I FEEL SLOVENI~\ Tur!zem Trendi v turizmu www.slovenia.info/turizem PONOSNI SMO NA VAS! Mag. Karmen Novarlič Vodja sektorja za turizem, SPIRIT Slovenija Čestitke, spodbudne besede, najboljše želje, navdušenje in elan, kakršnemu že dolgo nismo bili priča, timski duh, povezovanje Slovenije in slovenskega športa s pridevniki v presežnikih, neštete objave svetovnih medijev o Sloveniji .. . Slovenija je bila v preteklih Lednih deležna svetovne pozornosti, kakršne ne pomnimo. Vsaka zmaga naših športnikov v Sočiju je bila tudi zmaga za prepoznavnost naše dežele. Končno smo (ponovno) dočakali čas, ko se o Sloveniji doma in v tujini piše pozitivno, čas, ko se Slovenijo povezuje z besedo zmagovalka. Naši športniki so presenetili vse, tudi največje skeptike. Če bi merili uspešnost promocije naše države s pomočjo športnikov - še posebej pa olimpijcev -, bi bila to verjetno naša najuspešnejša promocijska kampanja. Vrhunski športniki so namreč odlični ambasadorji. In še več kot to z vsakim njihovim uspehom se po eni strani dvigne prepoznavnost naše dežele, po drugi strani pa tudi naša nacionalna samozavest. Olimpijske igre v Sočiju so pokazalP, da nas SlovPnce kot narod vsaka medalje zdrnži v eno - združi nas, kot to lahko stori le šport. Slovenija po velikosti, številu prebivalcev ali katerem koli drugem kazalniku ni bila med največjimi državami na olimpijskih igrah. Prav zaradi tega imajo vsaka od osmih slovenskih medalj in vsi UH)[fnik / Tur!zem naši uspehi v Sočiju še večjo težo. Po medaljah na prebivalca smo na drugem mestu lestvice in se lahko primerjamo z največjimi državami udeleženkami. Osem medalj je največji uspeh naših športnikov na zimskih olimpijskih igrah. In vseh osem je za nas zlatih! Vse to nas je Slovence v času letošnjih zimskih olimpijskih iger navdalo s ponosom in pripadnostjo, kot že dolgo ne. V času gospodarske krize je tako šport tisti, ki nas je ponovno združil in nam dal zagon za zmagovalni duh - in to ne samo v športu. Pozitivno vzdušje ob zmagah doma in izjemno pozitiven duh v slovenski reprezentanci sta tako lahko spodbuda in vzor tudi za vsa druga področja v državi, še posebej pa za gospodars tvo in v okviru njega slovenski turizem. V Sektorju za turizem S PIRIT Slovenija smo že preteklo jesen držali pesti za medalje na olimpijskih igrah v Sočiju, ko smo se odločili za novo kampanjo slovenskega turizma s povabilom Tine Maze v Slovenijo. Cilji kampanje, ki je osrednja tržno-komunikacijska kampanja letošnjega leta, je povečati prepoznavnost Slovenije in njene turistične ponudbe v tujini, pritegniti pozornost globalne javnosti z vključitvijo prepoznane in ugledne športne osebnosti ter Slovenijo predstaviti kot zeleno, aktivno in zdravo državo. Izbor naše vrhunske in najbolj prepoznavne športnice je temeljil na njeni pozitivni podobi in prepoznavnosti, ki jo uživa tako doma kot v tujini. Pravilnost odločitve izbora Tine Maze za osrednji lik kampanje so dodatno potrdile objave v uglednih tujih medijih, kjer so našo vrhunsko smučarko označili za kraljico smučanja ter obširno poročali o njeni fantastični vrnitvi v sam vrh svetovnega belega športa. Svetovni mediji so o njej poročali kot o smučarki, ki je ne more nič ustaviti. Naj bo Tina zato navdih tudi za nas, da slovenski turizem skupaj oblikujemo tako, da bo po odličnosti prepoznaven doma in v tujini! Slovenija se z osmimi medaljami - za nas so vse zlate - uvršča v sam vrh najuspešnejših drzav na olimpijskih igrah. Zavedamo se, da so vrhunski športniki najboljši ambasadorji naše dežele, zato se vsem vam, slovenskim olimpijcem, še posebej pa dobitnikom medalj, zahvaljujemo za vaš prispevek k promociji države, ki je zelena, aktivna in zdrava. Ponosni smo na vas! 3 GLOBALNI TRENDI IN BIKOVSKA RAST Nataša Hočevar mag., natasa . hocevar@sviritslovenia.si Turizem je v kriznih letih, ko preostali sekt rji doživljajo velike pretrese, dokazal, da je trdoživa panoga prihodnosti. V turizmu t. i. medvedjih trendov praviloma ne be ežimo; gre le za bolj ali manj izrazite bikovske rasti. Globalni trendi kažejo nekatere spremembe v turistični potrošnji in odpirajo nove horizonte za razvoj turizma. Spremembe življenjskega sloga se neposredno odražajo v spremembah pri potovalnih navadah. Kateri so tisti trgi, ki obetajo najvišjo rast, in kateri tržni segmenti bodo pisali zgodovino turizma? 4 Globalni preobrati Danes je Zemlja dom več kot sedmim milijardam prebivalcev. Potujeta že dve tretjini svetovnega prebivalstva (upoštevana mednarodna in domača turistična potovanja). Velik del prebivalstva še nima možnosti potovanja, vendar indeks človekovega razvoja (Human Development Index, HDI), ki se uporablja kot primerjalno merilo za države, izračunano iz življenjske dobe, stopnje pismenosti, stopnje izobrazbe in življenjske ravni, kaže vztrajno vzpenjanje držav v razvoju. Tudi pariteta kupne moči (Purchasing Power Parity, PPP), ki izraža vrednost družbenega proizvoda, s popravkom za prime11alno kupno moč domače valute, kaže očiten preobrat v razmerju moči. Razvite države Evrope, ZDA in Kanada kažejo medvedji trend, ki bo glede na projekcije Združenih narodov v prihodnjih letih še močneje prisoten, medtem ko države v razvoju kažejo izrazito bikovsko rast. Tržni segmenti z bikovsko rastjo Srednji razred, za katerega je značilno specifičn o potrošnjško vedenje in ki mu potovanja ne pomenijo več zgolj občasne dobrine, ampak so postala del življ enjskega sloga, se bo do leta 2030 podvojil. Megatrend, ki je v razvitem svetu že močno prisoten in bo imel velike vplive na turistično potrošnjo, je globalno staranje prebivalstva (na Japonskem bodo v letošnjem letu prvič prodali več plenic za starejše kot za otroke). Seniorji v svetovnem merilu predstavljajo že dobre 1,5 milijarde prebivalcev. Kakovoslne slorilvc so ključne za to starostno skupino. Niso namreč le najbogatejša starostna skupina, ampak so tudi najzahtevnejši turisti. Primarno potujejo zaradi počitka in sprostitve, najraje pa imajo mirne, manj obiskane destinacije. Poseben segment turistov, ki Tur!zem / Trendi v t urizmu 60 Globalne spremembe v razmerju paritete kupne moči - t. i. vzpon juga Vir: UN, Human Development Report, Pisa 2013 50 40 30 20 10 o 0 0 0 0 0 0 0 0 0 N M ~ Ln ~ ~ 00 O') 0 00 00 00 00 00 00 00 00 O') ,-4 ,-4 ,-4 ,-4 ,-4 ,-4 ,-4 ,-4 ,-4 - Brazilija, Indija, Kitajska še ni primerno upoštevan v turistični ponudbi, so osebe s posebnimi potrebami. Le-teh potuje 100 milijonov. Termin dostopni turizem bo v prihodnosti pogosto uporabljen v FLASHPACKERje oseba, ki potuje v enakem raziskovalnem duhu kot backpacker, vendar ima dodatno udobje. Potuje s slogom, ima več razpoložljivih sredstev, opremljena je s tehnologijo (tablični računalnik, pametni telefon in ostala IT-tehnologija), pri tem pa še vedno ohranja občutek raziskovanja in avanture. Trendi v turiZl))U / Tur!zem 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ,-4 N M ~ Ln ~ ~ 00 O') 0 M Ln O') O') O') O') O') O') O') O') O') 0 0 0 ,-4 ,-4 ~ ,-4 ,-4 ~ ~ ~ ,-4 N N N Nemčija, Francija, Italija, VB, ZDA, Kanada besednjaku turističnega sektorja. Na drugi strani pa imamo tudi številčno skupino mladih turistov (v katero se uvrščajo osebe v starosti 18-35 let), ki predstavljajo 20 odstotkov vseh turistov. Mladi postajajo tudi ekonomsko močan in zanimiv segment turistov, saj njihova turistična potrošnja znaša več kot 160 milijard evrov letno. Mladi potujejo več , ostajajo dalj časa in porabijo več denarja. Ne gre le za poceni nastanitev, gre za dvig potovalnega udobja in prelevitev iz t. i. »backpackerjev« v »flashpackerje«. Trgi z bikovsko rastjo Ekonomska jn finančna krjza zrehh trgov zahodnega sveta je kriza, ki vpliva na večino prebivalstva razvitih dežel. Na drugi strani pa države v razvoju izkazujejo vztrajno rast BDP-ja na prebivalca in PPP-ja. UNWTO tako največjo bikovsko rast napoveduje za trge, kot so Kitajska, Indija in Jugovzhodna Azija, ki jim sledijo Latinska Amerika, Bližnji vzhod ter afriške dežele. Obseg prebivalstva, upoštevajoč nenehno izboljševanje njihovega življenjskega standarda in zmožnosti njihovih korporacij za tekmovanje v svetovni ekonomiji, bo naravno spodbudil rast tako v poslovnem segmentu kot tudi v segmentu zasebnih potovanj. Gre za neposredno korelacijo med naklonjenostjo potovanjem in povprečnim družinskim dohodkom, ekonomsko blaginjo, plačanim dopustom, razvojem infrastrukture, mednarodno trgovino in splošno rastjo BDP-ja. Vendar pa se je treba zavedati, da trgi v razvoju niso vsesplošna zlata jama. Povprečni dohodek tako za večino prebivalstva iz držav v razvoju ostaja zelo nizek, pa tudi ostali elementi - boljši življenjski pogoji, izobrazba, zaposlitvene možnosti ter politična in socialna stabilnost, omogočajo potovanja le najpremožnejšemu delu le-teh. Absolutne številke ostajajo najpomembnejši kazalnik trenutne vrednosti trga, zato tradicionalnih evropskih trgov ne smemo zanemari ti s - enako kot v finančnem svetu velja načelo diverzifikacije. Ključni evropski trgi tako evropskim destinacijam še vedno zagotavljajo bistven del turističnih prihodov in prenočitev, trgi v razvoju pa imajo za evropske države izjemen potencial. Evropa - absolutna zmagovalka Evropa je bila z absolutnega vidika, upoštevajoč dodatnih 29 milijonov mednarodnih turističnih prihodov, vodilna regija v letu 2013. Skupno je ustvarila 563 milijonov mednarodnih turističnih prihodov. S-odstotna rast presega napovedi za leto 2013 in pomeni podvojitev povprečja regije za obdobje 2005-2012 (+2,5 odstotka letno). Glede na ekonomsko situacijo Evrope so to zelo dobri rezultati. Med subregijami dosegajo najboljše rezultate Centralna in Vzhodna Evropa ( + 7 odstotkov) ter regija, kamor se prišteva tudi Slovenija - Južna Evropa/Mediteran ( +6 odstotkov). Glavni motiv za potovanja Evropejcev je bil tudi v letu 2013 sonce/morje (tako je navedla skoraj polovica od 31.122 anketirancev v raziskavi Flash Eurobarometer 392, izvedeni januarja 2014 v 35 državah). Na drugem mestu je obiskovanje družine/prijateljev/sorodnikov s 34 odstotki odgovorov, na tretjem pa narava (30 odstotkov). Naravne danosti imajo tudi največji vplivna odločitev, dase Evropejci vrnejo v isto destinacijo (46 odstotkov). Z vidika trendov ima pomemben vplivna izbiro destinacije in samega produkta spremenjen življenjski slog. Izkazovanje družbenega statusa se danes kaže z doživetji, in ne s potrošniškimi dobrinami. Družbena »valuta« so edinstvene izkušnje, ki pa niso pogojene z zavidljivim finančnim stanjem posameznika. Ta trend so spodbudili družabni mediji, in sicer z veliko priljubljenostjo deljenja počitniških fotografij s prijatelji, družino in znanci. Osrednjega pomena je t. i. vidni prosti čas. TOP S želja sodobnega potrošnika: • pametni telefon • lastništvo počitniške hiše (vikenda) • svoboda delanja od doma • počitnice v eksotični destinaciji • nadpovprečno dolg dopust Vse pogostejše je povpraševanje po vključujočem, ustvarjalnem turizmu, ki pomeni tematsko, angažirano in pristno izkušnjo. To je aktivno potovanje, ki omogoča povezavo z lokalnimi prebivalci, komunikacijo z njimi in neposreden vpogled v njihovo življenje. Ker se Evropa še naprej bori z nizko rastjo BDP-ja, potrošniki iščejo cenejše možnosti potovanja, pri čemer storitvena menjava (peer-to-peer travel) ponuja priložnosti počitnic po nižjih cenah kot kdajkoli. Prihodnost počitniških najemov peer-to-peer je odvisna od zakonodaje, vendar se je izkazala kot priljubljena alternativa klasičnemu potovanju in je v velikem porastu. 6 Potovanja PEER-TO-PEER pomenijo storitveno menjavo, tj. zamenjaj in deli: zamenjave hiš oz. house-exchange, deljenje avtomobila, oddaja avtomobila v najem, podnajemniki »couch surfmg« oz. >>sofa surfing<<. Revija Forbes ocenjuje, da se je ta dejavnost v letu 2013 povečala za četrtino, in napoveduje, da bi lahko bil evropski trg peer-to-peer leta 2017 vreden skoraj 12 milijard evrov. Azija - relativna zmagovalka Azija in Pacifik se v letu 2013 prištevata med t. i. bikovske trge, saj imata najvišje rasti (+6 odstotkov). Število mednarodnih prihodov se je povečalo za 14 milijonov in s tem doseglo 248 milijonov mednarodnih turističnih prihodov. Na čelu je subregija Jugovzhodna Azija z 10-odstotno rastjo. Južna Azija, Oceanija in Severovzhodna Azija imajo zmernejšo rast (Južna Azija S-odstotno, Oceanija in Severovzhodna Azija pa 4-odstotno). Novi bik, ki sliši na ime Kitajska Kitajski turistični trg raste eksponentno, medtem ko evropska ekonomija in potrošnja stagnirata. Kitajski srednji razred raste in z dodatnimi 80 milijoni mednarodnih potovanj letno država postaja številka 1 v potovalni industriji. S 74 milijardami evrov, ki so jih Kitajci porabili na čezmorskih trgih, jim od leta 2011 ni uspelo le doseči skoraj 40-odstotno rast potrošnje na omenjenih trgih, ampak jim je uspelo celo prekositi ameriške in nemške turiste kot vodilne svetovne čezmorske potrošnike. Tudi glede skupnega prispevka k BDP- "' ju je Kitajska druga najmočnejša ekonomska sila na svetu, vendar pa bo po napovedih UNWTO do leta 2023 prekašala ZDA in postala najmočnejša svetovna turistična ekonomska sila. Hiter razvoj in ogromen potencial kitajskega trga se čuti tudi v Evropi, saj evropska mesta od leta 2007 v povprečju doživljajo letno rast nočitev kitajskih gostov, izraženo v dvomestnih številih, zaradi česar je kitajski trg osrednjega pomena za številne (evropske) države. Kitajci so cenjeni turisti, saj se prištevajo med najboljše potrošnike-njihova povprečna potrošnja znaša l. 765 evrov na potovanje. Dejstvo pa je, da so izjemno občutljivi na primerno obravnavo na potovanju. Ideja >>trofej« je tista, ki jih vodi v obiskovanje več držav na enem potovanju. Njihova miselnost narekuje, da najprej vidijo svet, šele nato pa se odločajo za 3S-potovanja. To je tudi eden izmed razlogov, da turisti iz Azije v primerjavi z evropskimi in ameriškimi turisti potujejo skoraj 20 let mlajši. Njihovo vodilo na potovanju je: počutiti se bolje, biti bolj zdrav, biti pomemben. Primerno spoštovanje je izjemnega pomena v turistični izkušnji kitajskega gosta. Ponudba ima še ogromno možnosti za prilagoditev kitajskemu trgu, saj kar 95 odstotkov kitajskih gostov ni zadovoljnih s trenutno ponudbo turističnih produktov na trgu. Prve asociacije turista ob besedi Evropa so bogata kulturna in arhitekturna dediščina, medeni tedni, nakupovanje in modro nebo. Najpogosteje uporabljene besede, ko pišejo o potovanjih, so zanimivosti, prijateljstva, svoboda, raziskovati, starši, globina evropske kulture, pokrajina, narava. Kitajci so izrazito vizualen tip potrošnika, zato so zanje izjemnega pomena fotografije, filmi in multimedijske vsebine. Izraza bikovski trend (bull market) in medvedji trend (bear market), se primarno uporabljata na borznem trgu. Izvirata iz načina kako živali napadeta - bik potiska svoje rogove v zrak, medtem, ko medved napade odzgoraj. Metaforično se besedi uporabljata _za gibanje trga, v primeru trenda rasti govorimo o bikovskem trgu, v primeru trenda padanja pa o medvedjem trendu. Tur!zem / Trendi v t1irizmu TURIZEM: RASTIN ODGOVORNOST Leto2014sejepričelozdobriminovicamiza globalni turizem. Odkar je med.narodni tu- rizem v letu 2012 dosegel zgodovinski mej- nik - prvič je v enem samem letu po svetu poto ala milijarda turistov - se ta izjemen trend še naprej utrjuje. V letu 2013 je šte- vilo mednarodnih prihodov turistov zraslo za 5 %, kar je precej višje od prvotnih napo- vedi za to leto, in to kljub trajajoči globalni gospodarski krizi, geopolitičnim premikom in naravnim nesrečam oziroma nesrečam, ki jih povzroči aovek. Med svetovnimi regijami je bilo največ povpraševanja za Azijo in pacifiške države, in sicer tukaj beležimo 6 % rast, ter za Afriko in Evropo s 5 % rastjo. Rast povpraševanja za Evropo - kjer se je letna povprečna vrednost skoraj podvoji- la - je bila zelo dobrodošla novica upoštevajoč gospodarske razmere v regiji. Izjemni uspeh turizma je neizpodbiten dokaz, da je to eden najmočnejše in najhitreje rastočih sektorjev gospodarstva. Costujo{i ko1r1,,11tar / Tur!zem Zaradi impresivnih 1,09 milijarde popotnikov, ki prečkaj o mednarodne meje, in približno petih milijard, ki potujejo znotraj svojih držav, je turizem danes gospodarski sektor vreden bilijon dolarjev, ki prispeva 9 % globalnega BDP-ja ter zaposluje vsakega enajstega človeka na svetu. Na hitro rast turizma je vplivalo več faktorjev, vključno z napredki v zračnem prometu, nižjimi stroški prevoza, iz- boljšano tehnologijo , večjo blaginjo srednjega razreda v industrializiranih državah in državah v gospodarskem vzponu ter interaktivne sile globalizacije. Ti vplivi bodo še naprej podpirali sedanji trend v turizmu. Napovedi za leto 2014 bodo še na pozitivni strani, pri čemer naj bi število mednarodnih prihodov turistov trajnostno naraščalo in se povečalo za 4 % do 4,5 %. Slovenija si je v tem rastočem trgu izborila položaj na zelo konkurenčen način tako , da je postala ena od najbolj prilju- bljenih destinacij v južni Evropi. Od leta 2000 naprej je Slo- venija več kot podvojila svoje število prihodov turistov, pri čemer sedaj vsako leto gosti več kot ve č kot dve milijarde, ki slovenskemu gospodarstvu prispevajo 3 milijarde USD prihodkov iz naslova mednarodnega turizma. Izziv trajnosti Ni dvoma, da bo turizem svoj trend ohranjal tudi v priho- dnjih letih. Dolgoročna napoved Svetovne turistične or- ganizacjie, Tourism Towards 2030, ocenjuje, da bo do leta 2030 število mednarodnih turistov doseglo 1,8 milijarde, kar je ekvivalentno 43 milijonom turistom vsako leto. To so zares impresivne številke, vendar moramo še naprej poudarjati, da je to tudi resna odgovornost. Z gospodarsko rastjo, ustvarjanjem delovnih m est in razvojnimi prilo- žnostmi se poj avlj a tudi izziv t rajnosti: preprosto poveda- no, izpolnitev potreb skupnosti sodobnih turistov in go- stiteljev t er istočasno ustvarjanje prihodnosti , ki jo želimo - prihodnos t gosp odarske, okoljske in družbene trajnosti, vredne naših otrok in vnukov. Vsekakor drži, da je tudi sama prihodnost sektorja odvisna od našega spoštovanja in ohranjanja naravnih in kulturnih sredstev svetovnih destinacij in turizem je na dobri poziciji, da razvija ta pomembni koncept . Združeni narodi so prepričani , da je turizem eden od 11 sektorjev, ki lahko preob razbo popelj ejo do globalnega zele- nega gospodarstva - novi gospodarski model, ki dolgoroč­ n o izbolj ša blaginjo ljudi in odpravlja neenakosti, zmanj- šuje okoljska tveganja in pomanjkanje naravnih virov. V Lem pogledu Svetovna L uristična organizacija pozdravlja zavezanost ideji, da bi turizem v Sloveniji do leta 2016 po- polnoma temeljil na trajnostnem razvoju, kakor predvideva Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016, ki jo je sprejela slovenska vlada. Verjamemo, da je to več kot zgled za destinacije po vsej Evropi, saj obenem Sloveniji omogoča edinstveno konkurenčno prednost na vse bolj konkurenč­ nem trgu turizma. Taleb Rifai, generalni sekretar UNWTO 7 TURIZEM v VNEMCIJI ....,, VZACETKU LETA 2014 Majda Rozina Dolenc, nza_ida.do!encraispiritslovenia.si Švica je v letu 2014 promocijski kampanji Švicarske turistične zveze (Schweizer Tour· smus-Verband, STV) v Nemčiji namenila kar 7 milijonov frankov oz. 5. 730.000 evrov. Z intenzivnejšo promocijo želijo vplivati na odločitev Nemcev za obisk Švice. Število nočitev Nemcev v Švici je od leta 2008, ko je znašalo 6,3 milijona, upadlo na 4,6 milijona v letu 2012. S finančnim vložkom dobrih 5,5 milijona evrov za promocijsko kampanjo, ki so jo poimenovali »Pozdrav Nemčiji« (Gruetzi Deutschland), si rezultate obetajo že 8 letos. Napovedujejo vsaj kak odstotek obiska Nemcev več, in če se to ne bo zgodilo letos, se bo v letu 2015. Z upadanjem obiska Nemcev se ukvarjajo tudi Avstrijci, ki veliko zanimanje Nemcev za daljna čezmorska potovanja spremljajo z razočaranjem in nostalgijo, saj so Nemci že desetletja najštevilčnejši obiskovalci Avstrije. Še vedno je vsak četrti tujec, ki jih obišče, Nemec. Nadaljnji upad prenočitev nemških gostov v Avstriji letno za leti 2014 in 2015 je ocenjen na en odstotek (Institut for Hohere Studien, IHS, Dunaj). Koliko za promocijo Avstrije v Nemčiji namenijo Avstrijci, pa ni mogoče ugotoviti, saj številne akcije poleg državnega proračuna financirajo tudi posamezne avstrijske dežele: skoraj ni primernega dogodka v Nemčiji, na katerem se ne bi predstavljal vsaj nekdo iz Avstrije. In to profesionalno. To je konkurenca in to so razmere, v katerih se za svoj delež nemških gostov bori Slovenija. Sicer za zdaj, pred berlinsko borzo ITB 2014, o visoki rasti obiska v turizmu v letu 2013 v strokovnih turističnih medijih v Nemčiji poročajo zlasti glede ZDA, Francije in Španije (5,6-odstotna rast obiska lani glede na leto prej). V teh državah je bila rast obiska izstopajoča predvsem v poletnih (Balearski otoki) in zimskih mesecih (Kanarski otoki). Vsi strokovni komentarji opozarjajo na rast obiska omenjenih destinacij zaradi kriznih razmer v Egiptu. Vendar pa v Turčiji, ki je na nemškem trgu zelo prepoznavna in ima veliko podporo, lani nadaljnje rasti ni bilo in sklepati je, da je bila Španija lani preprosto priljubljena. Tur!zem / Trendi v turizmu Evropska unija za leto 2013 poroča o 1,6-odstotni rasti števi]a nočitev v drfavah članicah glede na leto prej. Nemčija je s 355 milijoni prenočitev vseh gostov na četrtem mestu, vodi Francija (405), sledita Španija (387) in Italija (363), na petem mestu pa je Velika Britanija (320). Najvišje upade nočitev vseh gostov v letu 2013 glede na leto 2012 v članicah Evropske unije so zaznali v Italiji (-4,6), na Cipru (-3,7), na Češkem (-1,2) in v Belgiji (-0,5). Absolutno najmanj tujcev je v letu 2013 obiskalo Liechtenstein (89.000), ki je zadnje mesto tako odvzel Moldaviji. Za leto 2013 nemški Zvezni statistični urad (Statistisches Bundesamt) skupno navaja 1-odstotno rast nočitev. Petra Hedorfer, vodja Nemške turistične organizacije za promocijo Nemčije v tujini (Deutsche Zentrale fii.r Tourismus, DZT), navaja 71,6 milijona prenočitev tujcev v Nemčiji v letu 2013, kar je 4 odstotke več kot leto prej. Najbolj obiskani cilji so Bavarska, Berlin in Baden-Wurtemberg, najvišja pa je rast števila tujcev iz zalivskih držav in Kitajske. Hedorferjeva letos pričakuje nadaljnjo 1- do 3-odstotno rast tujih nočitev, do leta 2020 pa kar 80 milijonov prenočitev tujcev letno. Nova nemška vlada je, kot je predstavila pooblaščenka za turizem Iris Gleicke, kot razvojne prioritete v turizmu predstavila zaposlovanje v turizmu, digitalizacijo in razvoj podeželja oz. Listih delov Nemčije, ki turistično še niso razviti. Kot poroča Združenje nemških letališč (Arbeitsgemeinscha~ Deutscher Flughi:ifen, ADV), je v letu 2013 kar 13 od 22 letališč v državi zaznalo upad števila potnikov, največ v Nurnbergu, Stuttgartu, Hamburgu in Hannovru, a skupno število prepeljanih potnikov je kljub temu za O, 7 odstotka višje kot leto prej. Rast še naprej zaznavajo predvsem letališča Frankfurt, Munchen in Dusseldorf. Tudi Združenje nemških avtobusnih prevoznikov (Der Bundesverband Deutscher Omnibusunternehmer, bdo) za lani poroča o pozitivnih bilancah. TUI Travel za lansko poslovno leto, ki se je zaključilo konec septembra, navaja rast običajnih rezervacij za en odstotek in rast rezervacij online za kar osem odstotkov; obetajo si 7- do 1 O-odstotno rast operativnega dobička . Zadovoljni so tudi z rezultati zadnjega trimesečja leta 2013, ko je bilo veliko zanimanja za dražje počitnice in je bilo skupno za vse počitnice vplačano za 3 odstotke več denarja kot v enakem obdobju leto prej. Očitno pa se splača tudi ugodnejši turizem, saj bo npr. AllLurs tudi letos, že dvanajstič zapored, zaposlenim izplačal posebne premije iz dobička preteklega leta - tokrat najvišje do zdaj. Hkrati o kar SO-odstotnem povečanju prometa v prvem kvartalu2013/2014poročaJTTouristik, vodja Jasmin Taylor pa razloge za uspeh vidi v širitvi ponudbe z destinacijami, kot so Sejšeli, Maldivi, Bali, Karibski otoki, pa tudi v širitvi ponudbe za počitnice v mestih. Trendi v turizmu / Tur!zem Letošnjo zimo je občutno upadel interes Nemcev za počitnice v Alpah; v ospredju so daljne, eksotične destinacije in križarjenja. Še en uspešen organizator potovanj na nemškem trgu, Vural Oger, se po treh letih moratorija, potem ko je leta 2010 svoje uspešno podjetje Oger Tours za 30 milijonov evrov prodal Thomasu Cooku, zdaj na prizorišče vrača z novim podjetjem, tj. V.O. Travel, ki bo znova pospeševalo predvsem nemško povpraševanje po ponudbi v Turčiji. Oger med drugim opozarja, da predvsem mestni turizem prehaja v domeno internetnih rezervacijskih portalov, a zagovarja pomen organizatorjev potovanj kot koordinatorjev, ki morajo sami obvladati internet in imeti povezovalno vlogo pri pripravi kakovostnih počitnic. Anketa 1077 uporabnikov rezervacijskega sistema Surprice je pokazala, da je najpomembnejši dejavnik internetnega povpraševanja po prenočitvah v hotelih v kar 52,2 odstotkih lega hotela, s 46,1 odstotka sledi cena, ime pa le ni tako zelo pomembno, kot si predstavljamo - hotel po imenu izbere le manj kot 2 odstotka iskalcev. V marcu bo znanega več o povpraševanjih za poletje 2014, predsezono pa bodo nakazale velikonočne počitnice, ki so letos pozno - šele v aprilu. Viri: Trave! Tribune - Der Nachrichtendienst fii.r die Tourismuswirtscha~, 2014, touristik aktuell, 2014, Trave! Talk, 2014, travel.one 2014. Slow m·t r1est • n1 n 9 IZSLEDKI RAZISKAV ....,, KAZEJO: AVSTRIJCI BODO v SLI NA DOPUST Jan Ciglenečki, jan .ciglenecki@spiri tsloveni(I .si Ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta je bilo izvedenih več raziskav, katerih izsledki kažejo, da bodo Avstrijci za dopust namenili več denarja. Zanje bo še vedno pomembno ugodno razmerje med kakovostjo in ceno oddiha, odločali se bodo za individualne rezervacije potovanj, med najbolj priljubljenimi je še vedno oddih »sonce in plaža«, beležijo pa tudi porast zanimanja za obiske mest. 10 Med najbolj priljubljenimi ciljnimi destinacijami ostajajo Italija, Hrvaška, Nemčija, Švica, Španija in Grčija. Izsledki decembrske ankete dunajske izpostave zavarovalnice Generali, ki so jo opravili med 1000 Avstrijci, kažejo, da bodo le-ti v letu 2014 pripravljeni za počitnice zapraviti več kot v letih 2012 in 2013. Tako se dopust pri porabi Avstrijcev uvršča pred področje dobrega počutja/ športa, ki je bilo v preteklih letih na prvem mestu. Pri Avstrijcih, mlajših od 30 let,jih v letu 2014 kar 31 % namerava za počitnice porabiti več kot v prejšnjih letih. Na petem mestu lestvice porabe Avstrijcev je področje zdravja, prostega časa in kulinarike. Vedno več pa je tudi Avstrijcev, ki bodo pri dopusLu bolj varčevali. Najnovejšo raziskavo o potovanjih Avstrijcev v letu 2014 je objavila največja avstrijska potovalna agencija RUEFA, in sicer ob dunajskem turističnem sejmu v sredini januarja. Raziskava je pokazala, da bi kar 88 % vprašanih letos potovalo, kar je za 10 % več kot lani. Za potovanja so pr ipravljeni plačati več, pa tudi potovali bodo večkrat . Česa si Avstrijci najbolj želijo na potovanju? Kar 56 % jih želi doživeti nove vtise, 52 c;,70 spoznavati nove dežele in ljudi, polovica pa se jih želi sprostiti. Dobra polovica (57 %) jih načrtuje na počitnicah enako porabo kot lani, 26 lfci pa jih namerava za oddih porabiti celo več (lani le 14 %). Nekaj manj kot polovica Avstrijcev bo za dopust namenila od 500 do 1500 evrov (lani 43 %), 22 % jih bo za to porabilo več kot 2000 Tur!zem / Trendi 11 turizmu evrov na osebo (lani 21 %), 15 % pa je takih, ki bodo za oddih namenili med 1500 in 2000 evri (lani 12 %) . Kako v Avstriji gledajo na krizo in gospodarsko situacijo? Kar 44 % anketiranih meni, da je gospodarska situacija dobra, 12 % pa, da je slaba. Večina (62 %) je mnenja, da gospodarska kriza ni imela večjega vpliva na njihov družinski proračun, 30 % pa jih meni, da je imela negativen vpliv. Kako Avstrijci vidijo razmerje storitev - cena? Za večino (60 %) Avstrijcev je razmerje med kakovostjo in ceno storitev zelo pomembna, pri čemer pa jih je le 9 % v raziskavi odgovorilo, da iščejo najugodnejše oziroma takojšnje cenovno ugodne priložnosti. Avstrijci bodo najmanj varčevali pri nastanitvi (66 %) in hrani (44 %), največ pa pri ostalih stroških. Za kakšne počitnice se bodo največkrat odločili? Raziskava je pokazala izrazit trend porasta individualnih počitnic, torej počitnic, ki jih bodo sestavili sami. Kar 2/3 anketiranih namerava potovati tako. Le še četrtina bo izbrala paketna potovanja (največ v starostni skupini »50 plus«). Pri naših sosedih so še vedno najbolj priljubljene klasične počitnice s kopanjem (zanje se bo po anketi sodeč odločilo 46 % vprašanih), sledijo jim potovanja v mesta (41 %, lani le 29 %) in aktivni oddih (26 %). Na katere destinacije bodo potovali? Na prvem mestu je Italija (33 %), sledijo ji Hrvaška (24 %), Nemčija, Švica (22 %), Španija in Grčija. In kam potuje mlajša generacija Avstrijcev, starih 17-28 let? V letu 2014 jih bo kar 90 % odšlo na počitnice v tujino, od tega polovica s partnerjem, petina v skupini in 11 % z družino. Nočitve naj b. v Avstriji v naslednjih 4 letih porastle za 7 % Tudi avstrijski kolegi imajo nemalo težav pri prepričevanju svoje nove vlade o pomembnosti turizma. Cilj Avstrije je doseči 140 milijonov nočitev v letu 2018, kar pomeni 7-odstotno povečanje v 4 letih, medtem ko svetovna turistična gibanja predvidevajo 15-odstotno povečanje. Predsednik OERV-ja, združenja največjih avstrijskih turističnih agencij in organizatorjev potovanj, ugotavlja, da turizem v Avstriji pomeni še kako pomembno gospodarsko panogo, ki predstavlja 15 % nacionalnega BDP-ja (46 milijard evrov) . Poleg tega turizem skupaj z industrijo prostega časa zagotavlja kar 20 % vseh delovnih mest v Avstriji. Avstrijski strokovnjaki navajajo tudi dejstvo, da tako v Avstriji kot v Nemčiji (ki sta v Evropi dve gospodarsko najbolje stoječi državi) tisti del plače, s katerim državljani svobodno razpolagajo, še naprej upada, kar se pozna zlasti pri emitivnih tržiščih Španije, Francije in Italije. To pomeni, da število nočitev sicer .še vedno narašča, a se doba bivanja krajša, prav tako pa padajo tudi (realno gledano) hotelske cene. Pri stroških je situacija obrnjena: povečujejo se materialni stroški, stroški energije, predvsem pa davki in prispevki. Trendi 11 turiz111u / Tur!zem Slovenija v očeh Avstrijcev na družbenih omrežjih Ad hoc raziskava na spletnih družbenih omrežjih o zaznavanju Slovenije pri avstrijskih gostih, ki je bila izvedena oktobra 2013, je obdelala kar 25711 mnenj, pri čemer jih je bilo največ izraženih na spletnih forumih. Demografsko gledano jih je bilo več kot tri četrtine iz starostne skupine »45 plus«. Največ analiziranih objav (80 %) zaznava Slovenijo pozitivno zaradi njene zelene narave, čudovitih Alp, Ljubljane, Bleda, Bohinja, pa Ludi zaradi odličnih kulturno-zgodovinskih točk, številnih možnosti za izlete in kakovostne termalne ponudbe. Kar 20 % Avstrijcev slovensko turistično ponudbo ocenjuje dokaj kritično, pri čemer so na prvem mestu cene vinjet (precenjene v primerjavi z ostalimi konkurenčnimi deželami). Še posebej kritični so tisti gostje, ki potujejo proti Hrvaški in Črni gori. Avstrijski gostje tudi ocenjujejo, da je slovenska turistična ponudba nasploh premalo pestra predvsem y hotelih in na lokalni ravni, kjer bi pričakovali več. Raziskava v izsledkih predlaga več oglaševalnih akcij na trip advisorju, googlu in facebooku, in sicer s poudarkom na pobegu v naravo in vabilu k odkrivanju le-te. Prikazati in podati je treba vrsto vsebinskih priporočil o tem, kako Slovenijo doživeti na drugačen, zanimivejši ter naravnejši oz. bolj lrajnosten način. Strokovno mnenje o turistični promociji Avstrije: Peter Zellmann, raziskovalec za podrocje turizma in prostega časa, je na letošnjem kongresu avstrijskih hotelirjev v Welsu napovedal: »Nevarno je načrtovati prevelika povečanja nočitev v naslednjih letih. Pomembneje je, kako hotelska podjetja poslujejo 'pod črto'. Hotelirji morajo zagotoviti pravično razmerje med storitvijo in ceno, kar pa ne pomeni, da morajo še povečati stevilo hotelov s S zvezdicami.•< V zvezi s promocijo avstrijskih pokrajin v regiji pa je kritično izjavil, da imajo trenutno v avc;trijskem tmizmu kar 1000 regionalnih blagovnih znamk, ki se vse predstavljajo z atraktivnimi gorami, odlično klimo in kulinariko ter kot take niso edinstvene. Njegovo mnenje je, da bi morali to preveliko število zmanjšati na 50 do 60 blagovnih znamK, kar pomeni, da e morajo rnanjše regije združiti v vecje, torej v regije, ki letno ustvadjo vsaj 3 milijone prihodov. 1 NAZAHODU VENDARLE NEKAJ NOVEGA. SE ITALIJANSKI TRG PREBUJA? Gorazd Skrt, gorazd.skrt@svžri tslovenio .si Italijani nad svojo državo - kot destinacijo za lastne počitnice - niso tako navdušeni kot tujci. Doma ostajajo le, ko so - navadno zaradi denarnih tegob - v to prisiljeni, sicer pa se raje odpravljajo počitnikovat na tuje. Od leta 1990, ko sta raziskavi Bankitalia in Istat zaznali 25.897.000 potovanj Italijanov na tuje, do leta 2012, ko so našteli 78. 703.000 takih potovanj, je številka vztrajno in vrtog]avo naraščala, kar se kaže tudi v italijanski turistični 12 industriji, ki ne more živeti zgolj od tujih gostov. V 22 letih se je tako za 5.523 enot zmanjšalo število nastanitvenih kapacitet, za več kot 100.000 pa se je zmanjšalo število zaposlenih v turističnem sektorju. Trend zmanjševanja počitnic v domovini zaradi počitnikovanj v tujini je več kot očiten. Tako so tudi v preteklem letu, ki so ga v Italiji - kot je v zadnjem času v navadi - zaznamovali kriza, zniževanje ekonomskih kazalcev, reforme, nova politična nestabilnost, Italijani še kar potovali na tuje; še celo malo pogosteje kot pretekla leta. Lansko poletje jih je počitnikovalo 0,9 odstotka več kot leto poprej. Največ se jih je odpravilo v Španijo, Veliko Britanijo, Nemčijo in Francijo, pri čemer so obiskali predvsem prestolnice teh držav. Kar 61-odstotni porast prihodov italijanskih turistov je zabeležila Malta, hit tega poletja - tudi kot zamenjava za obubožano Grčijo. Tej destinaciji sledi Albanija s 34-odstotnim prirastkom. Res pa je, da so Italijani v tujini porabili malo manj denarja (723 evrov leta 2013 v primerjavi s 741 evri leto prej). In koliko pozornosti so namenili Sloveniji? Podatki Statističnega urada RS potrjujejo približno 400.000 prihodov, kar je na ravni številk iz prejšnjega leta. Prenočitev je nekaj manj kot milijon, upadle pa so za približno 3 odstotke. Sredi lanskega leta se je Italija rešila vsaj iz politične krize, kar je vsekakor pripomoglo k pozitivnejšemu pogledu Tur!zem / Trendi v turizmu v prihodnost in posledično nekoliko večjemu zagonu Lurističnih polovanj. Vsaj glede prihodov smo lahko s številkami zmerno zadovoljni, saj se je trend upadanja zaustavil, pri prenočitvah pa se je precej ublažil. Slovenija: termalna destinacija Slovenija ostaja, kljub kakšnemu odstotku gostov manj, prepoznavna termalna destinacija - in to čez vse leto. Ob stalnem zanimanju za obalo, ki jo Italijani vse bolj doživljajo kot destinacijo, povezano z njenim naravnim zaledjem - Krasom -, ter ob vse večjem obisku slovenskih mest, posebej Ljubljane, nas veseli povečanje zanimanja za gore in jezera, kar v zadnjih letih prerašča v trend, ki bi ta produkt lahko povzdignil v paradnega konja tudi na italijanskem tržišču, in to ne le pri nišnih skupinah. Pri napovedih za leto 2014 ostaja v grlu velik cmok zaradi grozečega naraščanja brezposelnosti, posebej med mladimi. Po drugi strani pa so spodbudnejše napovedi glede gospodarske rasti in obstaja veliko upanja, da bo gospodarstvo po letih krča ponovno zadihalo. Že samo upanje, da bodo šle stvari na bolje, je lahko razlog za optimizem tudi v slovenskem turizmu. Ob tako nasprotujočih si podatkih je sicer težko z gotovostjo trditi, v katero smer se bo prevesila krivulja prihodov in nočitev italijanskih gostov. Spremenljivk, ki bodo na to vplivale, je kar precej -vendar so možnosti za ponovno rast italijanskih gostov precej realne. EXPO2015 Sloveniji se ob tem kažejo možnosti, da v bližnji prihodnosti izkoristi dogodek svetovnega pomena, ki bo potekal v neposredni bližini. Gre za svetovno razstavo EXPO, ki bo od maja do oktobra 2015 potekala v prestolnici Lombardije, . ;,">' , 1 ,..-· • . - Milanu. Kot bližnja destinacija imamo priložnost nagovoriti 20 milijonov obiskovalcev, kolikor jih bo po pričakovanjih dogodek obiskalo in od katerih bo približno tretjina tujcev, naj nas obiščejo v bližnji prihodnosti. Tema razstave je »Nahraniti svet - energija za življenje«, kar je pisano na kožo tudi slovenskim turističnim ponudnikom, zlasti če slogana ne jemljemo strogo dobesedno. Nahraniti je namreč mogoče tudi dušo, pri tem pa je Slovenija kot turistična destinacija lahko prav posebej močna. Soča, povej Leto 2014 bo zaznamoval tudi spomin na stoto obletnico začetka prve svetovne vojne. Slovenija, ki je z bojišči na Krasu in vzdolž reke Soče v tem spopadu imela pomembno vlogo, lahko o tem mnogo pokaže z zgodovinskega vidika - in to tudi že s pridom izkorišča. Soška fronta in njene zgodbe so namreč okvir, ki ga je mogoče zapolniti z gastronomijo, kulturo in športnimi aktivnostmi. Predvsem pa to zgodovinsko poglavje, ki nas povezuje s sosednjo regijo onkraj meje ter se mu ob obletnici posveča veliko medijskega prostora, lahko izkoristimo za utrditev stikov s Furlanijo in za oblikovanje enotnega lurisličnega prostora. Krajev, kjer te turistične produkte usklajeno ponujajo pripadniki različnih kultur in različnih jezikov, ni ravno v izobilju. Turistični ponudniki z obeh strani meje so se zadeve lotili resno in pripravili turistične programe, ki potekajo na obeh straneh nekdanje meje - vse pa povezuje rdeča nit zgodb soške fronte. Zanimanje na italijanskem trgu, pa tudi v drugih državah srednje Evrope, je izredno veliko. Glede na to, da so programi obrodili prve konkretne sadove in v dolino Soče v preteklih mesecih že pripeljali prve turiste, si lahko obetamo, da bo v prihodnjem obdobju iz tega nastalo še mnogo zanimivega. ' i··· ···· '.1.· ... ·.,··· .· ... ~.· > . ;!! .• . ' I FEEL LOVE ~ -~ :~-• ,. ,,:.. _.,. '•· ""',, : \ ' t\ ••-. .~·.• . ',j' l I V začetku meseca februarja je v Italiji potekal eden izmed najponi~ ~e7ših ~r01,;odjskih dogod~ov: borza BIT Milano (Bo;sa Internazžonale del Tw-ismo). · r ·Dogodek, za katerega se je akreditiralo vec kot 2000 novinmjev, je po oceM.o/1 organizatorjev obiskalo več kot 53.000 obiskovnlcev: od tega polovica turističnih ,j 15elavcev. V Milanu je Slovenijo predstavljalo tudi 16 predstmJ1ikov slovens~ga turističnega gospodarstva i!J organizac~. Gorazd S~ , vodja predstavnistva J., S PIRIT Slovenija v Italiji: »Letošnja borza je za Slovenijo še toliko bolj pomem,bna, saj se qdvija le leto dni pred odprtjet11 EXPA v Milanu, na katerem žrhamo velik p6tencial p_redstaviti se ne samo Italijanom, pač pa celemu svetu. Zaradi tega je bila »redstavitev v prestolnici Lombardije za nas strateškega pomena. « 1 l ' . .• J:J ,- :1t9° · Trendi v turizmu / Tur!zem 13 PRED 13 LETI SEVEDA NISEM VEDELA,DA BOM TU KAR TRI MANDATE ZAPORED Pogovor z Barbaro Vajda, zavoda Turizem Ljubljana direktorico Ga. Vajda, nam zaupate svojo karierno pot v slovenskem turizmu? Kaj vas je vzpodbudilo k odločitvi za kariero v turizmu? Turizem in novinarstvo sta področji, ki sta me vedno zanimali. Svoje prve žepnine sem si zaslužila prav s pisanjem zgodbic za Mladino, pozneje pa sem si na Ekonomski fakulteti izbrala poslovno smer, kjer je bila možnost študija turizma. Moja prva zaposlitev je bila v takratni ielezničarski turistični agenciji TTG (turizem, 14 t ransport, gostinstvo), ki je danes ni več . Naša dejavnost je bila organizirati izlete z rednimi in posebnimi vlaki. Takrat, leta 1976, je bilo stanj e na železnicah bistveno boljše od današnjega. Imeli smo tako imenovane »zelene vlake« s stevardesami, obstajale so dobre povezave med mesti po Sloveniji in širše. Organizirali smo tako imenovane »vesele vlake«, ki so vozili iz Maribora preko Celja, Ljubljane in Postojne v Pulj in še kam ... Velik izziv za nas so bile tudi zimske olimpijske igre pred 30 leti v Sarajevu. Vzpostavili smo tako imenovano »verigo« - posebna vlakovna kompozicija, sestavljena iz potniških vagonov, spalnikov ter ležalnikov in seveda obveznega vagona bifeja, je vsak večer odpeljala v Sarajevo, zjutraj pa je tiste, ki so prispeli prejšnji večer, odpeljala nazaj. In tako je bilo vse dni zimske olimpijade Sarajevo 84. Istega leta, po končani olimpijadi, so me »Kompasovci« pregovorili, da se jim pridružim. Takrat je bil Kompas močan in velik, tudi deloval je kot izjemno dobro povezana družina na območju nekdanje Jugoslavije. Bil je nekakšna valilnica kadrov v turizmu, hkrati pa je nudil velike možnosti razvoja posameznika. Meni je leta 1986 omogočil specialistični študij marketinga na ameriškem trgu, ki mi je dal širino, ki je do takrat nisem imela. V ZDA sem se pozneje še večkrat vrnila, tudi zasebno, in to je bilo obdobje mojih številnih potovanj. Zatem sem prevzela vodenje Kompasove propagande, iz katere je po obdobju lastninjenja Kompasa v letu 1991 nastal Kompas Design, marketinška agencija, ki se je ukvarjala s tržnim komuniciranjem in je bila specializirana za grafično oblikovanje. Bili smo dobra ekipa z izvrstnimi oblikovalci, med katerimi bi posebej omenila Žareta Kerina. Postali smo ugledna agencija in tudi v svetovnem merilu smo pobrali kar nekaj vidnih nagrad na festivalih, kot so Epica, Cresta, New York Festival ... Kdaj ste svojo karierno pot nastopili na zavodu Turizem Ljubljana? Dolgo sem bila direktorica podjetja Kompas Design, celih deset let. Ko smo kot delniška družba zaposleni izgubili večinski lastniški delež, so se časi spremenili in zadovoljstva je bilo vedno manj. Odločitev, da sprejmem ponudbo takratne županje Ljubljane, Vike Potočnik, in prevzamem vodenje zavoda, tako ni bila težka. Spomladi leta 2001 mi je dala v roke Odlok o ustanovitvi zavoda, in takrat se je začelo. Katere cilje ste si zastavili ob prevzemu vodenja Turizma Ljubljana? Ste jih uresničili? Ali bi sedaj, ko se ozrete nazaj, morda kaj naredili drugače? Poudariti moram, da sem bila na zače tku povsem sama, brez zaposlenih, in sem morala pravzaprav vse n arediti od začetka - torej od vpisa zavoda v sodni register do predlogov aktov, organiziranosti zavoda in kopice drugih nalog in podrobnosti, ki spremljajo ustanovitev nekega novega subjekta. Poiskati sem morala ustrezne prostore in šele poleti sem prevzela kolegice in kolege, ki so do takrat delali v Mestni občini Ljubljana. Če je bilo kaj narejeno slabo, sem si kriva sama, saj sem dejansko imela tako škarje kot platno. Tur!zem / Intervju Javnega sektorja takrat nisem poznala in to je bila tudi določena prednost. Pošteno povedano: če bi imela toliko znanja, kot ga imam danes, najbrž ne bi že leta 2001 imeli v Ljubljani turističnega vlakca, niti ladjic za turistično plovbo, ki so začele organizirano voziti turiste od leta 2002 dalje. Javni sektor je zapleten in dejstvo je, da postaja še slabše. Če sem kdaj preskočila kako stopnico, je bilo to na začetku, pa še to zaradi nepoznavanja številnih ovir in zaprek, značilnih za javni sektor, ki jih v gospodarstvu nisem poznala. Pred 13 leti seveda nisem vedela, da bom tu kar tri mandate zapored, ves čas pa sem skupaj s kolegicami in kolegi sledila cilju, da smo pri svojem delu dobri, boljši od drugih, ustvarjalni, učinkoviti, pošteni, korektni do partnerjev, jasni v poročanjih javnosti in organom, ki smo jim za svoje delo odgovorni. Če delaš tako, dober rezultat ne izostane. V to iskreno verjamem. Res paje, da je treba veliko delati in da nihče ne more ničesar narediti povsem sam. Pomembna je ekipa in podpora sodelavk in sodelavcev, seveda pa tudi ali predvsem nadrejenih. Tu sem imela srečo. Prva županja Vika Potočnik me je imela rada, tudi z Danico Simšič sva imeli dobre odnose, sedanji župan pa nam je pokazal in dokazal, da delamo v najlepšem mestu na svetu in da je treba v svojem delu uživati, če želimo doseči izvrstne rezultate. Imamo njegovo polno podporo in to je resnično zelo pomembno. Ljubljana v zadnjih letih beleži izrazito pozitiven trend rasti števila tujih turistov in njihovih prenočitev. Kje vidite glavni razlog za to pozitivno rast? Gre za dolgoletno in sistematično delo. Tuji turisti, ki res množično obiskujejo Ljubljano, se tu ne znajdejo po naključju. Seveda teh res dobrih rezultatov ljubljanske turistične statistike ne moremo pripisati le sebi. Ljubljana je res lepo mesto. Imamo župana, ki je iz mesta naredil prestolnico. To je velika prednost. Njegova ekipa dela usklajeno, z veliko mero posluha za ljudi, ki tu živimo in delamo, ter z ustvarjalnimi rešitvami, ki mesto delajo še privlačnejše za tuje obiskovalce. Ljubljana se vse bolj povezuje tudi z »zaledjem«. Nam lahko poveste kaj več o tem? Ocena za preteklo leto je, da smo imeli v Ljubljani skoraj milijon nočitev. Gost v Ljubljani ostaja povprečno dva dneva. Premalo, pravimo. Ugotovili smo, da gosta v Ljubljani zadržimo dlje časa, če ga odpeljemo ven iz Ljubljane, v zeleno zaledje, kot radi rečemo. Z veseljem smo se lotili ustanavljanja regionalne destinacijske organizacije Osrednja Slovenija in snovanja strateškega načrta, hkrati pa smo ugotovili, da ima vsaka od teh 25 občin, ki se poleg Ljubljane povezuje v RDO, vsaj en turistični biser. Samo izbezati ga je bilo treba, zloščiti in navezati na ogrlico nepozabnih do;1,ivctjih, če se lahko jzrazim malo bolj poetično. Mislim, da smo v tem uspeli. Kljub temu da na nacionalni ravni nimamo sistemske rešitve, ki bi RDO obdržala pri življenju in mu dala smisel obstoja frttervju / Tur!zem in delovanja, smo se v našem primeru odločili , da bomo delali naprej, in sicer tako, kot smo doslej, ko smo imeli za to podporo evropskih sredstev. Imamo to prednost, da se namenska sredstva turistične takse in koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo v Ljubljani res porabljajo namensko, ker brez denarja pač ne gre. Po drugi strani pa obstaja tudi povezava med našo učinkovitostjo in višino priliva namenskih sredstev - boljši smo, večji je turistični obisk, več je sredstev ... Sodelovanje na regionalni ravni dobiva vse več vsebinskih skupnih imenovalcev: našli smo jih v privlačnih poldnevnih ali enodnevnih izletih iz Ljubljane, na področju kulinarike in še kje ... Kaj so po vašem mnenju glavni turistični aduti našega glavnega mesta? Kateri turistični produkti prednjačijo v turistični ponudbi Ljubljane? Ljubljana je urejena, čista, lepa, z Ljubljanico, ki je njen osrednji element, in z urejenimi nabrežji, ki postajajo prava dnevna soba našega mesta. Je kompaktna, obvladljiva tudi peš, očarljiva in z ljubeznivimi prebivalci, ki smo vedno pripravljeni pomagati. Imamo bogato zgodovino, lepo arhitekturo, veliko zelenja. Predvsem se mi zdi pomembno, da imamo oblikovano turistično ponudbo, poleg tega pa konkreten produkt - turistično kartico Urbana, ki jo gost lahko kupi za dan, dva ali tri in s tem dobi skrbno pripravljen izbor najprivlačnejših znamenitosti mesta, ki jih »mora« obiskati. Če turistično kartico povežemo z nastanitvijo, imamo na dlani že privlačen turistični produkt, recimo konec tedna v prestolnici že za 120 evrov. In ker smo v dobi informacijske tehnologije, lahko vse skupaj naročimo kar iz domačega naslonjača. Pravkar razvijamo poseben sistem za rezervacijo tovrstnih vnaprej pripravljenih turističnih paketov na spletnem portalu www.visitljubljana.com, kjer smo lani zabeležili že skoraj 660000 obiskovalcev. Tujski turizem je za Ljubljano izrednega pomena. Kako pomemben je? Ljubljana ima v strukturi gostov 95,5 % tujcev. Ta podatek pove veliko. Kriza, ki se je iz Evrope že umaknila (žal pa še ne iz Slovenije), tako na turistični obisk Ljubljane nima posebnega učinka. Za nami je prvi mesec tega leta, ki je izrazito dober v primerjavi s preteklimi januarji. To je dober obet za leto, ki prihaja in za katerega bodo značilni številni večji kongresni dogodki. Kar devet jih bo z več kot 500 udeleženci, od tega trije z več kot 1000 obiskovalci, kar je za Ljubljano veliko. Kaj Ljubljana po vašem mnenju še potrebuje, da postane še bolj prepoznavna in uveljavljena turistična destinacija? V se imamo - sprejete Strateške usmeritve razvoja in trženja turistične destinacije Ljubljana 2014-2020 in s tem jasno začrtano pot, po kateri bomo hodili naslednjih sedem let. Imamo močno ekipo sodelavk in sodelavcev, 15 ki so strokovnjaki na svojem področju in imajo svoje delo radi, imamo podporo vodstvene ekipe mesta Ljubljana, ki je z županom na čelu naklonjena turizmu v Ljubljani. Pogrešamo pa močno nacionalno turistično organizacijo, tisti STO izpred nekaj let, ki je izgubil svoj položaj in moč v SPTR1T-u. Močna nacionalna turistična organizacija pomeni močno lokalno turistično organizacijo. Ponavljam neštetokrat ponovljeno zahtevo po spremembi organiziranosti turizma na nacionalni ravni. Moč in denar sta povezana - to vemo vsi - in sredstva na nacionalni ravni za promocijo turizma potrebujemo bolj kot kdaj koli doslej. Imamo možnost za to, imamo zakonske podlage v veljavnem Zakonu o igrah na srečo in njegovem 74. členu, ki bi lahko pomenil celo 20 milijonov evrov letno za turizem na nacionalni ravni. Samo prebrati ga je treba tako. A odgovorni ga ne želijo razumeti na ta način, kar mi je povsem nelogično. Kje vidite »turistično<< Ljubljano čez 10, 20 in več let? Kakšna je vaša vizija Ljubljane v prihodnosti? Veliko je odvisno od rešitev na nacionalni ravni. Brez letalskih povez.av po zraku, brez resnega proračuna za promocijo na nacionalni ravni, brez odgovornih lastnikov velikih turističnih podjetij in brez modrosti tistih, ki nas vodijo, ne bomo prišli daleč. Ne Slovenija in z njo tudi Ljubljana ne. Žal. Obstaja pa seveda še druga plat te medalje, čeprav najbrž manj verjetna: da bi nas vse skupaj končno srečala pamet, da bi ločili zrnje od plevela, se zavedli, da imamo od boga dano lepo deželo z mnogimi naravnimi in drugimi lepotami in da bomo temu dali vse potrebne poudarke. Rekli bomo odločen NE neoliberalistični diktaturi, v kateri srno se znašli, se odločili za odgovorno ravnanje s kulturnimi in zgodovinskimi danostmi, skrb za okolje vtkali v vse pore 16 našega življenja in življenja najmlajših. Spoznali bomo, da je Slovenija turistična dežela, in temu podredili vse druge aktivnosti na ostalih področjih. Veliko dela nas čaka. Za 20 let, gotovo ... Za konec še eno vprašanje: Bi se še enkrat odločili za enako karierno pot? Verjetno. Novinarstvo, ki me poleg turizma še vedno veseli, je žal v zadnjih letih ali celo desetletjih naredilo res prevelik korak nazaj, da bi si še želela pristati v teh vodah ... Seveda so tu svetle izjeme, da ne naredim kakemu dobremu novinarju krivice. Karierne prelomnice Barbara Vajdajepo izobrazbi diplomirana ekonomistka z zaključenim specialističnim študijem trženja na ameriškem trgu (leta 1986, New York University, Potsdam). Specialistični študij je kot študij iz dela opravljala v času službovanja pri podjetju Kompas . Prva zaposlitev 1976-1984: TTG Ljubljana (turisticna agencija Slovenskih železnic) Druga zaposlitev 1984-1991: Kompas Jugoslavija (takrat največja turistična organizacija v drzavi) Tretja zaposlitev 1991-2001: Kompas Design, d. d. (agencija za tržno komuniciranje) Četrta zaposlitev 2001-2014: zavod Turizem Ljubljana Tur!zem / Intervju 51 w2014 NOVA GORICA 15.-17. APRIL 2014 v~ .. ·... ':_. ~ ·~ Občutek zmagovitosti se začne s pravo motivacijo. Vabimo vas, da motivacijo ~a n~1/a od~itja v turizmu najdete na 17. Slovenski turistični borzi, ki bo potekala med 15. in 17. majem 2014 v f Oui G~~-ici, ;t•.t~ p::::.ganja meja. Slovenska turistična borza (SIW) je največji poslovni dogodek slovenskega turisličnega· gosp~~r~ ty~. ki zag~\avJja· časovno in poslovno učinko vila srečanja, ki us tvarjajo priložnosti za vzpostavitev novih in uspešni~po~lovn~Kve~i: · ·, ··~#.; v • · . · .• tli · < ···, Kdo se srecuJe na SIW-u? . > ..... -. ,< ;i-~ -.: :_. vodiln i predstavniki slovenskih tur i stičnih podjetij in organiz_acij, h6relov, turis t i enih ~agehciLz1ravili šč , javnega sektorja v ' turizmu, kongresnih centrov in ostalih ponudnikov v turizmu; ·. , _ . . .. _ - , .. :"/·-r{· ..:. •• 1/. Za~:;::~::~::::::gl:::~rjcv potovanj, tu~ist~čn; a~emij ; i~r~n/\z~rµžf nj_in· s:wr agencij. ker je en kratna pri ložnost za predstavi te,· rnris tič~·e p~nuclbe _tujim' tou;:6per~terjein in agentoi'.n; ker se na njem sreča prel~o 250 pori~dnil"-;:. 0-~-.: -~~r ~-{:f ,' J, f.· '{ ,.· · · .. -· •_ ., - -'.·:-i ~~~-~~L:;-4; t?)~ •. ---}<. ;-, j ~. ·;:';,~;~*{·:; : ... Ji l ·· . . . · .,;'.~ ·~ 'i Vabi~o.v:~s, 'da skupaj z naini premaga~~)heje~ . -~ . ; l~ --~ '! -.l ·'._ . . ~ ... · .• --~---,-,.• •. * ·- ·. ~-... •, ·.· <; ........... ,-.... . .-,-. •...; Pijavite .se·na www.slovenia.info siw in pridružite se n·am·naSIW-u 2014! · ~ .. ·~·-~ ~·t;,-,,~~-'1. ~.<;_,., .~ "'l,~~ ·. -~.i ··.·'.?\:?;:\clr-~i" . / !'.,,_; ~1•-~-~: 1!? ;··, ;' i .,- .· /''t..- ... m LJUBLJANA PRAZNUJE 2000 LET EMONE Mag. Špela Paternoster, spela.paternoster@visitljubljana.si Emona, rimska kolonija, ki je stala na območju današnjega središča Ljubljane, je bila zgrajena med leti 14 in 1S n. št. Kaj za turizem v Ljubljani pomeni 2000-letnica Emone, ki jo obeležujemo v letu 2014? Jubilej Emone je za Ljubljano izjemno pomemben dogodek. Obeležil ga bo raznovrsten program s kulturnimi, strokovnimi in turistično obarvanimi vsebinami. Pri pripravi le-tega sodelujejo Mestna občina Ljubljana, Turizem Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, Ljubljanski grad, Cankarjev dom, Mednarodni grafični likovni center in drugi. 18 Kulturna ponudba, ki predstavlja del jedra ljubljanskega turizma, bo tako v letošnjem letu še bogatejša, zato menimo, da bodo imeli turisti še dodaten motiv za prihod in podaljšanje počitnic v Ljubljani. Letos bomo Ljubljano predstavili kot destinacijo z antično dediščino in na le-tej temelječo turistično ponudbo, kar bo prispevalo tudi k uveljavitvi »antične Ljubljane« med pisano paleto ljubljanskih turističnih identitet in zgodb, ki jih lahko nadgrajujemo v prihodnosti. Vloga Turizma Ljubljana Turizem Ljubljana pri projektu Emona 2000 sodeluje od njegovih začetkov, ki segajo v leto 2010. Aktivnosti in naloge zavoda, ki smo si jih zadali za jubilejno leto, smo podrobneje opredelili v komunikacijski strategiji, ki smo jo izdelali leta 2013. Vloga Turizma Ljubljana pri projektu je dvojna: nastopamo kot nosilec projektov ter kot nosilec promocije turističnega dela programa obletnice v tujini in Sloveniji. Novosti v turistični ponudbi Namen Turizma Ljubljana je ljubljansko antično dediščino čim bolj približati širokemu krogu obiskovalcev. Spoznavanje Emone in situ smo si zamislili v obliki vodenih ogledov, ki smo jih leta 2013 zasnovali v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana, letos pa smo jih vsebinsko nadgradili. Poseben poudarek smo namenili vidiku doživetja, ki smo ga vodenim ogledom dodali v obliki izkušnje zgodovine z nošnjo oblačil, pokušanjem jedi ter doživljanjem (včasih oživljenih) antičnih ambientov. Dnevno in nočno vodenje - slednje poteka v soju bakel - smo pripravili tako za posamezne obiskovalce kot za Tur!zem / 2000 let Emone skupine. V okviru razvoja novih turističnih produktov na temo Rimljanov načrtujemo tudi medregijsko povezovanje z nekaterimi slovenskimi mesti z antično dediščino. 2000-letnico Emone bo pospremila tudi linija turističnih spominkov ter brezplačen dvojezični vodič po rimski Ljubljani. Serijo dogodkov, ki bodo letos obudili duh rimske Ljubljane, bo avgusta nadgradila tridnevna prireditev Ave, Emona!, ki jo v Turizmu Ljubljana pripravljamo v sodelovanju z nekaterimi slovenskimi in tujimi kulturnimi društvi. V sklopu prireditve, ki bo temeljila na uprizoritvi zgodovine, bosta na Kongresnem trgu in v parku Zvezda postavljena rimski tabor in tržnica, predstavniki društev pa bodo v kostumih prikazovali rimske vojaške spretnosti, obrt in umetnost. Turistična prireditev bo tako po obsegu kot tematiki novost in bo na zanimivi lokaciji v središču mesta s privlačnim programom popestrila poletno dogajanje na prostem. Promocija projekta in komunikacijska orodja Turizem Ljubljana je 2000-letnico Emone izbral za nosilno temo turističnega leta 2014. Vizualno podobo, ki je bila izdelana posebej za to obletnico, uporabljamo na vseh področjih komuniciranja in promocije. S promocijskimi 2000 let Emone / Tur!zem aktivnostmi jubilejnega dogajanja smo intenzivno pričeli jeseni 2013, in sicer z nastopom na turistični borzi World Travel Market v Londonu, kjer je bila Emona rdeča nit našega nastopa. 2000-letnica Emone bo tudi nosilna tema slovenske stojnice na borzi ITB v Berlinu ter stojnice Turizma Ljubljana na sejmu Alpe Adria: Turizem in prosti čas v Ljubljani. Na drugih sejemskih in borznih nastopih ter na delavnicah pa 2000-letnico Emone izpostavljamo na naslovnici posebnih sejemskih letakov ter v njihovi vsebini. Jubilej intenzivno oglašujemo s pomočjo različnih domačih in tujih medijev. Posebno pozornost smo namenili oglaševanju po lastnih elektronskih komunikacijskih kanalih. Platformo s širokim dometom predstavlja spletni portal www.visitljubljana.com, dejavni pa smo tudi na družabnih omrežjih. Poleg tega uporabljamo tudi klasično plakatno oglaševanje ter oglaševanje v različnih publikacijah. Program ob 2000-letnici Emone bo pester in pisan na kožo ljubiteljem kulture in zgodovine, vendar pa si prizadevamo, da bi prireditve in doživetja pritegnili v Ljubljano različne profile obiskovalcev. V Turizmu Ljubljana stremimo k temu, da bi Emono oz. ljubljansko antično dediščino spoznal čim širši krog meščanov in obiskovalcev mesta ter strokovne javnosti. Ljubljana se bo v letu 2014 prikazala v luči svoje večtisočletne zgodovine, ki jo med mestnimi ulicami in trgi lahko odkrivamo še danes. S praznovanjem 2000-letnice Emone je povezan niz projektov različnih ustanov, ki bodo omogočili. da bodo obiskovalci Ljubljane videli, doživeli, in poglobljeno spoznali ostanke antičnega mesta. Med njimi so tudi ureditev arhrnloških parkov in njihova oznacitcv. usmerjevalne table po emonski poti, postavitev strokovnih in umetniških razstav, organizacija prireditve ter izvajanje vodstev in delavnic. S pestrim programom želimo v Ljubljano privabiti cim več obiskovalcev ter jim pokazati ta del naše pestre zgodovine. 9 SEJALEC: NAGRAJENCI 'v SKOZICAS Dr. Dejan Križaj; deian.krizai@turistica.si Tina Hedi Zakonjšek; tina@novi-turizem.org Ob desetletnici podeljevanja nagrade sejalec, o kateri smo že pisali, smo med nagrajenci preteklih let izvedli kratko anketo, v kateri nas je zanimalo, kaj se je z inovacijo zgodilo v času od prejema priznanja do danes in kakšno dodano vrednost jim je prinesel naziv »sejalec«. Do danes smo nagrado sejalec podelili 38-krat: 9-krat zlatega sejalca, 11-krat srebrnega , 14-krat bronastega, od leta 2011 naprej pa podeljujemo le še naziv sejalec - tega 20 Meil P.,Yejemnilii sejalca je tudi Muzej na prostem Rogatec. JI smo podelili štirikrat. Na tokratni poziv k sodelovanju se je odzvalo 13 nagrajencev, med katerimi jih je več kot tri četrtine zmagovalno inovacijo redno nadgrajevalo, le ena inovacija je zadnjih nekaj let v mirovanju. Sodelujočim smo zastavili vprašanje o tem, kaj bi ob ponovnem uvajanju inovacije danes storili enako in kaj drugače kot v preteklosti. Večina ankelirancev bi ponovila predvsem sam postopek uvajanja in celosten pristop k projektom, med stvarmi, ki bi se jih lotili drugače, pa izstopajo intenzjvnejša promocija, osredotočeno trženje, dodatno izobraževanje kadrov in bolj domišljeni sistemi vključevanja v mreže (standardi kakovosti) . Zanimalo nas je tudi , na katere ovire so nagrajenci naleteli ob uvajanju inovacij in katere ključne ovire njihovo poslovanje otežujejo danes. Analiza odgovorov kaže, da imajo pomembno vlogo v vseh fazah inoviranja finančna sredstva. Anketirancem primanjkuje denarj a za nove investicije, promocijo in izobraževanje kadrov. Kot veliko težavo ob uvajanj u inovacij navajajo tudi birokratske postopke in n epripravlj enost sodelovanja lokalnih skupnosti (prebivalcev in drugih deležnikov) ter pomanjkanje ustreznih kadrov. V nekaterih primerih se tudi zgodi, da nagrajeni produkti čez čas postanejo žrtev (pre)visokih pričakovanj ali jih preprosto »povozi čas« . In kakšno dodano vrednost je nagrajencem prineslo priznanje sejalec? Dobra polovica je kot glavno prednost navedla dvjg prepoznavnosti v turističnem gospodarstvu Tur!zem / lno1,ati1111osL oz. v širši (turistični) javnosti, 30 % jih je dobilo potrditev, da so na pravi poti, 20 % pa jih meni, da se je zaradi naziva v javnosti okrepil tudi njihov ugled/ime/znamka. »Sejalec ti da priznanje in motivacijo. Je dokazilo, da je projekt dobro zastavljen in da ima dodano vrednost v slovenskem prostoru.« Gastronomski zakladi Istre, Mestna občina Koper »Sejalec je priznanje, ki ti na začetku da potrdilo, da si na pravi poti.« Kulinarično središče Okusiti Slovenijo ,>Zaradi sejalca so nam turistični ponudniki, s katerimi smo prišli v stik, bolj zaupali.,, Rekreatur, ekipno kolesarjenje po Sloveniji lnovativnost / Tur!zem Objavljen poziv Snovalec Javna agencija SPIRIT Slovenija, Sektor za turizem, je objavila dva poziv, s katerim želi pomagati pri uresničevanju inovativnih projektov s področja turizma. Poziv Snovalec je odprt na portalu Banke turističnih priložnosti Slovenije (www.BTPS.si). Gre za poziv, v sklopu katerega avtorji najboljših novih idej - invencij v turizmu prejmejo del finančnih sredstev za uresničitev zamisli in promocijsko podporo. Letos je predviden nagradni sklad 15.000 evrov bruto. Sredstva bodo prejeli kandidati, ki bodo s svojimi idejami prepričali strokovno komisijo. Ideje prijavitelji oddajo v rubriko »Poziv: Snovalec 2014«,~ nagrajene invencije ali njihove ključne razvojne faz~ a bodo morale biti uresničene najpozneje do 10. 11. 2014. Rok za prijavo je 3. 3. 2014. SNOVALEC SPIRIT Slovenija, javna agencija 21 v TUDI SPORT KREPI ZNAMKO Mag. Polona Prešeren, Polona.Preserenc@gov.si O impijske igre so vedno poseben dogodek, povezan s čustvi ob spremljanju športnih nastopov in z nacionalnim ponosom ob uspehih športnikov. In ko pomislimo, kolikokrat so v preteklih desetletjih naši športniki ponesli ime Slovenije na naslovnice časopisov, ne govorimo zaman, da so prav oni najboljši promotorji oziroma ambasadorji države. Zato smo se na Uradu Vlade RS za komuniciranje (UKOM) kot skrbniki nacionalne znamke I feel Slovenia že pred časom odločili, da - poleg 22 drugih področij - znamko intenzivnej,e uveljavljamo ravno v športu. Zgodba znamke v športu Že večkrat smo zapisali, da je zgodba znamke I FEEL SLOVENIA zgodba o Sloveniji in njenih prebivalcih, ki so prizadevni in se z gorečnostjo lotevajo vsega, kar imajo radi. In seveda se s takšno gorečnostjo, prizadevnostjo, drznostjo, željo po uveljavitvi in zagnanostjo lotevamo tudi športa. Šport je del nas in je pomemben del naše nacionalne identitete. In kot so motivirani naši športniki, tako so goreči tudi njihovi navijači. V zadnjih letih smo se na UKOM-u zavzemali za poenotenje barv uradnih oblačil slovenskih športnikov. Po zaslugi Ohmpjjskega komiteja Slovenije tako čedalje več športnikov različnih panog v mednarodnih okoljih tekmuje v vizualno usklajeni podobi, tj. v modro-zeleno-beli barvi. Izbor barv je usklajen z barvami nacionalne znamke I FEEL SLOVENIA, izdelana pa so tudi navodila za uporabo barv na športnih dresih v kombinaciji z nacionalnimi simboli in napisom Slovenija. Športne zveze in športniki imajo tako dobra izhodišča za zagotavljanje enotne podobe na tekmovanjLh. Pri tem je za zdaj manj poskrbljeno za navijače in navijaške skupine, ki so se doslej morale bolj ali manj znajti same. Ko so se slovenski nogometaši uvrstili najprej na evropsko in nato še na svetovno prvenstvo, nogometna pravljica ne bi bila tako izjemna, če ne bi bilo tako gorečih slovenskih navijačev. Tur!zem / Znamka V misli si lahko prikličemo tudi podobo z Eurobasketa 2013 : 10.000 slovenskih navijačev, ki v dvorani Stožice v majicah zelene barve pozdravljajo 12 košarkarjev v zelenih dresih. Slika, kije obkrožila svet. Tudi zato smo na UKOM-u že večkrat opremili navijače, ki so spremljali slovenske športnike na velikih mednarodnih tekmovanjih. Poleg športnikov tako k enotnemu videzu v skladu z vizualno podobo I FEEL SLOVENIA spodbujamo tudi navijače. Te smo z navijaškimi rekviziti opremili na različnih prvenstvih in olimpijskih igrah v Vancouvru, sodelovali pa smo tudi pri opremi nogometnih in košarkaških navijačev na več evropskih in svetovnem prvenstvu. 1 FEEL SLOVENIA na ZOI v Sočiju Ob letošnjih olimpijskih igrah v Sočiju smo se na UKOM-u tako osredotočili na opremo navijačev, ki so šli v rusko letovišče podpirat slovenske športnike. Navijaški pripom očki v zelenih odtenkih I FEEL SLOVENIA so bili ponovno dobro sprejeti in opazni na tribunah za gledalce. Navijaško opremo smo lo čili na zunanje in dvoranske športe. Kape, n avijaške rokavice , obrazne nalepke in balzam e za ustnice sm o n amenili tistim navij ačem, ki so n aše športnike spodbujali na prizoriščih na prost em . Navij ačem, ki so jih sprem lj ali s t r ibun v dvoranah , pa sm o n amenili puloverje, navijaške roke in t . i. »clap bannerje«. Vsi navij ači so dobili tudi enoten navij aški komplet , in sicer n avij aški šal, univerzalno zaščitno kremo, označevalnik prtlj age, sloven sko zastavico na palčki in zastave s sloganom nacionalne znamke. Seveda je vse omenjeno usklajeno s podobo in identitet o zn amke I FEEL SLOVENJA. Države udeleženke olimpijskih iger imajo v sklopu obolimpijskih aktivnosti možnosl preds tavlj anja v okviru nacionalnih hiš. Slovenija je leta 2010 na zimskih olimpijskih igrah v Kanadi prvič postavila nacionalno hišo, ki je bila opremljena povsem v podobi I FEEL SLOVENIA. Kako marketinško odmevna je naša znamka, še posebej v zvezi z duhom olimpizma, so pokazali izjemno pozitivni odzivi z vseh strani - od vsakodnevnih gostov hiše do politikov, športnikov, gospodarstvenikov in predstavnikov medijev. Izkušnja iz iger v Vancouvru nam je dala dodaten zagon pri uveljavljanju znamke na področju športa. Na igrah v Sočiju se Slovenija, kot večina drugih držav, ni odločila za nacionalno hišo, smo pa na UKO M-u v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije poskrbeli za enotno hzrm,ka / Tur!zem podobo hiš, v katerih so bili nastanjeni slovenski športniki. Vse hiše smo tako oznamčili z logotipom I FEEL SLOVENJA. Naslednji korak Ker je moč znamke najbolj povezana z razširjenostjo njene uporabe, je eden izmed naših ključnih ciljev pri upravljanju znamke v športu, da bi čim več navijačev in športnikov (kolikor je mogoče zaradi sponzorskih pravil in zahtev mednarodnih športnih federacij), uporabljalo znamko I FEEL SLOVENJA. Projekt poenotenja slovenskih športnih reprezentanc moramo res dosledno izpeljati do konca. Ob tem pa ostaja naš cilj tudi, da bi slovenski športni navdušenci začutili znamko in jo čim enoviteje uporabljali z navijaškimi artikli. Prav ta segment bi morali upoštevati tudi pri trženju znamke, pri katerem moramo vsekakor razmišljati tudi o tržni liniji navijaških izdelkov I FEEL SLOVENJA. Ko bomo znamko dnevno živeli na naš način, bomo tudi tujim partnerjem, obiskovalcem, turistom, tujim politikom, globalnim uporabnikom medijev in ostalim vrstam javnosti posredovali jasno sliko o Sloveniji. In šport je odlično orodje za upravljanje znamk. Zavedamo se, da bomo z redno in dosledno uporabo znamke državi dvignili ugled. Tudi s pomočjo akcij, povezanih s športom, lahko pokažemo, kje so naše prednosti in razlike glede na druge države, ter tako Sloveniji damo večjo vrednost. Upravljanje znamke v športu zato ostaja prioritetna naloga. Verjamemo, da nas bo poenotenje podob športnikov in navijačev pripeljalo do celovite uveljavitve podobe Slovenije doma in v tujini. A pri tem se moramo zavedati, da je uveljavljanje nacionalne znamke pač proces. 23 v IZOBRAZEVANJE ZA POKLICE V TURIZMU Marjetka Rangus, marietka. rangus@um.si Maja Rosi, maža_rosi@um.si Kij b nenehnemu porastu turističnega sektorja, ki je tudi v letu 2013 beležil 4- do 4,5-odstotno rast, zanimanje za poklice v gostinstvu in turizmu upada. V zadnjih letih, ko smo se že navadili na dejstvo, da je kriza pač prisotna, nas vsako leto konec januarja pozitivno presenetijo podatki UNWTO o stalnem porast u turizma na svetovni ravni (UNWTO, 6. 2. 2014), podobno rast pa beleži tudi turistični sektor v Sloveniji (SURS, 6. 2. 2014). Čeprav turistični sektor v slovenskem BDP-ju predstavlja 24 kar pomemben delež in je tudi v vladnih dokumentih prepoznan kot eden najpomembnejših gospodarskih oziroma strateških sektorjev, ki ustvarja nova delovna mesta in izrazito pozitivno vpliva na uravnotežen regionalni razvoj (Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016, str. 19), pa poklici v turizmu veljajo za neprivlačne, kar se kaže v negativnem trendu vpisov na srednje šole s področja gostinstva in turizma. Raziskava iz leta 2008 razkriva, da se glavni razlogi za zmanjševanje vpisa ne skrivajo v prenapornem delavniku ali nizkih plačah, temveč v dejstvu, da mladi med obiskovanjem srednje šole spoznajo druge poklice, ki se jim zdijo privlačnejši (Lebe idr. 2008, 6-7). Kot so pokazali rezultati več kot enoletnega dela v mednarodni projektni skupini, se te t ežave ne pojavljaj o le v Sloveniji, ampak tudi drugje po Evropi, na primer tako na Hrvaškem kot tudi na Nizozemskem. Projektna skupina VOTTS (Fram Vocational Training To Success) je bila ustanovljena let a 2012 v okviru programa LDV Partnerstva . Namen projekta je povezovanje partnerjev za izmenjavo izkušenj in primerov dobre prakse na področju podjelnišlva v turizmu, in sicer s ciljem razvoja smernic za izbolj šanje sedanjega sistema strokovne prakse in vključevanja mladih, poklicno usposobljenih in specializiranih ljudi s področja turizma na trg dela. Vanj so vključeni slovenski (Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru in Alianta, projektno svetovanje, d. o. o.), hrvaški (Turistička zajednica grada Karlovca) in nizozemski partnerji (Veluws Bureau Tur!zem / IzohmžP1JCT11jP. • • voor Toerisme in Green Dream Company), ki delujejo na področju turizma in izobraževanja v javnem in zasebnem sektorju. Cilj projekta VOTTS je pripraviti smernice za izobraževanje za poklice v turizmu na privlačen in mladim zanimiv nacin. Projektni partnerji v okviru delovnih sestankov sistematično izmenjujejo izkušnje, razpravljajo o vsebini in usmeritvah poklicnega izobraževanja in usposabljanja mladih ter predstavljajo različne metode in tehnike v procesu identifikacije in uporabe lokalnih potencialov za razvoj turizma. V delovne sestanke aktivno vključujejo tudi pomembne predstavnike turizma, ki kot utemeljitelji dobrih praks pomagajo pri identifikaciji težav, vezanih na kompetence in usposobljenost mladih s področja turizma. Le-ti so večkrat izpostavili, da dijakom, ki jim omogočajo praktično usposabljanje (predvsem na Slovenskem in Hrvaškem), primanjkuje ustreznega znanja za opravljanje prakse v turističnem sektorju, in pozvali predstavnike iz šolstva, naj uvedejo spremembe učnih načrtov. Projektni partnerji tako skupaj s predstavniki iz turističnega sektorja in šolstva ugotavljajo, da je v izobraževanju v srednjih šolah premalo praktičnega usposabljanja dijakov in preveč teoretičnih znanj, premalo uporabe in učenja na primeru dobrih praks. Učni načrti določajo način opravljanja praktičnega izobraževanja in število ur le-tega, to pa po navadi ne omogoča kakovostnega poklicnega usposabljanja. Prav tako je zaznana slaba komunikacija med mentorji, odgovornimi za prakso dijakov na srednjih šolah, in predstavniki v podj etjih; pričakovanja šol pa niso jasno definirana. Nadalje izpostavljajo tudi problematiko pozicioniranja srednjih šol na trgu s storitvami oz. produkti, ki jih dij aki opravljajo oz. izdelujejo v času izobraževanja. Dodatno težavo pri uspešnem izobraževanju ponekod predstavljajo učitelji, ki ne sledijo dogajanju na področju turizma in pri poučevanju niso pripravljeni uporabljati sodobnih metod in tehnologij, kar je ugotovila tudi že omenjena raziskava, opravljena v Sloveniji (Lebe idr. 2008). Medtem ko se navedene težave pojavljajo predvsem na Hrvaškem in/ali v Sloveniji, pa na Nizozemskem največjo težavo izobraževalnega procesa za poklice v turizmu vidijo v nezadostnem angažmaju in dialogu med turističnim gospodarstvom, lokalnimi oblastmi in izobraževalnimi institucijami na eni ter negativno javno podobo poklicev v turizmu na drugi strani. Na podlagi zaznanih težav vizo braževanju mladih je delovna skupina, ki je zasedala 12 . in 13. decembra 2013 na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru v Brežicah, oblikovala JO modulov, ki bodo namenjeni izobraževalnim institucijam in posameznikom pri izobraževanju za poklice v turizmu. Delovna skupina je bila sestavljena iz gospodarstvenikov, zaposlenih v javnih in zasebnih agencijah, pedagogov s področja turizma ter študentov turizma. Moduli bodo zajemali izobraževanje na področju razumevanja IT- trendov, sposobnosti kritičnega razmišljanja, verbalne in neverbalne komunikacije, samoanalize, mreženja, trženja IzolJm.ževa11;e / Tur!zem in komuniciranja, družbenih medijev, poslovnih modelov, organizacijskih sposobnosti ter sociologije turizma. Poseben modul bo namenjen pedagogom oz. izvajalcem izobraževalnih vsebin; prinašal bo navodila in predloge za uporabo sodobnih pristopov in tehnologij, da bi se presegli preživeti načini podajanja snovi izza katedra. Z omenjenim projektom želijo partnerji prispevati k učinkovitejšemu izobraževanju za poklice v turizmu in povečati njihovo privlačnost in prepoznavnost med mladimi. Hkrati bodo moduli omogočali izobraževanje tudi izven formalnih institucij in bodo na voljo vsem, ki bodo želeli pridobiti nova znanja ali se izpopolniti na določenih področjih. Viri: Lebe, Sonja Sibilo. idr. (2008). Sodoben model upravljanja s človeškimi viri na področju turizma. Raziskovalni projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« v letu 2008. Dostopno na www.mgrt.gov. si/fjleadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/ razpisi/ JN/ D1/Model RCV za podrocie twizma.pdf (l. 2. 2014). Strategija razvoja slovenskega turizma 2012- 2016. Dostopno na www.mgrt. gov.si/fr_leadmin/,ngrt.gov.silpageuploadslturize1n./Turizem-strategiie politike/ Strategiia turizem sµreieto 7.6.2012.pdf(6. 2. 2014). SURS, www.stat.si/tema ekonomsko turizem.asp dostopano dne 6.2.2014. UNWTO, http://mkt.unwto.org/en/barometer dostopano dne 6.2.2014. 25 CONVENTA PRESEGLA VSA PRICAKOVAN JA Od 21. do 23. januarja 2014 je v Ljubljani poteka a že šesta Conventa, največji strokovni dogodek za poslovni in kongresni turizem ter organizatorje dogodkov JV Evrope, ki ponuja mreženje, sklepanje poznanstev in novih partnerstev, ustvarjenje poslovnih priložnosti in izobraževanje. Obiskalo jo je največje število tujih vabljenih gostov 26 doslej. Organizatorji so zabeležili največ predhodno sklenjenih sestankov, na poslovni borzi se je predstavilo največje števi o kongresnih destinacij, vabljeni gostje so lahko izbirali med številnimi študijskimi izleti, izobraževalni program pa je dobil nove razsežnosti in je udeležence navduševal vse dni„ Conventa je bila prvič tudi soorganizatorica in gostiteljica poslovnega zajtrka Britansko-slovenske gospodarske zbornice in predavanja Sloven ko-nemške gospodarske zbornice. Conventa se je iz majhne lokalne borze v nekaj letih razvila v močno blagovno znamko in poslovni model, ki ga kopirajo marsikje po Evropi. Gorazd Čad, direktor družb Go.Mice in Toleranca marketing ter tehnični organizator Convente: »Borza je živ projekt, ki vedno znova izhaja iz analize potreb razstavljavcev in vabljenih gostov. V osrčju borze so kakovostni sestanki in celoleten vsebinski marketing. Z merjenjem rezultatov, anketami med udeleženci in osebnimi sestanki s partnerji skrbimo za vsakoletno izboljšanje kakovosti, ki krepi ugled borze in zvestobo partnerjev.« Tur!zem / fotoreportaža • .. • • V okviru letošnje borze so se predstavili najpomembnejši ponudniki kongresnih storitev iz kar 12 držav. Največ jih je prišlo iz Slovenije, sledili pa so jim predstavniki iz Avstrije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Češke, Italije, Romunije in Turčije. Pred samo borzo so organizatorji zabeležiJi kar 3.158 vnaprej dogovorjenih sestankov med ponudniki in potencialnimi kupci, na sami borzi pa še dodatnih 600. V primerjavi z lani je šesta Conventa gostila vsaj 25 odstotkov več tujih vabljenih gostov; pri tem je bilo 200 tujih vabljenih gostov iz kar 25 držav in več kot 100 domačih gostov. Miha Kovačič, direktor KUS-a in organizator Convente: »Conventa je letos naredila pravi preboj. Po šestih letih delovanja smo prvič beležili konkretna povpraševanja tujih vabljenih gostov že pred samim dogodkom, kar se doslej ni zgodilo. Konkretna povpraševanja so ti gostje predstavili tudi razstavljavcem na samem dogodku.« Fotoreportaža / Tur!zem Mag. Karmen Novarlič, Sektor za turizem, SPIRIT Slovenija: »Slovenski turizem se ponaša z vrsto odličnih poslovnih dogodkov, ki jih zaznamuje strokovna izvedba in zadovoljstvo domačih in tujih poslovnih partnerjev. Borza Conventa se uvršča v sam vrh teh poslovnih dogodkov in tudi v letošnjem letu z več kot 200 tujimi udeleženci iz 25 držav ponovno dokazuje, da kakovostno izvedeni dogodki vsako leto pritegnejo najpomembnejše akterje poslovnega in kongresnega turizma v regiji in tudi širše.« Conventa e vrača v Ljubljano tudi prihodnje leto, ko hode ongresna tla ponovno vroča med 21. in 22. jan arjem 2015. Več na www.conventa.info. 'alerie Thiollet iz Evropskega združenja kardiologov (ESC) in vabljena gostja na Conventi: »Rada bi se zahvalila oi-ganizatorjem, da o mi dali priložnost odkriti čudovito Ljubljano in se udeleziti enkratne Convente. To je bila zares odlicna izkušnja. Navdusena sem nad vsem , kar sem videla , slišala, okusila in doživela . Kom aj čakam, da se vrnem in v Ljubljano p ripeljem kong ·es ESC! « Kar 90 odsloLkov organizatorjev srečanj je Convento obiskalo prvič. Razstavljavci so ocenili, da je bilo vec kot dve tretjini vabljenih gostov kakovostnih oz. izredno kakovostnih . 27 ODDAHNITE SI Z NAMI! Od 29. januarja do 1. februarja je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal mednarodni sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas. Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas je največja sejemska promocija turizma v Sloveniji, pa tudi osrednji tovrstni dogodek v regiji Alpe-Jadran. Pomen povezovanja za razvoj turizma v regiji in izven nje je poudaril tudi mag. Thomas Pseiner, generalni sekretar Zveze Alpe-Jadran. Na uradnem odprtju so podelili nagrado jakob za odličnost in kakovost v turizmu. Dobitnik letošnjega jakoba na temo »inovativni primeri pozitivne urbane ulične prehrane v turizmu« je projekt »Odprta kuhna«, ki na Pogačarjevem trgu v Ljubljani v poletnih mesecih originalno in inovativno predstavlja multikulturno kulinariko (poleg jedi 24 gastronomskih regij Slovenije). Vodja projekta Odprta kuhna Lior Kochavi ob prevzemu nagrade Jakob Sejem je uradno odprl mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS. Omenjeno ministrstvo 28 je sicer častni pokrovitelj sejma. Na letošnjem sejmu se je predstavljalo 283 turističnih ponu