GORJE SOVRAGU
Skorajda ni več izključno moškega opravila. Celo vojskovanje sodi med taka. Nič več ni miade Mare, ki bi belila platno, iz katerega bi fantu, ki se vojskuje, sešila srajco. Tudi ona je zgrabila puško in z ramo ob rami sta ona in njen ljubi branila domovino. Nič zato, če bo fant srajco dobil malo kasneje, zato pa jo bo dobil v svobodi.
Koncept splošnega Ijudskega odpora, ki se je izoblikoval v NOB, vključuje ne samo ženske in dekleta, tudi starce in otroke, vključuje vse, ki so se tako ali drugače sposobni upreti sovražniku. Vsak namreč po svojih močeh lahko prispeva k čimprejšnji osvoboditvi domovine. Tova-riš Tito je naš koncept ljudske obrambe lepo označil z besedami: »Upaj-mo, da vojne ne bo nikoli, mi pa se nanjo pripcavljamo, kot da bo jutri.«
Jasna Banjac je ena izmed tistih deklet, ki se je namesto za delo v civilni zaščiti raje odločila za delo v mladinski teritorialni enoti. Uniformo ima doma, z orožjem tudi že zna delati. Pa ne samo z orožjem, tudi na taktiko se dobro spozna. Začela je že kot srednje-šolka poljanske gimnazije. Sprva nekaj predavanj in potem tak-tična vaja. Iskali so skupino di-verzantov na Igu. Bilo je precej naporno, toda prepričan sem, da je diverzantom trda predla.
»Kar dosti deklet nas je bilo in sprva je prihajalo tudi do komič-nih situacij. Ob vsej pripravljeno-sti za delo je bilo nekatere na stre-ljanju kar težko prepričati, da puška ni nič strašnega. No, vendar smo se kar dobro izkazale in rismo prav nič zaostajale za fanti. Ko smo bile na Igu, smo tudi stra-žile.«
Krjavelj je imel sabljo, pa se ni bal, dekleta s puškami so bila pa presneto korajžna. Ni ga bilo, ki bi takrat skrivaj prišel v tabor. »No, saj malce so nam pa tudi fantje pomagali. Bili so veliki kavalirji.«
Potem je bilo dvodnevno preda-vanje v Hrušici, kjer so se terito-rialci ob spoznavanju vsega no-vega spoprijateljili in sklenili, da se bodo dobivali tudi drugje, ne samo na predavanjih in vajah. Zmenili so se, da se dobijo vsak prvi petek v mesecu. To njihovo navado lahko prekine samo — vaja v petek, to pa spet ni slabo, saj se potem tako ali tako srečajo.
»Spomnim seprvih dni, ko sem oblačila uniformo. Malce nena-vadno sem se počutila, pa tudi nekaterim »pobalinčkom« ni bila
Jasna Banjac
pogodu. Marsikatero pikro sem morala požreti, danes pa ga ni, ki bi kaj pripomnil. Celo vedno več mladih se odloča za vstop v terito-rialne enote in z nekaterimi, ki so imeli pripombe, se danes prav dobro razumemo, ker so tudi pri nas.«
Poleg spoznavanja orožja, tak-tike, topografije in drugih po-membnih stvari se mladi terito-rialci izobražujejo tudi družbeno-politično. Danes namreč ni težko zgrabiti puške, težje je vedeti, kam jo obrniti. Nikakor si namreč ne smemo dovoliti, da bi postali lahek plen sovražnikove propa-gande in njegove podtalne dejav-nosti, ki bo v morebitnem spopadu s komerkoli najbrž izrednega pomena.         Protijugoslovanske
propagande je že sedaj dosti, kaj bi šele bilo. Zato je družbenopoli-tično izobraževanje izrednega pomena. Pa tudi obujanje tradicij NOB je važen dejavnik pri pri-pravi mladih za obrambo svobo-de.
»Mladi smo danes v povsem drugačni situaciji, kot so bili naši očetje. Njihova država je tedaj propadla, vojska je bila poražena, sovražnik je s parolo »deli in vla-daj« sprl narode in pojavilo se je toliko oboroženih formacij, da se je bilo težko znajti. Mi pa uiivamo _plodove svobode, pomagamo v socialistični izgradnji domovine, od najranejših let se učimo sa-moupravljanja in tudi točno vemo, kdo je naš sovražnik. Če bi bilo treba zgrabiti za orožje, bi ga brez izjeme prav gotovo vsi.«   IG
MLADI VI. GIMNAZIJE
V sredo 22. decembra 1976 je dramska skupina naše šole uprizorila monodramo I '.elejska gora, delo Mihaila Laliča. Dramo je priredila in režirala prof. He-lena Potokar. Naporno delo od osnovnih zamisli do izvedbe je trajalo tri mesece. Vaje je imela skupina vsak dan, posebno na-pome so bile za glavnega igralca Aleša Strajnarja. Monodrama prikazuje notranje stiske, grozo, blodnjo   partizana,   ki   tava   po
gozdu. Folklorno-mitske privede se mešajo z nevarnostjo, bojem za obstoj in razkrojem osebnosti. Delo je bilo v vseh pogledih izpi-ljeno, saj so zvo^ni in svetlobni efekti naredili močan vtis na gle-dalca. Po predstavi nam je prof. Potokarjeva povedala, da je s skupino zadovoljna. Kljub temu, da je večina »starih« članov sek-cije lani zapustila šolo, je pomla-jena skupina prav tako priza-devna in uspešna. Glavnega igralca sta z Alešem oblikovala skupaj s tovariiico Potokarjevo, vendar je imel Aleš prosteroke, da oblikuje lik, kakor ga je doživljal on sam.
Skupina bo z delom nastopila tudi pred drugim občinstvom, mi pa ji želimo veliko uspeha pri uprizarjanju novih del.
Ob prvem polletju smo izpolnili skoraj vse načrte in naloge. Ven-dar smo opazili, da smo kulturi in idejno-političnemu izobraževanju posvetili premalo pozornosti in to bomo v drugem polletju popravili.
Seznanili se bomo z novim zakonom o združenem delu, zako-nom DS in LO ter problemom štipendiranja mladine. Za dan mladosti pripravljamo veliko kulturno in športno prireditev. 8. februarja bomo imeli razredne proslave, nekaj mladincev pa se bo udeležilo kulturnega marato-na, ki ga prireja gimnazija Celje. BLANKA VILFAN