Inosemslco šolstvo in učifeljstvo Solstvo v Turčiji (Dalje.) Srednje šole: Od 109 nižiih srednjih šol je bilo v letu 1932./33. državnih 84, zasebnih 6, manjšinske 2, inozemskih 15 in 2 državni srednji šoli starega tipa. Od 62 višjih sredniih šol je bilo 30 državnih. 9 za&ebnih, 10 marnjšinskih, in 13 inozcmslkih. Stanje sredhjega šoistva je bilo v letu 1932./33. naslednje: (številke pomeniio isto kot zgoraj): Nižja srednja sok: Stari tip: 2, 229. 29, 8. —: državne: 84, 22.659. 5929, 760, 244; zasebne: 6, 990, 339, 60, 28; manjšinske: 2, 649. 398. 22, 14; inozemske: 15, 1512, 924. 92, 165. Višja srednja šola: državne: 30, 4199, 1156, 634. 118; zasebne: 9, 999, 229. 264, 50; manjšinske: 10, 344. 218 238, 112; inozemske: 13, 457. 251. 268, 143. V šol. letu 1931./32. ie imela Tu-rčija &amo 25 državnih licejev, torej 5 manj kot naslednje leto. Od njih je bilo 16 deških v msstih: Anfcara, Bahkesir, Bursa, Edirne, Etzurum, Galatasaray, Carigrad, Izmir, Kabatas, Kadiikoy, K.astamonu, Kaysery, Kanya, Pertevnihal, Sivas in TVabzon; 5 dekliških: Ankara. Erenkoy, CarigTad, Izmir in Kaudili ter 4 mešane: Adana, Afyon, Eskesehir in Samsun. Inozemskih nižjih Srednjih šol je imela Turčija v letu 1931./32. v celem 15 in to: 7 francoskih, 3 ameriške, 2 angleški, 1 bolgarsko. 1 avstrijsko in 1 italijanslko. Višjih srednjih šol pa 17 in to: 8 araeriških, 6 francaskih, 1 nemško, 1 avstrijsko in 1 italijansko. Manjšjnskih višjili srednjih šol je bilo 9 in to 5 rumunsAdh in 4 armenske, od nižjih pa 2 rumunski. Učitelj&ke šole. V šol. 1. 1932./33. jih ie bilo 19 od njih ena triletna in ona za glasbo v Ankari. Njihovo stanje ie bilo naslednie: (Številke pomenijo i&to kot zgoraj): moške: 9, 976, —, 135, 2; ženske: 8, — 974, 73, 80; skupne 1, 76, 33, 10, —; glsabena: 1, 21. 19, 22, 7; v pedag. tečaju na sred. šolah: —, 55, 14 —, —. Strokovne šote. Njih stahie je bilo v letu 1932./33. naslednje: (Številke pomenijo isio kot zgoraj): trgovske: 9, 1244, 253, 193, 19; obrtne: 17, 1780, 801, 206, 78; ostale: 13, 782, 116, 106, 3 Po isti uradni statistilci ie nakazala vlada v letu 1932./33. za šole 22,831.714 liber. (Ena turška libra je -približno 40 Din.) Na posamezne šole je brl znesek takole razdeljen: Osnovnim šolam 12,645.069 liber, srednjim 2,186.904, učitcljskim 1,085.513. strokovnim 1,440.965, visokim 1,928.004, zasebnim 683.116, manjšinskim 851.870, inozemskim 2,010.273 liber. (Dalie prihodnjič.) * V Franciji, prosvetni minister Mallarme še dalje zasleduje učitel.jstvo in upošteva anonimne ovadbe, tako, da ima učiteljstvo opra,vka s policijo. Učitelistvo, OTganizirano y raznih učiteljskih organizaciiah pa protestira in se sklicuje na »Deklaracijo člfjvečanskih pravic«, po kateri bi ne smel biti nihče preganjan, kdor ne ruši države. Učiteljstvo je nejevoljno, ker ima pogosto opravka z vojsko in policijo, zato se energično zavzema. da bi bila šola nevtrailna in učiteli svoboden. Učiteljstvo gTozi s stavko. če bo vojska in policija kontrolirala njihovo delo. * V Poljski v časopisu »Statistika Pracy« je ob.javila ga Z. Jaxa-Bukovska statistiko slepih. Prvega janua,rja 1928. je bilo na Poljskem 19.200 slepih, t. j. 0,6 pro mille. Ga. Bukovska trdi, da bi bilo treba vzeti vse več.ji indeks. morda do 1 pro mille iz česar skdi, da je bilo v PoJjski 1934. leta okrog 33.000 slepih. Zanimivi so podatki iz privatne artkete, ki jt? zajela 14.684 oseb. Moških slepcev je bilo 8813 proti 5871 ženskim. Do 21. leta starosti je bilo 2382 slepih, preko 21. leta pa 12302. * V Danski tudi straši hiperprodukcija učiteljstva. Lansko leto ie končalo na učiteljskih šolah 464 kandidatov. Mest pa je bilo na razpolago samo 400. Raidi tega so omejili število dijaikov v učiteljskih šolah, preostalim pa določili delo. * V Irski dobe revni dijaki zastoni učbenike in šolslke 'potrebščine. * V Lotiški obstojajo delovne skupine nezaposlene inteligence. Skupine po 10—15 oseb vodi povsod nezaposlen učitelj ali študent. Sade drevje ob cestah, obdelujejo polje, pogozdujejo in ustanavljaijo farme. Delavci prejemajo za to main.išo plačo in stanuvanje od institucije, za katero delajo. Kuhajo si sami. Imajo tudi stalno zdravniško pomoč. Država je nakazala akciji znatno pomoč v denarju.