Novice iz sveta
Drevesni čmrlj (Bombus hypnorum)
doc. dr. Danilo Bevk
Nacionalni inštitut za biologijo
danilo.bevk@nib.si
9/2020 letnik CXXII 242
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Srbija
Podjetje Medino d.o.o. iz Krnjeva, spe-
cializirano za izvoz medu iz Srbije, je na-
slovilo dramatičen poziv na vse srbske če-
belarje, naj prenehajo uporabljati amitraz za zatiranje 
varoj. V državah, kot 
so Nemčija, Francija, 
Italija in Japonska, 
dokazljivih ostankov 
amitraza v medu ne 
sme biti. Leta 2018 je 
bilo v te države izvo-
ženih 2745 ton medu, 
kar je predstavljalo 40 
% vsega prodanega 
medu v tujino, zdaj pa 
je ta prodaja ogrože-
na. Amitraz najdemo 
v vseh sortah srbske-
ga medu. Njegova Foto: Internet
koncentracija sicer ne presega v okviru EU zakonsko do-
ločene zgornje meje 200 ppb (to je 200 delov na milijar-
do delov medu), toda v primeru omenjenih štirih držav 
velja, da analize medu ne smejo zaznati niti najmanjše 
vsebnosti tega akaricida oziroma da mora biti pod mejo 
detekcije, ki znaša 10 ppb. V letu 2019 je znašala njego-
va vsebnost med 10 in 60 ppb in torej takšen med ni bil 
primeren za izvoz. Z analitskimi metodami se uspešno 
odkrivajo tudi trije razpadni proizvodi amitraza, s krati-
cami izraženi DMF, DMPF in DMA. Slednji je za sesalce 
bolj strupen kakor sam amitraz. Podjetje Medina d.o.o. 
zato poziva čebelarje, naj začnejo uporabljati druge, bolj 
sonaravne načine zatiranja varoj, če želijo, da bo njihov 
med še naprej na policah zahtevnih tržišč. Predlaga kom-
binacijo oksalne kisline, timola in mravljinčne kisline, 
ker je to edina pot, da bo lahko Srbija izvažala med v vse 
države sveta.
Prevod in priredba Franc Šivic
Vir: Tošić, D. (2020): Amitraz u medu – uništenje srpskog izvoza meda 
sa trajnim posledicama? Srpski pčelar, januar 2020, str. 37.
Foto: Katarina Meža
Drevesni čmrlj je srednje velik čmrlj z rjavim oprsjem 
in črnim zadkom z belo konico. Obstajajo tudi različice s 
črnim oprsjem. Gnezdi v podrasti in v drevesnih duplih 
(tudi ptičjih gnezdilnicah), zelo uspešno pa se je prilago-
dil tudi gnezdenju na človeških poslopjih. Tako gnezda 
pogosto najdemo na podstrešjih, v različnih špranjah, v 
izolaciji … Verjetno je to eden od razlogov, da zelo dob-
ro uspeva tudi v mestih. Njegova prednost je tudi hiter 
razvoj. Nove matice se razvijejo že junija ali julija, zato ta 
vrsta ni tako prizadeta zaradi pomanjkanja poletne paše, 
izogne pa se tudi nekaterim škodljivcem. Gnezda so veli-
ka in štejejo do nekaj sto osebkov. Posebno je tudi njegovo 
vedenje. V primerjavi z drugimi vrstami ima precej manj 
potrpljenja in zelo dejavno brani gnezdo. Če stikamo po 
gnezdu, nas napade kot ose. Drevesni čmrlj
kot nepozabne lepe prizore, da bodo naši vrtovi lepši in 
žlahtnejši. Vrtovi, na katerih bo piko na i dal lep slovenski 
posebnež, čebelnjak. Vrtovi naj cvetijo, zorijo in naj bodo 
polni peloda, nektarja in sladkega soka, na katerih bodo 
čebele z nepopisanim veseljem letale, brenčale ter opravljale 
svoje plemenito poslanstvo, mi jih bomo z veseljem 
občudovali.« Bomo slovenski čebelarji znali prepoznati 
dobrohotno sporočilo dr. Trajčeta Nikoloskega, ki nam ga 
namenja v knjigi o medovitih rastlinah?
Gregor Drolc, ČD Ljubljana-Center