PoSlnlr
lian«.
Letnik XXXII.
Številka 2.
Izhaja poljubno, najmanj Pa Štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p za inozemstvo 3 Din. V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE === v Ljubljani. ■■■■■■■■—
GASILEC
Cene enkratnim oglasom, iiiiiiiiiiimiiininiiiiiiiiiii.iiiiniiiim'i
Cela stran 300 Din,
'/a strani 150 Din,
74 strani 80 Din l/t strani 40 Din,
7(6 strani 20 Din.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 25. aprila 1928.
Vesti starešinstva.
i.
Skupščina Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana 1. 1928.
Odbor JQZ je v svoji seji dne 29. decembra 1927 soglasno sklenil, da se letošnja skupščina (občni zbor) JGZ vrši v Ljubljani. Skupščina se vrši v nedeljo, dne 15. julija 1928 v »Mestnem domu«. Dan pred skupščino, t..j. v soboto, dne 14. julija 1928, se vrši istotam odborova seja in Seja starešinstva.
A.	Odborova seja.
Odborova seja se vrši v soboto, dne 14. julija ob 17. uri v »Mestnem domu« z naslednjim dnevnim redom:
a) Sklepanje o saimostalnih predlogih;
b) določitev članarine za leto 1928.-29.;
c) podelitev podpor iz podpornega sklada JGZ;
č) raznoterosti.
Člani odbora so: a) Zvezno starešinstvo, b) vsi župni Načelniki ali namestniki. Župni načelniki so obvezni ude-*ežiti se odborove seje.
B. Skupščina.
Skupščina se vrši v nedeljo, dne 15. julija ob V2IL uri v »Mestnem domu« z nasledtijim dnevnim redom:
a) Nagovor in poročilo staroste.
b) Tajnikovo poročilo.
c) Blagajnikovo poročilo.
Č) Poročilo pregledovalcev računov.
d) Poročilo o »Samopomoči«.
e) Poročilo odsekov.
f) Določitev letne članarine.
g) Sklepanje o samostalnik predlogih.
h) Volitev starešinstva za dobo treh let (staroste, dveh namestnikov staroste, tajnika, blagajnika, dveh prisednikov).
i) Volitev dveh računskih pregledovalcev in enega namestnika za dobo treh let.
j) Volitev treh članov v razsodišče za dobo treh let.
k) Poročilo o podpornem skladu JGZ.
'0 Raznoterosti.
Pri pom n j a.
1. Po členu 9., točka 2., pravil JGZ pošlje na skupščino saka gasilska župa poleg župnega načelnika ali njego-Gka namestnika še enega odposlanca, torej dva odpo-j tlnca. Župe z več kot 300 rednih gasilcev pošljejo poleg Ocfa na vsakih nadaljnih 300 rednih gasilcev še enega
Poslanca. Drobci pod 150 se v tem slučaju ne upošte-drobci nad 150 pa štejejo za 300 (torej do 450 = 2 .^Poslanca, 451—750 = 3, 751—1050 = 4, 1051—1350 = 5,
1	'1650 — 6 itd.). i2. 2- Vsak odposlanec se mora na skupščini izkazati z
^nico svoje župe.
3. Samostalne predloge je osem dni pred skupščino pismeno naznaniti zveznemu starešinstvu, da o njih sklepa* pred skupščino; pozneje vloženim samostalnim predlogom mora skupščina priznati nujnost, da se o njih more razpravljati in sklepati na skupščini. Predlogi, ki so bili že ponovno odklonjeni, ne pridejo v poštev.
4. Gasilske župe opozarjamo, da v pravem času izvolijo odposlance na skupščino (člen 10., odstavek i, župnih pravil).
5. Oprava odposlancev: bluza, čepica, brez sekirice. 1P0 sklepu odbora JGZ z dne 29. decembra 1927 se na skupščini prizna le one delegate, ki bodo v gasilskem kroju.
V Ljubljani, dne 25. aprila 1928.
Janko Hoian,	Fran Barič,
t. č. tajnik.	t. č. starosta.
2.
Sele odsekov JGZ.
Dne 15. julija t. 1., torej na dan skupščine, je čas od 8. do 10. ure določen za odsekove seje (tehnični, literarni, samopomočni, zdraviliški odsek). Načelnikom odsekov naročamo, da odseke, če ne že preje, gotovo pa omenjenega dne skličejo na posvetovanje in izvolijo referente v zmislu člena 16. poslovnega reda za odseke JGZ.
V Ljubljani, dne 25. aprila 1928.
Janko Hojan,	Fran Barle,
t. č. tajnik.	't. č. starosta.
3.
Beračenje ln pobiranje dobitkov.
Starešinstvu JGZ je došla pritožba, da gasilna društva iz bližnje in daljnje okolice mariborske po Mariboru pobirajo prispevke in darila, tako da je občinstvo radi stalnega nadlegovanja postalo že nejevoljno. Mariborska občina, kakor nam sporoča Mariborsko gasilno in reševalno društvo, je potrebno odredilo, da se vendar že napravi konec tej nadlegi.
Opozarjamo na sklep skupščine JGZ z dne 12. julija 1925, ki pravi, da	je	gasilsko beračenje	in pobiranje	dobitkov v tujih občinah,	zlasti	pa	še	v	gasilskem kroju,
strogo prepovedano.
Gasilno društvo, ki bi ne upoštevalo tega sklepa, je krivo prestopka po členu 13., 1., lit. k, zveznih pravil.
Ta sklep znova objavljamo, četudi je že bil objavljen v »Gasilcu« z dne 26. septembra 1925, št. 4. in 5.
4.
Društveno pravo v Sloveniji.
Pred kratkim smo odposlali vsem župnim vodstvom naslednjo okrožnico:
»Največja ovira rednega in točnega društvenega delovanja je brez dvoma tudi y naši gasilski organizaciji ne-poznanje društvenih pravil in predpisov.
Namestnik ljubljanskega velikega župana in prijatelj gasilstva g. dr. Rudolf Andrejka je ravnokar izdal 239 strani obsegajočo priročno knjižico z naslovom »Društveno pravo v Sloveniji«.
Ta knjiga je prva in edina te vrste v slovenski lit. zgodovini ter je neobhod.no potrebna vsakemu društvu, zlasti pa vsakemu društvenemu ftinkcijonarju, ki hoče vedeti, kaj je pravzaprav društvo, kaj so pravila, kaj društvo sme in mora in česa ne sme storiti.
Knjiga stane 50 Din ter 2 Din poštnina.
Vabimo Vas, da s primerno okrožnico opozorite vsa svoja društva na to prepotrebno knjižico ter nam zbrana naročila nemudoma pošljete in obenem po priloženi položnici nakažete odpadajoči znesek, nakar bomo izposlovali, da bodo knjige odposlane naravnost na one naslove, ki jih nam bodete naznanili.
Ker zaloga ni velika, zato pohitite z naročili in opozorite na knjigo zlasti večja in agilnejša društva, ki imajo zmisel za vzorno društveno poslovanje in ki imajo ter hočejo imeti svoje poslovne stvari v redu.
Zdaj je čas, da obogatite svoj društveni arhiv z važno in poučno knjigo, ki jo skoraj dnevno potrebujete.
Ne sme biti župnega vodstva, pa tudi ne vzornejšega gas. društva, ki ne bi imelo vsaj enega izvoda omenjene knjižice.«
Objavljamo to okrožnico z vabilom, da gasilna društva in tudi posamezni furjkcijonarji sežejo po tej vzorni Ln poučni knjigi. Knjigo je čim preje naročiti pri svoji gasilski župi.
5.
Gasilske potrebščine.
Gasilno društvo v Gornji Radgoni ima na prodaj četverokolno ročno brizgalmco s poj>olnoma novimi cevmi. Kdor želi kupiti brizgalnico, naj se obrne na društvo.
Tehnični gasilski tečaj.
Skupščina JGZ je na svoji redni seji dne 17. julija
1927	soglasno sprejela predlog tehničnega odseka, da se v tem poslovnem letu vrši vsaj enodnevni tehnični gasilski tečaj v Ljubljani za župne načelnike, odnosno druge župne funkcijonarje. Starešinstvo je določilo, da se tečaj vrši v soboto, dne 2. j u n i j a t. 1. popoldne in v nedeljo, dne 3. junija dopoldne v Ljubljani, in sicer v »Mestnem domu« po naslednjem sporedu:
V soboto, dne 2. junija:
Od 13.—15. ure: Nagovor, proste vaje, redovne yaje.
Od 15.—16. ure: Pouk o brizgalnicah vseh vrst.
Od 16.—17. ure: Konserviranje in raba cevi in konopcev, stavbe, gasilski ogledi.
Od 17.—19. ure: Prva pomoč, transport bolnikov.
V n e d e 1 j o, dne 3, junija:
Od 8.—10. ure: Sestava društev, organizacija, taktika, disciplina, poslovni red, označba dostojanstev, dolžnosti župnih funkcijonarjev, nastopi m parade.
Od 10.—11. ure: Vaje z brizgalnicami vseh vrst, signali. Od 11.—12. ure: Vaje z mehaničnimi lestvami, pojem reševalne priprave.
Od 12.—13. ure: Plezalne vaje s kljukastimi lestvami. Ob 15. uri seja starešinstva JGZ.
Vaje vodijo člani starešinstva JGZ in priznani ve-ščaki pod vodstvom zveznega staroste.
Vsaka župa je dolžna odposlati na tečaj, če ne župnega načelnika, pa enega člana župnega starešinstva, ki je zmožen, da ponese pridobljeno znanje v vsa v župi združena gasilna društva. Udeležence odpošljejo župe na župne stroške v Ljubljano, le vožnjo v 3. razredu poštnega ali brzovlaka jim povrne JGZ, če so se udeležili od začetka pa do konca tečaja. Kdor zamudi tečaj ali pa ga zapusti pred zaključitvijo izgubi pravico do povrnitve vožnje.
Tečaja, ki se začne v soboto, dne 2. junija ob 13. uri popoldne in konča v nedeljo, dne 3. junija t. 1. ob 13. uri popoldne, se smejo na lastne stroške udeležiti tudi drugi gasilci.
Obvezne udeležence, to so zgoraj omenjeni člani župnih starešinstev, je do 27. m a j a t. 1. naznaniti zvez-nemu starešinstvu in istotako tudi prostovoljno, na svoje stroške, prijavljene udeležence.
Prijave morajo imeti naslednje podatke: line in priimek udeleženca; rojstno leto; član katerega gasilnega društva; gasilsko dostojanstvo; poklic v civilnem življenju; je obvezen ali prostovoljen udeleženec.
Vsi udeleženci, obvezni in prostovoljni, se morajo v soboto, dne 2. junija t. 1. točno ob 13. uri zglasiti v »Mestnem domu« pri starosti zveze tov. Barletu v gasilskem delavnem kroju: bluza, čepica, sekirica, piščalka ali trobka.
Gasilski zlet v Prago.
V »Gasilcu« z dne 25. februarja 1928, št. 1, smo na kratko objavili spored gasilskega zleta v Prago, ki se v glavnem vrši od 5. do 8. julija t. 1. Zletni odbor nam je poslal podrobnejši spored, katerega v glavnih točkah objavljamo:
V četrtek, dne 5. julija:
Ob 7. uri dop. skušnje za glavne vaje na stadionu; ob 9V2. uri dop. skupščina »Združenja slovanskega gasilstva« in za tem mednarodni gasilski kongres (v posvetovalnici staromestski); ob 11. uri dop. počaščenje spomenika neznanega vojaka; ob HV2. uri dop. proslava 75-letnice praškega poklicnega gasilstva (v osrednjem gasilskem or o' dišču);
ob 14-30. uri pop. na stadionu vaje z lestvami, brizgalnicami in raznim orodjem (župa Praška); vaje s sekiricami; ženske vaje s palicami! sainaritske vaje; vaje naraščaja z a:ki; zletna scena.
Na razstavišču cel dan: koncerti, produkcije pevskih društev, veselice, večerna scena, predstave v gledališčih (Prodana nevesta, Strakonickjf dudak).
V p e t e k, d1 n e 6. j u 1 i j a :
Ob	8-30. uri	dop. slavnostni gasilski	sprevod po Pragi»
od gasilskega doma; poklonitev gasilstva mestu Pragi; počaščenje Husovega spomenika; gasilska vaja praškega poklicnega gasilstva in praške župe.
Ob	14-30. uri pop. na stadionu vaje	kakor dne 5. julij*1
popoldne, pomnožeiig	z nastopi inozerfl'
škili društey in raznih čeških žup.
Na razstavišču koncerti, veselice. Večerna scena. * reprezentačnem domu mesta Prage poslovilni večer.
V soboto, d 11 e 7. julija:
Dopoldne: Ogledovanje Prage.
Skupni zlet v Kutno Hory, v Konopištč, v Melnik.
Na razstavišču: Uprizoritev gašenja v starih časih. Upr*' zoritev novodobnega gašenja. Koncerti. Ve' selice.
V nedeljo, d 11 e 8. j ul i j a:
Na razstavišču: Preskušnja brizgalnic in gasilske pripi*a' ve. Seja jury. Koncerti. Zaključek razstave.
V času mednarodne gasilske razstave bo več str0' kovnih predavanj o protipožarni tehniki.
Prepričani smo, da dobi bratsko vabilo naših zave^ nih severnih bratov, bratov Čehov, radosten odmev j!1 da se praškega zleta udeleži častno število članov Dobra in jeklena volja premaga vse ovire in prema#3, bo tudi pot in potne stroške v zlato Prago, med slova*1' ske pijonirje — brate Cehe.
Odposlanci zveze odpotujejo iz Ljubljane v sre^ dne 4. julija z opoldanskim brzovlakom (12-08) in te
naj se pridruži, kdor se je odločil za pot. Cela vožnja 3. razred, brzovlak, tje in nazaj, stane približno 680 Din.
Rok za prijavo, kakor smo že objavili v zadnjem »'Gasilcu«, je do 1. junija pri starešinstvu JGZ, na kar znova opozarjamo. Prijavnica naj ima nastopne podatke: '•ne in priimek, bivališče, član katerega društva, v kate-rem razredu se bo vozil, želi prenočišča (skupno, v ho-jplu, privatno), želi skupnega obeda, vstopnice v gledališče. Vsak prijavljenec debi od zletnega odbora iz Prage posebno izkaznico, katera mu daje pravico do polovične vožnje po čeških železnicah v 3. ali 2. razredu poštnih in przovlakov. Izkaznica bo kol kovan a s češkim kolkom, in sicer za 2. razred 1 Kč, za 3. razred 50 čeških vinarjev, la znesek je prijavi na .IQZ priložiti. Prenočišče v zavodih stane približno 15 Kč za moške ali za ženske.
V'sak udeleženec si mora preskrbeti potni list, ki inora biti vidiran po češkem in avstrijskem konzulatu v Ljubljani. Avstrijski vizum stane Din 30 za tje in nazaj, češki vizum pa je po naredbi češkega notranjega ministrstva brezplačen. Potne liste in 30 Din je pravočasno Poslati JGZ, da preskrbi oba vizuma.
Gasilski kroj (bluzo, hlače, čepico) je vzeti s seboj, I>otuje pa se v civilni obleki. Kovček, košara ali nahrbtnik naj ima naslov lastnika. Udeleženci naj v Pragi na •evi prsni strani bluze nosijo napis svojega kraja; s sabo •ja naj vzamejo milo, ščetko, glavnik, po eno perilo in clruge potrebščine.
Vse udeležence opozarjamo nadalje, da je dovoljeno vzeti preko meje naše države le do 2000 Din našega denarja in do 12.000 tujega denarja. Tuj denar mora vsak kupiti v naši državi, in bančni zavod, kjer bo kdo kupil ^eški denar, mu mora na potnem listu potrditi znesek čeških kron, katerega je kupil in ga namerava vzeti preko ^eje naše države. Ena češka krona stane Din 1*67 našega denarja. Vsak naj se torej pravočasno preskrbi z vsem Potrebnim, da ne bo imel nepotrebnih sitnosti.
, Protektorat nad zletom je prevzel prezident repub-!*e gospod dr. T. G. Masaryk, kar si gasilstvo šteje v v°liko počaščenje.
31. Borovnica: Martinčič Ivan, 52 1. t 6. I.
32. Mengeš: Ručigaj Franc, 74 L, t 8. I.
33.	Gor. Radgona: Fekonja Ivan,	72 1., t	13.	I.
34.	Laško: Plajnšek Franc, 46 1.,	t 26. I.
35. Virmaše: Križnar Anton, 29 1., t 4. II.
36. Unec: Gnezda Franc, 74 1., t 5. II.
37. Novo mesto: Stopar Anton, 73 1., t 12. II.
38. Šmartno ob Dreti:,Remic Raf.,331.,+ 17.II.
39. Mozirje: Širko Peter, 75 1., t 22. II.
40. Trbovlje II.: Pavlovič Franc, 32 1., f 29. II.
41. Rečica trg: Finkšt Anton, 651., t 29. II.
42. Metlika: Žugelj Marko, 82 1., + 11- III.
43.	Litija: Štok Josip, 74 1., t 26. III.
44.	Mozirje: Klančnik Franc, 70	1., t 26.	III.
45. Latkova vas: Lešnik Karel, 48 1., t 12. IV.
Din
3911
3911
3889
3200
3200
3200
3200
3200
3200
3200
3200
3200
3200
3200
3200
Din 50.111
prištevši doslej že izkazanih 30 posmrtnin	„ 122.676
torej za 45 posmrtnin je izplačanih	Din	172.787
Za prihodnjih 10 novih slučajev 46.—55. so položnice razposlane in je nakazati posmrtnine najkasneje do 15. maja. Za poštnino in manipulacijo čekovnega zavoda,, priloži vsako društvo še 1 Din. Zamudnike poziva uprava za
36.-45. slučaj zadnjič, na kar bodo črtani in zaostanki izterjani pravnim potom. Z rednim poslovanjem prihranite upravi ogromno dela in denarja! — Nakazujte iz društvene blagajne in pobirajte potem prispevke od članstva v poseben sklad »Samopomoči«!
I f Leopold Hude in Jakob Nemec.
Zvezin pokrajinski zlet v Šentjurij ob Ščavnici.
Skupščina JGZ je na svoji seji dne 17. julija 1927 Sklenila, da se vrši letošnji pokrajinski zlet v Šentjurij ob Ravnici in to radi štiridesetletnice šentjurskega gasilnega c*ruštva.
v Zlet sc vrši na predlog omenjenega gasilnega dru-tya na Petrovo, t. j. dne 29. junija t. 1. Natančnejši spored 'c Pozneje razpošlje zveznim gasilnim društvom.
, Tovariši gasilci, pripravite se že danes na ta zlet, da P naša udeležba častna in da pokažemo tudi šentjur-Kemu okraju, da je velika in impozantna naša gasilska r2anizacija. Kraj je lep, v marsičem zanimiv, prebival-v 'j’o gostoljubno in veselo razpoloženo. Nikomur ne bo ‘aI’ kdor se udeleži šentjurskega zleta.
„Samopomoč“.
X. r »Samopomoč« pravilno pojmujejo le ona društva, v z Kar okoliših so doživljali člani dobrote te ustanove pri b ^a|ih vdovah in sirotah. Uvidevni člani pristopajo, izst rif-neži ])a^ ^ n0£ej0 misliti na nenadno smrt, pa ^ stopajo. S tem se bodo izčistile naše vrste, da bo ostalo javi*> .ro^e'ni ustanovi lc zdravo jedro. Ker se vedno po-n Ja j o želje po zavarovanju članstva, bo treba misliti obvezen pristop vsega gasilstva v »Samopomoč«.
D Od l. i_ do danes je umrlo 15 članov, in sicer so Je*i Posmrtnine dediči po:
Našim gasilskim vrstam usoda, ni nič kaj naklonjena. Komaj pozabimo en udarec, pride drugi, nič šibkejši, nič rahlejši od prvega. Komaj smo pozabili izgubo načelnika Gasilske župe Gornjesavinjske, tov. Delejo, je neizprosna smrt segla po župnem načelniku Gasilske župe Grosupeljske, tov. Leopoldu Hudetu in po župnem načelniku Gasilske župe šentjurske, tov. Jakobu Nemcu.
Leopold Hude, posestnik, trgovec, gostilničar in, kakor rečeno, načelnik Gasilske župe Grosupeljske, je umrl dne 25. februarja t. 1. po kratki, toda mučni bolezni in dne 27. februarja smo ga v Grosuplju položili k večnemu počitku.
Kako priljubljen je bil pokojni v vseh slojih, je pokazal njegov veličastni pogreb, katerega se je udeležila velika množica ljudi. Samo gasilcev v kroju je bilo, od 14 včlanjenih društev, nad 300, z dvema praporoma in pa večje število gasilcev v civilni obleki. Zastopano je bilo tudi gasilno društvo iz Dobrepolj, šolska mladina, železniško osobje, orožništvo, občinski odbor, mnogo prijateljev in znancev od vseh strani, zlasti domačinov —-vsega skupaj dlo 2000 oseb. Grosuplje ne pomnijo tako veličastnega pogreba. Pevci iz Šmarja so zapeli pred hišo žalosti in na grobu v dušo segajoči žalostinki.. Ob odprtem grobu je imel" starosta JGZ tov. Barič krasen poslovilen govor. Po pogrebu je tov. starosta zbranemu gasilstvu na kratko orisal Hudetovo delovanje na polju gasilstva, njegovo jekleno voljo in neomahljivo vztrajnost in požrtvovalnost, želeč, da gasilstvo Gasilske župe Grosupeljske hodi po njegovih stopinjah, ki vodijo k vzvišenim ciljem gasilstva.
Tebi pa, dragi tovariš Polde, ki si bil prežet ljubezni do svojega bližnjega, do svojega naroda, vnet za napredek gasilstva, dober tovariš, zvest prijatelj in premišljen svetovalec, kličemo v. slavo: »Bodi ti lahka zemlja domača !«
Jakob Nemec, načelnik Gasilske župe Šentjurske, posestnik v Dragotincih, splošno znan organizator in neumoren delavec v kulturnih in karitativnih inštitucijah, je umrl tragične smrti. Jakoba Nemca so pogrešili že 29. marca t. 1. in po napornem iskanju oblasti in vsega prebivalstva so našli njegovo truplo na velikonočni ponede-
l.iek pri jezu očeslavskega mlina. Blagopokojni je bil rojen 1. 1876. Osnovno šolo je obiskoval pri Sv. Jurju ob Ščavnici, spodnjo gimnazijo pa v Mariboru. Po dovršenem IV. razredu gimnazije je ostal doma ter je takoj pričel z organizacijo kmečkih fantov. Že kot mlad' dečko je pokazal svojo marljivost in vsestransko delavnost, kateri je obdržal do svoje prezgodnje smrti. Ustanovil je več tamburaških zborov, prirejal praktične tečaje in predavanja stanovskega in prosvetnega značaja, načeloval je gasilnemu društvu v Dragotincih, Gasilski župi Šentjurski, županoval je nad 16 let občini Okoslavci, vodil je kmetijsko podružnico, posvetil se je čebelarstvu, karitativnemu delu, zlasti med svetovno vojno, s tako požrtvovalnostjo, da mu je prebivalstvo nadelo naslov »oče vdov in sirot«.
Kot načelnik hranilnice in posojilnice pri Sv. Jurju ob Ščavnici je blagopokojni stremel za odpravo prisilne prodaje in razkosavanja kmečkih posestev. Kot ljubitelj mladine in vzoren oče je kot odbornik krajnega šolskega sveta dosegel kljub nekdanji politični napetosti prav lepe uspehe.
Rajni Nemec je bil blaga in zlata duša, kar se je priznavalo tudi na najvišjih mestih — bil je sedemkrat odlikovan. Za njim žaluje ves ljutomerski okraj in vsi, ki so ga poznali, zlasti pa gasilstvo, ki je izgubilo zvestega tovariša, dobrega prijatelja in voditelja. Večni mir in pokoj tvoji duši!
Herman Magirus.
V	četrtek, dne 8. marca t. 1. je po kratki, mučni bolezni v 65. letu svoje starosti v Ulmu ob Donavi umrl komercijalni svetnik Herman Magirus.
Že samo ime Magirus nas spominja na tvrdko in tovarno Magirusovo, ki je bila pri mogočnem dvigu in razvoju gasilnega orodja vedno na vodilnem mestu; pri posebnostih pa je bila samozavestna začetnica. Blago-
pokojni ima brezdvomno velike zasluge pri neprestano napredujočem pijonirskem in kulturnem delu, zato pa je 'sožalje za njim splošno in neomejeno. Posebno bridko so prizadete Magirusove tovarne same, katere je v prvi vrsti on dvignil do cvetočega podjetja. In da je ime Magirus dandanes znano po celem svetu, je to posebna in velika zasluga blagopOkojnega Hermana Magirusa.
Takrat, ko se je obrat raztegnil na izdelavo avtomo-biinih gasilnih in drugih motornih vozil, se ja blagopokojni Herman Magirus posebno udejstvoval s svojo veliko strokovno znanostjo, s svojo neupogljivo vztrajnostjo in spretnostjo in vztrajal je, navdahnjen z neomahljivo voljo in neutrudljivo delavnostjo, na svojem mestu tudi takrat, ko se je dan za dnem več zahtevalo in to celo v najkritičnejših časih.
Komercijalni svetnik Magirus je bil krepka, dobrohotna osebnost, mož plemenite miselnosti in nesebične požrtvovalnosti. Neumorna delavnost, nesebične lastnosti blagopokojnikove, kateremu je bila pri polni življenski zmožnosti presekana nit življenja, so mu postavile časten spomenik. Njegovo ime ostane nepozabljeno.
Organizacija in delovanje ljubljanskega poklicnega gasilstva.
Koncem leta 1927. je imelo ljubljansko poklicno gasilstvo: 1 poveljnika, 4 šoferje, 2 telefonista, 9 mož gasilcev in reševalcev. Med temi sta tudi dva, ki sta za gasilsko in reševalno službo nesposobna.
Vodstvo poklicnih gasilcev je poverjeno gasilskemu vodji, ki vrši pisarniške in druge posle pod nadzorstvom mestnega gospodarskega urada. Poveljnik gasilske straže gasilski vodja, je uvrščen v skupino magistratnih uradnikov, šoferji, gasilci-profesijonisti v I. kat. nižjega tehničnega osobja, telefonista ter dva gasilca pa v kategorijo mestnih slug. Moštvo stalne gasilske straže je po večini obrtniškega stanu. Zaposleni so bili v delavnici v »Mestnem domu« in pri delih izven delavnic, zlasti po šolah, uradih in mestnih hišah, ter pri izvrševanju gasilske in reševalne službe. Samo pri delu v delavnicah so gasilci zaslužili mestni občini Din 53.391.
Zdravstvene razmere mestne stalne gasilske straže so bile povoljne. Stalna gasilska straža je vršila svoj posel z dobrim uspehom. Imela je: 4 velike požare, 4 srednje požare, 17 malih požarov, 12 dimniških požarov, 9 mišljenih požarov in 4 nezgodne. Vaj in preddvanj o gasilski službi je bilo v preteklem letu 25. (Poleg predavanj in vaj o gasilski službi so imeli gasilci tudi 30 predavanj o sanitetni službi in koncem teh so vsi pred zbrano komisijo zdravnikov in oblastvenih zastopnikov napravili izpite s prav dobrim uspehom. Predavala sta mestni fizik g. dr. Rus in zdravstveni šef g. dr. Krajc.
Gasilskih straž in inšpekcij je bilo v dramskem gledališču 172, v opernem gledališču 158. Reševalni oddelek, ki je prideljen stalni gasilski straži, je prepeljal 1917 ranjencev in bolnikov. Rešilni avto je prepeljal 643 ranjencev in bolnikov; od teh je bilo'takoj plačanih v gotovini 303, z rešilnim vozom pa je bilo 1614 izvršenih voženj in od teli je bilo takoj plačanili 276 voženj. Neplačane vožnje izterjuje mestno knjigovodstvo.
V	gasilskem uradu sta bila montirana dva avtoma' tična telefonska aparata, in sicer od poštne in od magi' stratne centrale. Poleg tega ima gasilski urad direktno telefonsko zvezo z Gradom ter dramskim in opernim gle' dališčem. Signalni zvonci so napeljani po vsem »Mestnefl1 domu«, v delavnicah, stanovanjih in dvorišču. Poleg signalnih zvoncev za požare so napeljani iz telefonske stražnice tudi hišni zvonci v stanovanja in delavnice. 2 velesejma je napeljan signalni zvonec v gasilsko stražnico-
Moštvo stalne gasilske straže je po večini obrtnega stanu in zaposleno v delavnicah in izven delavnic, P° uradih, šolah ter drugih mestnih hišah. Vsak gasilec ima
po 48 urni permanentni .službi 24 ur prosto, ne glede na Praznike in druge proste dneve. Vsak gasilec ima vsako drugo nedeljo prosto. Tako razpolaga gasilski urad vsak delavnik* poleg telefonista za izvrševanje gasilske in reševalne službe ter za dela z 8 možmi, ki pa nikakor ne zadostujejo; Dogajajo se slučaji, ko se rabi samo za reševalne vožnje naenkrat 5 do 7 gasilcev. Istotako nujno Potrebno je, da ima moštvo pri požaru stalnega poveljnika, ki je osebno odgovoren pri gašenju požara, posebno v slučajih. eventualnih eksplozij ali strupenih plinov.
Potreben je nov požarni red za Ljubljano, delavni red za delavnice in organizätorni statut, izvršiti je natančni načrt vodovodnega omrežja in hidrantov, katere bi bilo večkrat kontrolirati.
V	tesni zvezi z izpolnitvijo osebja je nabava gasilskega orodja in opreme. Ko se je v letu 1923. ustanovilo Poklicno gasilstvo; se je takoj nabavilo motorno brizgal-Pico in preuredilo »Fiat«, tovorni avto v gasilski avto ter nabavilo le najpotrebnejše orodje in gasilsko opravo. S tem je bilo le za silo preskrbljeno za gašenje požarov z vodo. Zato bi bilo treba čim prej nabaviti potrebno orodje in priprave v prvi vrsti za gašenje in reševanje ljudi ter Priprav,-ki bodo zadostno služile kot samoobramba človeškemu življenju nevarnih snovi, olja in plinov. Po mnenju Gasilskega urada bi bilo'najboljše in najcenejše, da se nabavi tovorni avto, ki bi služil kot brizgalnica, obenem pa služil tudi za prevoz mivke, lopat, krampov in drugega Potrebnega orodja. Ob straneh tovornega avtomobila bi bilo napraviti sklopile sedeže za moštvo. Na sprednjem delu bi bilo montirati »Stankö«-aparat, ob straneh drčo in •evnico za reševanje ljudi z nadstropij,, zadaj pa agregat, t(> je brizgalnico do 12 atmfi pritiska.
Reševalni oddelek, ki je prideljeu stalni gasilski straži, ima 4 rešilni avto in 2 rešilna voza ter je v letu 1927. Prepeljal 1917 ranjencev in bolnikov. Ne glede na to, da je Potrebno tudi rešilno postajo modernizirati in preskrbeti za čim hitrejši prevoz posebno težko bolnih v bolnico, je Pastala nujna potreba še po enem vozilu,„ker je sedanji rešilni avto skoro' dnevno, na deželi; Radi-'tega se je že ^oČkrat dogodilo, da je moral bolnik čakati doma toliko časa, da se je rešilni voz ali avto vrnil. Gasilske avtomobile, prav posebno pa rešilni avto, ki vozi po deželi po Zelo slabih cestah in ie posebno pri nočnih vožnjah v stalni ^varnosti, bi bilo čimpreje zavarovati.
Kritičen gasilec.
(A. Zasočan.)
Razmere v naših gas. društvih mi silijo pero v roke. Radejajoč se, da dobijo moje vrstice v listu primeren prodor, pri či ta tel jih tov. gasilcih pa pravo umevanje, mi daie povod z nekaterimi besedami očrtati nedostatke v Paši organizaciji.
Po tem uvodu bi kdo sklepal, da želim postati kritik kas. organizacije. Ne sodite prehitro, pa če tudi, saj zdraha kritika nikdar ne škoduje. Namen moj je namreč, ne °zirati se ne na levo ne na desno. Če se bo kdo čutil prizadetega, prost mu je odgovor alf zagovor. Dotičnik sam Ppj napiše svoje mnenje' in s tem bo ustregel sebi, meni 'n Kotovo tudi'uredniku lista; ki mu "itak primanjkuje do-P'sovalce v.
. Z večkratnimi dopisi in razmišljcvanji, s spoznava-Nern razmer v enem ali drugem okraju ter v njem obsto-tecih gas. društev, želeč prekašati drug drugega, poslušali se bodemo kot posredovalca v vseh ozirih našega Rokovnega lista »Gasilca«, ki mu 's tem izrinemo inserate a njegov ovitek. Upam pa, če bo prinašal »Gasilec« do-re vrste snovi, da se bo v doglednem času tudi odebelil. t Sodeč.po sedanjemi obsegu listä uvidoväm.uda list ni Jb suhoparen, da bi ne mogel prihajati v’ irrarsikate.ro j, 0’ 'ki je last tov. gasilca? Potrdita po strokovnem listu n. nani zdi tolikšna, d!a naj bi .se isti čimpreje izdajal kot Csečnik. Sedaj t>a poglejmo,'kdo; si ga v^prvluvrsti želi. Nosno bi ga moral želeti!1 Mar ti tovariš načelnik, ki so
ti člani poverili težko, odgovorno a častno mesto pri društvu, ne boš žrtvoval vSaj polletne naročnine za naš list »Gasilec«, ki bi znašala komaj toliko kot liter slabega vina! Mar ti, tovariš poveljnik, za stopnjo nižji, ne boš posnemal svojega predpostavljenega. In drugi odborniki, ali se ne čutite dolžne biti naročniki našega edinega lista?
Odbori društev naj bi smatrali za svojo dolžnost, pridobiti vse častne člane za naročnike našega lista. Pa gostilničarji, ki so v vašem okrožju, če ste jim vi naklonjeni z obiski, ali bi si ne šteli v čast, da se med drugimi listi, ki jih vidiš na mizi, blešči tudi »Gasilec«? Upam da!
Torej priporočam »Gasilcu« poguma in čimpreje na vsakomesečno svidenje. Društva pa naj, če bi drugače ne bilo- mogoče, prevzemajo v razprodajo čim več številk lista.
Aha! poreče kdo, zdaj ga pa imamo. Kritik se je iz-premenil v agitatorja. Toda ne boš, Jaka, prezgodaj si se veselil! Le še enkrat preberi in postalo ti bode umljivo. Toda beri glasno, povabi svoje tovariše in debatirajte o stvari. (Mimogrede bodi omenjeno, da v pretežni večini dobivajo društva le po en izvod »Gasilca«, tega pa vidi le prejemnik: društveni tajnik ali načelnik.) Dokler prejemate list le tako omejeno, oddajajte ga od člana-do člana, ne ravnajte se po dosedanjem receptu, da se mora izgubiti takoj, in morebiti še neprečitan v društveni arhiv.
Vi pa, ki mogoče namrdate obraz, češ, saj ni nič zanimivega v listu, ustavite se malo! Naočnike gor! Polagoma se vam prične svitati, da list prinaša podučljive članke, novice iz različnih krajev, gasilske in nekaj tudi drugih. Nadalje bodete videli v listu dopise od raznih društev, pri čemer se bodete seznanili z razmerami v drugih krajih. Poročil o napredku, celo smešnic, kratkočasnih spisov, zabavnih povesti ne bodete pogrešali. Zatorej vam še enkrat svetujem in kličem: Naočnike gor!
Društvene in župne vesti.
i
A. Društvene.
Gasilno'društvo v Litiji proslavi dne 5. avgusta 1928 štiridesetletnico svojega delovanja.
Gasilno društvo v Rimskih Toplicah slavi dne 5. avgusta 1928 otvoritev novega gasilskega doma z večjo ljudsko slavnostjo ter prosi tov. gasilna društva, da se te slavnosti obilo udeleže. Okoliška društva so naprošena, da tega dne me prirejajo’večjih prireditev.
Gasilno1 društvo v Gornji Radgoni si je nabavilo pri tvrdki Rosenbauer v Linzu’ novO motorno brizgalnico, katera bo dne 8. julija t. 1. blagoslovljena. Obenem bo blagoslovljen tudi avtomobil. Popoldne se vrši velika ljudska tombola na prostem z obilnimi in dragocenimi darili.
Gasilno društvo v> Vinici je letos praznovalo 30-let-nico svojega delovanja, tiho in skromno, zato pa dostojno in zadovoljivo. Na občnem zboru društva, ki se je vršil dne 1. januarja t 1., je tov. Franjo Lovšin podal v zbranih besedah ustanovitev in razvoj društva, ki je popolnoma prevzel zborovalce. Dne 12. februarja t. L se je vršila veselica: igra, dovršeno petje solistov in zborov in prosta zabava.
B.	Župne.
Gasilska župa Novomeška je imela dne 26. februarja 1928 svojo redno letno skupščino. Za župnega načelnika je bil izvoljen tov. Karel Jevšček iz Novega mesta-Kandije, za podnačelniika tov. Fran Reitz iz Novega mesta, za tajnika tov. Fran Avsec iz Novega mesta, za blagajnika tov. Alojzij Rozman iz Novega mesta.
Gasilska župa Korbtanska. Dne 11. marca 1928 se je vršila v Prevaljah, v prostorih tov: Lahovnik-a, VII, redna skupščina naše župe. Navzočih je bilo 39 delegatov, ki so zastopali 11 društev. Iz načelniškega poročila posnemamo, da je v naši župi včlanjenih 13 društev z 841 rednimi člani. Izmed važnejših dogodkov je omeniti, da je bilo v preteklem letu- odlikovanih 5 gasilcev za 25-letno
6	GAS
g——enge- ——e Bera—n 1—■ i 1 —— ——an—— 1 wbhs ———
službovanje. Župni zlet se je vršil v Libeliče. Novi motorni bnizgalnici sta si nabavili društvi Prevalje in Brezno-Podvelka. Župa je bila zastopana ob priliki odkritja spomenika padlim jugoslov. vojakom v Dravogradu.
Izvoljeni so za dobo prih. treh let tov.: Vončina Ciril za načelnika, Mravljak Joško za podnačelnika, Ule Martin za tajnika, Vevar Štefan za blagajnika, Lahovnik Franc za prisednika. Odborniki in namestniki: Geršak Ivan, Pahernik Janko, Minafik Pavel, Verčko Ivan, Preglav Fran, Skaeedonik Ivan in Verdnik Otmar. Pregledovalca računov: Müller Franjo in Prah Ernst, namestnik pa Vastl Franc. Za delegate za zvezno skupščino so. izvoljeni: Mravljak Joško, Ule Martin in Geršak Ivan. župni zlet za leto 1928. se določi v Guštanj ob priliki 50-letnice tamo-šnfega g as. društva.
Gasilska župa Ptujska je imela v nedeljo, dne 18. marca t. 1. svojo letno skupščino, na kateri je bil ponovno izvoljen tov. Kores J. za načelnika. Za namestnika je bil izvoljen tov. Bezjak F., za tajnika tov. Frangež F., za blagajnika tov. Fošnarič M., za prisednika tov. Musek Lj. Za odbornike so bili izvoljeni tov.: Pinterič F., Vajda A. in Plohl M.
Določile so se zopet skupne župne vaje po terenskih skupinah.
Tov. Musek je priporočal udeležbo na slov. gasilskem zletu v Pragi in udeležbo na gasilskem tečaju za gais. društva iz mariborske oblasti, ki se bo vršil maja meseca t. I.
Po izčrpanem dnevnem' redu se zahvali tov. načelnik navzočim za nadaljnje zaupanje, apelira na tovariše k nadaljnji vztrajnosti in zaključi skupščino.
Gasilska župa Litijska je imela dne 18. marca t. 1. v Senožetih svojo redno letno skupščino. Po odobritvi potočil župnih poročevalcev se je razvila živahna razprava o župni blagajni, o župnih zletih, o troji gasilskih prireditev, o pisarniški opremi gas. društev, o krajih župnih skupščin. Ko so bile izčrpane vse točke dnevnega reda in rešeni vsi predlogi, tov. župni načelnik zaključi skupščino.
Gasilska župa Posavska je priredila dne 25. marca
1928	župni gasilski tečaj in-shod na Vidmu pri Krškem, na katerem je predaval tov. podstarosta Jernej Vengust. Na povabilo župe so bila vsa podrejena društva s svojimi delegati zastopana in se mora povdariti, da je bila udeležba članstva velika in častna. Vsi so z zanimanjem sledili predavanju tov. podstaroste, ki je obrazložil in pojasnil gasilsko organizacijo ter njeno delovanje na polju človekoljubnosti. Nadalje je obrazložil razno delo pri društvih in končno tudi predaval o modernem gasilskem orodju. Napravili smo tudi poskus z motorno brizgalnico in g. Koschier iz Celja je točno razložil mehanizem briz-galnice.
Gasilska župa Grosupeljska je imela dhe 15. aprila 1.1. v Grosuplju svojo redno letno skupščino. Skupščino je otvonil župni podnačelnik tov. Jakob Štrukelj ugotovivši sklepčnost in pozdravljajoč vse odposlance, katerih je bilo 38, zlasti pa starosto JGZ tov. Barleta, ki se je odzval župnemu vabilu. Vodstvo skupščine je na predlog župnega podnačelnika in na soglasno željo vseh zborovalcev prevzel tov. starosta.
Po poročilu župnih funkcijonarjev, ki so bili odobrujč sprejeti, je bil izvoljen nov župni odbor, in sicer so bili izvoljeni: za župnega načelnika tov. Alojzij Žitnik iz Gro-suplja (na mesto umrlega tov. Hudeta), za župnega podnačelnika tov. Fran Gliha iz Šmarja, za tajnika in blagajnika tov. Fran Muzar iz Šmarja, za namestnika tov. Jakob Strubelj iz Grosuplja, za prisednika tov. Jos. Dremelj iz Št. Jurija; za odbornike tov.: Herman Peterlin iz Škofljice, Ivan Oven iz Žalne in Anton Mehle iz Račne.
Po izvolitvi odbora so bili izvoljeni še trije odbomiški namestniki, dva, odnosno trije računski pregledovalci, odposlanci na skupščino JGZ in na zvezni tečaj. Pri raznoterostih so bili na razgovoru: zlet v Prago, dr. Andrej-kovo »Društveno pravo v Sloveniji« in »Samopomoč«.
Ce še omenimo, da se je tov. starosta v svojem nagovoru spominjal rajnega župnega načelnika tov. Hudeta,
kateremu so zborovalci vzkliknili trikratni: Slava! smo izvršili svojo poročevalsko dolžnost.
Gasilska župa Krka nam sporoča, da se je župni načelnik tov. Josip Borštnik odpovedal župnemu načelstvu. Posle župnega načelnika je prevzel tov. Jakob Škerl.
Raznoterosti.
Dobrovoljno vatrogasno društvo v Osijeku nas je naprosilo, naj objavimo v našem listu, da društvo dne 28. in 29. junija t. 1. praznuj^ 55-letnico svojega delovanja1. To rade volje storimo s pripomnjo, da natančnejši spored sledi.
Odlikovanje gasilcev. Pred kratkim je bilo odlikovano za 25- in 40-letno delovanje več gasilcev iz mariborske oblasti. Veliki župan mariborske oblasti je sporočil starešinstvu JGZ, da je pripravljen nov predlog za odlikovanje, toda po mnenju velikega župana je preuranjen in se bo zategadelj pozneje predložil.
Mežica. Dne 21. februarja 1928 je preminul tov. Anton Schlossar, rudniški uradnik in kapelnik rudniške, odnosno društvene godbe prostovoljnega rudniškega gasilnega društva v Mežici,. Pokojni se je navzlic visoki starosti vestno udeleževal in sodeloval pri vseh gasilskih slavnostih in prireditvah. Vodil je imenovano godbo tudi na pokrajinskih zletih, kakor v Ormožu, Žalcu, Dravogradu itd.
Bil je ustanovitelj te godbe in jo vodil skozi 25 let. Ogromna udeležba pri njegovem pogrebu je jasen dokaz, da je bil tov. Schlossar vobče priljubljen in da ga ohrani tako mežiško gas. društvo, kakor tudi prebivalstvo ostale mežiške doline v trajnem1 spominu. Gasilstvo mežiške doline ga je s častno udeležbo spremilo k večnemu počitku: častno so bila zastopana društva Mežica, Črna* Prevalje in Guštanj.
Tožna in solidna izvršba 1	Najnižje	cene!
Edino le po predpisu J. O. Z.
Tovariši gasilci!
Preden se odločite za nakup kateregakoli orodja odnosno oprave, fe “„nite na spodnji naslov, kjer dobite popolnoma vse gasilske potrebščine, predpisane po starešinstvu J. G. Z.
Naslednji predmeti so stalno v zalogi; Prima češke in avstrijsk® konopne cevi do zajamčeno najvišjega pritiska, rdeče gumirane cevii B«aln« cevi, normalne in patentne spojke, ročniki, čepice, naramke, piščalke, rogovi, razni odznaki, krpe za cevi, vse poslovne knjig6« razglednice, zastavice, diplome i. t. d.
Kupujem in prodajam novo ter rabljeno orodje, brizgalnice itd’
Ako rabite kakršnokoli pojasnilo glede gasilskih potrebščin, 80 obrnite edino le na naslov
HERMAN ZUPAN
KNJIGOVEZ
LJUBLJANA, GAJEVA ULICA 2
(ZA PALAČO LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE)
L.MIKUS
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠTEV. 15.
DEŽNIKI \
NA MALO.
NA VELIKO.
. USTANOVLJENO 1839.
I
m
Gasilna društva!
Preden kupite, oglejte si garantirano prvovrstne in nepropustne
gasilske cevi
po najnižji ceni pri tvrdki
IVAN ADAMIČ,
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31. — Telefon 2441. — Maribor, Vetrinjska ulica štev. 20. — Telefon 454.
O
N
O
JO
K
Tvrdka
ANT. KRISPER
Llubliana, Mestni trg ib 21
rai rT- ^ i-ür-i ffiTi rar»
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev NAJBOIŠE kakovosti po znatno znižanih cenah.
lil
telefon št. 16 ustanov, l. 1889. pošt. ček. 10.533.
m 1111 w
(GRADSKA ŠTEDION1CA) LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA.
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev ali 1200 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju.
Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje Poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
2	vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke Največ v naši hranilnici, ker je
denar tu popolnoma varen^
Prva zaloga gasilnega orodja
FRAN SAMSA,
ZAGREB, Mažuranidev trg štev. 18.
Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice, čepice, čelade, blago za obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, raztezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene primerne, daje tudi na obroke.
Priporoča se najtopleje
FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA £
ZAGREB, Mažuraničev trg 18.
\	sk5 fp-
š:
//•'«	j'"'	.	•*•,}•	'	'	•	'
r •*»*’* t vv’;' \	*.&;’*	'
ft -th ■:■•' ..  '■
,■ , .-.v: ■'
-.■•J» .	,\	■ vjrfr1	'v, •?•■;■■; «.■,••
s^WW*:
Vj,..'-	•*>	t''llidr	'	’	I
f/r 5' *
Več kot 1000
Rosenbauerjevih
Dva’gasilca: neseta brlzgalnlco.
jej širom celega sveta.
Nedosežna vodljivost, obratna zanesljivost in stopnjevanje pritiska je njih posebna znamenitost.
Motorna snemalna brizgalnica (agregat) kot priklopka k avtomobilu.
Naše lahke, nosne, dvokolne in četverokolne motorne brizgalnice so najljubše gasilnim društvom na1 deželi.
Brezplačne ponudbe,, prevajanje brizgalnic itd» izvršuje na željo
Fran Košir
v Celju,
V	t
glavni zastopnik in zaloga za Slovenijo.
Tovarna gasilnega orodja
Konrad Rosenbauer
 ..... Linz	ob Donavi. .. =
Ustanovljeno leta 1820
Specijalna tovarna brizgalnic, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkterjev, avtomobilnih in motornih brizgalnic
GASIL
preje
R.A. S M K AL
Cechy pri Prostejovu na Moravskem
podružnica Maribor
Tattenbachova 14
priporoča
svoje prvovrstno najmodernejše gasilsko orodje
Avtomobilni tren 8 priklopno motorno brizgalnico
Lahka, dvokolna motorna'brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 800 1 v minuti, pritisk do 12 atm.
Cene solidne
Cene solidne
Mehanična stikalna lestvu.
Za vse stroje se jamči!
Ustanovljeno leta 1820,
A. KASSIG
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL.
USTANOVLJENO 1880.
Izdelovanje čepic,
ZALOGA krojnih potrebščin
Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ ) kakor: lepite, gumbe, piStalke, naramke, znake za bluze In te* pice, rdele blago, vrvice za pIKalke, Irobke in rogove, lipove liste itd.
Naramki vseh vrst la »litega Izdelka, fino izdelani in trpežni.
Podjetje je nanovo moderno urejeno in povefeno.
CENIK ZASTONJ!
Pozor, gasilna društva!
Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce.
Vse po najnižji ceni.
Se priporoča
FILIP BIZJAK,
krznar in izdelovatelj čepic. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6.
ŠTAMPI UJE,
pečale, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela IzvrSuJe po zmernih cenah graverski zavod
SITAR & SVETEK,
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 13 — Kongresni trg 4.
Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913.
Delniška glavnica znaša 3,000.000’— Din v zlatu
„JUGOSLAVIJA“,
splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani.
Sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice- in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse“ ves njih kupčij ski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Glasom naredbe ministrstva za vojsko in m omari c o nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571.
I
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6,
priporoča svojo bogato zalogo vseh najnovejših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
ELIGIJ EBER
LJUBLJANA
Kongresni trg št. 7
krznarstvo in največja lzdelovalnlca v Jugoslaviji.
Vsa gasilna društva si usojain vljudno opozoriti na svojo veliko zalogo
ČEPIC IN NARAMNIC ZA GASILCE
bodisi za šarže ali moštvo in prosim, da v slučajo potrebo nikakor ne prezrete moje tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu. Največja izbera 1	Najnižje	cene 1
Vse čepice se izdelujejo tudi po naročilu za najnižjo ceno.
Z odličnim spoštovanjem	Eliglj	Eber•
j Pri zavarovanju predmetov proti požaru : in pri živi jenskem zavarovanju, zavaro-« vanju otroške dote in pogrebnih stroškov
‘J	vpoštevajte	edino-le
I vzajemno zavarovalnico
1 LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17, S ki Vam nudi najugodnejše pogoje.
S	..	..
„SAVA“
Opče osiguravajuce dioničarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadranska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obtne zavarovalnice Asslcurazloni Generali v Trstu.
Generalno zastopstvo za Mio v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2.
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
Družba strojnih tovarn
UNION na Dnnajn (Wien)
družba z o. z.
Naslov: Union, Wien IX./2, Postamt 71, Postfach 17.
POZOR!	POZOR!
Naše motorne, pa če so nosne, dvokolne, četverokolne ali pa avtomo-
bilne brizgalnice, imajo patentirane
samosesalne krožne črpalke.
Nekaj najpopolnejšega, kar pozna današnje gasilstvo. Popolnoma zanesljivo delovanje. Brez posebne oskrbe, kakor je to pri izdelkih s posebno zračno črpalko.
Naše dvokolne in četverokolne ročne brizgalnice so ravnotako najmodernejše sestave in razširjene so po celem svetu.
Dobavljamo tudi "gasilske lestve, gasilske cevi, gasilsko opravo, kakor tudi gasilčevo opremo.
Na zahtevo rade volje postrežemo s ponudbami.
£ »p.MA«s<»*rA.e7 nr:M m>:
"WtoäflllBSigiy
Avtolestve, avtobrizgalnice, avtovozovi za vodo in polivanje, dvokolne in cetverokolne motorne brizgalnice, dvokolne in cetverokolne rocne brizgal-nice, dvokolne, trikolne in cetverokolne patentirane lestve.
Gasilska oprema vseh vrst
na svetovnem glasu radi izvrstne izdelave in najmodernejše konstrukcije.
V Jugoslaviji poleg drugih dobavitelji: Beogradu, Bitolju (Monastir), Belovaru. Kočevju, Kostajnici, Novemu Sadu, Ptuju, Sisku, Somboru, Splitu, Sušaku, Užicam, Vinkovcem, Vuko-
varu, Zagrebu.
on,.,«	6	I a	Alfred Hubscher
(J. m. b. H.	W	H
Ulm a/D (Deutschland). 1	Zagreb,	Račkega	ulica	3/1.
Založil odbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, predstavnik Francč Štrukelj.