dol.: Vinko Ferku!j; Mr- & Mrs. ^'-liam Kuntara. — Po 2 dol.: Frank ^uhar; Miss Marija Bajda; Paul Baj-^a> Jože Škorjanc; Ludvik Burgar; An-Perčič; France Knilc; Miss Anica ^lc. __ ;Po x dol.: Mrs. Frank Med-m'u’ ^rs- Mary Paternost; Miss Helena - 1 aelič,; Miss Ančka Mihelič. Miss Faye ; Mrs. Frank Vidmar; Rev. Mir-
^--Jič; Miss Ančka Mihelič. Miss Faye , bczak; Mrs. Frank Vidmar; Rev. Mir Godina O.F.M. Conv. — Po 0.50 dol.. 0?k Gouis Hochevar; Albin Medvod. — n đol.: Rev. Inocenc Konchnik O.F.M. ^nv- — 0.20 dol.: Miss Minka Krulc. ]a °A10 dol.: Miss Anna Vidmar. — Ma-Sodnik iz špar ovčk a za inadsi-ž. G: 2 dol. — Neimenovani slovenski noraVJ]Jk: 6 do>. — ip,° 2 dol.: Neime-^Vj^i 'z Clevelanda; Mrs. Julia Rožnik, ju, 0 1 dol.: Mrs. Justina Volarich; s- Krances Kovačič.
j^ ^NADAs 463 do|l.: Izkjuipdček o:l J0i 'jonske tombole v Torontu (po Rev. n Kopach C.M-). — 12.50 dol.: Ba-
tavski Slovenci (polovica izkupička od božične prireditve darovano v dober namen). — 5 dol.: Marjan in. Marinka Novak Mariji v zahvalo za zdravje v pomoč misijonom. — 6.48 dol.: Najmlajši iz skupine Slovencev v Batawi: Škerl Majda in njene tri sestrice: 3.38; Medved Marian: 2; Košir Frank in' Veronika: 1.10. — 3 dol.: Mrs. Annie Pus (Baragi v zahvalo pošilja skromen dar za misijone). — 1.50 dol.: Mr. Vid Rovanšek (za najpotrebnejše slov. misijonarje). 0.50 dol-: Mr. Slavko Slejko. — 0.25 dol.: Neimenovana iz Kanade.
ARGENTINA: Ga. Ivana Lampret: 10 pesov; N.N., 30 pesov; ga. Gomišček, 20 pesov; ga. Polda Kavčič, 15 pesov.
GORICA: Marijina družba je darovala v sklad 1955/56 66.490 lir.
TRST: Opčine (po Msgr. Silvanu) za misijonski sklad, 6.500 lir. N.N. po Rev. dr. Prešernu 1-500 lir; N.N., 2.700 lir (po Rev. dr. Prešernu); Marijina družba iz ulice Risorta, 80.000 lir; Rojanski misijonski krožek, 29.500 lir; Šolski otroci iz Rojana, 1.575 lir; ga. Prhavc, 500 lir.
RAZNO ZA MISIJONE SO DAROVALI
ARGENTINA: Ob misijonski nedelji v Ramos Mejia, 347 pesov; č. g. Anton Škulj, 20 pesov; ga. Hronsky, 15 pesov; N.N., 20 pesov; g. Jože Škrabar, 15 pes.
TRST: Za krst 4 poganskih dečkov na imena: Jožef, Vladimir, Stanko, Alojzij, 2.000 lir.
Vsem darovalcem v imenu slovenskih misijonarjev in misijonark: iskreni Bog povrni!
Sklad 1956 zaključimo točno zadnji dan v letu. Kar prejmemo že v letu 1957, gre v skliad 1957, tudi če bi bilo darovano še v letu 1956.
POMAGAJMO
SLOVENSKIM MISIJONARJEM!
KLERIK JANEZ BOSCO CHEOU MR. FRANKU STARINU, SVOJEMU DOBROTNIKU
piše med drugim:
“Prejel sem drago pismo g. A.
Majcena^ iz katerega razberem, da ste blagovolili v svoji velikodušnosti in iz žive ljubezni, ki jo gojite do Gospoda, po Rev. Ch. Wol-bangu darovati sedemstopetdeset ameriških dolarjev kot pomoč za časa mojih teoloških študijev.
Nepopisno sem ganjen od take Vaše dobrote in ne najdem primernih besed, da bi se Vam bolj primerno zahvalil za to plemenito ljubezen.
Sprejmite zagotovilo o mojem vednem spominu, ki ga bom ohi’a' njal o Vas in Vaši družini v svojih dnevnih molitvah.
Sem ubog bogoslovec, a poln ljubezni za Jezusa Kristusa in nle govo nebeško Mater, ter mnogo zaupam v njuno pomoč. Gotov sem, d mi bosta pomagala postati duhovnik in doseči visoki cilj dudovništv > pa tudi primerno stopnjo svetosti, ki jo bom potreboval za P°tref^ časa in v odnosu do duš, ki jih bo božja Previdnost izročila v mojo ap stolsko oskrbo.	,
želim postati duhovnik po božjem Srcu, ne samo, ker je duho ništvo najvišje dostojanstvo na zemlji, ampak predvsemi da bom m0 gel sodelovati pri razširjanju božjega kraljestva na zemlji.
Ko ste mi s svojo blagohotno pomočjo prišli nasproti, ste mi P0^ magali nadaljevati doseganje tega vzvišenega cilja. Gospod bo gotov.. z Vami zelo zadovoljen in Vas ne bo pozabljal blagoslavljati v sv»! neizčrpni dobroti na tej zemlji, pa tudi ne obilno povrniti Vam v vecfl blaženosti.
Lepo Vas prosim, da mi pošljete Vašo in Vaše družine fotografi.1 ’ da se Vas bom lažje spominjal v svojih skromnih molitvah.
Ponovno se Vam zahvaljujem iz srca in Vam ob tej priliki pošilja11 mnoge prisrčne pozdrave, ki hi jih rad raztegnil tudi na Vašo družin0-
Z odličnim spoštovanjem
klerik Janez Boško Tcheon
j
ffornja slika kaže misijonia-rko s. Tere-pj0 -Modvešček iz Družbe hčera Marije ^očnice, r.a obisku vasi; naša misijo-1^a Je ona na desni; staro in mlado se da l6’ Poz^ravi misijonarko lin seveda, dobe tudi kaj pomoči v svojih teles-
nih stiskah ia težavah... — Spodaj levo: Cerkev Srca Jezusovega v Dharan-tollah v Kalkuti; sliko je poslal p. Cukale, kakor tudi desno, ki kaže cerkev sv. Janeza v Sealdah, prav tako v Kalkuti. Prva je modema, druga že stiaira.
s
zaključku šolskega leta v velikem .sa-^■janakoni zavodu Tang Kug 1P0 v O1',g]iongiuj tik pred odhodom ravnate-ja *-ega zavoda, .našega rojaka A, Maj' Cena v Saigon v novi delokiog. Levo zgo-|aj je videti srna pokojnega ustanovitelja a dobrotnika tega zavoda, Tang King r>~Ja> ki obdan od vodstva zavoda, govo-tisočglivi množic? gojencev. Tik ob

La levi vidimo stati g. Majcena, na
^i pa še drugega našega rojaka Ge-j_eija, ki «e zdaj tam deluje. Spodnja sli-
a kaže prizor razdeljevanja nagrad in diploi
strani je
111 najboljšim gojencem. Slika na tej
zgoraj pa kaže g. Majcena, kako *stern, zavodu delil ljudstvu pomoč, 11111 jo zaupale v razdeljevanje raz-arneriške dobrodelne ustanove. — Tu misijonar Nace Kustee SDB v salezijanskih gojencev - Indijcev.
de,
76.T
slikama na levi strani: Zgoraj ena 'snied £o] misijona Glen-Cowle, in sicer ^ kraiu Matlunjani. r.a skrajni levici sto-Jl p- Jože Musar, ki je bil nekaj časa ge-'''alitii (predstojnik tega reda. Spodaj cer-<v v misijonu Midjt-lburg, ki tudi spada V Misijonsko področje Sinov Presvetega lta- — Slika tu zgoraj kaže zvonik mi-■*l)ria G'.en-Cowie z zvonom, ki ga je iz ^''‘je dobil p. Brat na. Slika desno pa skupirn deklet, ki hite na misijon.
Misijonski brat Valentin Poznx FSC iz misijona Glen-Cowie v Transvaal.]. Kakor vidimo, se ukvarja tudi z elektriko in je organiziral celo misijonsko elektrarno, ki ne nudi luči in energije le misijonsk.m napravam, amp^k tudi okoličanom. — Spodnji dve si ki kažeta misijonarko s. Vincencije Novak, oblatimjo
F.......................
sv. Frančiška Šaleškega, skupaj z d ven’ sosestrama damiačinkama, v njih nov® misijonu Augbrabies, katerega skron no poslopje vidimo na sliki tu zrave
;°ZOR! S prvim januarjem 1957 se bo uprava “Katoliških misijonov” iz dosedanjih prostorov. Njen naslov bo od tedaj naprej naslednji oprava “Katoliških misijonov”, Montes de Oca 320, Buenos Aires, Argentina; ne več: Cochabamba 1467.
^sem naročnikom ki še niso poravnali naročnine niti za leto 1955, .s °> zadnjo številko tega letnika ustavimo pošiljanje našega lista.'Kdor ^ njih bi vendarle rad še vnaprej prejemal naš list in s tem sodeloval Pri slovenski misijonski akciji, naj poravna naročnino vsaj za leto 1955 111 mu bomo list spet začeli pošiljati. Naročnike, ki nimajo poravnane naročnine za leto 1956, pa lepo prosimo, da to kmalu store.
Naročnina “katoliških misijonov” za leto 1957:
j. Argentini 45 pesov; v U.S.A. in Kanadi 2.50 dolarja; v Italiji 1.400 ‘r; v Avtriji 40 šilingov; v Angliji in Avstraliji 1 funt; v Franciji 800 frankov. Drugod 2.50 dolarja.
^«•ročnike iz U.S.A. in Kar&de ponovno opozarjamo, naj denarja ne pošiljajo v irsmih jn p0 ipošti, ampak naj nia.ročnfao lizrožajo oziroma pošiljajo samo našim -____ poverjenikom v posameznih deželah.
Misijon, tiskovine se plačujejo na sledečih naslovih
Argentina: Petek Janez CM. Misijonska pisarna, Montes de Oca 320, Buenos Aires. •“•A.: Rev Charles Wolbang CM, St. Vincent’s Sem., 500 East Chetten Ave., Philadelphia 44, IPa. — Rudi Knez, 15011 Cardinal Ave, Cleveland 10, Ohio-Mary Vavpotič, 1923 IW. 22nd Pl., Chicago 8, 111. — Anica Tushar, Box 731, Gilbert, Minn.
a0ada: Rev. John Kopač CM, 594 Manning Ave, Toronto 4, Ont. — John Marentič, 362 Wellesley St. E., Toronto, Ont — Rev. Martin Turk, 545 Mahon Ave,. j. North Vancouver, B. C. — Antonija Čuden, 3958 Laval Ave, Montreal, Que. ,p tija: Dr. Kazimir Humar, Corte s. Ilario 7, Gorizia.
.rsL Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3.
vstrija: Rev. Alojzij Luskar, Kamen 14, P. St. Krnzian i. J., Kärnten, Austria. a Rev. Miklavčič Anton, Spiittal a/Drau, D.P. Camp, Kärnten, Austria. ^Vstralija: Franc Vrabec, 28 Beaufort St., Woodville, S. Australia.
^^stalih deželah sprejemajo iz prijaznosti naročnino slovenski dušni pastirji.
Jj^^l'ški misijoni“ so splošen mrši j črnski mesečnik, glasilo papeških misijonskih g slovenskih misijonarjev, „Slovenske misijonske zveze“ in „Južnoameriške pragove zveze“. Izdajajo ga slovenski lazaristi. Urejuje Lenček Ladislav C.M. sodelovanjgm dr. Maksnmilijiama Jezernika v Rimu, Karla Wolbanga C.M 'ladelphiji, U.S.A., prof. Lojzeta Geržimdča in Niko’aja Jeločnika q resu. Upravlja Petek Janez C.M. — Naslov (uredništva in uprave: Montes de Ca '120, Buenos Aires, Argentina. — Tiska „Federico Grote“, Montes de
v
v Buenos
Buenos Aires, Argentina.
Oca 320 (Lenček Ladislav C.M.).
„Federico Grote“, Montes S cerkvenim dovoljenjem.
k
bistro de la Prop. Int. No. 528.263

TARIFA UKDUCIDA
CONCE3JON 5612
CEL515 DEO