NAS CASOPIS Naslednja, 411., številka bo izšla v četrtek, 19. decembra 2013. Prispevke sprejemamo do petka, 6. decembra. Uredništvo: 01/750 66 38 Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Leto XL, 410. številka Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer 25. november 2013 Prenovili cesto na Ulovko Arheologi našli grobišče Obiskali smo pekarno Vračajo se na Drčo Voda zalila blok Veterani ne skrivajo Neutrudni gasilci Šola vabi m Vandalizem na objektih Razstava o lanu Debelušni jurček Bučijada v vrtcu Certifikat za občino Gradili bi plinovod in daljnovod Novi zvonovi v Podsmreki Med misijonarji © © © Nova podoba pločnikov Anketa o zdravstvu Iz naše zgodovine Z Rego na planinskih poteh stran od 2 do 17 stran od 18 do 21 stran od 22 do 25 stran od 26 do 33 stran od 34 do 37 Tokratna številka prinaša kar štiri prispevke iz naše zgodovine. Na vrhniških straneh lahko preberete, da so na Vrhniki odkrili grobišče, na ložansko-dragomerskih, kako je v omenjeni občini nekoč potekalo življenje, na horjulskih o lanu, ki je nekoč spremljal ljudi o zibelka do groba, na kulturnih pa o zgodovinski razstavi Stare Vrhnike. Pričujoča fotografija je iz zbirke fotografij, ki jih objavljamo na ložansko-dragomerskih straneh in predstavlja šiviljski tečaj. Na Martinovo nedeljo sta praznovali dobrovska podružnična cerkev sv. Martina v Podsmreki in širša lokalna skupnost. V zvonik so pospremili in blagoslovili tri lepe bronaste zvonove, ki se bodo odslej oglašali vsako polno uro, ob praznikih pa bodo zazvonili še pogosteje. Več o dogodku na dobrovsko-polhograjskih straneh. V prostorih HUD Karel Barjanski je OZVVS Vrhnika - Borovnica na predvečer dneva zmage, 22. obletnice odhoda zadnjega vojaka JLA z Vrhnike in iz Slovenje ter ob 20-letnici nastanka veteranske zveze, odprla dokumentarno zgodovinsko razstavo z naslovom Veterani ne skrivamo. Več o tem na borovniških straneh. Mjuzikl 29. 12. ob 18. uri v športni dvorani AM Slomška na Vrhniki. Naš časopis tudi na facebooku. Elk.. M Ü € Velja do 31. 12. 2013 & 051/4455 66 Gabrče 24 a, SI-1360 Vrhnika japelj.ursa@gmail.com Vrt med koreni iz minus ena Te dni sem se udeležil sajenja sadnega drevja v okviru šole. Med drugim so mi pokazali tudi šolski vrt, ki ga obdelujejo učenci, in reči moram, da jim prav dobro uspeva. Privoščim jim, kajti vložili so veliko truda. Privoščim pa jim tudi znanje, ki si ga bodo s tem pridobili, kajti to bo nekaj, s čimer se bodo srečevali še vse življenje. Šolski izobraževalni sistem je namreč v desetletjih zašel v smer, kjer je poglavitno: integralna matematika, molekularna genetika in tehtanje molov v kemiji. Nisem nasprotnik šole, ker vem, da je potrebna splošna izobraženost in tudi sam sem razmeroma rad hodil v šolo, a mitohondrijsko dihanje celic, kvadratni koren iz minus ena ter količina krompirja, ki ga nakopljejo v Ukrajini, mi pa res nikoli v življenju ni prišlo prav To je splošna razgledanost, boste dejali. Seveda, lahko je tudi splošna razgledanost. A življenje je vsej prej kot to - v večini primerov Le odstotek jih bo akademikov, preostala večina pa bo drsela na valovih »običajnega« življenja, ki se bo srečevala s kuho, davki, otroki, upravnimi postopki, pogajanji, tehniko in podobnim ... Tega pa se v večini primerov ne učimo v šoli. Se vsak je, ko je dobil izpisek plače, gledal kot teliček v tisti list z desetinami številkami, da ne govorim o obvestilu dohodnine ali izpisku banke. Zakaj tega ne učijo v šoli? Nenazadnje celoten sistem temelji na gospodarstvu in posledično na financah. Zakaj se učenci temeljiteje ne učijo, kako prepričevati, vzpodbujati k idejam in jih ustvarjati ... Nenazadnje bi jih v šoli lahko celo naučili, kako zamenjati gumo pri avtu. Slišati je smešno, a vam povem, da se bo s tem srečal vsak v življenju in marsikdo tega ne bo znal. Pred dnevi sem v časniku Finance prav z veseljem prebral, da bodo na eni od šol vpeljali podjetništvo. To bo šola za življenje! To bo vrt med kvadratnimi koreni iz minus ena - podobno kot na začetku omenjeni šolski vrt. Razen če država želi, da ne razumemo najbolj njenih odločitev in da njeni mlini lahko še naprej neusmiljeno meljejo. Ah, zopet politika ... Naj bo vaš pehar želja napolnjen z dobrotami sv. Miklavža in prijeten začetek prihajajočega meseca. Se beremo 19. decembra. Gašper Tominc, urednik Veseli december na Vrhniki 2013 2 NAŠ ČASOPIS Občina Sj Vrhnika 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Foto: LPP P+R v Sinji Gorici ter cenejše vozovnice? S Tržaške 1 prihaja dobra vest. Občini je namreč prejšnji teden (5.11.) uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za izgradnjo P+R (park &ride - parkiraj in se pelji) parkirišča v Sinji Gorici. Vest je še toliko boljša, ker občina s tem pripravlja tudi teren za znižanje cene vozovnice javnega prevoza. Tisti, ki bodo na P+R parkirišču kupili povratno vozovnico do Ljubljane, bodo zanjo odšteli 2,4 evra manj kot sedaj, obenem pa bodo imeli v prestolnici tudi omejeno pravico brezplačne vožnje z mestnim avtobusom. Kot je pojasnil Janko Skodlar, podžupan, ki na občini vodi omenjeni projekt, načrtujejo 149 parkirnih mest, postavitev urbanomata, kolesarnice, vide nadzora ... z namenom, da občanom približajo javni prevoz in da v središču Vrhnike sprostijo parkirna mesta, ki jih sedaj zasedajo »vozači«. Če so sprva še načrtovali zgolj makadamsko parkirišče, je projekt sedaj dozorel do take mere, da bo območje asfaltirano ter popolnoma namensko opremljeno. Za realizacijo investicije računajo na evropska sredstva v višini slabega pol milijona, dvesto tisoč pa naj bi primaknila še občina. »Toda,« kot pravi Skodlar, »to so prve ocene, konkretnejše številke bodo znane kasneje.« Projekt bi moral biti končan do začetka septembra 2015. (gt) Občina je izbrala še tretjega izvajalca na kulturnem centru Podpis pogodbe z izbranim dobaviteljem notranje opreme in občino. Na fotografiji:_in župan Stojan Jakin. Vrhnika - Sredi oktobra se je končalo javno naročilo za opremo za kulturni center s knjižnico, kjer je bil kot najugodnejši ponudnik izbran AS - Primus, d. o. o. iz Starega trga pri Ložu. »Dosežena vrednost dobave blaga in opreme v višini 181 tisoč evrov je nižja od projektantske ocene predvidenih stroškov in je v okviru zagotovljenih proračunskih sredstev,« je za Naš časopis povedal Janko Skodlar, podžupan, ki bdi nad celotnim projektom. AS Primus je obenem tudi podizvajalec gradbenega podjetja ZIR iz Ljubljane, ki od konca septembra že opravlja notranjo gradbeno prenovo objekta. Zato naj bi bilo po njegovem delo bolj usklajeno in optimalneje izvedeno. Poleg omenjenih dveh izvajalcev se na objektu mudi še tretji, to je TIPO, d. o. o., ki opravlja energetsko obnovo. Kot je pojasnil Skodlar, naj bi do konca aprila končali z energetsko sanacijo in dela na knjižnici, nakar bi v primeru morebitnih popravkov ob tehničnem pregledu lahko projekt spravili do- Gradbena dela v pritličju podpisano pogodbo bo projekt Kulturni center s knjižnico delno financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »razvoj regij«, prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi. Kot smo že pisali v preteklosti, sta občini uspeli kandidaturi za evropska sredstva: prva je iz naslova energetske obnove objekta, in sicer v višini 864 tisoč evrov, druga pa za projekt kot celoto, in sicer v višini 457 tisoč evrov. Delež slednjega si delita Evropski sklad za regionalni razvoj (85%) in Republika Slovenje (15 %). Omenjena sredstva so združena sredstva občin Horjul, Log - Dragomer in Borovnica, ki niso prijavile svojega projekta in so svoje deleže odstopile v korist Vrhniki. končno »pod streho« do jeseni. V tem trenutku na občini pripravljajo še razpis za prenovo drugega nadstropja, ki naj bi služil za šolske prostore. Po optimalnih načrtih bi se šola lahko vselila že naslednjo jesen. Posebej za šolo bodo morali zgraditi še dodatno dvigalo (poleg obstoječega), ker se ne smejo srečevati umazane in čiste poti. V okviru »šolske prenove« bodo med drugim v pritličju zgradili manjšo telovadnico, za katero računajo na sredstva Fundacije za šport, predvideno pa je tudi zunanje igrišče, ki naj bi ga uporabljali tudi okoličani. (gt, foto: GT) 21. redna seja občinskega sveta Vrhnika, 7. november - Svetniki so obravnavali dvanajst točk dnevnega reda, med drugim tudi osnutek proračuna za prihodnje leto in dali zeleno luč novemu odloku o ravnanju z odpadki v občini. Poudarek osnutka proračuna na komunalnem področju je na projektih Ciste Ljubljanice, torej na gradnji kanalizacije in čistilne naprave, na družbenem pa na obnovi nekdanje šivalnice IUV. Županje svetnike pozval, da lahko dajo predloge in pripombe na osnutek do 17. novembra, vendar morajo biti prihodkovno in odhodkovno uravnoteženi. Svetniki so med drugim obravnavali in sprejeli tudi spremembo odloka o OS Ivana Cankarja, v okviru katerega so povečali šolski okoliš, drenovški podružnici pa pravno omogočili izvajanje pouka 4. in 5. razreda - če so za to izpolnjeni vsi pogoji. Manjše spremembe je doživel tudi odlok o glasbeni šoli, in sicer v točki imenovanja predstavnikov staršev v svet zavoda. Občinski svet je dal zeleno luč prostorski dokumentaciji za povečanje Žitove pekarne na Vrhniki in pa odloku o ravnanju z odpadki v občinah Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica. Odlok med drugim tudi natančneje definira oziroma dviguje globe iz naslova ravnanja z odpadki. Tako vas lahko po novem stane 400 evrov (2000 evrov pravno osebo), če ne odstranite praznega zabojnika iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov Med zadnjimi točkami dnevnega reda je bilo še imenovanje predstavnikov občine v svet Zdravstvenega doma Vrhnika, kar so postali Franc Mišič, Mateja Saksida in Matevž Caserman. Gašper Tominc Novi metri asfalta proti Zaplani Jamnik, 16. november - Letošnje leto so bili novih metrov asfalta deležni krajani Jamnika in Miznega dola. Občina je namreč od avgusta do oktobra vršila obnovo oziroma razširitev ceste od Podčela do Kurna. I A to ni bila edini I novi meter asfalta. H^m Projekt obnove je potekal že lani, in sicer na odseku od križišča pri stolpu do smučišča Ulov-ka ter od Kuma do Ulovke. »Vsega skupaj smo asfaltirali 2800 metrov. Veseli me, da investicija ni potekala izključno iz občinskega pro__^ _ računa, marveč so del primaknili tudi krajani sami, kar po letu 1990 ni več tako samoumevno kot nekoč. Mogoče zbrani znesek res ni bil velik, imel pa je velik simbolni pomen,« je na odprtju ceste na Jamniku povedal vrhniški župan Stojan Jakin, ki je tudi prerezal slavnostni trak. Krajani Jamnika in Miznega dola so s samoprispevkom zbrali 11 400 evrov. Kot so nam pojasnili na občini, proračun za leto 2014 sicer predvideva nadaljevanje asfaltiranja ceste proti Zaplani, ». vendar je izvedba investicije odvisna od tega, koliko sredstev se bo porabilo na projektu »Čista Ljubljanica«. V primeru, da sredstev ne bo, se bo v letu 2014 pripravil projekt za rekonstrukcijo ostalega dela ceste, ki je tehnično zahtevnejši.« Po končanem slavnostnem dejanju, to je rezanju traku in blagoslovu nove pridobitve, se je druženje nadaljevalo pod šotorom, kjer je za glasbo skrbela Zaplaninka Alenka Mivšek na harmoniki. Gašper Tominc Zahvala KS Zaplana in sama Zaplana je z obnovo ceste veliko pridobila. Tako se vam zahvaljujemo, da ste nam prisluhnili in omogočili denarni prispevek. Vem, da je marsikdo z majhno plačo ali majhno pokojnino težko prispeval, pa kljub temu je. Krajani Miznega dola in Jamnika smo zbrali 11.400 EUR, in sicer donatorji so bili: Ana Adamič, Tomaž Andreiz, Alenka Antončič, Vladimir Avsec, Ana Babšek, Srdan Bajic, Jože Ban, Iztok Beslič, Klavdija Bir-sa Marn, Andrej Bleiweis, Rudolf in Barbara Čujič, Lučka Dečman, Vida Dovjak, Nikolaj Gašperšič, Mojca Mivšek Gerbec, Franjo Gibičar, Žiga Gorenc, Marjan Gregorka, Vine Grozdjek, Breda Grubič, Arif Hajdarevič, Barbara Hamer, Hesper gostinstvo, d. o. o., Nada Horvat, Urban Hribar, Robert Istenič, Sara Jagrič Monih, družina Kajzar, Nada Kaster, Tončka Klobučar, Igor Knapič, Jernej Knop, Štefca Kolar, Mirjana Kosmač, Ana Košir, Andrej Košir, Aleš Kranjc in Nataša Gorišek, Jože in Kati Leskovec, Josip Levak, Irena Mal, Marija Malavašič, Zlatko Mala-vašič, Miro Margon, Mirko Marolt, Zdenka Meglič, Saša Mehak Rojec, Jože Merlak, Milan in Nataša Merlak, Martin Metelko, Ivanka Mivšek, Miha Mivšek, Urša Mivšek, Cveto Mole, Tea in Oton Mordej, Mojmir Mrak, Branko N. Rajkovič, Dejan Nikolič, Ogljarstvo, Peter Brenčič s.p., Staša Omahen, Orel d. o. o., Primož Ozvald, Nada Pance, Vlado Perovič, Sonja Petkovšek, Ljudmila Pintar, Janez Plavec, Mitja Povoden, Predrag Pantelič, Nace Pugelj, Alenka Radkovič, Kiro Rančov, Viktor Razdrh, Andreja Ribič, Viljam Rupnik, Matjaž Samotorčan, Srečo Samotor-čan, Emil Semec in Katica Pevec Semec, Štefan in Polona Skledar, Božena Skubic, Jernej Slapernik, Franjo Slaviček, Adela Sotlar, Iztok Stanovnik, Venčeslava Marija Šmajdek, Janez Šurca, Marija in Milan Švagan, Meta in Janko Todo-ri, Tomaž Glažar, Martina Trček, Silvestra Trtnik, Vinko Tufek, Mojca Vatovec, Marjan Zgonc, Zvone Sever. Večji donatorji so bili Avtohiša Seliškar d.o.o., Avto Lev d.o.o., Gambiti d.o.o., Pleškocars d.o.o., Marolt Beton d.o.o. , Pavel inštalacije Pavel Bizjan s.p., Mivšek, Rajko Mivšek s.p., Župnišče Vrhnika in KS Zaplana. Zbiranje denarja je bilo zelo zanimivo, brez žalitev in raznih nepotrebnih izmikanj ter izmišljenih razlogov pa tudi tokrat ni šlo, a kljub temu je bil odziv odličen. Poleg zbranih sredstev krajanov Miz-nega dola in Jamnika se je v veliki meri odzvala tudi KS Zaplana. S skupkom vseh dogodkov - pobudo za zbiranje denarja, samim zbiranjem ter s prispevkom KS Zaplane smo na Občini Vrhnika dosegli, da se obnovi tudi odsek razgledni stolp - parkirišče Ulovka. V lanskem letu se je še dodatno obnovila cesta v izmeri cca 1,7 km. Vsem zaposlenim pri Mivšek Rajkotu s.p. in zaposlenim pri Komunalnem podjetju Vrhnika, ki ste s svojim marljivim delom pripomogli k obnovi ceste se lepo zahvaljujemo. Rajko Mivšek se zahvaljuje vsem lastnikom zemljišč iz Stare Vrhnike, saj smo s njihovo pomočjo cesto na Zaplano res lepo uredili. Občini Vrhniki je potrebno dati vso pohvalo, da se je res zavzela in namenila veliko denarja za obnovo ceste čez Kuren. Klavdija Gorenc, KS Zaplana 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Arheološka raziskovanja V preteklosti je bilo območje uporabljano kot njiva, ob koncu 19. stoletja pa so na tem mestu uredili vrt in postavili manjšo lopo. Kot je po- Pogled na delo na izkopavanjih (foto N. Dolinar). jasnila arheologinja Tadeja Mulh, so leta 2012 na tej lokaciji izvedli predhodne arheološke raziskave, v okviru katerih so odkrili rimska žgana grobova. Kot rečeno, je arheološka ekipa začela z izkopavanji približno 330 m2 velikega polja konec avgusta, v času našega obiska v začetku novembra, pa so ravno imeli zaključen prvi del polja - to je okoli 160 m2. »Del grobišča, ki ga raziskujemo, ima zelo na gosto vkopane grobove. Nekateri grobovi so bili očitno vkopani precej plitko pod površjem in je zato marsikje zgornji del že uničen. Na najdišču se kažejo različni načini pokopov, od preprostih grobnih jam, do grobnih jam s konstrukcijami iz kamnov in opeke. Vsi do sedaj Nižji komunalni prispevek? Nekatere sosednje občine so že znižale komunalni prispevek za gospodarske objekte, zato smo se s tem vprašanjem obrnili na župana Stojana Jakina. Kot je dejal, tečejo pogovori o znižanju, vendar še ni nič dorečenega, a hkrati pravi, da ni bilo veliko povpraševanja po gradnji tovrstnih objektov. Po njegovem bi bila za gospodarstvo še najbolje industrijska cona, ki je predvidena v novem občinskem prostorskem načrtu, a zaradi Nature 2000 v zelo okrnjeni obliki. Kot pravi, gredo razmišljanja na Tržaški 1 tudi v smeri gospodarske revitalizacije območja Lika in Tojnic. (gt) v Zupan za združevanje občin Pred časom je odjeknila namera vlade, da želi zmanjšati število občin in s tem privarčevati nekaj evrov. Vrhniški župan Stojan Jakin za razliko od županov sosednjih občin, podpira združevanje, kajti po njegovem večja občina deluje strokovneje, strošek delovanja pa je manjši. »Sprašujem se, ali res potrebujemo še sto županov in direktorjev občinskih uprav? Župan Jakin pravi, da se v velikih občinah ne bi smel izgubiti glas periferije. Res pa je, da se lahko v velikih občinah izgubi glas periferije. To pa je past, na katero moramo zelo paziti.« Veliko manj pa je navdušen nad namero vlade, ki bi občinam namesto dosedanjih 54 odstotkov dohodnine namenjala le še 50. »To je katastrofa!« je jedrnat. Po njegovem se naloge občin nenehno večajo, denarja pa je vedno manj. (gt) NOVO NORO AKCIJO.. v decembru vam nudi Optika Adut , v Mercator centru Vrhnika(Loka), 1.NADSTROPJE!! Robova cesta 6, 1360 Vrhnika, odprto od pon-pet 8-19h, sob 8-12h Izberite svoj paket... ^^^^ Ob nakupu korekcijskih očal (okvir+steklo+montaža ) vam podarimo 20%popusta! Ob nakupu progresivnih očal privarčujte od 40-100€ !! V naši optiki nudimo raznovrstno ponudbo in učinkovito strokovno svetovanje. V ponudbo smo zajeli vodilne svetovne proizvajalce , cenovno ugodnejše znamke, leče, tekočine in ostale optične pripomočke. Vse na enem mestu..sledimo TRENDU..vabljeni.. Grobišče pod Sveto Trojico Od konca avgusta na gradbeni parceli na Čuži - na pobočju med Staro cesto in Sveto Trojico - arheološka ekipa Centra za preventivno arheologijo ZVKDS vrši arheološka izkopavanja. Ta so pokazala, da je bilo na tem območju nekoč rimsko pokopališče, raziskovalce pa so presenetili množični grobni pridatki. odkriti grobovi so bili žgani, v nekaterih primerih je bila žganina položena v keramično ali stekleno žaro. Vsi grobovi vsebujejo tudi pridatke. Gre za predmete, ki so jih polagali v grob pokojniku in s pomočjo katerih lahko sklepamo o njegovi ekonomski, etnični in verski pripadnosti. Med njimi se najpogosteje pojavljajo keramične posodice, krožniki in lončki ter steklene posodice (steklenice, čaše), v katerih se je nahajala popotnica s hrano in pijačo za pokojnika. Zelo pogoste so različne oljenke, ki naj bi razsvetljevale večno temo, kar nekaj pa je tudi novcev za, po rimskem verovanju, plačilo prevoza preko podzemne reke Stiks. V nekaterih grobovih so bili odkriti še različni pokojnikovi osebni predmeti, kot npr. prstan, pinceta, steklene jagode, steklene kozmetične posodice (lakrimariji in balza-mariji), fibula, bodalo, itd,« je za Naš časopis pojasnila Mulhova in dodala, da so do sedaj odkrili 46 grobov, ki okvirno sodijo v čas od 1. do 4. stoletja. Med raziskavami jih je presenetilo, da so grobovi vkopani zelo na gosto oziroma da se na majhnem prostoru nahaja tako veliko grobov. Presenečeni so bili tudi nad dejstvom, da so bili grobovi tako bogati z uvoženim posodjem in osebnimi predmeti. Zakaj je pokopališče tam kjer je? Poglejmo širši okvir. Rimljani so nekdanje vrhniško območje nadzorovali verjetno že od prve polovice 1. stoletja pred našim štetjem. Vodilno vlogo v Navportu so imele trgovske družine iz Akvileje. Po sedaj znanih podatkih so najprej zgradili prekladno postajo na desnem bregu Ljubljanice, na območju današnjih Dolgih njiv. Sprva je verjetno imela vlogo oskrbovanja bojišča z zalogami iz zaledja (Rimljani so osvajali Alpe, Balkan in srednje Podonav-je), po približno sto letih (v 1. stoletju našega štetja), pa so postojanko opustili in jo prenesli na prikladnejšo območje Brega ob rimski cesti zahodno od Ljubljanice. Tam je zrasel tudi naselbinski del Navporta. Kmalu za tem so poselili še Gradišče, od koder je znana (odkrita) vodila prometna vpadnica. Zato so že konec tretjega stoletja postavili petkotno trdnjavo na Gradišču in opazovalni stolp, nedolgo za tem pa po okoliških hribovjih zgradili še 10 km obrambni zid. Navport je bil zapuščen najpozneje v prvi polovici 5. stoletja, tako kot večina nižinskih naseli na jugovzhodnoalpskem območju. »Odkriti grobovi so del grobišča Navporta, od katerih je bilo do sedaj odkritih le nekaj posameznih grobov. Po rimskih zakonih so morali biti mrtvi ločeni od živih, zato so bila rimska grobišča vedno postavljena zunaj naselbin. J* Pridatki v rimskem grobu št. 33 (foto N. Doli-nar). obrtniška delavnica. Toda čeprav je bil promet po Ljubljanici pomemben vso rimsko obdobje, se je vloga Navporta med 1. in 3. stoletjem zmanjšala, nato pa se znova zveča. Rim je namreč začel trepetati pred zunanjimi vpadi, preko Nauporta pa je proti Večnemu mestu Keramična oljenka iz rimskega groba 22 (foto N. Dolinar). Razprostirala so se ob rimskih cestah, ki so vodile do naselbine. Glede na to, da je trasa rimske ceste potekala po trasi današnje Stare ceste, odkritje grobov ni bilo veliko presenečenje,« še meni Mulhova. Gašper Tominc Skarabej s človeškim obrazom ^^ 12 stoL Prva tovrstna najdba na Slovenskem Našli so ga leta 2006 na VRHNIKI... Obesek - amulet v obliki skarabeja s človeškim obrazom je bil najden poleti leta 2006 v rimskih plasteh na Kočevarjevem vrtu. V času 1. st. je bilo jedro Navporta (lat. Nauportus, današnja Vrhnika) na območju Brega. Kakšen je simbolni pomen skarabeja? Skarabej - hrošč govnač, ki v egipčanski mitologiji kotali sonce preko neba, je bil najpomembnejša oblika amuleta v starem Egiptu. Skarabej je bil egipčanski simbol sonca, zaznamoval je vitalnost in varoval pred uroki. Obeske v obliki skarabeja so nosili na vrvici ali kovinski žički okrog prsta ali vratu. Verjeli so, da jim prinaša srečo. Najdba skarabeja na Vrhniki je prva tovrstna najdba na slovenskem ozemlju ... Potrjuje trgovski značaj naselbine Navport (Vrhnika), katere najpomembnejša dejavnost je bila trgovina na dolge razdalje. Skarabeja so najverjetneje v Navport prinesli kot spominek s popotovanj ali pa ga je izgubil kak trgovec oz. popotnik, ki ga je sam nosil kot amulet za srečo. Starodavni simbol sonca prinaša srečo ... Replika skarabeja je na prodaj v TIC-u na Vrhniki. Narejen je natančen posnetek originala, s pridobljenim certifikatom Mestnega muzeja, ki original hrani. Repliko lahko nosite kot prstan, uhane ali obesek. TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika T 01 755 10 54 M 051 661 063 E tic@zavod-cankar.si Pon-pet: 8h - 18h. Sobota: 8h - 14h. NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 4 Vabilo V KS Podlipa - Smrečje smo v novembru ponovno začeli z restavratorskimi delavnicami, ki potekajo pod mentorstvom strokovnega osebja iz Zavoda Area GEA. Na delavnicah se boste naučili, kako sami restavrirate, zaščitite in ohranite stare predmete, ki jih imate doma. Tedenske delavnice potekajo v prostorih stare šole v Podlipi vsak četrtek ob 18. uri. Lepo vabljeni! Krajevna skupnost Podlipa - Smrečje Dodatne informacije: 041/ 677-664. Slovenski zajtrk tudi za vrhniške vrtičkarje Vrhnika, 15. november - Slovenski akciji Tradicionalni slovenski zajtrk so se pridružili tudi v vrhniških javnih vrtcih; deležni so bili mleka, masla, medu in jabolk domačih pridelovalcev, pa tudi tematika tega dne je marsikje potekala v senci tega. Enoto Komarček na Poštni ulici je obiskal čebelar Slavko Keršmanc, ki je predstavil življenje čebel, malčkom pa se je pridružil tudi vrhniški župan Stojan Jakin. (gt, foto: gt) Gostilna Bajc Večer smeha s stand up komikom 5. 12. ob 19. uri. Brezplačne delavnice za otroke v gostilni Bistra: nedelja, 1. 12. - od 12.00 do 15.00 nedelja, 8. 12. - od 12.00 do 15.00 nedelja, 15. 12. - od 12.00 do 15.00 Učence in občane vabimo na predavanje Zimska oskrba sadnega drevja, ki bo na OŠ IC (Lošca 1). Termin: petek, 6. 12. 2013, ob 13. uri v učilnico BIO (B 112) s poudarkom na zimskem sajenju sadnega drevja in zimskih delih v sadnem vrtu. Predaval bo priznani strokovnjak g. Slavko Turšič. Sonja Rihar Dragi Vrhničani! Lani ste se izkazali s svojo velikodušnostjo, ko ste nam pomagali obnoviti mlako in v njej obuditi življenje. Letos pa se na vas obračamo, ker želimo priskočiti na pomoč učencem iz socialno šibkejših družin in jim omogočiti udeležbo na nad-standardnih dejavnostih (dnevi dejavnosti, šola v naravi, tabor za nadarjene ...). Le na tak način bodo namreč učenci lahko razširili svoje znanje, bogatili izkušnje in se okrepili za raznovrsten svet, v katerega šele dobro vstopajo. Kratki dobrodelni prireditvi bo sledil praznični sejem, na katerem bomo prodajali božično-novoletne izdelke, različne dobrote in pridelke naše šole ter sejali dobro voljo. Zasejte dobro voljo tudi vi, drage krajanke in krajani Vrhnike, z radodarnimi prispevki za naše učence, da si bodo v prihodnosti lahko sami pisali svoje pravljice. Svoj prispevek lahko nakažete na naslednji tekoči račun: 01340-6030-723-780 (SKLIC: 00 2998100). Za finančno in kakršno koli drugo podporo se vam učenci in zaposleni na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika že vnaprej iskreno zahvaljujemo. OŠ IVANA CANKARJA VRHNIKA VAS V SREDO, 4. 12. 2013, PRISRČNO VABI NA NOVOLETNI BAZAR. Zbirali bomo sredstva za šolski sklad. Kako ? S ponudbo novoletnih voščilnic, darilnih škatel in vrečk, novoletnih okraskov, nakita, glinenih izdelkov, svečnikov, mila, dišeče soli in še marsičesa - vse delo pridnih in spretnih rok naših učencev. Izbiro vam bodo olajšali mladi pevci, plesalci in igralci, ki so posebej za to priložnost pripravili božično-novoletno obarvan program. Ogrel vas bo božični čaj, zadišalo bo po prazničnih dobrotah, ki jih boste lahko tudi poskusili. Prireditev z bogatim kulturnim programom bo potekala od od 17. do 19. ure v šoli na Lošci 1. Prostovoljni prispevki so namenjeni Šolskemu skladu OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ki omogoča udeležbo na dnevih dejavnosti prav vsem učencem naše šole. Vljudno vabljeni! Ravnateljica: mag. Polonca Šurca Gerdina TD Blagajana Izdali smo koledar 2014 Leto je naokoli, začenja se veseli december in načrtovanje z mislijo "saj po novem letu boljše bo". Malce vam pri tem lahko priskočimo na pomoč. Veselili se bomo z vami, načrtovali pa smo že, saj smo pripravili KOLEDAR za leto 2014 in vanj zabeležili dogodke, ki bodo popestrili naš vsakdan. Čudovite fotografije osmih avtorjev ste si že lahko ogledali na razstavi Pogled na domači kraj skozi fotografski objektiv v avli Cankarjevega doma, ki bo odprta vse do 9. decembra. Člani Turističnega društva Blagajana Vrhnika boste koledar prejeli ob plačilu članarine za leto 2014, na voljo bo tudi nečlanom, kupiti pa ga bo mogoče na sedežu društva in na TIC-u. Koledar je lepo darilo, gotovo bi se ga razveselili tudi naši zdomci. Pripravili smo ga Turistično društvo Blagajana v sodelovanju z Občino Vrhnika, Zavodom Ivana Cankarja, Fotoklubom Okular in Fotoklubom Diana. Novo na Vrhniki. Čistilne naprave, zbiralniki deževnice, cisterne in rezervoarji za vodo. Na Vrhniki smo odprli prodajno mesto ROTO LAND. Najdete nas v centru Vrhnike na Cankarjevem trgu lb. ■ Pri nas lahko kupite vse iz ponudbe podjetja I l_I Informacije po telefonu 040 235-234. Ali ste vedeli Ponarejeni cesarski kovanci Starejši domačini Smrečja še pripovedujejo zgodbo o nenavadnem posebnežu, ki je sredi 19. stoletja prišel v Smrečje in ponarejal kovance tedanjega av-stro-ogrskega cesarstva. Bival je v hiši, ki je stala na mestu, kjer zdaj stoji Bevcova domačija. Pravijo, da je bil po poklicu kovač, sicer pa velik samotar. Imel je zelo svetle, skoraj bele lase. Ko je po opravkih odhajal v Podlipo, si jih je z ruto prekrival, obenem pa tudi del obraza. Tako je ostajal skrivnosten in nepoznan. Zaradi njegove beline las naj bi se po njem imenovala tudi sedanja kmetija Pri Bevc. Kovačnico si je postavil vzhodno od Bevca na jasi pod pečinami, ki jih tod okoli poimenujejo U Strugah. To je strm krušljiv skalnat teren, po katerem dostop ni mogoč. Tod se spretno sprehajajo le gamsi, ki že dolgo domujejo na tem območju. Pod pečinami se med velikimi skalami, ki so preraščene z mahom in prekrite s trhlimi propadajočimi drevesi, pretaka potok, ki ob neurjih bobni proti Pod-lipski ravnini. Soteska je za te kraje nenavadna, skrivnostna in mračna. Za omenjenega iznajdljivega posebneža je bil to pravi kraj, da se je lahko nemoteno lotil prepovedanega posla. Čez dan je koval, ob večerih pa s kovanci zahajal proti vrhnjemu delu Smrečja, kjer je bila Pri Luštreku tako imenovana »plaščurnica«. Tam se je točilo na črno, dalo kupiti razne žgane napitke, radodarna dekleta pa so za denar nudila tudi nežne ljubezenske užitke. Njegova pot se je končala, ko je nekega dne v rovtarski trgovini plačeval račun. Trgovec, ki je posumil, da kovanci niso pravi, je poslal prijavo orožnikom. Ti so ugotovili, da je denar ponarejen in so možakarja zaprli, kovačnico pa porušili. Pravijo, da je v zaporu tudi umrl. Ker je od takrat minilo že mnogo let, ostaja le še zgodba, še to malokdo pozna, sledov o kovačnici in kovancih pa ni več. Bevcova Pepa se še spominja, da je bilo mogoče na jasi, kjer je stala kovnica, nabrati lepo črno zemljo za na grobove ob vseh svetih. Sedaj so tudi to jaso prerasla drevesa. Pod njo v soteski ob neurjih še vedno bobni potok, iz mogočnih skalnih pečin pa se ob preskoku gamsa tu in tam sproži kak kamen. Po pripovedovanju Smrekarjeve Marjance in Bevcove Pepe zapisala: Sonja Malovrh. Pod Strugami V Strugah, kot pravijo strmim pečinam, so tudi gamsi, kar je zgovoren dokaz o odročnosti in naravi terena. Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika vabi na DOBRODELNO DRUŽENJE Sejemo dobro voljo skupaj v torek, 10. 12. 2013, ob 17. uri v telovadnico Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika. Učenci OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika z gosti bodo pripravili kratko prireditev, ki ji bo sledil praznični sejem. Prireditev in sejem sta namenjena zbiranju denarja za učence iz socialno šibkejših družin. Veselimo se skupnega druženja z vami. 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Dan spomina na mrtve Vrhničani se vračajo na Drčo Ob dnevu mrtvih se tradicionalno spominjamo in poklonimo vsem našim umrlim. Tega dne so oživeli vsi grobovi z obiski svojcev, prižganimi svečami, venci, ikebanami in raznovrstnimi šopki svežih rož. Na Vrhniki je v dopoldanskem času tradicionalna spominska slovesnost na Drči nad Vrhniko. Vrhničani se tod zberejo, da počastijo spomin na padle borce za svobodo, ki so svoja življenja žrtvovali za našo samostojno in svobodno Slovenjo. Tako se je na Drči zbralo zopet veliko Vrhničanov, ki so se prišli poklonit spominu na mrtve partizane. Za prelep kulturni program so poskrbeli učenci OŠ Antona Martina Slomška z recitalom, pevci in pevke zbora Mavrica in vrhniška Godba na pihala. Pokopanim v grobnici se je poklonila delegacija s polaganjem venca ter deset praporov. Številne zbrane je nagovoril predsednik ZB NOB Vrhnika Janez Kikelj, ki je med drugim poudaril: »Druga svetovna vojna je bil do takrat največji vojaški spopad na zemeljski obli. A tu ni šlo za klasično konvencio-nalno vojskovanje. Močne države, podprte z idealiziranim nacionalizmom in rasizmom so želele z vojaško silo podjarmiti ali uničiti številne narode, za katere so trdili da so manjvredni. Med te manjvredne smo po nemško-arijskih kah, kasneje titovkah: rdeča zvezda. Peterokraka zvezda ima več pomenov, že vsaj od antike pa simbolizira pet tradicionalnih čutov. Rdeča barva je barva ljubezni, močnih čustev, drznosti, energije, je barva samozavestnih ljudi. Vse našteto se je zlilo v partizansko rdečo zvezdo proti-nacizma. Z zvezdo v srcu so naši predniki umirali za domovino in svoj rod, z rdečo zvezdo na slovenskih zastavah so osvobodili domovino. Da, partizani so osvobodili domovino! Naš veliki prednik je v svojem Katekizmu zapisal: »Stati inu obstati.« To reklo so uresničevali maistrovi borci, ti-grovci in partizani, kasneje pa tudi slovenski teritorialci in miličniki. Preštevilne žrtve so padle v borbi za mir, za svobodo, za Delegacija polaga venca na grobnico padlih partizanov. in italijansko-rimskih merilih sodili tudi vsi Slovani. Slovenski narod je bil obsojen na hiter izbris z obličja zemlje, v najboljšem primeru so nam namenili kakšen košček prostora za Volgo ali Uralom. Po vojni bi tam služili kot suženjska delovna sila in umirali na obroke. Iz podalpske-ga raja ob jadranskem morju so nas želeli pregnati v daljne ruske stepe in semkaj naseliti svoje kolonizatorje. Veliko zavednih Slovenk in Slovencev je bilo pobitih kot talcev, na kar nas opominja obeležje v Gramozni jami. Domoljube so z grozljivimi metodami mučili na Svetem Urhu, v Begunjah, jih streljali v Kozlarjevi gošči, Dragi pri Begunjah, celjskem starem piskru,... Na procesih so jih obsojali na smrt samo zato, ker so bili neuklonljivi Martini Čedermaci. Ko so zasliševali in poniževali ujetega slovenskega pesnika Ivana Roba, jim je le ta v zborni italijanščini zabrusil besede mučiteljevih narodnih junakov, bratov Bandiere: »Kdor za domovino umre, je živel dovolj!« Ivan Rob je skupaj z osmimi tovariši padel pod streli eksekucij-skega voda italijanskih alpinov v Ligojni, pokopan pa je tukaj na Drči. Letos je minilo 70 let od njegove smrti. V takih okoliščinah je bil upor nekaj povsem naravnega in spontanega. Narod obsojen na smrt se je dvignil v boj za obstanek. Osvobodilna fronta je organizirala Narodnoosvobodilno vojsko, ljudje so njihove vojake poimenovali partizani. Simbol partizanov je bil jasno izkazan na kapah triglav- Vrhničani se vračajo na Drčo. Govornik, recitatorji in pevci samostojno Slovenjo. Zavedajmo se, da brez njihovega žrtvovanja ne bi bilo ne miru, ne svobode, ne samostojne in neodvisne Republike Slovenje! Ohranimo jih v večnem spominu!« Ob šelestenju jesenskih listov in ob prelepih sončnih žarkih, se je ob koncu množica Vrhničanov v tišini napotila nazaj na Vrhniko. Zato ob tako velikem številu ljudi lahko mirno rečemo: 'Vrhničani se zopet vračajo na Drčo.' Vrhniška godba se je nato na vrhniškem centralnem pokopališču s tremi žalostinkami spomnila in poklonila vsem pokopanim Vrhničanom in drugim. Simon Seljak Skupnost borcev Dolomitskega odreda Nov prapor Dolomitskega odreda V občinah, kjer je bil Dolomitskemu odredu podeljen domicil (Ljubljana, Vič, Šiška, Vrhnika, Logatec in Postojna) smo s pomočjo prostovoljnih prispevkov kupili nov prapor . Dosedanji, ki ga je praporščak nosil na partizanskih slovesnostih, proslavah, komemo-racijah ter pogrebnih svečanostih, je bil namreč star, izdelan leta 1965 v šiviljstvu Ercigoj v Ljubljani in po svoji velikosti nikakor ni ustrezal normativom (130 x 90), ki so določeni v Navodilu o uporabi simbolnih znakov ZB, ki ga je izdal GO ZZB leta 2007. Nov prapor so nam izdelale prijazne šivilje podjetja ANVINA z Vrhnike Izdelali bomo tudi tridelni drog, s katerim bo prihodnje leto praporščak lahko ponesel nov prapor na vrh Triglava in se z njim kasneje vrnil na proslavo na Pokljuki. Z novim praporom Dolomitskega odreda je praporščak 1. 11. 2013 na ko-memoraciji pri grobnici Drča na Vrhniki že počastil spomin na padle borce in žrtve fašističnega nasilja. Pri nakupu prapora so svoje prispevke prispevali ZB MO Ljubljana, KO ZB Vrhovci, Brdo, Kozarje, ZB Vrhnika, nekaj še živečih partizanov v teh občinah in nekaj posameznikov, ki spoštujejo vrednote NOB-ja in za katere so se borili v času svojega obstoja tudi borci vseh treh Dolomitskih odredov. Ob tej priložnosti se jim za finančno pomoč prisrčno zahvaljujem. Za skupnost borcev Dolomitskega odreda Miran Štupica STATO, Staša Klemen, s .p. •i Ponudba in dostava na dom: narezki • kanapeji • golaž • ocvrti piščanec v ^ Kakovostno in ugodno! Pokličite na tel. št.: 031 853 963. Dragi otroci Krajevne skupnosti Verd V petek, 20. 12. 2013, ob 17. uri vas prijazno vabimo v gasilski dom v Verdu. Obiskal nas bo prijazni dobri Dedek Mraz. Letos je povabil v goste igralce Kulturnega društva Novi oder. Predstava Moj dežnik je lahko balon vas bo gotovo navdušila. Dragi najmlajši, če ste bili zares pridni, se bo za vas našlo tudi kakšno skromno darilce. Prijazno vabljeni! KS Verd in PGD Verd Vrhniški taborniki Jesenovanje GG-ji smo se letos zopet v začetku novembra odpravili na vsakoletno jesenovanje. Otroci so izrezovali buče, kuhali bučno juho, gledali grozljivke ter se zraven izredno zabavali. Seveda ni manjkalo tradicionalno izgubljanje po gozdu, obiskali pa so nas tudi lovci, s katerimi smo si ogledali lovsko prežo. Obenem se zahvaljujemo pekarni Adamič, Čebelarstvu Debevec, Mesarstvu Blatnik, Perutninarstvu Iste-nič, tabornikom iz rodu Srnjak Logatec in Lovski družini Cajnarje za vso pomoč pri izvedbi programa. Petra Jelovšek - Teta Gugl >V ZIC TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika T 01 755 10 54 M 051 661 063 E Pon-pet: 8h - 18h. Sobota: 8h - 14h. NAPOLNITE URBANO v TIC-u na Vrhniki. Uporabite jo lahko za vožnjo v Ljubljano in za mestne avtobuse. NAŠ ČASOPIS Občina R Vrhnika 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Žitovi vrhniški pekarni »Za zajtrk bo ajdov kruh z orehi« Ko na Vrhniki še vse sladko spi, se z avtomobilom vozim po klancu, ki se v Cankarjev rojstni kraj spušča iz bližnjega Logatca. Nikjer luči, žive duše, le Žitova enota - Pekarna Vrhnika - je vsa na nogah, luči v njej polno svetijo, sestavine so pripravljene, pridne roke ogrete, dolgi lasje skrbno spravljeni pod belimi kapami, peči so prižgane. Dobre volje ne manjka. »Dajmo, začnimo. Danes moramo speči več tisoč kosov ajdovega kruha z orehi.« Tak je običajen dan v pekarni Žita na Vrhniki, ki na Idrijski cesti 21 obratuje že od leta 1976 in je ena vodilnih na področju peke kruha in peciva. Lahko se pohvali kar s tremi skupinami najbolj prodajanega kruha v državi, s katerimi pretežno oskrbuje osrednjo Slovenijo s Primorsko. Najbolj ponosni so na kruh vrst Jelen, Hribovc, ajdov kruh z orehi ter na novo rojenega - polnozrnati jelenov hlebec. Vsi imajo namreč čudovite okuse, nekateri so rustikalnega videza, na pogled nekoliko hrapavi, vendar prav vsi pričarajo nasmešek na obrazu okuševalca. Ura je štiri zjutraj, pripravljavec surovin - mešar - je v pol- roke pekov oblikujejo simpatične hlebčke, ki jih shranjujejo v okrogle pušpanove košarice. Po deljenju testa sledi vzhajanje v vzhajalnih komorah, kjer je temperatura od 28 do 32 °C in RV od 60 do 85%, odvisno od vrste testa. Ko pek po času in občutku vidi, da je testo dovolj vzhajano, ga vsadi v posebne peči. Med budnim pogledom na aparature in peč izkušen pek pritisne na gumb na komandnem pultu in kruh se po posebnem traku nem pogonu, senzorično pregleduje surovine, ki bodo v obliki okusnega kruha priromale na naše mize in nam podaljšale sladek spanec ter nas osvobodile jutranjega vstajanja z levo nogo. Sledi mešanje, surovin na spiralnih mešalnikih. Čas njihovega dela je odvisen od količine, vrste testa in končnega izdelka. Ko pogledam v kot pekarne, zraven tehtnice opazim marljivo delavko, ki ročno odmerja surovine ter jih preverja na tehtnici. Pozsnejši pogovor s tehnologinjo Sonjo Škof in vodjem pekarne Damjanom Kadivcem mi razkrije, da je poleg številnih elementov peke prav ta ključen za kakovosten kruh, saj vse nadzoruje budno oko zanesljivega peka. Po mešanju testo počiva v kotlih. Glavno vlogo prevzamejo kvasovke, ki se množijo in tako povečujejo njegovo prostornino. Tu se zgodba o uspehu še ne konča, saj testo v tej fazi še dvakrat pregnetejo, dokončen dvig pa pomeni nadaljnjo obdelavo. Sledi tehtanje in številne pridne pripelje iz vroče peči. Temu sledi ohlajevanje na transportnem polžu, kjer se kruh ohlaja približno eno uro in na koncu prispe do košar za transport kruha. To velja le za svež kruh, vendar ima pekarna Žito na Vrhniki tudi program pol pečenega kruha, ki poteka po predpisanem programu. Tako ajdov kruh z orehi kot ves preostali polpečen program dopečejo na prodajnem mestu, kar je trenutno ena izmed prvin vrhniške pekarne Žita. Pekarna izpolnjuje tudi višje standarde, eden izmed njih je tudi standard IFS, zaradi katerega izdelke lahko izvaža v vse večje slovenske trgovske gigante in celo v tujino, od katerih je trenutno najpomembnejša sosednja Avstrija. V načrtih sta že Nemčija in Hrvaška. Peki hodijo na delo vse leto, izjemoma so prosti dela le 5-krat na leto - veliki prazniki. V pekarni mi povedo tudi, da so poleg ajdovega kruha z orehi najbolj ponosni na tradicionalni Jelenov kruh. Prav ta je namreč lani praznoval že dvajseto obletnico njegovega vzhajanja in peke ter tako dokazal, da je resnično kakovosten. V letu, ki se izteka, ga bodo v Slovenji prodali skoraj dva milikona kosov. Večina delavcev se na delo v pekarno vozi z Vrhnike in njene okolice. Žito ima še vedno več pekarn, ki delujejo tudi lokalno. Pekarna Vrhnika oskrbuje s kruhom od Ljubljane do Primorske, s tem da za ljubljansko okrožje dela samo nekaj vrst kruha, ki ga trži Žito. Posebnost Pekarne Vrhnika pa je v tem, da temelji na postopkih, ki so podobni peki naših babic: veliko ročnega dela in posebne peči, kar je zagotovilo za posebno vrhunske izdelke. V časih Ivana Cankarja je bil kruh skoraj priboljšek, zdaj je na vsaki mizi samoumevno. Resnično skoraj, saj je velika svetovna kriza tudi sodobnemu svetu pokazala ostre zobe in ga pripeljala do racionalnejšega razmišljanja, ki ga je opaziti tudi na področju prehrane. V pekarni ključ do uspeha pripisujejo timskemu delu, želji po razvoju ter delovnemu zagonu. Kljub trdemu delu je tako še vedno opaziti nasmeške na obrazih zaposlenih. Vsak dan pečejo več kot petdeset vrst svežega kruha in peciva, poleg tega pa še dodatnih petnajst vrst kruha in peciva za do-peko. Pozabili niso tudi na trend zdrave prehrane in se skupno odločili za zmanjšanje soli v njihovih izdelkih. »Združili smo prijetno s koristnim,« mi zaupa tehnologinja v pogovoru in mi hkrati pove, da imajo pri njih zaposlenih 58 rednih delavcev, ki so vredni zaupanja in jim je mogoče zaupati tako veliko proizvodnjo, ki vsak dan razveseljuje brbončice in lačne želodce mnogih ljudi na tej in oni strani meje. Po odhodu iz pekarne si privoščim en hlebček ajdovega z orehi. Okus je popoln, čutiti je trud utrujenih rok pekov. Takrat se tudi zamislim nad starim slovenskim pregovorom, ki pravi: »Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.« Resnično velja, pa dober tek. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič Žito bi širil pekarno Na nedavni seji občinskega sveta so občinski svetniki med drugim potrdili tudi občinski podrobni prostorski načrt za Žitovo pekarno na Vrhniki. Dokumentacija (objavljena je na uradnih straneh občine Vrhnika) predvideva širitev proizvodnega kompleksa pekarne ter gradnjo novega objekta s storitveno, pisarniško in proizvodno dejavnostjo. Prav tako je predvidena nova dovozna pot ob nekdanji Iskri ter ureditev parkirišča vzdolž pekarne. Kdaj naj bi prišlo do realizacije projekta, če sploh, je odvisno od kupca Žita, kajti država se je odločila, da v sklopu privatizacije državnih podjeti proda večinski delež omenjene družbe. (gt) 6 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Vhßcptnxn p>ti>iediteA> 29.11. - 31.12.2013 DATUM CAS IME PRIREDITVE LOKACIJA DATUM IME PRIREDITVE LOKACIJA pet, 29.11. 15.00 -19.00 Miklavževsejem in Smučarski sejem Sodnijski trg 16.00 Predstava Carobna smrečica (za otroke od 3. leta dalje) Sodnijski trg 16.30 Okraševanje smreke na Sodnijskem trgu Sodnijski trg sob, 30.11. 9.00 -19.00 Miklavževsejem in Smučarski sejem Sodnijski trg 10.00 Predstava Paket.net (za otroke do 4. leta dalje) Sodnijski trg 10:30 Ustvarjalne delavnice za otroke, KVŠ Sodnijski trg 16.00 16.30 tor, 3.12. 9.00 -17.00 Ta veselidan kulture - dan odprtih vrat Cankarjeve spominske hiše na Klancu CSH sre, 4.12. 19.00 Kino: Pisma svetemu Nikolaju, romantična komedija Cankarjev dom Vrhnika čet, 5.12. 17.00 Pohod otrok z baklamina Sv. Trojico zbor pred Cankarjevo spominsko hišo 17.30 VMiklavževem plašču, predstava za otroke Sv. Trojica 18.00 Prihod sv. Miklavža zangleli Sv. Trojica 18.00 Kino: Halimina pot, drama Cankarjev dom Vrhnika pet, 6.12. 18.00 Dobrodelni koncertDruštva invalidov Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika sob, 7.12. 19.00 Novoletni koncert Big banda Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika ned, 8.12. 14.00 Kino: Fenomen Bruno Gröning; po sledeh "čudodelnega izcelitelja" Cankarjev dom Vrhnika, mala dvorana tor, 10.12. 18.00 Ciril Velkovrh: Od Štajerskih goric do strme tržaške obale, odprtje razstave Cankarjev dom Vrhnika sre, 11.12. 16.00 Beremo Cankarja Cankarjeva spominska hiša 18.00 O Ivanu in Ani, predstavitevknjige o Ivanu Cankarju Cankarjev dom Vrhnika, mala dvorana čet, 12.12. 19.00 Kino: Kajko bivsiživeliskupaj? resna komedija Cankarjev dom Vrhnika pet, 13.12. 19.30 Parole, parole ali ni bila peta, bila je deveta, glasbeno kriminalna komedija Cankarjev dom Vrhnika sob, 14.12. 19.00 PrazničnikoncertMePZ Ivana Cankarja Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika ned, 15.12. 17.00 Kino: Turbo, animirana družinska komična pustolovščina, 5 + Cankarjev dom Vrhnika ♦ 19.00 Kino: Veliki Gatsby, romantična drama Cankarjev dom Vrhnika sre, 18.12. 16.30 Christmas Show, božična predstava Britanske šole Cankarjev dom Vrhnika ♦ čet, 19.12. 19.00 Kino: Izhod, slovenska akcijska komedija Cankarjev dom Vrhnika sob, 21.12. 9.00 -19.00 Božično-novoletnisejem Sodnijski trg 10.00-11.00 Predstava Pika piše Božičku, prihod Božička Sodnijski trg "Minižur"za otroke: ples, srečelov, animacije s študenti KVŠ Sodnijski trg Klovnesa razgraja, predstava za otroke NovoletnikoncertPihalnega orkestra Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika ned, 22.12. 14.00 Kino: Fenomen Bruno Gröning; po sledeh Cankarjev dom "čudodelnega izcelitelja" Vrhnika, mala dvorana tor, 24.12. 17.00 Kino: Impijevotok, družinskianimirani, 5 + Cankarjev dom Vrhnika čet, 26.12. zbor7.00- 7.30 Pohod Po potiCankarjeve matere od zbor Jelovškova 3, Vrzdenca do Vrhnike Vrhnika ^ 14.00 Proslava ob dnevu samostojnosti Sodnijski trg in enotnosti 19.00 Kino: Thor2, akcijskidomišljijskispektakel Cankarjev dom Vrhnika Pohod Po potiCankarjeve matere od Vrzdenca do Vrhnike Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti pet, 27.12. ob 10.30in 17.00 Kino: Loti, skrivnost mesečevega kamna, družinskianimirani, 5 + Cankarjev dom Vrhnika \ S/S Vs > sob, 28.12. ob 10.30in 17.00 Kino, Smrkci2, družinska komična pustolovščina, 5 + Cankarjev dom Vrhnika >v — 18.40 ObiskDedka Mraza Cankarjev dom Vrhnika ned, 29.12. ob 10.30in 17.00 Kino, Smrkci2, družinska komična pustolovščina, 5 + Cankarjev dom Vrhnika 18.00 Bila sva mlada oba, muzikal OŠ A. M. Slomška pon, 30.12. ob 10.30in 17.00 Kino: Delfin, zgodba o sanjaču, 5 + Cankarjev dom Vrhnika Informacije, prodaja bakel in vstopnic: TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, T: 01 75510 54,051661063, E: tic@zavod-cankar.si Bakle bodo na voljo vpredprodajivTIC-u, lahko pa jih kupite na dan prireditve pred Cankarjevo spominsko hišo. Cena je 1 €. tor, 31.12. Obvestilo o zaporiceste, včetrtek, 5.12.2013 od 17. do 19. ure: Zaprtbo del Stare ceste in sicerob hišništevilki1, cesta Na klancu odhš1-10a termakadamska pot, kivodido Sv. Trojice. Soorganizatorji: KLUB VRHNIŠKIH ŠTUDENTOV, GOSTINSTVO DOLINAH - CANKARJEV HRAM, SMUCARSKODRUŠTVO VRHNIKA. 7 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si iMn V Kino Bevke po srebrni zaklad, smeh gorskih otrok, pet legend, človeško dobroto in zmaja V Kinu Bevke smo v jesensko-zimskem delu sezone pokazali nekaj filmov za mlado občinstvo in nekaj za odraslo. Tako sta Krudovi in Duša razveselila prav vse generacije, Veliki Gatsby pa je prava poslastica za tiste, ki v kino radi pridejo v paru ali pa kar sami. Decembrski film Čudežno srebro smo izbrali za vse, ki verjamejo v čudežna bitja in nenavadne pojave, saj je praznični čas ravno pravšnji za takšne zadeve. Dogodivščine Modre vrtnice, princese, ki rešuje srebrni zaklad, bodo z odprtimi usti spremljali malo večji otroci, ki že znajo brati podnapise, saj palčki govorijo norveški jezik, medtem ko bomo tistim malo manjšim vsebino prišepnili starši. Film, ki velja za enega najbolj gledanih na Norveškem, odlikujeta igra in režija, ki uspeta prepričljivo pričarati pravljičnost, kakršno poznamo iz ljudskih pripovedk. Novo leto bo v Kino Bevke prineslo nov zabojček filmov za različne okuse. Kar nekaj naših krajanov si je zaželelo videti film Otroci z gore Napf, o katerem so slišali v radijskem pogovoru z režiserko filma Alice Schmid. Ona je s kamero v roki eno leto preživela z otroki, ki živijo na gorskih kmetijah v osrčju Švice pri gori Napf, v šolo pa hodijo v več kilometrov oddaljeno vas. Nastal je zares izjemen portret otroštva, o katerem se lahko pogovarjamo še pozno v noč. Ker smo se Krudovim na ves glas smejali otroci in starši, si nismo mogli kaj, da ne bi na januarski spored uvrstili še eno legendo, pravzaprav kar Pet legend pridnih ustvarjalcev animiranih uspešnic, kot so Shrek, Madagaskar in Krudovi. Čas je, da izvemo, kdo so pravljični junaki Božiček Severin, Zlobni Mrak, Velikonočni zajec, Zobna vila in Spanček Peščenjak. Februar bo prinesel Sneg na Kilimandžaru, film, ki ga je treba gledati še posebno v teh časih, ko se ljudje spopadajo s hudimi ekonomskimi in socialnimi stiskami. Gre za srčen, nadvse aktualen in politično angažiran francoski film, prepojen s humanizmom in iskreno vero v človeško dobroto. Da je najboljši prijatelj lahko tudi zmaj, verjetno ve le Viking Viki ... Da je kaj takega sila nenavadno tudi za vikinške običaje, pa nam bo v Kinu Bevke razodel ogled animirane družinske pustolovščine Kako izuriti svojega zmaja. Predstave filmskega abonmaja bodo tudi v letu 2014 vse do maja na sporedu prvo in tretjo nedeljo v mesecu ob 18. uri. Zveste gledalce nagradimo z brezplačno vstopnico za vsak peti obisk Kina Bevke! Ekipa Kina Bevke Potres v Bevkah Zamislite si, da je nastal potres. Vse okrog vas se trese, zelo ropota in se kadi. Hitite iz stavbe na piano ter upate, da se ne bo nič podrlo na vas. Uspeli ste priti ven in sedaj gledate, kdo je še z vami. Iščete varno točko, kamor se lahko postavite ter upate, da bo tresenje čim prej ponehalo. Vse to in še kaj več so pod vodstvom gasilcev izkusili otroci iz OS Bevke. Koga mislite, da so najprej pogrešili ? Ja, kuharico Mimi, seveda. Bilo je tik pred kosilom in kljub akciji so se želodčki že začeli oglašati. Kakšna panika je nastala, ko smo ugotovili, da je kuharica ostala v podirajoči se šoli. Otroci so že jokali, da tistega dne kosila ne bo. Pa sta se našla dva gasilca in z vso potrebno opremo odšla iskat Mimi. Prinesla sta jo ven, gasilci reševalci so jo oskrbeli in zadeva je bila rešena. Nastala pa je še ena neprijetna situacija. Mimi je pozabila posodo z oljem na gorečem štedilniku. Olje se je vnelo in nastal je kuhinjski požar. K sreči so gasilci tudi to pravočasno rešili. Za vsak primer, če bi se kaj podobnega zgodilo še kdaj, je reševal-ka Petra otroke naučila osnov oživljanja in prve pomoči. Andrej je pokazal, kako najlažje pogasiti začetni kuhinjski požar. Matjaž pa je podal osnovne zelo pomembne informacje o tem, kako ravnati v primeru potresa. Podobna situacija se je zgodila tudi v bev-škem vrtcu. Le da je tokrat otroke obiskal Ježek Snežek, ki zelo dobro ve, kaj mora storiti, če se začno tresti tla pod nogami. Zgodbica je otroke tako navdušila, da so posebej za gasilce narisali čudovite risbice. Nekateri pogumni so se celo oblekli v gasil- ä 1 A ska oblačila, stopili v prevelike škornje in si nadeli pravo čelado. Največ zanimanja pa je, tako kot vedno, požel gasilski tovornjak. Vse to se je dogajalo v drugi polovici oktobra, ko smo gasilci obiskali naše najmlajše prebivalce vasi. V soboto, 9. novembra, pa sta v Logatcu potekali dve zelo pomembni tekmovanji - občinski in regijski kviz gasilske mladine. Tja smo se odpravili s tremi ekipami pionirjev in dvema mladincev. Otroci so kar kipeli od znanja. Za njimi so bile številne ure učenja in na stotine narejenih vozlov. Bili so pripravljeni, da se soočijo z drugimi ekipami iz GZ Vrhnika. Vsak je naredil, kakor je najbolje vedel in znal. Člani ekipe so podpirali drug drugega in se dopolnjevali. Pravi užitek je bilo opazovati sodelovanje. Po malici je le napočil trenutek, ki smo ga vsi nestrpno pričakovali. Vedeli smo, da nekaj pa že znajo. Toda to, kar se je zgodilo, je presegalo vse meje. Naši mladi so zasedli vse najvišje mogoče stopničke. Pobrali so dve prvi mesti in dve drugi ter eno tretje. Mentorica Nika in Žaba Gasilka sta bili ovekovečeni z zlatom. Prav vsak otrok, ki je prišel iz Bevk v Logatec, je domov prinesel medaljo. Ja, to je bil dan veselja, vriskanja in žarečih oči. Občinskemu tekmovanju je sledilo še regijsko. Tu je ekipa pionirjev, ki jo sestavljajo Domen, Urban in Uroš, osvojila visoko drugo mesto. To pa pomeni, da jih čaka tekmovanje na državnem nivoju. Čestitam vsem otrokom za uspehe, ki so jih dosegli. Hvala Niki in Matjažu za številne ure, ki sta jih namenila poučevanju. Predvsem pa hvala vsem staršem, ki otroke spodbujate in jih vozite na gasilske vaje. V njih je naša prihodnost. Oni so tisti, ki bodo čez 5-10 let varovali naša življenja in lastnino. Za PGD Bevke Andreja Lenarčič Vrtec Vrhnika na obisku v gasilskem domu Verd Nesreče in požari nikoli ne počivajo. Nanje moramo biti vedno pripravljeni in se z njimi znati tudi spopasti. V mesecu požarne varnosti, oktobru in v novembru, smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Verd pripravili delavnice za najmlajše. Otrokom tudi s številko 112 prek mobilnega telefona in radijske postaje. Namen sodelovanja z zaposlenimi in najmlajšimi je, da si prek prijetnega druženja in igre vtisnejo v spomin postopke, ki so jim dorasli. Spoznali so, da gre dim vedno pod strop podarimo otroku. Na starših, vzgojiteljih in učiteljih pa je, da to skozi celotno otroško in mladostniško obdobje nadgradite. Veseli smo bili vašega obiska. Z nami sta bili skupini: Sončnice in Sončki ter Kapljice in Kristal-čki. V pomladanskem času se bomo srečali v kinfl&evke 1. 12. 2013 ob 18. uri Veliki Gatsby, romantična drama 15. 12. 2013 ob 18. uri Čarobno srebro (7+, podnapisi), pustolovski, družinski, fantazijski 5. 1. 2014 ob 18. uri Otroci z gore Napf (7+, ob razlagi staršev tudi 5+ ), otroški dokumentarni film 19. 1. 2014 ob 18. uri Pet legend (sinhronizirano), animirana pustolovščina 2. 2. 2014 ob 18. uri Eksotični hotel Marigold, komična drama 16. 2. 2014 ob 18. uri Kako izuriti svojega zmaja (sinhronizirano), animirana družinska pustolovščina Kaj se dogaja v Bevkah? Preberi na spletnem portalu www.bevke.si Spletna stran bevke.si je namenjena informiranju krajanov vasice Bevke pri Vrhniki in okolice. Portal želi postati osrednje mesto, prek katerega bodo krajani ter vsi zainteresirani na enem mestu pridobili vse pomembne informacje, povezane z Bevkami. Pomembno je, da portal povezuje vse organizacije in akterje, ki delujejo v Bevkah - krajevno skupnost, kulturno društvo, kino Bevke, prostovoljno gasilsko društvo, humanitarno društvo, forum za kmetjstvo in športno društvo Bevke. Na portalu bevke.si lahko najdete najave dogodkov, ki so pregledno nanizani tudi v koledarčku. Poleg napovedi lahko preberete tudi druge, z Bevkami povezane članke ter izbrane reportaže. Najnovejši dodatek portalu je forumski del, ki krajanom omogoča medsebojno komunikacijo, hkrati pa je tudi odličen kanal za sporočanje predlogov in komentarjev krajevni skupnosti in drugim organizacijam, ki delujejo v Bevkah. Forum je moderiran, na njem je prostor samo za konstruktivna, podpisana sporočila, ki sledjo bontonu izražanja. Forum bo v kratkem dobil tudi sekcjo mali oglasi, kjer bo prostor za predmete in storitve. S spletnim mestom v imenu Krajevne skupnosti Bevke upravlja urednica Tine Mele, portal pa gostuje na strežnikih lokalnega podjetja IT Sytech.org. Uporaba portala je za krajane brezplačna in brez omejitev, dobrodošle so vse pripombe in vabljeni novi soustvarjalci. Po dogovoru so mogoče tudi objave podjetij, a le, če so sporočila pomenijo dodatno vrednost krajanom. Ustvarjalce lahko dosežete prek obrazca na spletni strani. Tina Mele Vrtca Vrhnika, enota Komarček, smo 8. novembra 2013 predstavili delo gasilcev. Skozi pravljico so spoznali prijaznega gasilca Mihca, ki vedno prihiti na pomoč. Ob aktivnem sodelovanju otrok je čas v gasilskem domu hitro minil. Spoznali so gasilsko vozilo, opremo in ravnanje ob požaru. Povezali smo se in da morajo otroci biti čim nižje ob tovrstni nesreči, zapomnijo si številko 112 in glasno obvestijo starejše na nevarnost. Prav tako se ne smejo skrivati v omare in pod mizo. Glasni so bili tudi pri gasilskem pozdravu: »Na pomoč«. To je majhen kamenček v mozaiku znanja, ki ga lahko prek prijaznih srečanj vrtcu in vse skupaj praktično preverili. Za prijetno druženje se zahvaljujem gasilcu Aljažu Zalarju, vzgojiteljicam in njihovim pomočnicam. Z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« Franjo Čretnik, mentor gasilske mladine PGD Verd Družabno nedeljsko popoldne v gasilskem domu Verd Prostovoljno gasilsko društvo Verd je letos praznovalo 130 let delovanja. Prav gotovo ste zasledili objave v Našem časopisu. Veliko prostovoljnega dela je bilo vloženega v obnovitev lope, v pripravo prireditve in izvedbe ob 130-letnici delovanja, seveda vse to ob intervencijah, ki se jih udeležujejo naši operativci. Brez sponzorjev, donatorjev in pomoči krajanov nam ne bi uspelo izpeljati vseh začrtanih ciljev. Gasilke in gasilci smo se odločili, da visoki jubilej tudi fotografsko opremimo. V nede- ljo, 13. oktobra 2013, dopoldne je bilo pred gasilskim domom fotografiranje operativcev našega gasilskega društva in gasilske mladine, ob 13. uri je sledilo fotografiranje uniformiranih članov in veteranov društva. Ostro oko za fotografskim objektivom je videlo marsikatero pomanjkljivost, vendar smo kljub temu uspeli fotografirati zbrane v najboljši luči. G. Matjaž Cunder je profesionalno opravil svoje delo in poskrbel, da je prav vse ujel v objektiv. Po končanem fotografiranju je sledilo druženje. Kuharski mojster g. Zoran Bulajic je vztrajno kuril in skrbel, da se je odojek zlato rumeno za-pekel. Gneča okoli kurišča je bila zgovoren pokazatelj, da je kuhar dobro opravil svoje delo. Prijetno se je bilo srečati in poklepetati. Veselo druženje se je nadaljevalo v noč. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem, ki ste kakor koli pomagali in sodelovali v naših akcjah. Anita Čretnik Foto: Matjaž Cunder in Anja Čretnik 8 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina [3j Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 Davek Veliko se je dogajalo in zgodilo v minulem tednu v parlamentu. Sprejeli smo proračun za leto 2014 in tako tudi izglasovali zaupnico Vladi, saj jo je pre-mierka Alenka Bratušek vezala na sprejem proračuna za leto 2014. Sprejeli smo proračun za leto 2015 in kar nekaj pomembnih zakonov, med njimi recimo Zakon o davčnem razkoraku, ki ga je predlagala Pozitivna Slovenija, pa tudi »zloglasni« davek na nepremičnine. Namesto dosedanjih štirih dajatev (nadomestilo za stavbno zemljišče, davek na premoženje, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest in davek na nepremičnine večje vrednosti) bomo po novem plačevali enega: davek na nepremičnine. Po načelu, da tisti, ki ima več, tudi več plača. Ustavimo se malce na tej točki. Zanimalo me je, kaj po definiciji davek sploh je. Tisti davek, o katerem je zadnje čase zelo veliko slišati, tisti, ki ga pravzaprav nihče ne plačuje rad, pa čeprav ga mora in je tako že od »pamtiveka«. Saj poznate tisti rek: Cesarju, kar je cesarjevega. Pa sem malce pogooglala in ... »Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe). Določi, predpiše in pobira ga država oz. njen funkcionalni ekvivalent. Neplačevanje davka se zakonsko obravnava kot kaznivo dejanje.« Tako torej pravi internet. Pa ste se že kdaj vprašali, kam se steka ves ta denar, ki ga pobere država? Kaj v zameno za pobrane davke država nudi državljanom? Kaj državljani za to dobimo?! Lahko rečem, da mi je država omogočila šolanje, omogoča mi solidno zdravstveno oskrbo, varno življenje mi omogočajo Policija, gasilci, vojska, reševalne službe. Omogoča mi tudi ceste, po katerih se vsak dan vozim in še kaj. Dejstvo je torej, da davkov ne plačujemo za državo, temveč zase, da smo deležni nekaterih pravic. Poleg naštetih tudi nekaterih socialnih pravic, kot so denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, štipendije za mladoletne, dodatek za velike družine, otroški dodatek . In če je predsednica vlade prepričana, da predlagani proračun v danih razmerah najmanj posega v socialni status ljudi, Vlada pa z njim zasleduje jasno začrtani cilj - uspešno, socialno pravično in solidarno Slovenijo, takšno kot si jo vsi želimo - potem bi nesprejetje Zakona o davku na nepremičnine v Državnem zboru pomenilo, da bi bili potrebni posegi v pokojnine, socialne pravice in šolstvo. Druge rešitve preprosto ni. No, v tem primeru je bil moj pritisk na gumb ZA proračun za leto 2014, ZA proračun za leto 2015 in ZA davek na nepremičnine vsekakor lažji. Alenka Bikar, poslanka Pozitivne Slovenje Vlada Alenke Bratušek uničuje slovensko podeželje SDS nasprotuje dodatnim davčnim obremenitvam slovenskega podeželja preko predlaganih davkov, davka na nepremičnine, dviga dohodnine, dviga katastrskega dohodka ter ostalih dajatev, ki grozijo. Več kot očitno je, da vlada Alenke Bratušek nima vizije in koncepta, kako urediti finančno stanje države. To se najbolje kaže pri sprejemu Zakona o davku na nepremičnine, ki se je spreminjal iz dneva v dan, z vsakim sestankom pa so prihajali drugačni izračuni v škodo občin, podeželja, kmetovalcev, malih obrtnikov in podjetnikov. Največjo škodo pa bo oblast z obdavčitvijo naredila že tako opešanemu slovenskemu kmetijstvu. Slovensko podeželje na žalost nima podpore pri resornem ministru Židanu. Ta je 27. junija 2013 zavajal, ko je govoril, da "v okviru davka na nepremičnine ni potrebe, da bi obdavčili zemljišča, gozdove in objekte, ki se uporabljajo za kmetijsko pridelavo", saj je 17. oktobra dejal: "Nasprotovanje zakonu dejansko pomeni nasprotovanje proračunu, to pa bi pomenilo konec vlade." Žalostno. Očitno se davčna politika uporablja kot sredstvo za "razredni boj" in za kaznovanje vseh tistih skupin, ki ne podpirajo vlade Alenka Bratušek. Glede na celotno gospodarsko in socialno stanje v državi pa bo za marsikaterega posameznika, kmeta, obrtnika, podjetje ali koga drugega, dodatna obdavčitev pomenila problem za preživetje, ali ga pahnila celo na rob preživetja. Slovenski ljudje so si hiše in stanovanja zgradili s svojimi rokami, s svojimi žulji, večinoma še v prejšnjem stoletju. In njihova vrednost nepremičnin danes zagotovo ne odraža njihovega ekonomskega stanja. Dodatna položnica, ki bo prišla na vsako gospodinjstvo, bo velik šok. Šok za ljudi, ki so vse življenje delali pošteno in si trgali od ust, da so si ustvarili svoj dom. To je nepremišljeno, nepošteno in škodljivo! OO Slovenske demokratske stranke Vrhnika Nova optika na Vrhniki V začetku novembra so se na Vrhniki na Robovi cesti zraven cerkve sv. Lenarta odprla vrata novi očesni optiki, ki nosi ime Vaša očesna optika. Lastnica je Amela Lekič, ki izhaja iz Postojne. V tem poslu je že dvajset let, saj izhaja iz zdravniške družine. Prav to je tudi vplivalo, da je postala prava mojstrica očesne optike. Čeprav je začela kot glasbena pedagoginja kitare, jo je veselje do očesne optike pripeljalo v te poslovne vode. Tako si je izkušnje nabirala v očesnih optikah v Kopru, Postojni, Cerknici in Ljubljani. Samostojna podjetnica je postala leta 2006. V lasti ima poslovalnice v Cerknici, Ljubljani in sedaj na Vrhniki, v januarju pa bodo odprli še optiko v Postojni. V novi Vaši očesni optiki vam nudijo korekcijska očala, sončna očala, kontaktne leče, brezplačne kontrole vida in svetovanje s tega področja. Trenutno so Notranjost nove optike ob odprtju Vaša očesna optika na Robovi cesti 3 v podjetju zaposleni štirje strokovno usposobljeni delavci, ki s svojimi dobrimi medsebojnimi odnosi znajo strokovno svetovati s pravim okulističnim pristopom. Poslovalnica na Vrhniki je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 20. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure. O dobri kakovosti, dobrem svetovanju in zmernih cenah pa se prepričajte sami, zato obiščite novo optiko, ki bo postala Vaša očesna optika. Simon Seljak Davo Karničar fI v • • «V««l 1 Smučanje z najvišjih vrhov Planinsko društvo Vrhnika je v goste povabilo znanega alpskega smučarja in alpinista Dava Karni-čarja. Zanimivo srečanje oziroma potopisni večer je bil v sredo, 23. oktobra, v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Namen pa je bil prikaz Karničarjevega filma Smučanje z najvišjih vrhov sedmih kontinentov. V veliki dvorani se je zbralo okoli dvesto ljubiteljev planin in seveda adrenalinskih podvigov Dava Karničarja. Zbrane je prvi nagovoril predsednik vrhniških planincev Jože Sušteršič, ki je Ekstremni smučar in alpinist Davo Karničar predstavil gosta večera Dava Karničarja. Nato je besedo prevzel gost in ob vrtenju filma Smučanje z najvišjih vrhov sedmih kontinentov komentiral svoje podvige. Najzanimivejši del je bil prav gotovo prvenstveni spust z najvišje gore na svetu Mt. Evere-sta leta 2000. Vsi prisotni so si z zanimanjem ogledali skoraj uro in pol dolg film ter po njem še postavljali zanimiva vprašanja samemu avtorju in akterju sedmih neverjetnih smučarskih spustov. Davo je z veseljem in samo na njegov značilen način odgovarjal na vsa vprašanja. Tako so ga vrhniški planinci in drugi spoznali kot preprostega in veselega fanta ter polnega energije in adrenalina. Vse to je strnil in pokazal v sedmih smučarskih ekstremnih podvigih z najvišjih gora sveta. Omenil je tudi, da je skoraj deset let nekako miroval in se ni odločal za ekstremne podvige. Vendar pa fantu z Jezerskega žilica ne da miru: pripravlja se namreč na nov podvig. Priprave že potekajo in bodo trajale tri leta. Kot je rekel, bo to resnično ekstremno smučanje z osemtisočaka, ki ga svet še ni doživel. Zato je ta projekt še skrivnost, saj mora opraviti res temeljite in dobre priprave. Na koncu je od vseh prisotnih prejel velik aplavz. Ob tem so se mu vrhniški planinci zahvalili, saj so prav z njegovo pomočjo in projekcijo filma zbirali prostovoljne prispevke za organizacijo jubilejnega, 50. poletnega tabora Mladinskega odseka PD Vrhnika. Simon Seljak Z zanimanjem so si ogledali podvige ekstremnega smučarja Dava Karničarja. ZŠAM Vrhnika obeležil svetovni dan žrtev prometnih nesreč V soboto, 16. novembra 2013, smo člani ZŠAM Vrhnika in občani obeležili svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Prireditev je potekala v središču Vrhnike, pred spomenikom našega rojaka Ivana Cankarja. Ob tem dogodku smo mimoidoče občane ozaveščali o pomenu svetovnega dneva spomina na žrtve v prometnih nesrečah. Kljub zmanjševanju žrtev na cestah je treba stremeti za še večjo varnost v prometu. S pomočjo ozaveščanja, opozarjanja, krepitei samozavedanja bomo lahko sami udeleženci počasi in z majhnimi koraki pripeljali do rezultata. Cestna infrastruktura je tudi ena izmed dejavnikov v sklopu vzrokov za nezgode. »V okviru akcije programa Desetletje za večjo prometno varnost 20112020 bodo letošnje aktivnosti po vsem svetu potekalo pod sloganom Naj bodo naše ceste varne. Zakaj je pomemben svetovni dan spomina? • Pridobljena prozornost je spodbuda in poziv državi za izvajanje nacionalnih programov. • Povezuje žrtve prometnih nesreč po vsem svetu. • Družbi sporoča, da so posledice prometnih nesreč nespremenljive. • Pomanjkanje informacij o žrtvah prometnih nesreč ustvarja skupno preventivo na tem področju. • Je molčanje del kolektivnega zatiskanja oči pred resnico.« Štaba,R. (2013). Naj bodo naše ceste varne. Gradivo Zavoda Varna pot. Na slovesnosti nas je nagovoril župan Občine Vrhnika, g. Stojan Jakin. V svojem nagovoru je poudaril, da moramo na cestah biti pazljivi in si ne smemo zatiskati oči pred nesrečami. Trenutno so vrhniške ceste varne, vendar moramo biti kljub temu previdni v prometu. Del varnosti v cestnem prometu poizkuša občina zagotoviti tudi z obnavljanjem in izgradnjo nove cestne infrastrukture. Drugi govornik na slovesnosti je bil predstavnik PP Vrhnika, g. Viljem Jereb. V svojem govoru je nanizal nekaj statističnih podatkov, ki se na- nanašajo na naše lokalno okolje. V svojih besedah se je spomnil tudi vseh družin, ki so izgubile svoje drage. Za konec bom povzel besede policista Viljema Jereba: »Današnji spomin na žrtve v prometnih nesrečah naj bo za nas opomin in napotek, zakaj je potrebno upoštevati pravila, kadar smo udeleženi v prometu, naj si bo to kot pešec, sopotnik ali voznik. Vemo, da na cestah nismo sami, vendar, če bi se vsak zavedal odgovornosti in se ravnal po normah, potem bi bilo takšnih nesreč bistveno manj, hkrati pa bi dajali tudi dober zgled našim mlajšim. Misli mi uhajajo k družinam, katerim današnji dan pogreva grenke spomine. Želim jim, da najdejo pravo pot pri prebolevanju izgube, vsem nam pa veliko mero strpnosti in odgovornosti, ko smo udeleženi v prometu.« Zahvaljujem se uniformiranim članom ZŠAM Vrhnika, županu Občine Vrhnika, g. Stojanu Jakinu, in predstavniku PP Vrhnika, g. Viljemu Jerebu, za sodelovanje na spominski slovesnosti. Srečno vožnjo! Predsednik ZŠAM Vrhnika Franjo Čretnik 10 NAŠ ČASOPIS Občina Sj Vrhnika 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si _ v Poklon umrlim članom ZŠAM Vrhnika Prvi november je dan spomina na mrtve. Tudi člani ZŠAM Vrhnika se na prav poseben način vsako leto spomnimo pokojnih članov našega združenja. V ponedeljek, 28. oktobra 2013, smo jih obiskali na njihovih grobovih, se jih spominjali in jim poklonili nagelj v znamenje spoštovanja. Tako smo letos obiskali pokopališče na Vrhniki, Verdu, v Borovnici, Sinji Gorici, na Logu, v Blatni Brezovici in na Stari Vrhniki. Nismo pozabili tudi na vrhniške kulturnike in se jim poklonili v znamenje spoštovanja. Pred Cankarjevim spomenikom smo obeležili tudi spomin na vse naše pokojne člane združenja, ki niso pokopani na omenjenih pokopališčih in so razkropljeni drugod po Slovenji. Na dan mrtvih, 1. novembra, smo z društvenim praporom in podpoveljnikom g. Dušanom Rodoškom sodelovali na komemoraciji pri spomeniku padlim na Drči. Pokojnim članom so se poklonili: g. Slavko Jereb, g. Karol Jurjevčič, g. Rado Petavs, g. Janez Šuštaršič, g. Dušan Rodošek, g. Nace Jerina, g. Ignac Zemljič in ga. Marija Zemljič. Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik Župnijski vrtec Pisani oktober Kot je pisana jesen, je bilo pisano tudi dogajanje v našem vrtcu. V skupini Plameni smo spoznavali Vrhniko in ugotavljali, kako je dobila ime. Pri iskanju odgovora smo se obrnili kar na glavnega v na- o Argonavtih, katerih ladja krasi vrhniški grb. Tudi zastavico z vrhniškim grbom je priložil pismu. Mi smo si šli ogledat ta Močilnik, kjer so Argonavti razstavili ladjo, in odtis Jazonove pesti je res šem kraju (župana seveda), pismu z vprašanjem pa smo priložili naše risbe. Župan nam je v pismu pojasnil, da v Močilniku Ljubljanica na vrh vznikne in ko besedi sestavimo, dobimo ime Vrhnika. Razložil nam je tudi legendo velik. Otroška domišljija se kar ni ustavila ob tuhtanju, ali je bil Jazon velikan, je imel samo pest tako veliko, ali pa je samo luknja nastala tako velika zaradi močnega udarca. Pa smo se odločili, da se bomo z županom še osebno srečali, saj je v pismu to sam predlagal, pa še zanimalo nas je, če je res takšen kot na fotografiji. Ni nam bilo žal, saj je župan res prijazen možak, kar štiri skledice z bomboni so nas pričakale v njegovi pisarni. Malo smo poklepetali (bazena na Vrhniki žal še ne bomo dobili) in se posladkali. Ta mesec smo bili na vrsti tudi za okrasitev trgovine DG. Pri izdelavi dekoracije smo si pomagali kar z odpadlimi jesenskimi listi. Lepili smo jih na papir in iz njih oblikovali različne živali. Za na zaboje smo naredili skodelice čaja iz papirja, za v kot pa smo izdelali dve hiški, ki predstavljata naš vrtec, ki je ravno tako v dveh zgradbah. Če ste oktobra kaj kupovali v tej trgovini, ste naše umetnine gotovo opazili. 16. oktobra pa je napočil dan, ki smo ga Plameni nestrpno pričakovali in smo na koledarju odštevali dneve, da bi ga lažje dočakali. Z avtobusom smo se odpeljali v Četeno Raven na kmetijo Davčen, kjer smo dvakrat tudi prespali. To je bilo zanimivo, jahali smo konja, molzli kravo, obiskal nas je lovec, iz pobranih hrušk smo stisnili sok, kosili in grabili smo travo, pekli kruh in se pri vsem tem neskončno zabavali. Vreme je bilo lepo in večina časa smo preživeli na svežem zraku. Vrnili smo se polni lepih vtisov in nove energije. Tako se je začela tudi naša nova tema in novo vprašanje, ki ga še vedno raziskujemo: "Od kod prihaja hrana?" Delček odgovora smo dobili na kmetiji, ne vemo pa še, na katerem drevesu raste čokolada. Proti koncu meseca smo skupaj z Iskrami obiskali še Zavod za slepo in slabovidno mladino. Tam smo spoznali, da imamo pet čutil, ki smo jih preizkusili v njihovem vrtu čutil. Preizkusili smo tudi hojo z belo palico, si ogledali nekaj igrač in knjig za slepe otroke ter tipkali po tipkovnici z Braillovo vrstico. Z vtisi smo se nato vrnili k naši temi o hrani in v naše spoznavanje smo vključili vseh pet čutil. Monika Kastelic OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Zbiralna akcija papirja na OŠ AMS Vrhnika V jesenski zbiralni akciji papirja, ki je potekala pred našo šolo v torek, 15. oktobra, in sredo, 16. oktobra 2013, smo zbrali 27,22 t starega papirja. Hvala vsem, ki ste se udeležili zbiralne akcije. OŠ AMS Modna revija malo drugače Učenci 9. razreda so za vse, ki obiskujejo podaljšano bivanje, organizirali modno revijo s plesom. Namen modne revije je bil, da učenci skupaj s starši izdelajo čim bolj izvirno obleko iz odpadnih ali naravnih materialov. Vsi učenci so se sprehodili po modni pisti in najboljše obleke so bile nagrajene. Vsaka obleka je bila posebna in naši učenci so jih zelo dobro predstavili. Pohvala velja tudi staršem, ki so otrokom pomagali pri izdelavi. Učenci in učitelji v podaljšanem bivanju OŠ AMS i S ■ . m Slomškarji na Ljubljanskem maratonu Učenci in učitelji iz OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika smo tudi letos nadaljevali s tradicionalno udeležbo na Ljubljanskem maratonu. Vsi skupaj smo se veselili tekaško obarvane sobote, ko so bili organizirani teki za osnovnošolce. V lepem jesenskem popoldnevu se je zbralo 62 učencev, kar je glede na število vseh učencev naše šole kar veliko. Za učence 1. in 2. razreda je bil na programu promocijski netekmovalni tek v dolžini 600 m, za učence od 3. do 5. razreda pa v dolžini 1600 m. Tu je bila udeležba najštevilčnejša, saj učenci 1. in 2. triade res radi tečejo. Vsi so uspešno pritekli do cilja, za svoj trud so bili nagrajeni z majico, medaljo in diplomo. Za učence od 6. do 9. razreda je bil tek še malo zahtevnejši, saj so pretekli progo v dolžini 2000 m, obenem pa so tekmovali še za čim boljšo uvrstitev. V tej skupini smo imeli manj tekmovalcev, vendar so se vsi potrudili in tekli po svojih sposobnostih. Na koncu rezultat niti ni pomemben, saj so vsi, ki pridejo do cilja, zmagovalci. Tudi oni so se lahko razveselili majice, medalje in diplome. Celotna prireditev je potekala v prijetnem športnem vzdušju, lepo je bilo videti vrvež otrok in zadovoljne obraze po končanih tekih. Našim učencem še enkrat čestitamo, izrekamo priznanje ter pohvalo za udeležbo in športno borbo, ki so jo pokazali. Zahvaljujemo se staršem, ki so svoje otroke pripeljali v Ljubljano in jim tako omogočili aktivno sodelovanje na največji športno-rekreativni prireditvi v Slovenji. Ekipa učencev in učiteljev OŠ AMS 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina jt^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS Delo Društva invalidov Vrhnika v oktobru in novembru V začetku oktobra smo načrtovali kostanjev piknik, vendar so slabe ekonomske razmere prizadele tudi naše člane. Zato smo kostanjev piknik združili z martinovanjem, ki smo ga organizirali v četrtek, 7. novembra. Odpeljali smo se v Idrijo, kjer so nas pričakali naši prijatelji iz MDI Idrija - Cerkno. Popeljali so nas po svojem mestu, obiskali pa smo še vojaški muzej in akvarij. Nato smo se vsi skupaj odpeljali do zaselka Log, kjer so nam v Gostišču Gačnik pripravili bogato pojedino s plesom in martinovim krstom. Prepustili smo se za nekaj ur veselju in rajanju in tisto popoldne pozabili na tegobe, ki nas pestjo. Športniki so konec oktobra končali s turnirji. Pred tem pa sta se 4. oktobra obe ekipi, moška in ženska, udeleležili prijateljskega turnirja v Domžalah. Že takoj naslednji dan, 5. oktobra, so odšli na tekmovanje v okviru prijateljskega turnirja v Žiri, kjer je ženska ekipa dosegla drugo mesto. Zadnje tekmovanje obeh ekip pa je bilo na prijateljskem srečanju v Piranu, ki je potekalo 11. novembra. Tudi medobčinska liga, kjer so sodelovale samo moške ekipe, je priredila zaključno tekmovanje. Žal se naši balinarji niso uvrstili na vidnejše mesto, zato pa so v tolažbo dobili posebno priznanje za uspešno sodelovanje, ki sedaj krasi naše prostore. Naše društvo že nekaj let zapored organizira območno tekmoj vanje v pikadu. Letos je prireditev potekala 12. oktobra v OS dr. Ivana Korošca v Borovnici. Tekmovalo je devet moških ekip in sedem ženskih. Na državno prvenstvo, ki bo 16. novembra v Litiji, sta se od moških uvrstili ekipi DI Radovljica in DI Vrhnika, od ženskih ekip pa bodo na državno prvenstvo odšle tekmovalke iz DI Skofja Loka in DI Radovljica. Naj se ob tej priložnosti zahvalimo za prijaznost in velikodušnost vodstvu OS dr. Ivana Korošca za najem šolskih prostorov! Pevski zbor se vneto pripravlja na dobrodelni koncert, ki bo 6. decembra v Cankarjevem domu na Vrhniki. Zato preizkušajo svoja grla tudi na nastopih po širši in daljni okolici. Tako so v soboto, 28. septembra, na povabilo DI Logatec nastopili na slavnostni proslavi ob 30-letnici obstoja tega društva. V sredo, 16. oktobra, so s pesmijo razveselili oskrbovance Doma starejših občanov Ljubljana - Vič - Rudnik, enota Kolezija. 28. oktobra pa so priredili koncert v počastitev dneva reformacije v Domu upokojencev Ljubljana - Poljane. Zborovodja Jože Jesenovec se je udeležil vsakoletnega seminarja za pevovodje pevskih zborov, ki sodelujejo na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Društvo invalidov Vrhnika Dobrodelni koncert pevcev Društva invalidov Vrhnika Koncert MePZ DI Vrhnika, ki je tradicionalno v začetku decembra, letos bo v petek, 6. decembra, ob 18. uri v vrhniškem Domu Ivana Cankarja, bo tokrat dobrodelne narave. V Društvu invalidov Vrhnika smo spoznali, da bo treba nadomestiti kombi, ki ga v društvu zelo potrebujemo in nam zaradi njegove starosti in iztrošenosti ustvarja same stroške. S prispevki na prireditvi bi vsaj simbolično pomagali pri nakupu novega vozila ali vsaj boljšega. Kako potreben je kombi za društvo, lahko povedo športniki in pevci, ko imajo tekmovanja in nastope zunaj Vrhnike. Največ prevozov vozilo opravi za potrebe socia-le, ko je treba težke invalide prepeljati do zdravnikov ali bolnišnic. V veliko pomoč nam je tudi, ko je treba peljati člane društva do letovišč in zdravilišč ali voziti invalide na razne izlete, ki jih društvo organizira za svoje člane. Poleg domačega zbora smo medse povabili še dve pevski zasedbi, da bo koncert za poslušalce še bolj zanimiv in pester. Marsikdo še ne ve, da na Vrhniki že tri leta deluje še en zbor. To je ženski zbor Upanje, ki ga sestavljajo zaposlene v Domu upokojencev Vrhnika. Menimo, da je to prava priložnost, da se predstavijo Vrhničanom. Zborovodjo so poiskale kar pri sorodnem pevskem zboru Društva invalidov. Tretji zbor, ki bo nastopil na tej dobrodelni prireditvi, pa je Obrtniški mešani zbor Notranjska, ki združuje pevke in pevce z notranjskega konca (Vrhnika, Logatec, Cerknica, Postojna, Idrija). Če pevci vrhniških invalidov prepevamo enaindvajset let, pa nas "Notranjci" prekašajo za pet let. Oba zbora imata le nekaj skupnega: že od vsega začetka ju vodita isti zborovodji - Janez Gostiša in Jože Jesenovec. Mešani pevski zbor DI Vrhnika DOBRODELNI KONCERT Mešanega pevskega zbora DRUŠTVA INVALIDOV VRHNIKA z gostoma Obrtniški mešani pevski zbor "NOTRANJSKA" in Ženski zbor "UPANJE" Koncert bo v petek, 6. decembra 2013 ob 18. uri v veliki dvorani Doma Ivana Cankarja na Vrhniki. Vljudno vabljeni! • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Cenjene upokojenke in cenjeni upokojenci Težko je vsak mesec napisati za en mesec vnaprej nekaj novega, ker že vse poteka po ustaljenem urniku, a vendar se trudimo. Kakor veste, potekajo v zimskem času različne delavnice, ki trajajo lahko le tri ure ali pa skozi celotno zimsko obdobje. Tako bodo športne delavnice vse do konca aprila. Ker nekateri že sprašujete, kje bomo pripravili naše letošnje zadnje srečanje, naj vas razveselim z novico, da bomo spet pri Baj-cu z isto glasbo kot lani že v nedeljo, 8. decembra. Kar veliko dela bodo imeli naši prostovoljci in prostovoljke, ko bodo raznašali drobna darilca starejšim in bolnim, saj bodo odprli kar več kot 400 vrat. Seveda pa bodo pridne roke naših članic izdelale prav toliko voščilnic in pripravile ta darilca! Pridružite se jim. Veselimo se vašega sodelovanja. Trudimo se, da o vsem, kar se na društvu dogaja, poročamo prek Našega časopisa na Moja obcina.si, na info seniorjih, seveda, kdor ima računalnik. Nekateri prav uživajo ob branju naših člankov, čeprav se aktivnosti ne morejo udeleževati. Obenem vas prosimo, da se čim večkrat ustavite pred našimi oglasnimi tablami in se seznanite z našimi dejavnostmi. Vedno ste dobrodošli tudi v pisarni, kjer boste dobili vse informacije. Naj vas zimski čas ne ustavi med vašimi štirimi stenami, v naši družbi je zanimivejše, pestrejše in zabavno. Trudimo se za vas! Skrbite za svoje zdravje, pazite nase, uživajte v krogu domačih in prijateljev ter znancev, da bodo zimski dnevi čim lepši! Za UO: Elica Brelih Novembra 2013 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Marija Jelovšek, Drenov Grič, Vrhnika (1916) Marta Markovič, Verd, Vrhnika (1923) Marjan - Karol Drašler, Kotnikova c., Vrhnika (1923) Andrej Molk, Pot k studencu, Vrhnika (1923) Boža Brežič, Travniška ul., Vrhnika (1928) Franc Tominc, Brigadirska c., Vrhnika (1928) Kristina Skubic, Blatna Brezovica, Vrhnika (1928) Marija Novak, Gradišče, Vrhnika (1933) Francka Zorc, Prečna pot, Vrhnika (1933) Franc Ogrin, Verd, Vrhnika (1933) Janko Plestenjak, Drenov Grič, Vrhnika (1933) Tončka Žužek, Vas, Vrhnika (1933) Štefanija Novak, Notranjska c., Vrhnika (1933) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so novembra praznovali rojstni dan. Vrhniški upokojenci združili kostanjev piknik in martinovo Četrtek, 24. oktobra 2013 - Odklopili smo se od vsakdanjika in se združili v eno prijetno veliko skupino osemdesetih veselih in družabnih upokojencev na Martinovem kostanju. Na ekskurzijo z zabavo smo se odpravili proti Dolenjski in Po-savju, kjer smo si ogledali brežiški grad. Del gradu je preurejen v Posavski muzej, kjer so v več zbirkah predstavljena različna obdobja in različni vidiki krajevne zgodovine. Posebno lep primer je renesančni del grajske arhitekture s kapelo, slavnostnim stopniščem in viteško dvorano, ki je bogato poslikana z freskami, ki so delo mojstra Ignacija Flurerja. Dvorana je zelo akustična in namenjena raznim prireditvam in koncertom. Ob spremljavi klavirja smo se tudi sami preizkusili, kako zvenijo naši glasovi. Nadaljevali smo vožnjo proti Krškemu in ob savskih elektrarnah proti odcepu za Bučko in se pripeljali do Gostišča Luzar v Škocjanu. Dobro so nas postregli, veliko je bilo sproščene zabave nem jesenskem soncu in mavrici toplih barv ogledovali okolico Škocjana, vsi pa smo se do sitega najedli slastnega pečenega kostanja. Bili smo v lepi pokrajini, odeti v jesenske barve in ni težko ugotoviti, kaj je bilo za dušo, telo in želodec. Vse smo napolnili in zaključili dan z vožnjo proti Vrhniki. Zapisala: Ivanka Sluga, Foto: Vinko Sluga, Fani Šurca Sončki na Slovenjegraškem Pohorju Slovenj Gradec, 15. 10. 2013 - Čeprav smo vedeli, koliko vzpona nas čaka, je strmina zahodnega Pohorja presenetila kar^nekaj Sončkov, ki smo se v megleno jutro odpeljali po AC proti Štajerski. Skozi Velenje in naprej ob Paki smo mimo jame Huda luknja prispeli do Slovenj Gradca, kjer smo izstopili v naselju Legen. Prve korake smo naredili po asfaltu, prečkali potok Barbara in kmalu krenili s ceste na markirano planinsko pot. Pod Gradiščem nas je pot vodila v gozd in v meglo ovito strmo pobočje Kremžarjevega vrha. Malo pod vrhom je koča in tam je posijalo Jill.* tszM - s. Hf I 'J r in plesa ob zvokih hišnega ansambla. Glasbena skupina našega društva s spremljavo harmonik in kitare pa je z nastopom popestrila dobro razpoloženje. Željni sprehodov so si ob prijet- tudi sonce. Megle so se ujele v pobočja vrhov v daljavi, v dolinah pod nami pa so počivala koroška mesta in vasi. Od koče smo se povzpeli na Kremžarjev vrh (1164m) in se od tam skozi obširne pohorske gozdove spustili do sedla Mačkov križ in mimo Mačkovega vrha na Brneško sedlo (1001m), nato pa se ponovno zagrizli v gozdno stnnino do Kaštivskega sedla (1191m). Tokrat se je strmina poigravala z našo vzdržljivostjo in nikakor ni popustila; spremljala nas je po stezah vse do Partizanskega doma. Med hojo do vrha Male Kope (1524m) so se trave navihano poigravale v vetru in sonce je zlatilo robove gozda. Pobočja, prekrita z drobnim listjem borovničevja, so žarela ognjeno rdeče. Narava je v soncu uravnovesila paleto jesenskih barv. Med temno zelenimi smrekami so rumenele bukve in kostanji, v gozdu ob travnatem pobočju Velike Kope je žarela jerebika. V močnem vetru, ko se je naenkrat pooblačilo nebo, smo dosegli vrh Velike Kope (1541m). Med zadnjim spustom smo v plapolanju visokih trav občudovali Dravsko dolino z Mariborom v daljavi. Pred nami je vabila koča na Ribniškem Pohorju, mi pa smo se napotili do Grmovškovega doma na sedlu Pungart (1374m), kjer nas je čakal avtobus. 12 naš časopis L 3 t 7 i • i 25. november 2013 UDCina ffcp] VrnniKa elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Z zatonom sonca smo se vračali proti Šaleški dolini in do doma nismo dremali, kar bi sicer pričakovali, saj smo prehodili 15 km in naredili 1375 m vzpona. Občutek, da smo premagali strme koroške klance in z očmi in srcem pobožali ta lepi del naše domovine, je odvzel utrujenost. Pohorski razgledi in gozdovi so se vtisnili v nas in nas še vabijo. V zraku se še zazna prijeten vonj mogočne smreke, ki jo je pohorski kmet pred našimi očmi zasekal in podrl na predvideno mesto. Zapisala: Marija Dolinar, komentar Sonja Repnik Fotografije: Tatjana Rodošek, Sonja Zalar Bizjak, Sonja Repnik Svizci na Krašnjem vrhu Skupina vrhniških Svizcev je končno dočakala lepo vreme, kajti tretji oktobrski četrtek se je začel s čudovitim jutrom. Naš cilj je bil 526 m visoki Krašnji vrh blizu Metlike. Ovinkasta cesta nas je vodila prek Gorjancev do Metlike, kjer nas je čakal lokalni vodnik Martin z ženo. Pod njunim vodstvom smo se zapeljali do izhodišča pohoda v vasi Radovica. Tam smo doživeli pregovorno belokranjsko gostoljubje. Martinova žena nam je za dobrodošlico ponudila sveže pečeno in še toplo znamenito belokranjsko pogačo. Steza proti Krašnjem vrhu se je počasi vzpenjala skozi pretežno listnat in jesensko obarvan gozd, kjer so marljivi domačini s tablami označili drevesa, značilna za pokrajino. Med klepetom in krajšimi postanki, med katerimi nam je naša Sonja postregla s podatki o rastlinju, smo prispeli na Krašnji vrh. Tam so planinci postavili manjšo kočo, ki je navadno odprta ob koncu tedna, tokrat pa jo je oskrbnik odprl za nas, tako da smo si lahko privoščili še kakšno bolj žlahtno pijačo od čaja. Tisti, ki jih ne muči vrtoglavica, so se povzpeli na razgledni stolp, s katerega se ob lepem vremenu vidi daleč v notranjost Hrvaške. V skalah pod kočo so metliški planinci uredili tudi plezalno steno in kar nekaj pogumnih Svizcev jo je preizkusilo, seveda pod budnim očesom naših vodnikov. Svizci pred kočo PD Metlika na Krašnjem vrhu Pohod smo nadaljevali mimo studenca Orehovec, v katerega se steka kristalno čista voda z Gorjancev. Ustavili smo se še pri jami Pečenjevka, kjer smo lahko občudovali oblikovalno umetnost matere narave. Zapustili smo gozd in mimo rumenordeče obarvanih vinogradov zavili na cesto skozi razloženo Bojanjo vas, nato pa po cesti in deloma med travniki prispeli do cerkve sv. Urbana. Tam nas je pred cerkvijo čakala nova dobrodošlica v obliki pijače in belokranjske pogače, s katero nas je pričakal gospodar bližnje turistične kmetje Jakljevič. Še dobro, kajti do kmetje, kjer nas je čakala obara z žganci, je bilo še nekaj sto metrov poti, mi pa smo bili od hoje že pošteno utrujeni, žejni in lačni. A ob izdatnem kosilu in kozarčku metliške črnine smo pozabili na vse napore in se pogovarjali le o dnevu, polnem sonca, raznih doživeti in toplih ljudi. Besedilo: Rada Pišer Fotografija: Sonja Zalar Bizjak Zimzeleni na Križni gori nad Ložem Komaj se je začelo svitati, ko se nas je štirideset pohodnikov v hladnem in vetrovnem dnevu odpeljalo proti Cerknici, kjer smo se dokončno prebudili ob dobri kavici. Pot smo nadaljevali proti Zgornjemu Jezeru do lovskega doma. Pridružila se nam je domačinka, gospa Boža, vodnica, naravovarstvenica, markacistka z ogromno znanja, ki ga je prijazno posredovala tudi nam. Z veseljem smo ji prisluhnili. Kar štirideset pohodnikov pred Križanim in dvema razbojnikoma Križna gora (15) - slavljenec z darilom Najprej smo se ustavili pri preprosti vaški cerkvici sv. Ane iz l. 1617 v zaselku Sveta Ana. Ob zadnjih vzdrževalnih delih so na cerkvenih zidovih odkrili skromne ostanke fresk, ki spominjajo na furlanske slikarje iz 15. stoletja. Sem so očitno romali tudi prebivalci Hrvaškega Primorja, ker so odkrili tudi podpise v glagolici. Kmalu smo prispeli na kopasto, z gozdom poraslo Križno goro (857 m), kjer stoji romarska cerkev, nekoč pa ilirsko gradišče in nato rimska utrdba. Največje bogastvo baročno opremljene cerkve so slike Fortunata Berganta, v katerih je pretresljivo upodobil Kristusovo trpljenje. Zaradi njegovih slik je cerkev znana tudi zunaj naših meja. Z vrha se odpira lep pogled na Javornike s Cerkniškim jezerom v dolini. Snežnik se nam je skril v oblake. Vračali smo se skozi zaselek Podlož, mimo kapelice in prispeli v Lož, kjer smo na starejši hiši opazili spominsko ploščo, posvečeno Franu Milčinskemu. Ob vaškem vodnjaku je gospa Boža omenila še Mrzlo jamo, kraški bruhalnik, iz katere se je kraj včasih oskrboval z vodo. Nato smo se vkrcali na avtobus in krenili proti domu. Vendar lepega in zanimivega dneva še ni bilo konec. Naš po-hodnik Janko, eden od ustanovnih članov skupine Zimzeleni, je slavil svojo visoko okroglo obletnico. V Gostilni Pr' Krajnc nas je dobro pogostil, mi pa smo mu poklonili sliko, ki ga bo spominjala na naša druženja. Obenem smo ga razglasili za ambasadorja dobre volje. Ob zvokih Ansambla Presenečenje smo zaplesali in zapeli. Dragi Janko, od srca ti želimo veliko zdravja in čvrst korak še na mnogih naših pohodih. Zapisala: Barbara Petrič Foto: Joža Miklavčič Pohod skupine Zimzelenih oktobra 2013 - po poti ... v neznano! Jesen, najlepši letni čas in pravi splet okoliščin - ta oktober! Četrti teden tega jesenskega meseca smo se odpravili na pohod; z nami so bili tudi vsi trie vodniki, Sonja in Milan, pripravila in vodila pa ga je Elica Brelih. Čeprav smo kmalu ugotovili, da smo na poti v celjsko smer, nam tokrat končnega cilja ni in ni predstavila. Zelo skrbno je izbirala izraze in pri tem pazila, da ni uporabila ključne besede, ki bi nam razkrila pohodniški cilj 22. oktobra. Ugibali smo, komentirali, se zabavali in nič pravega zadeli. Na prepadni in skalni, a razgledni Grmadi (718 m). Ko smo gledali celjski grad že z južne strani in izstopili iz avtobusa v Zagradu ter zakoračili v hrib v Pečovniku, smo se nemalo presenečeni znašli sredi gozda in pod gozdno potjo zagledali skromno zapuščeno hišo, v kateri je bivala Alma Maksimilijana Karlin, svetovljanka, popotnica, poliglotka, pisateljica, pesnica in zbirateljica. Po tej poti je krenila tudi naša skupina v tihem premišljevanju o težkem življenju in nedojemljivem pogumu velike svetovljanke. V Svetino smo prišli po štirih urah hoje prek Tolstega vrha in obiskali njen grob; skromen je in vzdrževan. Vasica pa - kot bi ne bila iz tega sveta! Spokojna in ožarjena z barvami jeseni! Turistično se razvija in večkrat je že dobila laskavi naziv najlepše slovenske vasi. Zadovoljni, polni vtisov in ravno prav utrujeni smo se predali udobni vožnji z avtobusom proti domu. V moje razmišljanje se mi je vpletel nedavni dogodek v antikvariatu, v katerem preživljam prosti čas in uživam v delu. V vsakem antikvariatu je lepo in prijetno; knjige počivajo na policah in čakajo, da pride tisti Zadovoljni in bogatejši za mnoga spoznanja nekdo, ki jih bo ljubeče vzel v roke in prebral njihovo vsebino. Med obiskovalci ni gneče, pa vendar pridejo; v septembru letos je prišel mlad fant, bil je tujec - gradbeni delavec in je vprašal, če imamo knjigo Alme Karlin »Samotno potovanje«; v petih letih, kar je Antikvariat g. Cunjaka na Vrhniki, nismo imeli niti ene knjige A. Karlin! Ampak bo prišla, sem odgovorila. Iskalci morajo velikokrat vztrajno čakati, preden knjiga pride v antikvariat! - In prišla je že prve dni oktobra! Kakšno veselje ob prevzemu - za oba, zame zadovoljstvo in za mladega gradbinca iskre v očeh! Prehitro se je poslovil, da bi ga povprašala kaj več! Zakaj jo je želel prebrati? Sama sem jo prebrala, preden sem mu jo izročila! Ga mika svet ali je nuja - s trebuhom za kruhom? Almino pisanje in njen mladi bralec in ta hoja z razmišljanjem o njeni življenjski in literarni poti! Kakšna povezava! Fant je videl rožo čudotvorno, vzdramil se je in je šel na pot ..., sem se spomnila Cankarjevega verza! To bo! (Viri: Pot 2300 korakov, zloženka TD Štore, spletna stran o A. M. Karlin) Zapis: M. Rijavec Foto: S. Zalar Bizjak, J. Miklavčič Daljši zapis si lahko preberete na spletni strani www.mojaob-cina.si/vrhnika Pohod Barjanov na Porezen Za pohod na Porezen smo naročili najlepše vreme v tem letu. Jutro je bilo hladno, a nebo brez oblačka. Pohod smo začeli iz Davče, kjer je najprej pot potekala po asfaltni cesti, nato gozdni poti in nazadnje po stezi, ki se je vzpenjala po gozdnatem pobočju Porezna. Tam nam je vodnik Milan pokazal mejni kamen, kjer je med prvo in drugo svetovno vojno potekala meja med kraljevino Jugoslavjo in Italjo. Na več mestih so vidne sledi oglarjenja, ki je bilo na Poreznu nekoč zelo razvito. Po vodni-kovu zaslugi smo izvedeli veliko zanimivih stvari o preteklosti tamkajšnjih krajev in življenju v njih. Pri stari pastirski koči smo naredili postanek za malico. Ker je eden od članov pred nedavnim praznoval rojstni dan, smo nazdravili in se posladkali z domačimi piškoti. Lepo razpoloženi smo se po grebenu odpravili proti vrhu. Ko smo dosegli vrh 1630 metrov visokega Porezna, so vse okoli nas zazvonili zvonovi. Ne nam v čast; zvonili so poldne. Bili smo enotnega mnenja, da smo za pohod izbrali najlepši dan. Na vrhu Porezna stoji spomenik partizanom, ki so padli tik pred koncem vojne. V tamkajšnjih krajih je veliko utrdb italijanske vojske in celotno območje Porezna in okoliških hribov je prepredeno z bunkerji, kavernami in vojašnicami (kasarnami). Dve od nekdanjih italijanskih kasarn so preuredili: eno v lovski dom, drugo pa v planinskega, ki pa je bil že zaprt. Spustili smo se do planinskega doma, po položnejši poti nadaljevali do vznožja Porezna, nato pa po nam že znani poti do avtobusa. Bil je čudovit jesenski dan, dan za pohajanje po hribih in mi smo ga dobro izkoristili. Zapis: Janko in Minka Svetičič Foto: Andreja Mole Vandrovke na Šmarni gori V torek, 15. oktobra, nam je bilo vreme naklonjeno in jesenska narava obsijana s soncem. Kar petintrideset Vandrovk in štirje Vandrovci smo se zelo veselili tega pohoda, saj je bilo kar nekaj takih med nami, ki se bomo prvič povzpeli na Šmarno goro. r 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika naš časopis 13 Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Vodnika Milan in Jože sta že na začetku poskrbela za dobro vzdušje. Pot smo začeli v vasi Pirniče in se podali čez Peske. Na začetku je bila pot kar strma in za nas zahtevna, ampak ker smo se večkrat ustavili, malo počivali in poslušali Milana, ki nam je na zabaven način povedal veliko zanimivega in poučnega, smo z veseljem premagovali pot. Med hojo smo opazili, da je Šmarna gora kar dobro obiskana, saj smo srečevali veliko pohodnikov, čeprav vodi na Šmarno goro kar petnajst poti, nekatere kar zahtevne. Ko smo prehodili najbolj strmi del gozdne poti, se je začela pol-ožnejša makadamska cesta, tako da so se noge malo odpočile. Pred samim vrhom pa je bilo za nas spet malo bolj strmo, ampak smo tudi to premagali. Jesensko sonce nas je prijetno grelo in nam dajalo moči, a čutili smo, da bo takih dni zelo malo, saj se približuje zima. Ko smo prišli na vrh, nam je nebo ponudilo razglede na vse strani. Najprej smo si ogledali daljno okolico, saj je bila vidljivost odlična. Z gore se vidi Triglav, Stol in koroški Obir, Krim, Snežnik in Trdinov vrh na Gorjancih in še mno- gi vrhovi... Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja, ima dva vrhova: nižjo Šmarno goro m) in višjo Grmado (676 m). Zaradi lege in razgleda je postala priljubljena izletniška točka. Predvsem jo obiskujejo Ljubljančani in okoličani; ima tudi bogato zgodovino. Šmarna gora je dobila ime po Mariji, zavetnici šmarnogorske cerkve. To je romarska cerkev in je prvič omenjena leta 1324. Mi smo si cerkev tudi ogledali in videli, da je obnovljena. Milan in Jože sta tudi pozvonila ob 11.30, tako kot pripoveduje legenda za časa Turkov. Malo smo se okrepčali s kavico, osvežilna pijača nas je odžejala in sendvič je dal moč. Gostinska ponudba je bila dobra in prijazna. Čisto drugače sem si predstavljala to Šmarno goro, a bila mi je zelo všeč. Za vedno jo bom ohranila v lepem spominu. Vračali smo se po poti, ki nas je pripeljala v vas Zavrh z lepimi hišami in veliko cvetja. Preživeli smo en lep dan, s soncem obsijan, in polni bogatih vtisov smo se vračali proti domu. Doživeli smo veliko lepega, čeprav smo bili tako blizu naše Vrhnike. Taki pohodi, ki so nagrada za vztrajno hojo vsak teden po okolici Vrhnike, so za nas bolj ali manj podvigi, zato se jih veselimo in še posebej uživamo. Ob koncu se v imenu Vandrovk zahvaljujem vodnikoma Milanu in Jožetu za potrpežljivost. Zapisala in fotografirala: Fani Šurca Na podlagi 95. člena Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika je Občinski svet Občine Vrhnika na 21. seji 7. 11. 2013 potrdil uradno prečiščeno besedilo 3 Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki obsega: - Pravilnik o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 293/2003) - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 316/2005) - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradni list RS, št. 95/2008) - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 385/11) - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis št., 404/13) - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis št., 408/13) Številka:103-1/2003(2-01) Datum: 7. 11. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. PRAVILNIK O PLAČAH IN PLAČILIH ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE OBČINSKEGA FUNKCIONARJA TER O SEJNINAH ZUNANJIH ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA IN ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV TER O POVRAČILIH STROŠKOV URADNO PREČIŠČENO BESEDILO 3 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Pravilnik o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (v nadaljevanju: pravilnik) določa višino plače oziroma plačila za opravljanje funkci v Občini Vrhnika ter višino sejnin zunanjih članov delovnih teles Občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter pravico do povračila stroškov, ki nastanejo zaradi opravljanja funkcije. 2. člen Za poklicno opravljanje funkcij v Občini Vrhnika imajo občinski funkcionarji pravico do plače, za nepoklicno opravljanje funkcije pa pravico do plačila za opravljanje funkcije. Plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta je sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta oziroma na seji delovnega telesa občinskega sveta. Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta (zunanji člani) ter članom nadzornega odbora pripadajo sejnine, ki se oblikujejo na podlagi tega pravilnika. 3. člen črtan 4. člen Za ureditev plač in delovnih razmeri funkcionarjev se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo delovna razmerja in plače v javnem sektorju, če Zakon o lokalni samoupravi ne določa drugače. 5. člen Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, župan in podžupan oziroma podžupani. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko v skladu s statutom odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno. Podžupan oziroma podžupani se lahko v skladu s statutom odločijo, da bodo opravljali svojo funkcijo poklicno. II. PLAČE IN PLAČILA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE ŽUPANA IN PODŽUPANA 6. člen Z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju je za opravljanje funkcije župana v Občini Vrhnika, ki glede na število prebivalcev (občine od 15001 do 30000 prebivalcev) sodi v IV. skupino občin, določen 53. plačni razred. Županu skladno z zakonom pripada tudi dodatek za delovno dobo. Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plača v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno, brez dodatka na delovno dobo. Plača župana se določi s sklepom, ki ga sprejme Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve (v nadaljevanju: komisija). 7. člen Z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju je za opravljanje funkcije podžupana v Občini Vrhnika, ki glede na število prebivalcev (občine od 15001 do 30000 prebivalcev) sodi v IV. skupino občin, določen razpon med 38. in 45. plačnim razredom. Plačni razred podžupana določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Podžupanu skladno z zakonom pripada tudi dodatek za delovno dobo. Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo največ v višini 50% plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo poklicno. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo. V primeru predčasnega prenehanja funkcije župana, podžupanu, ki bo opravljal funkcijo župana, pripada plača, ki bi jo dobil župan. Plača podžupana se določi s sklepom, ki ga sprejme Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve. III. SEJNINE 8. člen Sejnine pripadajo članom občinskega sveta za udeležbo na redni in izredni seji občinskega sveta ter za udeležbo na sejah delovnih teles občinskega sveta. Kadar sta redna in izredna seja sklicani na isti dan, tako, da bosta skupaj trajali manj kot tri ure (zasedanja) se izplača samo sejnina za redno sejo. 9. člen Sejnine pripadajo tudi zunanjim članom stalnih in občasnih delovnih teles občinskega sveta za udeležbo na sejah, razen članom, ki imajo status javnih uslužbencev ali funkcionarjev ali so zaposleni v javnih podjetjih ali zavodih, katerih ustanoviteljica je občina in opravljajo naloge delovnih teles med delovnim časom ali v okviru delovnih nalog. Sejnine so določene na sejo, s tem, da za zasedanje na nadaljevanju seje upravičencu pripada sejnina v višini 70 % prvega dela sejnine. V primeru, da seja traja pol ure ali manj, se izplača samo polovica sejnine. Za udeležbo na seji Občinskega sveta pripada 50 % sejnine člana Občinskega sveta tudi predsedniku Nadzornega odbora, če se je seje v celoti udeležil, razen v primeru, če izvaja naloge poročevalca, ko je upravičen do celotne sejnine. V primeru, da se seje Občinskega sveta namesto predsednika Nadzornega odbora udeleži podpredsednik ali član Nadzornega odbora, tako določena sejnina pripada podpredsedniku ali pooblaščenemu članu. 10. člen O udeležbi na sejah vodi občinska uprava evidenco. Evidenca je podlaga za izplačila sejnin, ki se opravljajo trimesečno. 11. člen Osnova za izplačilo sejnin je mesečna osnovna plača župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka za delovno dobo. Občinski svet Občine Vrhnika ima po tem pravilniku stalna in občasna delovna telesa, Nadzorni odbor in Štab za civilno zaščito Občine Vrhnika. Stalna delovna telesa so: - Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve - Odbor za gospodarstvo, finance in proračun - Odbor za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine - Odbor za ekologijo in infrastrukturo - Odbor za družbene dejavnosti - Statutarno pravna komisija. Občasna delovna telesa so: - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu - Komisija za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj V primeru, da občinski svet ustanovi še dodatna stalna ali začasna delovna telesa, se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika. Sejnine se določijo v naslednjih višinah: - udeležba na redni seji občinskega sveta 6,85 % - udeležba na izredni seji občinskega sveta 5,48 % - predsedovanje na seji stalnega del. telesa občin. sveta in Nadzorni odbor 4,11 % - udeležba na seji stalnega del. telesa občin. sveta in Nadzornem odboru 2,74 % - predsedovanje na seji občasnega del. telesa občinskega organa 3,28 o/ % - udeležba na seji občasnega občinskega organa 2,20 % - udeležba na seji štaba Civilne zaščite 2,46 % Za udeležbo na nadaljevanju seje Občinskega sveta, Nadzornega odbora, štaba Civilne zaščite, stalnega ali občasnega delovnega telesa udeležencu pripada 70 % sejnine določene v prejšnjem odstavku. Vsakemu svetniku, predsedniku ali članu stalnega ali občasnega delovnega telesa pripada sejnina za tisto sejo ali nadaljevanje seje, katere se v celoti ali v pretežnem delu udeleži.« V primeru, da seja traja pol ure ali manj, se izplača v tem členu polovica določene sejnine.« 12. člen Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, na sme presegati 7,5 % plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo župana. 13. člen Sejnine se izplačujejo na podlagi sklepa komisje, s katerim se ugotovi višina sejnin za preteklo tromesečje. IV. PRAVICA DO POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM FUNKCIJE 14. člen Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko občinski funkcionar, ki funkcijo opravlja nepoklicno, uveljavlja, če gre za službeno potovanje po nalogu občinskega funkcionarja, ki funkcijo opravlja poklicno. Stroški prevoza se povrnejo v skladu s predpisi. Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za službeno potovanje v skladu s predpisi. Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški prenočevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skladu s predpisi. 15. člen Pravice iz 14. člena tega pravilnika uveljavlja občinski funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje. Nalog za službeno potovanje izda župan oziroma podžupan po pooblastilu župana. V kolikor gre za službeno potovanje župana, izda nalog podžupan oziroma direktor občinske uprave občine. V. NAČIN IZPLAČEVANJA 16. člen Sredstva za izplačila v skladu s tem pravilnikom se zagotavljajo v proračunu Občine Vrhnika. 17. člen Plače se izplačujejo mesečno, sejnine in druga plačila se izplačujejo trimesečno za pretekle tri mesece najkasneje do 10. dne v mesecu izplačila, razen v izjemnih primerih na prošnjo člana občinskega sveta ali zunanjega člana delovnega telesa Občinskega sveta ter člana Nadzornega odbora, ko se izplačuje mesečno. Prejemki, določeni v 14. členu tega pravilnika, se izplačajo v petnajstih dneh po končanem službenem potovanju. 18. člen Plače in sejnine se usklajujejo skladno s spremembo osnovnih plač plačilnih razredov plačilne lestvice, ki je objavljena v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, povračila stroškov v zvezi z delom pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo. Osnova za izplačilo sejnin je mesečna osnovna plača župana iz prvega odstavka 11. člena pravilnika za mesec, v katerem je bila seja. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Ta pravilnik ne velja za določitev nadomestil predsedniku in članom ter njihovim namestnikom Občinske volilne komisje. 20. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o plačah, nadomestilih plač občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 253). 21. člen Ta pravilnik začne veljati 15 dni po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 316/2005) vsebuje naslednjo končno določbo: 3. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradni list RS, št. 95/2008) vsebuje naslednjo končno določbo: 7. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenje. Uporabi se tudi za izplačilo sejnin za III. kvartal leta 2008. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 385/11) vsebuje naslednjo končno določbo: 4. člen Ta pravilnik začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu Naš časopis. Uporablja se tudi za izplačilo sejnin za III. kvartal za leto 2011. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 404/2013) vsebuje naslednjo končno določbo: 4. člen Ta pravilnik o spremembah in dopolnitvah začne veljati 15 dni po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradni list RS, št. 408/2013) vsebuje naslednjo končno določbo: 3. člen Ta pravilnik o spremembah in dopolnitvah začne veljati 15 dni po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Na podlagi Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 44I/94, 8/96, 18/98, 36/00, 127/06), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - ZOFVI-UPB5, 36/08, 58/09 in 20/11), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2 in dopolnitve) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/ 2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 21. seji 7. 11. 2013 sprejel 14 naš časopis Občina Vrhnika 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Ivana Cankarja 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izob-raževalnega zavoda Osnovna šola Ivana Cankarja (Naš časopis, št. 400, z dne 19. 12. 2012 - uradno prečiščeno besedilo 2) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola Ivana Cankarja. Sedež zavoda: Lošca 1, Vrhnika. V okviru zavoda se izvaja splošno osnovnošolsko izobraževanje tudi na lokaciji Tržaška cesta 2, Vrhnika ter Tržaška cesta 32, Vrhnika. V sestavo OŠ Ivana Cankarja poleg rednih oddelkov sodita še: - podružnica za izvajanje programov za otroke s posebnimi potrebami, Lošca 1, Vrhnika, in Tržaška cesta 2, Vrhnika - podružnica Drenov Grič, Drenov Grič 25. 2. člen V prvem odstavku 9. člena se za besedo Voljčeva cesta doda novo besedilo, ki se glasi: »ter Ulica Ograje (prostorski okoliš 0078, 0085). Drugi in tretji odstavek 9. člena se spremenita tako, da se glasita: »Znotraj šolskega okoliša se določi območje podružnice šole Drenov Grič, ki zajema naslednja naselja: Drenov Grič, Lesno Brdo. V podružnici Drenov Grič se izvaja osnovnošolsko izobraževanje v oddelkih od 1. do 3. razreda. V primeru zagotovljenih prostorskih možnosti in izpolnjenih predpisanih pogojev se osnovnošolsko izobraževanje izvaja tudi v oddelkih 4. in 5. razreda. Po končanem 5. razredu učenci nadaljujejo šolanje na matični Osnovni šoli Ivana Cankarja. Podružnica za izvajanje programov za otroke s posebnimi potrebami opravlja osnovnošolsko izobraževanje za otroke s posebnimi potrebami od 1. do 9. razreda za območje celotne občine.« 3. člen Spremeni se prvi odstavek 12. člena tako, da se glasi: »Zavod je devetrazredna osnovna šola in opravlja vzgojno-izobraževalno dejavnost od 1. do 9. razreda obvezne osnovne šole.« 4. člen V četrtem odstavku 15. člena se beseda »ŠPP« nadomesti z besedami »podružnice za izvajanje programov za otroke s posebnimi potrebami«. 5. člen Spremeni se 27. člen tako, da se glasi: »b) Vodja podružnice za izvajanje programov za otroke s posebnimi potrebami Podružnico za izvajanje programov za otroke s posebnimi potrebami vodi pedagoški organizacijski vodja. Vodjo imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev, ki poučujejo v podružnici. Vodja opravlja naloge, ki mu jih določi ravnatelj, in naloge, ki so napisane v aktu o sistemizaciji.« Črta se 50a člen. 6. člen 7. člen Ta Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis. Številka: 007-4/2013 (3-03) Datum: 7. 11. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 44I/94, 8/96, 18/98, 36/00, 127/06), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - ZOFVI- UPB5, 36/08, 58/09 in 20/11), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2 in dopolnitve) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 21. seji 7. 11. 2013 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Vrhnika 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Vrhnika (Naš časopis, št. 398, z dne 29. 10. 2012 - uradno prečiščeno besedilo) se peti odstavek 15. člena spremeni tako, da se glasi: »Predstavnike staršev voljo starši na svetu staršev. Mandat predstavnikov staršev v svetu preneha z dnem, ko otrok izgubi status učenca zavoda.« 2. člen Ta Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis. Številka: 007-8/2013 (3-03) Datum: 7. 11. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 21. redni seji 7. 11. 2013 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA Na zemljišču, parc. št. 2453/8, k.o. Stara Vrhnika (2001), se ukine status javnega dobra. Lastninska pravica pri nepremičnini, parc. št. 2453/8, k.o. Stara Vrhnika (2001), se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407000. II. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-51/2009 (6-03) Datum: 7. 11. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B in 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 106/10 - popr. ZUPUDPP in 43/11 - ZKZ - C in 57/12 - ZUPUDPP-A) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 21. redni seji 7. 11. 2013 sprejel ODLOK o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pekarno Vrhnika I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za pekarno Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: OPPN). (2) Ta odlok določa: - območje OPPN, - arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, - načrt parcelacije, - etapnost izvedbe prostorske ureditve, - rešitve in ukrepe za varovanje okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, - rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in poplavami - pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, - program opremljanja stavbnih zemljišč, - druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN. 2. člen (prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) (1) S tem odlokom se načrtuje dopolnilna gradnja k obstoječim proizvodnim objektom, ureditev zunanjih in prometnih površin ter izgradnja dovozne ceste. (2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za posege na obstoječih objektih, odstranitev obstoječih objektov in gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture. 3. člen (sestavni deli OPPN) (1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del. (2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte: 1. Načrt namenske rabe prostora - izsek iz dolgoročnega plana M 1:1000 2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora M 1:2500 3. Načrt območja z načrtom parcelacije 3.1.Katastrski načrt s prikazom območja OPPN M 1:1000 3.2.Geodetski načrt s prikazom območja OPPN M 1:500 3.3. Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu M 1:1000 3.4. Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu M 1:500 3.5. Površine, namenjene javnemu dobru na katastrskem načrtu M 1:1000 3.6. Površine, namenjene javnemu dobru na geodetskem načrtu M 1:500 4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev 4.1. Ureditvena situacija - nivo pritličja M 1:500 4.2. Ureditvena situacija - nivo strehe in prere- zi M 1:500 4.3. Prikaz odstranitve objektov M 1:1000 4.4. Komunalna ureditev M 1:500 4.5. Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija M 1:500 4.6. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter načrt intervencijskih poti M 1:1000 4. člen (priloge OPPN) (1) Priloge OPPN so: - izvleček iz strateškega prostorskega akta, - prikaz stanja prostora, - strokovne podlage, - smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, - obrazložitev in utemeljitev OPPN, - program opremljanja stavbnih zemljišč, - povzetek za javnost. 5. člen (izdelovalec OPPN) (1) OPPN je izdelal City studio, d.o.o., Vurniko-va 2, Ljubljana, pod številko projekta CS 1062 v juliju 2012 in dopolnil septembra 2013. II. OBMOČJE OPPN 6. člen (območje OPPN) (1) OPPN obsega območje pekarne Vrhnika, del obvodnega prostora ob Hribskem potoku, nepozidano zemljišče zahodno od obstoječih proizvodnih objektov in dovozno pot do Idrijske ceste. (2) Območje OPPN obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: *242/3, *242/4, 1796/5, 1796/7, 1796/8, 1796/14, 1797/12, 1797/13, 1804/3, 1800/2, 1800/3, 1800/4, 1800/5, 1800/6, 1804/3, 1805/3, 1811/2, 1813/1, 1813/2, 1813/3 ter na delih zemlj. parc. št. 1796/15, 1796/29, 1796/46, 1796/48, 1797/6, 1797/7, 1797/10, 1797/27, 1797/28, 1797/31, 1800/7, 1804/4, 1805/4, 1980/2, 2864/3 in 2892/1 vsa v katastrski občini (2002) Vrhnika. (3) Velikost območja OPPN je 17.890 m2. (4) Območje OPPN je razdeljeno na šest prostorskih enot: P1: površine, namenjene razširitvi proizvodnega kompleksa pekarne Vrhnika; P2: površine, namenjene za gradnjo novega objekta s storitveno, pisarniško ali proizvodno dejavnostjo; P3: površine, namenjene obstoječim objektom mlina, silosa in luščilnice ter skupnemu dovozu do obstoječega stanovanjskega objekta in gospodarskih poslopij na naslovu Idrijska cesta 29; P4: površine otoka na Hribskem potoku ob mlinu; Z1: površine, namenjene ureditvi javnih zelenih površin s pešpotjo ob vodotoku ter dovozu do obstoječega stanovanjskega objekta na naslovu Idrijska cesta 23; C1: površine obstoječe in predvidene dovozne ceste s priključkom na Idrijsko cesto. (5) Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu. (6) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu«. III. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE 7. člen (vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi enotami urejanja prostora) (1) Območje OPPN je dostopno z Idrijske ceste (LZ 466022) po obstoječi dovozni cesti (LK 466571). (2) Na severo-zahodni in severi strani območja bo urejena nova dovozna cesta (C1). (3) Območje bo s predvideno pozidavo in ureditvami okoljsko in prostorsko sanirano. (4) V območju bo urejena javna obvodna zelena površina s pešpotjo. (5) Ureditve v območju OPPN so zasnovane tako, da omogočajo navezavo obstoječih in predvidenih gradenj na širše območje. (6) Predvideni posegi ne bodo imeli obremenilnih vplivov na obstoječo rabo prostora in ne bodo predstavljali bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno prometno in komunalno energetsko infrastrukturo v širšem območju. Predvidena gradnja ne bo vplivala na podobo krajine. (7) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnega načrta št. 2. »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«. 8. člen (dopustni posegi na območju OPPN) (1) Skladno z določili tega odloka so na območju OPPN dopustni naslednji posegi: - sanacija in priprava stavbnega zemljišča, - odstranitev ali prestavitev obstoječih objektov in naprav, - redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih, - rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječih objektov, ki niso predvideni za odstranitev; - gradnja novih objektov; - gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture; - urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin; - gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz 11. člena tega odloka. 9. člen (namembnost objektov) (1) Prostorska enota P1: - CC-SI-12510 Industrijske stavbe (stavbe za proizvodnjo); - CC-SI-12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (silos za žito in skladišča); - CC-SI-12203 Druge poslovne stavbe (stavba s pisarnami); - CC-SI-12301 Trgovske stavbe (od tega samostojna prodajalna). (2) Prostorska enota P2: - CC-SI-12510 Industrijske stavbe (stavbe za proizvodnjo); - CC-SI-12203 Druge poslovne stavbe (stavba s pisarnami); - CC-SI-12301 Trgovske stavbe (od tega samostojna prodajalna). - CC-SI-12304 Stavbe za storitvene dejavnosti. (3) Prostorska enota P3: - CC-SI-12510 Industrijske stavbe (stavbe za proizvodnjo); - CC-SI-12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (silos za žito in skladišča); - CC-SI-12620 Muzeji in knjižnice (od tega muzej) - CC-SI-12301 Trgovske stavbe (od tega samostojna prodajalna). 10. člen (zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) Prostorska enota P1 (1) V prostorski enoti P1 se nahajajo objekti pekarne Vrhnika, od katerih se ohranijo obstoječa proizvodna hala, poslovno skladiščni objekt in hladilnica (objekti 1, 2, 3). Širitev proizvodnega objekta je predvidena na zahodni strani (objekt 4). Na vzhodni strani obstoječe proizvodne hale je manjša trgovina s pekovskimi izdelki, ki se ohrani oziroma jo je dopustno povečati znotraj gabaritov obstoječega objekta. (2) Med objekti je urejena manipulacijska površina za tovorna in dostavna vozila. Obstoječa nadstrešnica se nadomesti z novo v večjih gabaritih, ki bo pokrila dostavne površine ob obstoječih in predvidenih objektih. Enotna nadstrešnica je dopustna tudi vzdolž vzhodne fasade obstoječe hale. (3) Dovoz za tovorna in dostavna vozila je predviden z jugovzhodne strani z obstoječe dovozne ceste in severne strani kompleksa z nove dovozne ceste (C1). (4) Parkirišča za osebna vozila so urejena na zahodni strani ob objektu (4), na severni strani vzdolž nove dovozne ceste (C1) in na vzhodni strani obstoječega objekta (1). (5) Manipulacijsko dvorišče bo ograjeno. Prostorska enota P2 (1) Na severni strani prostorske enote P2 je predvidena gradnja novega objekta s storitveno, pisarniško, trgovsko ali proizvodno dejavnostjo (objekt 6). Na vzhodni in južni fasadi objekta je dopustno izvesti nadstrešnico. (2) Dostop in dovoz bo urejen z vzhodne strani z nove dovozne ceste (C1). Parkirišča so predvidena na južnem in zahodnem robu zemljišča. Manipulacijske površine so urejene na južni strani objekta. (3) Kompleks je dopustno ograditi. Prostorska enota P3 (1) V prostorski enoti P3 je dopustno obstoječi objekt mlina, silosa in luščilnice (objekt 5) rekonstruirati, vzdrževati in obnoviti oziroma odstraniti ter nadomesti z novim, ki na severni strani ne sme posegati v priobalni pas, na južni strani pa ne sme presegati gabaritov obstoječega objekta. (2) Predvidena je proizvodna dejavnost s skladiščem ali etnološko muzejska, storitvena in trgovska dejavnost, vezana na tradicijo mlinarstva. (3) Ohrani se obstoječi skupni dovoz za proizvodni objekt (5) in stanovanjski objekt s pripadajočimi gospodarskimi poslopji na naslovu Idrijska cesta 29. (4) Za rekonstrukcijo oziroma gradnjo mostu preko vodotoka in izvedbo komunalne in druge infrastrukture na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti Republike Slovenje, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti pravico graditi s strani RS; Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije Republike Slovenje za okolje. Prostorska enota P4 (1) V prostorski enoti P4 je na otoku na Hrib- skem potoku dopustno vzdrževanje obstoječega objekta (7). Objekt (7) se lahko poruši in uredi zelene površine. Prostorska enota Z1 (1) V prostorski enoti Z1 je predvidena ureditev zelenih površin ob Hribskem potoku in javne pešpoti. Ohranita se dovoz in obstoječa parkirišča za stanovanjski objekt na naslovu Idrijska cesta 23. Postavitev ograj ni dopustna. (2) Na severovzhodni strani prostorske enote Z1 je potrebno pred začetkom gradnje objektov v prostorski enoti P1 izvesti kamnito zlo-žbo, ki predstavlja celoviti ukrep za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Prostorska enota C1 (1) V prostorski enoti C1 je predvidena izgradnja dovozne ceste, ki se bo na vzhodni strani navezovala na lokalno dovozno cesto (LK 466571), potekala vzdolž severne fasade proizvodnega objekta pekarne Vrhnika (objekta 1 in 4), zavila proti severu in se nadaljevala do priključka na Idrijsko cesto (LZ 466022). (2) Za rekonstrukcijo oziroma gradnjo mostu preko vodotoka in izvedbo komunalne in druge infrastrukture na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti Republike Slovenje, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti pravico graditi s strani RS; Ministrstva za kmetjstvo in okolje, Agencje Republike Slovenje za okolje. (3) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.1. »Ureditvena situacija - nivo pritličja«. 11. člen (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) V območju OPPN je skladno s prostorskimi možnostmi dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavno zakonodajo in podzakonskimi akti. (2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, ki so opredeljeni v pogojih glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. (3) Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen nezahtevni ali enostavni objekt, na območju varovalnega pasu ali varovanem območju, mora investitor vložiti zahtevo za izdajo soglasja pri pristojnem organu. 12. člen (pogoji za oblikovanje objektov) (1) Skupni pogoji za oblikovanje objektov so: - oblikovni princip ter izbor materialov in barv morata biti za vse objekte v posamezni prostorski enoti usklajena; - oblikovna zasnova objektov mora odražati njihovo programsko raznolikost. (2) Prostorska enota P1 Fasade obstoječe hale in prizidka ter obstoječih objektov na južni strani manipulacjskega dvorišča (objekti 1, 2, 3 in 4) morajo biti oblikovani enotno. Severna fasada obstoječe hale in prizidka (objekta 1 in 4) je lahko ozelenjena. Predvidena je izgradnja prostostoječe sekundarne strehe nad obstoječo halo. Streha je lahko ravna ali z obstoječim naklonom. Dopustno je izvesti ozelenjeno streho. Predvidena je izgradnja enotne nadstrešnice nad manipulacjskim dvoriščem, ki jo je dopustno prilagoditi za potrebe polnjenja silosov. Predvidena je postavitev ograje okrog manipulacjskega dvorišča. cankar.si Občina Vrhnika naš časopis 15 črtu« in 3.6. »Površine, namenjene javnemu do-bru na geodetskem načrtu«. toka. 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod- Ograja naj bo žična, ozelenjena z živo mejo ali popenjavkami. (3) Prostorska enota P2 Fasade predvidenega objekta (6) naj bodo sodobno oblikovane. Severno fasado je dopustno ozeleniti. Streha je lahko ravna ali pod blagim naklonom, zaključena s parapetnim vencem. Lahko je ozelenjena. Dopustna je postavitev ograje v liniji severne fasade objekta, po vzhodnem in južnem robu zunanjih parkirišč ter na vzhodni strani manipulacijskega dvorišča. Ograja naj bo žična, ozelenjena z živo mejo ali popenjavkami. (4) Prostorska enota P3 V primeru gradnje novega objekta, mora biti le-ta oblikovan enotno in sodobno. Postavitev ograj ni dopustna. 13. člen (pogoji za oblikovanje zunanjih površin) (1) Za zunanjo ureditev prostorskih enot P1, P2 in P3 mora biti ob pripravi projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje izdelan načrt krajinske arhitekture. (2) V načrtu krajinske arhitekture morajo biti upoštevni naslednji pogoji za ureditev zunanjih površin: - v posamezni prostorski enoti je potrebno zagotoviti minimalno 15% zelenih površin na raščenem terenu; - zunanje površine morajo biti zasajene s funkcionalnim drevjem in grmovnicami; - v območju OPPN je treba zasaditi vsaj 25 dreves na hektar; - povozne in manipulacijske površine ter peš poti morajo biti asfaltirane ali tlakovane ter primerno osvetljene; - mikrourbana oprema posamezne prostorske enote mora biti enotno oblikovana; - odmik debla obstoječih in predvidenih dreves od podzemnih komunalnih vodov mora biti najmanj 2,0 m; - višina ograje namenjene fizičnem varovanju industrijskih in proizvodnih objektov je največ 3,00 m; - vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem. (3) Prostorska enota P1: - ohraniti je treba večino obstoječih visokoraslih dreves na jugozahodni in na jugovzhodni strani prostorske enote; - manipulacijsko dvorišče je treba po obodu intenzivno ozeleniti z živo mejo ali grmov-nicami; - visoko in nizko vegetacijo na strmem pobočju na zahodni strani prostorske enote je treba ohraniti in vzdrževati. (4) Prostorska enota P2: - ohraniti je treba večino obstoječih visokoraslih dreves na zahodni strani prostorske enote; - manipulacijsko dvorišče je treba po obodu intenzivno ozeleniti z živo mejo ali grmov-nicami; - visoko in nizko vegetacijo na strmem pobočju na jugozahodni strani prostorske enote je treba ohraniti in vzdrževati. (5) Prostorska enota P3: - v primeru novogradnje je potrebno zagotoviti primerno veliko zeleno površino, ki mora biti zasajena z visokoraslim drevjem in grmovnicami. (6) Prostorska enota P4: - na otoku na Hribskem potoku je treba ohraniti obstoječe zelene površine; - v primeru rušenja obstoječega objekta (7) je predvidena ozelenitev površine na mestu odstranjenega objekta. (7) Prostorska enota Z1: - obvodne površine ob Hribskem potoku je treba intenzivno ozeleniti z avtohtonim visokoraslim drevjem in grmovnicami; - predvidena je izvedba javne pešpoti, ki se navezuje na obstoječo pešpot na vzhodnem robu prostorske enote; - ohraniti je treba dovozno pot in obstoječa parkirišča za stanovanjski objekt na naslovu Idrijska cesta 23; - pešpot in dovozna pot bosta potekali na enotni utrjeni površini. (8) Prostorska enota C1: - vozne površine in priključki so predvideni v asfaltni izvedbi in primerno osvetljeni; - hodniki za pešce se lahko izvedejo tudi z betonskimi tlakovci oz. drugimi trajnimi materiali; - obcestni prostor bo zatravljen; - gruča dreves je predvidena le na severovzhodni strani priključka na lokalno dovozno cesto (LK 466571). 14. člen (tlorisni gabariti) (1) Prostorska enota P1 -obstoječa hala pekarne Vrhnika (1) obstoječi -prizidek k obstoječi hali (4)30,00 m x 26,50 m (v podaljšku obstoječega objekta) - obstoječi objekt (2) obstoječi - obstoječi objekt (3)obstoječi - nadstrešnica vzdolž južne fasade objektov (1, 4) 92,50 m x od 11,20 do 18,00 m - nadstrešnica vzdolž vzhodne fasade objekta (1) 2,00 m x 27,20 m (2) Prostorska enota P2 - objekt (6) 45,00 m x 12,00 m. - nadstrešnica vzdolž južne fasade 47,00 m x 5,00 m - nadstrešnica vzdolž vzhodne fasade 2,00 m x 12,00 m (3) Prostorska enota P3 - objekt (5) obstoječi ali manjši (4) Prostorska enota P4 - objekt (7) obstoječi (4) Prostorska enota Z1 - protipoplavna kamnita zložba dolžina 40,00 m (5) Tlorisni gabariti so določeni v grafičnih načrtih št. 4.1. »Ureditvena situacija - nivo pritličja«, št. 4.2. »Ureditvena situacija - nivo strehe in prerezi«. 15. člen (višinski gabariti) (1) Prostorska enota P1 - obstoječa hala pekarne Vrhnika (1) obstoječi - prizidek k obstoječi hali (6) višina venca 9.00 m - obstoječi objekt (2) obstoječi - obstoječi objekt (3) obstoječi - sekundarna streha višina 9.00 m - nadstrešnica višina 5.00 m - silosi obstoječi (2) Prostorska enota P2 - objekt (6) višina venca 9.00 m (3) Prostorska enota P3 - objekt (5) višina venca 9.00 m (4) Prostorska enota P4 - objekt (7) obstoječi (5) Prostorska enota Z1 - protipoplavna kamnita zložba višina 1,10 m (6) Višina objekta je določena z najvišjo točko slemena ali venca strehe najvišje etaže in se meri od kote pritličja objekta. Nad njo je v prostorskih enotah P1, P2 in P3 dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje objekta ter izhode na streho. (7) Nosilne konstrukcijske elemente sekundarne strehe in nadstrešnice v prostorski enoti P1 je dopustno izvesti nad predpisano višino. (8) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnem načrtu št. 4.2 "Ureditvena situacija - nivo strehe in prerezi". 16. člen (višinske kote terena) (1) Zunanja ureditev je prilagojena terenu, manipulacijskim dvoriščem in višinskim potekom obodnih cest. (2) Višinska kota vhodov v objekte 1, 2, 3 in 4 je 297,60 m.n.v., v objekt 5 297,30 m.n.v., v objekt 6 pa je 299,00 m.n.v.. (3) Višinske kote terena so določene v grafičnem načrtu št. 4.5 " Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija". 17. člen (zmogljivosti območja) (1) Zmogljivost območja: - Površina prostorske enote P1: 8.415 m2 - BTP nad nivojem terena v prostorski enoti P1: do 4.300 m2 - Površina prostorske enote P2: 3.014 m2 - BTP nad nivojem terena v prostorski enoti P2: do 1.100 m2 - Površina prostorske enote P3: 1.795 m2 - BTP nad nivojem terena v prostorski enoti P3: do 1.820 m2 - Površina prostorske enote P4: 446 m2 - BTP nad nivojem terena v prostorski enoti P4: do 162 m2 (2) Bruto tlorisna površina (BTP) objekta nad nivojem terena je skupna površina vseh tlorisnih etaž objekta nad nivojem terena brez tlorisnih površin, ki so obdane z elementi, kot so npr. parapeti, venci, ograje in niso pokrite. 18. člen (usmeritve glede posegov na obstoječih objektih) (1) V območju OPPN so dovoljena: - vzdrževalna dela na obstoječih, legalno zgrajenih objektih; - rekonstrukcija obstoječih, legalno zgrajenih objektov v okviru obstoječih gabaritov; - sprememba namembnosti obstoječih objektov v skladu z 9. členom odloka; - gradnja samostojne sekundarne strehe nad obstoječo halo (1). 19. člen (odstranitve objektov) (1) V območju OPPN je predvidena odstranitev naslednjih objektov: - nadstrešnice na zahodni strani obstoječe hale (1) na delu zemljišč s parcelno številko 1796/5, 1796/8 in 1800/2, katastrska občina (2002) Vrhnika. Bruto tlorisna površina objekta je 140 m2; - nadstrešnice na jugozahodni strani obstoječe hale (1) na delu zemljišč s parcelno številko 1800/4 in 1800/5, katastrska občina (2002) Vrhnika. Bruto tlorisna površina objekta je 325 m2; - pomožnega objekta na delu zemljišča s parcelno številko 1796/8, katastrska občina (2002) Vrhnika. Bruto tlorisna površina objekta je 92 m2; - vratarnice na delu zemljišča s parcelno številko 1800/2, katastrska občina (2002) Vrhnika. Bruto tlorisna površina objekta je 8 m2; (2) V prostorski enoti P3 je dopustna odstranitev objekta (5) na delu zemljišč s parcelno številko *242/3, *242/4, 1811/2 in 2892/1, katastrska občina (2002) Vrhnika. Bruto tlorisna površina objekta je 1.820 m2. (3) V prostorski enoti P4 je dopustna odstranitev objekta (7) na delu zemljišča s parcelno številko *242/3, katastrska občina (2002) Vrhnika. Bruto tlorisna površina objekta je 162 m2. (4) Dopustna je odstranitev obstoječe ceste v prostorski enoti Z1 in nekaterih obstoječih dreves. (5) Objekti, ki jih je treba odstraniti, so določeni v grafičnem načrtu št. 4.3. »Prikaz odstranitve objektov«. IV. NAČRT PARCELACIJE 20. člen (načrt parcelacije) (1) V območju OPPN so naslednje parcele in površine: - P1 - parcela obstoječih in predvidenih objektov proizvodnega kompleksa pekarne Vrhnika (objekti 1, 2, 3 in 4), ki meri 8.415 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1796/5 (del), 1796/7 (del), 1796/8 (del), 1797/ 27 (del), 1797/28 (del), 1797/31 (del), 1800/2 (del), 1800/4, 1800/5, 1800/6, 1800/7 (del), 1804/4 (del), 1805/4 (del), 1813/1 (del), 1813/2 (del) in 1813/3 katastrska občina (2002) Vrhnika; - P2 - parcela, namenjena gradnji novega objekta s storitveno, pisarniško ali proizvodno dejavnostjo (6), ki meri 3.014 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1813/1 (del) in 1813/2 (del), katastrska občina (2002) Vrhnika; - P3 - parcela namenjena obstoječim objektom mlina, silosa in luščilnice (5) ter skupnemu dovozu do obstoječega stanovanjskega objekta na naslovu Idrijska cesta 29, ki meri 1.795 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami *242/3 (del), *242/4, 1811/2 in 2892/1 (del) katastrska občina (2002) Vrhnika; - P4 - površina otoka na Hribskem potoku ob mlinu, ki meri 446 m2 in obsega zemljišči s parcelnimi številkami: *242/3 (del) in 2892/1 (del), katastrska občina (2002) Vrhnika; - Z1 - površina namenjena ureditvi javnih zelenih površin ob vodotoku ter dovozu do obstoječega stanovanjskega objekta na naslovu Idrijska cesta 23, ki meri 1.550 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami *242/3 (del), 1796/7 (del), 1796/8 (del), 1797/12, 1797/13, 1800/2 (del), 1800/3, 1804/3, 1805/3, 1813/1 (del) in 2892/1 (del) katastrska občina (2002) Vrhnika; - C1 - površina obstoječe in predvidene dovozne ceste s priključkom na Idrijsko cesto, ki meri 2.670 m2 in obsega zemljišča s parcelno številko *242/3 (del), 1796/5 (del), 1796/14, 1796/15 (del), 1796/29 (del), 1796/46 (del), 1796/48 (del), 1797/6 (del), 1797/7 (del), 1797/10 (del), 1797/27 (del), 1797/28 (del), 1797/31 (del), 1800/2 (del), 1800/7 (del), 1804/4 (del), 1805/4 (del), 1980/2 (del), 2864/3 (del) in 2892/1 (del) katastrska občina (2002) Vrhnika. (2) Mejne točke parcel, namenjenih gradnji objektov so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu. (3) Parcelacija zemljišč in geokoordinate točk parcelacije so določene v grafičnih načrtih št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem načrtu« in št. 3.4. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na geodetskem načrtu«. 21. člen (površine, namenjene javnemu dobru) (1) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo del prostorske enote C1 ter merijo 1.577 m2 in obsegajo zemljišča s parcelnimi številkami 1796/14, 1796/15 (del), 1796/29 (del), 1796/46 (del), 1796/48 (del), 1797/6 (del), 1797/7 (del), 1797/10 (del), 1980/2 (del), 2864/3 (del) in 2892/1 (del) katastrska občina (2002) Vrhnika. (2) Na delu prostorske enote P3 se ohranja dostop do stanovanjskega objekta, pripadajočih gospodarskih poslopi in zunanjih površin na naslovu Idrijska cesta 29 na zemljišču s parcelno številko *242/1 katastrska občina (2002) Vrhnika. (3) Na delu prostorske enote Z1 se ohranja dostop do stanovanjskega objekta na naslovu Idrijska cesta 23 na zemljišču s parcelno številko 1811/3 katastrska občina (2002) Vrhnika. (4) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnih načrtih št. 3.5. »Površine, namenjene javnemu dobru na katastrskem na- V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 22. člen (etapnost gradnje) (1) V območju OPPN je gradnjo objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo dopustno izvajati fazno, v zaključenih etapah. (2) Pred začetkom gradnje novih objektov v prostorski enoti P1 je treba zgraditi protipo-plavno kamnito zložbo. (2) Do izdaje uporabnega dovoljenja za prizidek (4) v prostorski enoti P1 je treba izvesti in pridobiti uporabno dovoljenje za 1. fazo ceste C1, od priključka na lokalno cesto (LK 466571) na vzhodni strani do prostorske enote P2 na zahodni strani, z vso pripadajočo komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo. (3) Do izdaje uporabnega dovoljenja za objekt (6) v prostorski enoti P2 je treba izvesti in pridobiti uporabno dovoljenje za 2. fazo ceste C1, od prostorske enote P2 do priključka na Idrijsko cesto (LZ 466022), z vso pripadajočo komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo. (4) V posamezni prostorski enoti P1, P2 ali P3 je treba zgraditi vse objekte in pripadajoče ureditve v eni fazi, razen v prostorski enoti P1, kjer je dopustna gradnja samostojne sekundarne strehe nad obstoječo halo v ločeni etapi. (5) Posamezne etape je dopustno izvajati tudi sočasno. (6) Posegi v prostorskih enotah Z1 in P4, z izjemo kamnite zložbe, niso vezani na izvedbo predvidenih ureditev v prostorskih enotah P1, P2, P3 in C1. VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 23. člen (ohranjanje kulturne dediščine) (1) V območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine. (2) Pred začetkom zemeljskih del je treba izvesti predhodne arheološke raziskave ali v času izvajanja zemeljskih del omogočiti Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenje dostop in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Najmanj deset dni pred začetkom zemeljskih del je treba pisno obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območno enoto Ljubljana, o dinamiki gradbenih del. (3) Ob najdbi dediščine v času izvajanja gradbenih del v zemeljskih plasteh je treba najdbo nepoškodovano zavarovati na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti Zavod za varstvo varstvo kulturne dediščine, Območno enoto Ljubljana. (3) Intenzivni podpovršinski terenski pregled in izkop strojnih testnih jarkov je treba izvesti na zemlj. parc. št. 1813/1 in 1796/5 k.o. Vrhnika. S strojnimi testnimi jarki je treba pregledati 1% navedenih zemljišč. Na podlagi rezultatov se določi obseg in način morebitnih nadaljnjih arheoloških raziskav, ki morajo potekati v skladu z veljavno področno zakonodajo. (4) V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenje to zemljišče z odločbo določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravjo raziskave arheoloških ostalin oziroma omeji ali prepove gospodarsko ali drugo rabo zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. (5) V primeru izjemnih odkritij, je treba loka-cio zavarovati s prvim varstvenim režimom, najdbe oziroma strukture pa ohraniti in situ; temu primerno je treba prilagoditi tudi izvedbeni načrt, tako da jih je mogoče ustrezno predstaviti v novem okolju ali objektu. VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 24. člen (splošno) Na območju OPPN sta evidentirani dve varovani območji naravne dediščine: izvir Hrib-skega potoka s širšim vplivnim območjem ter Hribski potok. 25. člen (varstvo vode in podzemne vode) (1) Območje OPPN leži izven vodovarstvenih območij. (2) Na južni strani prostorske enote Z1 teče površinski vodotok, Hribski potok, ki se po veljavni zakonodaji uvršča v vode 2. reda. Priobalno zemljišče sega 5 m od meje vodnega zemljišča. Meja priobalnega zemljišča predstavlja v naravi zid regulirane struge vodo- (3) Priobalno zemljišče leži v območju zelenih " površin ob vodotoku v prostorskih enotah Z1 in P4. (4) Gradnja in posegi na vodnem in priobalnem zemljišču širine 5 m od meje vodnega zemljišča niso dopustni, z izjemo objektov in posegov, ■ ki so skladni s področno zakonodajo. Kot mejo vodnega zemljišča je šteti zgornji rob brežine vodotoka oz. parcelno mejo vodotoka. ■ (5) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano. (6) Posegi v vodotok ali mlinščico niso dopustni, v kolikor bi imeli le-ti za posledico zmanjševanje ali spreminjanje pretočnega profila oziroma zmanjševanje pretočne prevodnosti. (7) Zacevljanje in prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture. (8) V projektu za pridobitev vodnega soglasja morajo biti obdelani in ustrezno prikazani vsi ukrepi s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, na sam objekt in okolje. (9) V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi. Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikali ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo. 26. člen (varstvo pred poplavami) (1) Območje ob Hribskem potoku se delno uvršča v območje preostale poplavne nevarnosti (Q500) ter delno v območje male poplavne nevarnosti pri Q100 let. Jugovzhodni del območja OPPN se ob Hribskem potoku uvršča v območje globin ®0.50m (pri pretoku Q100). (2) Pri projektiranju je potrebno upoštevati »Hidrološko-hidravlično študijo s predlogom ukrepov za območje Občinskega prostorskega načrta za področje Občine Vrhnika - dopolnitev«, št. načrta IV-18/2010, 67/2010, ki jo je izdelalo PUH podjetje za urejanje hudournikov, s.p. in na katero je RS, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenje za okolje dne 22.04.2013 podalo mnenje št. 35001199/2011. (3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je treba pridobiti vodno soglasje. (4) V projektu za pridobitev vodnega soglasja morajo biti obdelani in ustrezno prikazani vsi ukrepi s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, na sam objekt in okolje nasploh. 27. člen (varstvo narave) (1) Zavod za varstvo narave RS ni podal usmeritev za varovanje evidentiranih enot naravne dediščine. (2) V prostorski enoti Z1 vzdolž Hribskega potoka je predvidena ureditev javnih zelenih površin, ki jih je treba zasaditi z avtohtonim grmičevjem in drevesi. (3) V času gradnje in obratovanja objektov je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja. 28. člen (varstvo zraka) (1) Obstoječi in predvideni objekti ne smejo prekomerno onesnaževati zraka. (2) Prezračevanje objektov se izvede naravno ali prisilno. Zajem zraka za prisilno prezračevanje se predvidi umaknjeno od obodnih cest. Odvod dimnih plinov se predvidi nad strehami objektov. (3) Med odstranitvijo objektov in gradnjo je treba preprečiti prašenje z vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečiti raznos materiala z gradbišča. 29. člen (varstvo pred hrupom) (1) V območju OPPN je dovoljena mejna raven hrupa, ki je predpisana za III. stopnjo varovanja pred hrupom. (2) V času intenzivnih gradbenih del je treba izvajati meritve hrupa. V primeru preseganja dovoljenih ravni je treba zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe. 30. člen (odstranjevanje odpadkov) (1) V območju OPPN je treba prevzemna mesta 16 naš časopis Občina Vrhnika 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si za komunalne odpadke umestiti izven javnih površin na dovolj veliki in primerno utrjeni površini, da omogoča dostop standardnih smetarskih vozil. Po možnosti naj bo dostop možen ves dan. (2) Zbirno mesto za odpadke mora biti urejeno v vsaki prostorski enoti na funkcionalnih površinah ali v objektu. (3) Zbirna in prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. (4) Industrijske odpadke je treba skladiščiti v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer nastanejo, v posebno namensko zgrajenih skladiščih, do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali končne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov. (5) Zadrževanje, zbiranje ali odlaganje odpadnega materiala izven za to določenih mestih je prepovedano. (6) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in v času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z odpadki. (7) Upravitelj objekta oziroma prostora mora pred izdajo uporabnega dovoljenja skleniti pogodbo s Komunalnim podjetjem Vrhnika o številu in velikosti zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov in odvozu. (8) Razmestitev zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke za novogradnjo in zbiralnice ločenih odpadkov je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.4 »Komunalna ureditev« in 4.5. »Prometno - tehnična situacija in idejna višinska regulacija«. 31. člen (učinkovita raba energije v stavbah) (1) V predvidenih objektih je treba najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo zagotoviti z aktivno uporabo enega ali več virov obnovljive energije ali s priključitvijo na naprave za pridobivanje toplote ali hladu iz obnovljivih virov zunaj stavbe. (2) Na strehah obstoječih in predvidenih objektov in na nadstrešnicah je dopustna namestitev sončnih zbiralnikov ali sončnih celic (fotovoltaika) za potrebe sončne elektrarne. (3) Za zalivanje zelenic in uporabo sanitarne vode je dopustna uporaba deževnice, ki naj bo zbrana v ustreznem zadrževalniku. VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 32. člen (splošno) (1) Objekti morajo biti načrtovani potresno varno v skladu s cono potresne ogroženosti. (2) Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. (3) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti: - pogoje za varen umik ljudi in premoženja; - odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov; - prometne površine za intervencijska vozila; - vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. (4) Za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata zasnove požarne varnosti. 33. člen (hidrantno omrežje) Požarna zaščita predvidenih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem in ustreznim številom hidrantov. 34. člen (intervencijske poti in površine) (1) Do vseh predvidenih objektov je treba zagotoviti dostop intervencijskih gasilskih vozil skladno z veljavno področno zakonodajo. Intervencijske poti izven vozišč morajo biti utrjene za osni pritisk 10 t. Najmanjši zunanji radij obračanja je 10,50 m. (2) Dovoz gasilskih in drugih intervencijskih vozil je z Idrijske ceste. (3) Na intervencijskih poteh je treba zagotoviti krožno vožnjo. (4) V času gradnje je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil. (5) Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so določeni v grafičnem načrtu št. 4.6. »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter načrt intervencijskih poti«. IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 35. člen (splošni pogoji za prometno urejanje) (1) Vsi obstoječi in predvideni objekti morajo imeti zagotovljen dovoz do javne ceste. (2) Obračanje vozil oziroma manipulacijska prometna površina mora biti zagotovljena na parceli, namenjeni gradnji objekta, tako da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javne ceste. (3) Glavni dostopi do objektov, primarne površine za pešce, parkirni prostori ter druge površine in objekti morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi. (4) Na parceli namenjeni gradnji objekta je treba zagotoviti zadostne parkirne površine za zaposlene in obiskovalce. (5) Vse prometne površine morajo biti načrtovane v skladu z veljavnimi predpisi. 36. člen (motorni promet) (1) Območje OPPN se na severni strani preko obstoječih priključkov navezuje na obstoječe prometno omrežje - lokalno zbirno Idrijsko cesto (LZ 466022). (2) Izvede se nova dovozna cesta (C1), ki bo potekala na severni strani območja. Na vzhodni strani se bo navezala na lokalno dovozno cesto (LK 466571), nadaljevala se bo vzdolž severne fasade proizvodnega objekta pekarne Vrhnika (1 in 4), zavila proti severu in zaključila z obstoječim priključkom na Idrijsko cesto (LZ 466022). (3) Priključek na občinsko cesto (LK 466571) je treba izvesti čim bolj pravokotno na os ceste. Urejen naj bo tako, da bo zagotovljena zadostna preglednost s ceste na priključek in obratno. (4) Dostopno cesto C1 je treba načrtovati tako, da se priključi na Idrijsko cesto (LZ 466022) preko že izvedenega priključka. (5) Prečni profil ceste C1 na vzhodni strani: - bankina 1 x 0,75 m - vozišče 2 x 2,75 m = 5,50 m - hodnik za pešce 1 x 1,50 m - bankina 1 x 0,50 m (6) Prečni profil ceste C1 na severni strani prostorske enote P1: - bankina 1 x 0,50 m - parkirišče 1 x 5,00 m - varovalni pas 1 x 1,00 m - vozišče 2 x 2,75 m = 5,50 m - hodnik za pešce 1 x 1,50 m - zelenica 1 x 2,50 m (7) Prometne površine in cestna priključka je treba opremiti s predpisano vertikalno in talno prometno signalizacijo. (8) Odvodnjavanje padavinskih vod z vozišča in hodnikov za pešce je treba ustrezno urediti s prečnimi in vzdolžnimi skloni ter preko vtoč-nih jaškov in lovilca olj v meteorni kanal, ki bo navezan na obstoječo meteorno kanalizacijo. (9) Odvodnjavanje iz objektov in utrjenih površin na parcelah namenjenih za gradnjo, je potrebno urediti tako, da meteorne in druge vode ne bodo pritekale na občinsko cesto ali na njej zastajale, prav tako predvidena ureditev ne sme ovirati odtekanje vode s ceste. (10) Investitor mora pred izvedbo načrtovane ceste (C1) na svoje stroške pridobiti vsa potrebna zemljišča za gradnjo ceste. (11) Prometno omrežje je razvidno iz grafičnega načrta št. 4.5 »Prometno - tehnična situacija in idejna višinska regulacija«. 37. člen (mirujoči promet) (1) Na celotnem območju OPPN so parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce predvidena na odprtih utrjenih površinah v posameznih prostorskih enotah. (2) Pri novogradnjah in spremembah namembnosti je treba pri izračunu potrebnih parkirnih mest za osebna vozila upoštevati naslednje normative: - 1 parkirno mesto na 30 m2 BEP in ne manj kot 2 PM za: - industrijske stavbe (do 200 m2), - druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi), - trgovski lokal (pod 100 m2) - obrtno servisne dejavnosti; - 1 parkirno mesto na 50 m2 BEP za: - industrijske stavbe (več kot 200 m2), - trgovske stavbe (med 100 in 500 m2); - 1 parkirno mesto na 80 m2 BEP za: - muzej, - rezervoarje, silose, skladišča (razstavni in prodajni prostori); - minimalno 3 PM za rezervoarje, silose in skladišča (brez strank). (3) Najmanj 5 % parkirnih mest mora biti namenjenih vozilom funkcionalno oviranih ljudi. (4) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avto znaša 2,50 x 5,00 m. (5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj. (6) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi je treba upoštevati največje potrebe po istočasnem parkiranju. (7) Površine za mirujoči promet, načrtovane v varovalnem pasu (LK 466571), morajo biti od ceste fizično ločene s cestnimi robniki z minimalnim odmikom 1 m od parcele ceste. 38. člen (kolesarski in peš promet) (1) Kolesarski promet je predviden po vozišču ceste (C1). (2) Ob predvideni cesti (C1) je treba izvesti hodnik za pešce širine 1.50 m. (3) Obstoječa cesta ob Hribskem potoku se razen za potrebe stanovalcev objekta na naslovu Idrijska cesta 23 zapre za motorni promet in uredi kot sprehajalna pot z navezavo na obstoječo pešpot na vzhodni strani območja. 39. člen (splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje) (1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture so: - objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje. Priključitev bo izvedena po pogojih posameznih upravljavcev vodov; - praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po površinah, namenjenih javnemu dobru oziroma po javno dostopnih površinah tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zadostnim in ustreznim odmikom od obstoječih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav; - v primeru, da potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost; - gradnja naprav in objektov mora potekati usklajeno; - dopustne so spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora; - dopustna je uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna energija ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje; - obstoječe vode v območju je dopustno obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov. (2) Potek komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav je razviden iz grafičnega načrta št. 4.4. »Komunalna ureditev«. 40. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Na območju OPPN je treba predvideti ločen kanalizacijski sistem za vse obstoječe in predvidene objekte. Za vse objekte v katerih bo nastajala sanitarna odpadna voda, je treba predvideti mesto priključitve na javno kanalizacijsko omrežje za sanitarne odpadne vode (A kanal). Za obstoječe objekte (5), Idrijska cesta 23, 27 in 29 je treba predvideti sanitarni kanal, ki bo navezan na obstoječi A kanal. Kanalizacijski vodi naj potekajo, če je le možno, v utrjenih javnih površinah. (2) Meteorne vode je treba voditi po čim krajši poti preko že obstoječe kanalizacije v odprti vodotok v skladu z veljavnimi predpisi, zakonodajo in pogoji upravljavca vodotoka. (3) Vsi kanali morajo biti vodotesni, zato je pri gradnji potrebno uporabiti materiale, ki to zagotavljajo. Za izgradnjo kanala se uporabijo PVC cevi vrste E, razreda trdnosti SN 8 (enoslojne) oziroma cevi, ki imajo identične karakteristike. Revizijski jaški do globine 1,5 m so minimalne dimenzije fi 80 cm. Jaški, ki so globlji od 1,5 m so minimalne dimenzije fi 100 cm. Vsi jaški morajo biti pokriti s pokrovi ustrezne nosilnosti in vedno dostopni za pregled in čiščenje kanalizacijskega sistema. Za vse objekte, za katere obstoji nevarnost pre-plavitve zaradi visoke vode v javnem kanalu, je potrebno predvideti ustrezno zaščito (povratno zaklopko). Hišne priključke je dopustno priključiti na javni vod direktno na cev (z od-cepnim kosom) ali v revizijski jašek, če obstoji v bližini. V sklopu investicije se zgradi hišni priključek v dolžini približno 3,0 m, toliko da, se po končani gradnji lahko vzpostavi cestišče v prvotno stanje. Kanalizacijski sistem mora biti zaščiten proti vdoru površinskih poplavnih voda v javno omrežje. (4) Potrebno je predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik,.). Število načrtovanih iztokov v vodotok naj bo optimalno. (5) V primeru odvajanja padavinske odpadne vode v vodotok, mora biti izpustna glava kanala oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Po potrebi mora biti opremljena s povratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana. (6) Odpadne vode morajo ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal oziroma za izpust v okolje, navedenim v veljavnih predpisih. (7) Vse odpadne komunalne vode in morebitne tehnološke odpadne vode morajo biti odvajane v kanalizacijske odvodne sisteme, ki morajo poleg zbirnega in prenosnega omrežja obsegati tudi naprave za ustrezno čiščenje voda pred izlitjem v odvodnike. Zaradi zagotavljanja potrebnih pogojev za nemoteno delovanje teh naprav, morajo biti posebej onesnažene torej tehnološke odpadne vode, pred izpustom v sistem nevtralizirane in predčiščene do tiste mere, ki jih sistem dopušča. (8) Križanja kanalizacije z ostalimi komunalnimi vodi morajo biti izvedena v skladu s tehničnimi predpisi, normativi in pravilniki. Vsa križanja morajo biti izvedena v zaščitni cevi. Minimalni horizontalni odmik javnega kanalizacijskega voda od ostalih komunalnih vodov je 1,00 m. Minimalni horizontalni odmik kanala od temeljev objektov je 3,00 m. (9) Po končani gradnji je treba novozgrajeni kanal očistiti in pregledati s TV kamero ter izvesti preizkus vodotesnosti. (10) Vsa črpališča na javnem vodu morajo biti opremljena z GSM alarmno napravo, ki mora biti povezana z dežurnim centrom upravljavca. Tlačni vodi morajo biti projektirani tako, da ne pride do usedanja usedlin v cevi. (11) Nad kanalizacijskimi vodi niso dovoljeni gradbeni posegi, gradnja ograj, podpornih zidov in ostalih komunalnih vodov. (12) Investitor je dolžan upravljalcu kanalizacije dostaviti projekt izvedenih del, geodetski posnetek, poročilo o preizkusu vodotesno-sti, poročilo - ateste o ustreznosti vgrajenega materiala in poročilo o pregledu kanala s TV kamero. 41. člen (vodovodno omrežje) (1) Vsi obstoječi in predvideni objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje. (2) Pri projektiranju je treba upoštevati že zgrajeno vodovodno omrežje. (3) Statični tlak na odjemnem mestu 297,26 m.n.v. (vodomeru) bo od 4,3 do 5,34 bar. (4) Križanja morajo biti izvedena v skladu z normativi in tehničnimi predpisi. Pri tem je treba zagotoviti primerno zaščito, križanje pa naj se izvede pravokotno oziroma s čim manjšim odstopanjem od pravega kota. (5) Pri projektiranju je projektant dolžan preveriti obstoječe hišne priključke in jih pri projektiranju upoštevati. (6) Za pridobitev soglasja h gradnji je vlogi potrebno priložiti projekt skupaj z detajli morebitnega križanja. 42. člen (plinovodno omrežje) (1) Objekti na območju OPPN morajo biti, za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode, priključeni na plinovodno omrežje. (2) Načrtovati je treba priklop na plinovod PE-100 d160 100 mbar, ki poteka v obstoječi dovozni cesti od križišča Idrijske ceste proti pekarni oziroma na plinovod PE100 d110 100 mbar, ki poteka naprej od obstoječega priključka za pekarno. 43. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Vzhodni in severni rob območja OPPN segata v varovalni pas srednjenapetostnega zemeljskega voda, ki povezuje obstoječe transformatorske postaje TP Vrhnika Elektron - TP Vrhnika Žito - TP Vrhnika Dom starostnikov. TP Vrhnika Žito s pripadajočim radialnim NN omrežjem napaja z električno energijo obstoječe odjemalce na omenjenem območju. Preko zahodnega in južnega ureditvenega območja potekajo nizkonapetostni (NN) zemeljski in prostozračni vodi (0,4 kV), namenjeni napaja- nju objektov na sosednjih zemljiščih ureditvenega območja. (2) Predviden poseg v prostor znotraj varovalnega pasu obstoječih elektroenergetskih vodov oziroma objektov, ki so v lasti in upravljanju Elektro Ljubljana d.d., je možen pod pogoji, da se zagotovi ustrezna mehanska zaščita oziroma po potrebi umik elektroenergetskih vodov skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo podjetja Elektro Ljubljana d.d.. (3) Nova transformatorska postaja, ki bo napajala objekte 1, 4 in 6 v prostorskih enotah P1 in P2 je predvidena na severozahodni strani prizidka (4). Vključitev nove transformatorske postaje TP 20/0,4 kV v distribucijsko omrežje je treba zagotoviti z vzankanjem le te v bližnji 20 kV (SN) zemeljski vod prereza 150 mm2, ki poteka po zemlj. parc. št. 1800/2 k.o. Vrhnika. Vključitev bo izvedena preko SN zemeljskega voda minimalnega prereza A1 150 mm2. Napajanje predvidenih novih objektov je treba zagotoviti preko novega inštalacijskega NN razvoda iz predvidene nove transformatorske postaje. Zaradi priključne moči nad 660 kW bo nova transformatorska postaja uvrščena v Odjem na srednji napetosti SN - zbiralke v TP. (4) Vse zemeljske vode, ki bodo potekali pod povoznimi površinami in bodo namenjeni napajanju obstoječih odjemalcev, katerih NN napajalni vodi potekajo po obravnavanem območju, je treba po potrebi uvleči v kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij. (5) Ob odstranitvi objekta 7 v prostorski enoti P4 je potrebno obstoječe nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje umakniti oziroma urediti napajanje obstoječih odjemalcev. (6) Pred izdelavo posameznih dokumentacij za pridobitev gradbenega dovoljenja za priključitev novih objektov in pred izdajo gradbenega dovoljenja, mora investitor pridobiti soglasje za priključitev. 44. člen (telekomunikacijsko in kabelsko omrežje) (1) Predvidene objekte na območju OPPN je dopustno priključiti na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij. (2) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in pridobiti soglasje Telekoma Slovenje d.d. k projektnim rešitvam. 45. člen (javna razsvetljava) (1) Vse javne povozne, parkirne, pohodne in manipulativne površine morajo biti razsvetljene s sistemom javne razsvetljave. Vse javno dostopne površine v območju OPPN morajo biti razsvetljene s sistemom interne razsvetljave. (2) Obstoječi vod javne razsvetljave na Idrijski cesti in na odcepu do pekarne poteka po obstoječih pločnikih. Vod - zemeljski kabel je v zaščitni cevi fi 110 mm z vmesnimi jaški fi 400 mm pri vsakem kandelabru. Ta se napaja iz prižigališča na Ul. 6. maja. (3) V pločnik predvidene ceste (C1) je treba vgraditi cevno kanalizacijo za javno razsvetljavo na enak način, kot je ta izvedena na omenjenem obstoječem odcepu do pekarne. Kandela-bri naj bodo nizki višine med 4,00 in 5,00 m in opremljeni z ustreznimi svetilkami. (4) Napeljavo javne razsvetljave na predvideni cesti je mogoče napajati iz obstoječega voda javne razsvetljave na Idrijski cesti. X. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ 46. člen (program opremljanja stavbnih zemljišč) Program komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Pekarno Vrhnika je izdelal Locus prostorske informacijske rešitve, d.o.o., pod številko projekta 971 v septembru 2013. 47. člen (predmet obračuna komunalnega prispevka) (1) Predmet obračuna komunalnega prispevka so predvideni objekti na obračunskem območju investicije v izgradnjo komunalne opreme. (2) Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo: - prometno omrežje (lokalne ceste in javne poti), - vodovodno omrežje, - kanalizacijsko omrežje. 48. člen (obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme) (1) Obračunsko območje posameznih vrst komunalne opreme predstavljajo prostorske enote P1, P2, P3 in P4. 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika naš časopis 17 (2) Grafični prikaz območja, ki je predmet odmere komunalnega prispevka, je razviden v besedilnem delu programa opremljanja, poglavje »7 Grafični del programa opremljanja«. 49. člen (skupni in obračunski stroški komunalne opreme) (1) Skupni in obračunski stroški predvidene komunalne opremo na dan uveljavitve odloka po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so: Prikaz skupnih stroškov predvidene komunalne opreme: etapnost obračunsko območje postavka skupna vrednost brez DDV [€] skupna vrednost z DDV [€] FAZA 1 lokalne ceste in javne poti odkup zemljišč za cesto 42.900,00 52.338,00 strošek zemeljskih in ostalih del 31.574,40 38.520,77 voziščna konstrukcja 37.676,93 45.965,85 strošek signalizacje 1.507,08 1.838,63 posredni stroški gradnje 3.014,15 3.677,27 hodnik za pešce (enoslojni asfalt) 4.834,05 5.897,54 javna razsvetljava 3.600,00 4.392,00 kanalizacjsko omrežje odpadno kanalizacjsko omrežje 39.609,15 / meteorno kanalizacjsko omrežje 32.463,20 / vodovodno omrežje vodovodno omrežje 12.244,50 / SKUPAJ FAZA 1 209.423,46 152.630,06 FAZA 2 lokalne ceste in javne poti odkup zemljišč 39.600,00 48.312,00 strošek zemeljskih in ostalih del 29.145,60 35.557,63 voziščna konstrukcja 34.778,70 42.430,01 strošek signalizacje 1.391,15 1.697,20 posredni stroški gradnje 2.782,30 3.394,40 hodnik za pešce (enoslojni asfalt) 4.462,20 5.443,88 javna razsvetljava 2.400,00 2.928,00 kanalizacjsko omrežje odpadno kanalizacjsko omrežje 0,00 0,00 meteorno kanalizacjsko omrežje 0,00 0,00 vodovodno omrežje vodovodno omrežje 11.065,40 / SKUPAJ FAZA 2 125.625,35 139.763,12 SKUPAJ FAZA 1 IN FAZA 2 335.048,81 292.393,18 Prikaz obračunskih stroškov predvidene komunalne opreme: etapnost obračunsko območje skupni stroški Mei obračunski stroški [€] FAZA 1 lokalne ceste in javne poti 152.630,06 152.630,06 kanalizacjsko omrežje 72.072,35 72.072,35 vodovodno omrežje 12.244,50 12.244,50 SKUPAJ FAZA 1 236.946,91 236.946,91 FAZA 2 lokalne ceste in javne poti 139.763,12 139.763,12 kanalizacjsko omrežje 0,00 0,00 vodovodno omrežje 11.065,40 11.065,40 SKUPAJ FAZA 2 150.828,52 150.828,52 SKUPAJ FAZA 1 IN FAZA 2 387.775,43 387.775,43 (2) Skupni in obračunski stroški za lokalne ceste in javne poti vključujejo DDV. Skupni in obračunski stroški za vodovodno ter kanalizacijsko omrežje ne vključujejo DDV. 50. člen (preračun obračunskih stroškov komunalne opreme na enoto mere) (1) Obračunski stroški predvidene komunalne opreme, preračunani na m2 parcele namenjene gradnji (v nadaljevanju: Cp) in na m2 neto tlorisne površine objekta (v nadaljevanju: Ct), po posameznih vrstah predvidene komunalne opreme, po obračunskih območjih ter glede na etapnost izgradnje so: etapnost obračunsko območje cP, [€/m2] Ct. [€/m2] lokalne ceste in javne poti 11,17 22,89 FAZA 1 kanalizacjsko omrežje 5,27 10,81 vodovodno omrežje 0,90 1,84 SKUPAJ STROŠKI FAZE 1 17,34 35,54 FAZA 2 lokalne ceste in javne poti 10,22 20,96 vodovodno omrežje 0,81 1,66 SKUPAJ STROŠKI FAZE 2 11,03 22,62 SKUPAJ STROŠKI FAZE 1 IN FAZE 2 28,37 58,16 (2) Obračunski stroški opremljanja m2 parcele namenjene gradnji z določeno vrsto komunalne opreme [Cp] in obračunski stroški opremljanja m2 neto tlorisne površine objekta z določeno vrsto komunalne opreme [Ct.] se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo z uporabo povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, katerega objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenje, pod oznako "Gradbena dela - ostala nizka gradnja". (3) Kot izhodiščni datum za indeksiranje se uporablja datum uveljavitve tega odloka. 51. člen (merila za odmero komunalnega prispevka) (1) Razmerje med merilom parcele namenjene gradnji [Dp] in merilom neto tlorisne površine objekta [Dt] je določen z vsakokrat veljavnim odlokom o pro- gramu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika in znaša Dp = 0,4 ter Dt = 0,6. (2) Faktor dejavnosti se povzame po faktorju dejavnosti, določenim z vsakokrat veljavnim odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika. 52. člen (izračun komunalnega prispevka) Predvidena komunalna oprema (1) Komunalni prispevek se izračuna na naslednji način: KP, = (A Oznake pomenijo: 'parcela Cpi1 Dp) (Kdejavnost Atlorisna Cti1 Dt) KP = EKP KP, komunalni prispevek za posamezno komunalno opremo KP celotni komunalni prispevek Aparceia površina parcele namenjene gradnji Atlorisna neto tlorisna površina objekta Dp delež parcele namenjene gradnji pri izračunu komunalnega prispev- ka Dt delež objekta pri izračunu komunalnega prispevka Cpn indeksirani stroški opremljanja m2 parcele namenjene gradnji za posamezno komunalno opremo Ctn indeksirani stroški opremljanja m2 neto tlorisne površine objekta za posamezno komunalno opremo (4) Izračun komunalnega prispevka se izvede na zahtevo investitorja pred izdajo gradbenega dovoljenja. (5) Pri izračunu komunalnega prispevka se upoštevajo površine parcele namenjene gradnji oz. neto tlorisne površine objekta iz projektne dokumentacje. Obstoječa komunalna oprema (6) Komunalnemu prispevku, določenemu s predmetnim odlokom, se prišteje komunalni prispevek za obstoječo, že zgrajeno komunalno opremo. (7) Tako se zavezancu dodatno obračuna del stroškov za komunalno opremo: - obstoječe prometno omrežje • lokalne ceste in javne poti • lokalne zbirne ceste in lokalne krajevne ceste - obstoječe kanalizacjsko omrežje - obstoječe vodovodno omrežje (8) Obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo se zmanjšajo za vrednost obračunskih stroškov predvidene komunalne opreme. Če je razlika med obračunskimi stroški za obstoječo komunalno opremo in obračunskimi stroški za predvideno komunalno opremo negativna ali enaka 0, se komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ne plača. Obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo, deljeni glede na fazo gradnje, znašajo: etapnost obračunsko območje obstoječa komunalna oprema Cpi [€/m2l Cti [€/m2l FAZA 1 lokalne ceste in javne poti 0 0 lokalne zbirne ceste in lokalne krajevne ceste 3,21 6,13 kanalizacjsko omrežje 0 0,21 vodovodno omrežje 2,47 4,45 SKUPAJ STROŠKI FAZE 1 5,68 10,79 FAZA 2 lokalne ceste in javne poti 0 0 lokalne zbirne ceste in lokalne krajevne ceste 2,93 5,62 kanalizacjsko omrežje 0 0 vodovodno omrežje 2,22 4,01 SKUPAJ STROŠKI FAZE 2 5,15 9,63 SKUPAJ STROŠKI FAZE 1 IN FAZE 2 10,83 20,42 (9) Obračunski stroški opremljanja m2 parcele namenjene gradnji z določeno vrsto komunalne opreme [Cp] in obračunski stroški opremljanja m2 neto tlorisne površine objekta z določeno vrsto komunalne opreme [Ct] se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo z uporabo povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, katerega objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenje, pod oznako "Gradbena dela - ostala nizka gradnja". (10) Kot izhodiščni datum za indeksiranje se uporablja datum uveljavitve tega odloka. (11) V primeru iz 6. odstavka tega člena, se za postopek odmere komunalnega prispevka, poleg določil gradbene zakonodaje, upoštevajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku. 53. člen (odmera komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se odmeri za gradnjo vseh objektov, če ti objekti izpolnjujejo pogoje iz programa opremljanja, predvsem pogoj da se priključujejo na komunalno opremo oziroma jo koristjo. (2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko pri odmeri komunalnega prispevka uveljavlja: - v primeru spremembe neto tlorisne površine obstoječega objekta oziroma spremembe namembnosti objekta, se komunalni prispevek odmeri na način, da se izračuna razlika med komunalnim prispevkom za predvideno stanje objekta in komunalnim prispevkom za obstoječe stanje objekta. Če je razlika pozitivna, se komunalni prispevek zaračuna za njeno vrednost. V nasprotnem se komunalni prispevek ne zaračuna in ne vrača. Breme dokazovanja že plačanih obveznosti iz naslova komunalnega prispevka je na strani investitorja. - v primeru gradnje novega objekta na obstoječi parceli namenjeni gradnji ali njenemu delu, se že poravnane obveznosti iz naslova obračuna komunalnega prispevka za obstoječe parcele namenjene gradnji ali njen del pri izračunu novega komunalnega prispevka, upoštevajo. Breme dokazovanja že plačanih obveznosti iz naslova komunalnega prispevka je na strani investitorja. (3) O upoštevanju predloženih dokazil o plačilih iz prejšnjega odstavka odloči pristojni organ. (4) Komunalni prispevek se odmeri na zahtevo investitorja pred izdajo gradbenega dovoljenja za vsoto stroškov izvedbe 1., 2. ali obeh faz hkrati, odvisno od vloženega projekta za izdajo gradbenega dovoljenja in določil 22. člena tega odloka. (5) Komunalni prispevek se plača v enkratnem (celotnem) znesku. (6) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor na eni od prostorskih enot določenih v 48. členu tega odloka oziroma njegov pravni naslednik. (7) Stroški izgradnje zasebnega priključka so dodatni stroški zavezanca in ne vplivajo na višino odmerjenega komunalnega prispevka. (8) Investitor se mora priključiti na komunalno opremo, katero koristi in mu je nanjo omogočena priključitev. 54. člen (pogodba o opremljanju) (1) Gradnjo predvidene komunalne opreme, ki je upoštevana v Programu opremljanja, lahko Občina Vrhnika s pogodbo o opremljanju odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka. (2) S pogodbo o opremljanju se zavezanec za plačilo komunalnega prispevka in Občina Vrhnika dogovorita, da bo zavezanec za plačilo komunalnega prispevka sam zgradil del ali celotno komunalno opremo za opremljanje parcel namenjene gradnji, na kateri namerava graditi stavbo. V tem primeru se v pogodbi o opremljanju natančno opredeljo pogodbene obveznosti obeh strank. (3) V primeru sklenitve pogodbe o opremljanju, mora investitor poravnati še sorazmerni del komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, na katero se bo priključeval. XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 55. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Dopustna odstopanja tlorisnih gabaritov objektov: - od +1,00 m do -3,00 m lahko odstopajo tlorisni gabariti stavb v prostorskih enotah P1 in P2, z izjemo severne in južne stranice prizidka k obstoječi hali (objekt 4), ki morata biti izvedeni v podaljšku severne in južne fasade obstoječe hale, - nadomestni objekt (5) je lahko manjši od obstoječega brez omejitev, - ne glede na določene tlorisne gabarite, je dopustno izvesti nakladalne rampe in nadstrešnice, ki ne smejo presegati širine 5 m. Izjema je nadstrešnica nad mani-pulacjskim dvoriščem v prostorski enoti P1, ki je predvidena preko celotnega dvorišča. (2) Dopustna odstopanja višinskih gabaritov objektov: - od +1,00 m do - 6,00 m lahko odstopajo višinski gabariti vseh predvidenih objektov. (3) Dopustna odstopanja višinskih kot pritličj objektov in terena: - od + 0,50 m do -0,50 m lahko odstopajo višinske kote pritličj objektov in terena. (4) Dopustna je izvedba kleti, skladno s pogoji geotehničnega elaborata. (5) Izjemoma so dopustne spremembe prometnih ureditev in tras posameznih komunalnih vodov, objektov, naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi. (6) Dopustna so odstopanja od mej in površin parcel, namenjenih gradnji objektov, pod pogojem, da ni posegov v površine, namenjene javnemu dobru. (7) Dopustne so spremembe zunanje ureditve na podlagi celovite arhitekturne rešitve posamezne prostorske enote. (8) Dopustna so odstopanja točk obodne parcelacje in zakoličbene točke objektov, skladno s spremembami mej parcel in v okviru toleranc tlorisnih gabaritov objektov. 56. člen (obveznosti investitorja in izvajalcev) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo ter zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega in delavnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: - zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infra-strukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani; - v času gradnje novih objektov morajo zagotoviti nemoteno delovanje sosednjih objektov in morajo sočasno z gradnjo novih objektov zagotoviti gradnjo oziroma prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje sosednjih objektov; - zagotoviti morajo sanacjo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav; - v času gradnje morajo zagotoviti ustrezen strokovni nadzor; - promet v času gradnje morajo organizirati tako, da se prometna varnost zaradi gradnje ne poslabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju; - v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom; - zagotoviti morajo naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela; XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 57. člen (usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN so dopustni naslednji posegi: - redna in investicjsko-vzdrževalna dela in rekonstrukcje, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit objektov in konstrukcjska zasnova stavb; - obnove fasadnega plašča objektov pod pogojem, da se pri oblikovanju fasad ohranjo oblikovne lastnosti fasad objektov, zgrajenih v prostorski enoti; - postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN; - spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN ob pogoju, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. XIII. KONČNE DOLOČBE 58. člen (vpogled v OPPN) OPPN je na vpogled na Občinski upravi Občine Vrhnika, na Oddelku za prostor. 59. člen (inšpekcijski nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcjske službe. 60. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis. Številka: 3505-16/2011 (5-01) Vrhnika, dne 7. 11. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. 18 NAŠ ČASOPIS Občina KD Borovnica, Moški pevski zbor Štingl'c Vabilo V soboto, 30. novembra 2013, ob 19. uri vas vabimo v Osnovno šolo Borovnica I na letni koncert I »MARTIN ZAMUDNIK«. Gostje: - TROBILNI KVINTET NAUPORTUS SLAVČKI S KUZN'CE - MoPZ DU Podpeč - Preserje Nasvidenje na prireditvi! ft I jr m 4 I^r Vabilo za vse, ki si želijo nastopiti, se predstaviti (recitirati, peti, igrati...) Življenje teče V nedeljo, 1. decembra 2013, ob 14. uri vas vabimo pred Osnovno šolo Borovnica. Vabljeni mladi, mlajši, najmlajši, zrelejši... imate možnost, izkoristite priložnost! Spomnimo se tudi velikih Slovencev, ki sta dobro poznala Borovnico: Franceta Prešerna (3.12.1800-8. 2.1849) Ivana Cankarja (10. 5.1876-11.12.1918) Vsi, prav vsi, ki bi se radi predstavili ali želite dodatne informacije, pokličite na tel. št. 041 471417 (Milena) do 30. novembra do 12. ure. "Počasi umira, kdor postane suženj navad, ki si vsak dan postavlja iste omejitve, kdor ne zamenja rutine, kdor si ne upa zamenjati barv, kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna ... Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere, kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi ..." (Pablo Neruda) Nastopajoče in gledalce vljudno vabi Kulturno društvo Borovnica Vabilo KD Borovnica, Gledališka skupina Ta mlad in gledališka skupina Šotki VABIMO v SOBOTO, 21. decembra 2013, ob 15.30 v Osnovno šolo Borovnica na ogled dveh igric: PREBRISANI ŠKRATJE • BOŽIČNO DARILO Pridite, čaka vas presenečenje! Vašega obiska se veselimo. Borovnica 25. november 2013 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Posodobljena merilna postaja na Borovniščici Konec oktobra je Agencija RS za okolje (Arso) posodobila merilno mesto hidrološkega monitoringa površinskih celinskih voda na Borovniščici v Jelah. S prejšnje lokacije nad mostom ga je prestavila tik pod jelski most, uredila dostop do vode, predvsem pa skladno s prehodom v 21. stoletje vendarle nadgradila tehnologijo merjenja, med drugim tudi napajanje na sončne celice. "Namen vodomerne postaje Borovnica je s posodobitvijo ostal enak: to je spremljanje osnovnih hidroloških in fizikalnih veličin reke Borovniščice, torej vodostaja, pretoka in temperature. Največja pridobitev posodobitve je beleženje podatkov v digitalni obliki in z različnimi metodami (tlačni senzor v strugi, radarski senzor na mostu) ter posredovanje v realnem času, kar pomeni neposredno po izmeri, v zbirni center na sedežu Arsa. Na ta način bo prognostična služba pridobila dragocene podatke za spremljanje in napovedovanje poteka nizko- in visokovodnih gladinskih stanj," je nadgradnjo, ki bo davkoplačevalce stala okrog 20 tisoč evrov, opisal mag. Roman Trček. Merilno mesto na Borovniščici so vzpostavili že daljnega leta 1954, najvišjo gladino in pretok vode pa so namerili 20. 11. 1991, in sicer na kar 298 cm oz. 30,6 m3/s, čemur so se najbolj približale poplave 18. 9. 2010, ko se je gladina povzpela na 291 cm, pretok pa je dosegel 29,7 m3/s. Damjan Debevec Iz hiške na koncu vasi V "najbolj pisani hiški na vasi", kot so jo nekoč poimenovali člani Mladinskega kulturnega društva Arterija, se je letos kar precej dogajalo. Priredili so nekaj - tudi odmevnejših - koncertov, izvedli LAN party, pripravili potopisno predavanje "Iz Slovenije do Senegala z Dya-no", se preizkusili v Impro ligi, organizirali Arterij ado ... na martinovo pa so obiskovalcem postregli z nostalgičnim dokumentarcem "Nekoč je bila dežela pridnih" (katerega brezplačno predvajanje jim je omogočila sama avtorica Urša Menart) v kombinaciji z veteransko razstavo in toplim zakuhančkom. V hiško na koncu vasi po besedah predsednika Domna Hrovatina zahaja tako staro kot mlado, še posebno poleti, ko se mladina v Borovnici menda nima kam dati, tu pa se, če že ni kakega večjega dogodka, karta, igra Playstation ipd. Najbolj nepo- Najbolj pisana hiška sredi razpadajoče borovniške lastnine zaben dogodek skoraj preteklega leta je bila novotarija na društvenem sporedu -Arterijada, tj. konec tedna, poln družabnih iger. Najbolj obiskan pa je bil koncert skupine Sausages, ko se je iz Ljubljane pripeljal poln avtobus "žurerjev" in je bila mala hišica nabita do zadnjega kotička, da bi se še komar komaj kam stisnil. Pred koncem leta pa se obeta še razstava ob 15-letnici delovanja društva. Ali bodo v prihodnjem letu arterijci prav tako dejavni ali še bolj, Hrovatin težko napove, saj se srečujejo z enako težavo kot vsi drugi majhni klubi - zahtevami Sazasa. "Neumno je, da pride skupina igrat zastonj, ima svojo avtorsko glasbo, sploh niso prijavljeni na Sazasu, na koncu pa ta pobere toliko, kot si zbral s koncertom", poleg tega pa se z novim letom obeta uvedba najemnine, za kar bo šlo po predvidevanjih "tisoč evrov, za položnice tisoč, potem ti pa ostane dobrih tisoč za 12 dogodkov. Smo kar čarovniki ..." Z vaškim stereotipom, da gre pri njihovem klubu za marginalno skupino, ki zgolj vnaša nemir in težave v staro vaško jedro, si Hrovatin pretirano ne beli glave. Večji obisk njihovih prireditev pač občasno naplavi tudi kakšnega zdrahar-ja. K rušenju stereotipov, če že ne kar izpraševanju družbene vesti, pa verjetno še najbolj pripomore temeljito obnovljeno in urejeno domovanje Arterije, ki izrazito izstopa iz okolja razpadajočih drvarnic in stare kinodvorane, sicer lastnine naše občine in župnije. Damjan Debevec, foto: DD Voda je drla do garaže. V jašek dvigala se je steklo do tri kubične metre vode. Voda zalila novi blok 13. novembra zvečer so bili gasilci PGD Borovnica obveščeni, da je enega izmed blokov (h. št. 25) novega stanovanjskega naselja Ob Borovniščici zalila voda. Pri vodnih števcih v pritličju je namreč popustil ventil, osvobojena vodna sila pa je poplavila hodnik, si pod vrati izsilila pot v nižje ležeča stanovanja, v jašek dvigala, po stopnicah v podzemno garažo in po razni napeljavi v kletne shrambe. ra vode ter posledično lažje črpanje s potopno črpalko nima. Tako bodo morali vzdrževalci dvigal še kar pošteno pljuniti v roke. Kakega primernega odtoka, razen rešetke pri vhodni klančini, pa menda nima niti podzemna garaža. Še huje je bilo s kletno shrambo, ki se je spremenila v pravcati zaprti bazen, po katerem so plavali čevlji, slike, bela tehnika, pohištvo ipd. Vodja intervencije Jože Palčič je ob njenem zaključku dejal, da so se borovniški gasilci končno - četudi na grd način - seznanili s stanjem nove stanovanjske soseske, česar jim odgovorne osebe do tedaj, kljub večmesečnemu prosjačenju še pred uradnim prevzemom blokov in vselitvijo, nikakor niso hotele omogočiti. Če bi med gradnjo prisluhnili domačim gasilcem, bi se nedvomno izognili marsikateri nevšečnosti, pa tudi škoda ob nesrečah bi bila verjetno manjša. Damjan Debevec, foto: DD Ko so gasilci prihiteli na kraj dogodka, so stanovalci že reševali, kar se je še rešiti dalo. Na počeno napeljavo so hitro namestili gasilsko cev, nato pa se dodobra namučili z iskanjem glavnega vodnega ventila, ki so ga načrtovalci namestili na dobro skrito mesto - na strop kleti, tik nad omarico z električnimi števci. Edini napis, ki je namigoval, za katero stropno ploščo se ta skriva, pa je skupaj z deli stropa v garažo odnesla voda. Svojevrsten podvig je bilo tudi odpiranje dvigala in njegovo izklapljanje, saj se kontrolna plošča nahaja na strehi dvigala, do nje pa ne prideš brez posebnega ključa za vrata. Po vseh peripetijah so gasilci vendarle vzpostavili osnovne pogoje za začetek črpanja vode iz jaška - bilo je je za kakšne tri kubične metre, seveda polne koščkov montažnih delov sten in stropov. Pa tudi tu ni šlo povsem gladko, saj je dno jaška kot nalašč geometrično ravno in najnižje točke za primere vdo- Spomin Letošnji vsi sveti oziroma s strani države zapovedani dela prosti dan spomina na mrtve je bil, meteorološko gledano, eden najlepših v zadnjih letih. Borovniško pokopališče v tem času morebiti resda, tako kot druga po državi, dobi slovesnejšo podobo, a obenem bi težko rekli, da čez leto Borovničani povsem opustimo skrb za poslednje bivališče naših rajnih. Ravno nasprotno, večina grobov je skozi vse leto ravno tako lično negovana kot za največje zapovedane in nezapovedane praznike. A vrnimo se h koledarskemu prvemu novembru. Popoldanskega blagoslova se je znova udeležila plebiscitarna množica krajanov, pod večer, ko je pokopališče zažarelo v soju tisočerih svečk, pa se je čez mirna grobna polja razleglo ubrano petje narodnih pesmi ter kulturni recital pevcev in recitatorjev Kulturnega društva Borovnica. In ni jih bilo malo, ki so za nekaj minut postali, prisluhnili lepemu petju in odtavali v spominih. Damjan Debevec, foto: DD Silvestrska komedija OBLAST "Družina in turbokapitalist, ki ni zadovoljen samo z denarjem in kapitalom, temveč želi postati... Kaj vse naredi!!!???" V TOREK, 31. decembra 2013, ob 20.30 v Osnovni šoli Borovnica Vstopnice bodo v prodaji od četrtka, 19. decembra, v Trgovini KOCKA v Borovnici in na Vrhniki. Nastopajoči želimo z vami preživeti lep večer ob slovesu od leta 2013. Vljudno vabljeni, veselimo se vašega obiska. KD Borovnica, Gledališka skupina ŠOTA 25. november 2013 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 19 20 let zveze veteranov osamosvojitvene vojne Veterani ničesar ne skrivajo V prostorih HUD Karel Barjanski je OZVVS Vrhnika - Borovnica na predvečer "dneva zmage", 22. obletnice odhoda zadnjega vojaka JLA z Vrhnike in iz Slovenje ter ob 20-letnici nastanka veteranske zveze odprla dokumentarno zgodovinsko razstavo z naslovom "Veterani ne skrivamo". Razstava kot plod meddruštvenega sodelovanja Slovesno odprtje razstave je s koračnicami pospremil vrhniški pihalni orkester, uniformirani veterani so s praporom pozdravili slovensko in evropsko himno ter himno slovenske vojske, slavnostne govornike pa so z recitalom domoljubne poezije in glasbenimi vložki povezali recitator Borut Doljšak, violinistka Alenka Ošaben ter kitarist Žan Bezek. V uvodu je podpredsednik HUD Bojan Čebela poudaril povezanost z veteransko organizacijo, ki jo Podpredsednik HUD Karel Barjanski Bojan Čebela 1991 -2011 ter KS Borovnica v vojni leta 1991. Ko smo letos razmišljali, kaj lahko pripravimo ob 20-letnici nastanka ZVVS, je razstava dobila osrednje mesto v našem letnem načrtu. Z razstavo želimo predstaviti naše društvo, in sicer zakaj 'veteranimo' ter kaj in kako to počnemo. Želimo tudi, da nas okolje spozna, in to iz prve roke. In želimo trajno dokumentirati svoje početje za zanamce. Namen razstave je tudi povabiti vse, ki imajo pisna gradiva, fotografije, pričevanja še doma, da nam zaupajo njihove kopje." Razstavo, ki je v Borovnici gostovala en mesec in se januarja 2014 seli na Vrhniko, nato pa po besedah organizatorjev verjetno še kam po Sloveniji, so pripravili na petnajstih velikih panojih, ki jih spremljajo pomožni manjši. Predstavlja zgodovino osamosvajanja in delovanje veteranskega društva; opisov nima, saj dokumenti, pričevanja in fotografije govorijo sami zase. Od daljših dokumentov so na panojih zgolj uvodne strani, preostanek pa je v mapah na mizici, poleg albumov s fotografijami, ki niso bile uvrščene na panoje. Od tod tudi naziv razstave - Veterani ne Predsednik OZVVS Vrhnika -Borovnica Nikolaj Stražišar Pozdrav himni vidi na področju humanizma. Nova vez je bila stkana s pričujočo razstavo, za katero je gradivo zbrala posebna skupina OZVVS, oblikovanje in postavitev pa je prevzela najnovejša, zgodovinska sekcija HUD. O vezeh do domovine pa je spregovoril župan Andrej Ocepek, ki si je za izhodišče vzel razmišljanje Janeza Vajkarda Valvazorja o ljubezni do domovine, to pa navezal na dogajanje v letih 1990-1991 pri nas. Slovenja je bila po njegovih besedah v tistem času ena od redkih držav na svetu, ki je dosegla samostojnost, a "mišljenje tistih, ki so takrat to dosegli, da smo pa zdaj dosegli raj na zemlji, so bila pač zmotna". Po dvajsetih letih ga bo menda še težje doseči, a zato "ne smemo biti pesimisti. Poskušajmo spoštovati sebe, svoj narod in vse tiste ljudi, ki so bili pred 20, 25 leti in skozi stoletja branik slovenstva in branik naše državnosti", je optimistično sklenil župan. Kanček razočaranja nad dogajanjem v zadnjih dveh desetletjih samostojnosti je bilo čutiti tudi v besedah predsednika vrhniško-borovniških veteranov Nikolaja Stražišarja, ki je sicer na kratko povzel cilje osamosvojiteljev: "Pripadniki teritorialne obrambe, policje, civilne zaščite in drugi so v bran slovenske domovine izpostavili svoja življenja. Glavni moto osamosvojitve je bil: bodimo gospodar na svoji zemlji, da bo našim potomcem bolje." Od nekdanje TO do današnje ZVVS v slikah in dokumentih O sami razstavi je nato množici obiskovalcev spregovoril Jožef Molk: "V našem društvu že od vsega začetka hranimo in zbiramo gradivo iz časov osamosvajanja Slovenje. Po več neuspelih poskusih objave gradiva smo pred leti le dočakali, da je bilo gradivo v pomoč diplomski nalogi gospe Sanje Remškar (Občina Vrhnika v času vojne za Slovenjo - 1991) in nato tudi izdanima knjigama Vrhnika se spominja Razstava je pritegnila veliko pozornosti. skrivamo. Na ogled so še prej omenjene publi-kacje, prav tako pa je možen ogled arhivskih videoposnetkov. Prvi pano nas spomni na tedaj še Teritorialno obrambo SRS, njeno organizacjo in delovanje. Sledi pano z dokumenti o razorožitvi TO, temu pa pano ustanavljanja Manevrske strukture narodne zaščite, dva panoja priprav na oboroženo zaščito plebiscitarne odločitve Slovencev za samostojno državo, trje panoji iz časa osamosvojitvene vojne pa pano o obdobju od sprejemanja Brionskega sporazuma do 26. oktobra 1991. Deseti, enajsti in dvanajsti pano govorjo o postavljanju pomnikov (spomenikov, plaket, dreves) vojni, trinajsti pano o razvoju in orga-nizacji veteranskega društva, štirinajsti o udeležbi na aktivnostih po Slovenji in petnajsti o športnem delovanju in pohodih društva. Na malih panojih pa so predstavljena podeljena priznanja, odlikovanja, veteranski simboli, nastajanje publikacj in drugo. Damjan Debevec, foto: DD ZAHVALA OZVVS Vrhnika - Borovnica in HUD Karel Barjanski se zahvaljujeta donatorjem in vsem, ki so pomagali pripraviti ta dogodek: Jožefu Molku, Petru Palčiču, Birosistemom, trgovini Jurček, PGD Borovnica, nastopajočim, Jožetu Pristavcu, Cirilu Hrovatinu, Barbari Bezek Rot ter družini Merlak in Mavsar. JAVNI APEL OZVVS Vrhnika - Borovnica javno poziva vse, ki imajo doma fotografije, predmete, dokumente ali zapise o tem delu zgodovine na našem območju, da nam zaupajo izvirnik ali kopjo. Širši nabor gradiva za razstavo nameravamo po obeh postavitvah zbrati na elektronskem medju in tako del pomembne lokalne zgodovine shraniti za vedno. Pišite nam na elektronski naslov jozef.molk@ka-belnet.net ali nas pokličite na telefon 031 767 855. Gasilci se predstavijo V oktobru, mesecu požarne varnosti, so v javnosti precej odmevale zloženke, ki so jih prejela tudi vsa gospodinjstva občin Našega časopisa, in sicer na temo gašenja začetnih požarov v gospodinjstvu. Svoj delež pozornosti pa so z dnevi odprtih vrat požela tudi prostovoljna gasilska društva. Odziv javnosti na dneve odprtih vrat je bil povsem neslu-ten. Množičen obisk so imeli tako gasilci PGD Brezovica pri Borovnici, ki so dan odprtih vrat priredili 19. oktobra, kot Gasilci so uprizarjali tudi nekatere svetopisemske odlomke (2 Mz 13, 22). Dan odprtih vrat je pritegnil mlade in stare. gasilci PGD Borovnica, ki so to storili teden pozneje. Program je bil podoben. Gasilci so na ogled postavili opremo in vozila ter prikazali gašenje ognja z gasilnim aparatom pa pravilno in nepravilno gašenje maščobnega vzbuha, ki je eden od najpogostejših vzrokov kuhinjskih požarov. Občanom so svetovali, kako povečati požarno varnost doma in v avtomobilu. Veliko zanimanja je bilo predvsem za gasilne aparate na prah, ki jih je bilo mogoče na prireditvi kupiti oz. servisirati. V Borovnici so na primer devetkilogramski celo pošli, kar je presenetilo tako organizatorje kot gasilce PGD Laško, ki so izvajali prodajo in servis. Predsednica PGD Borovnica Saša Mevec meni, da se je to zgodilo, ker ljudje o takih rečeh do zdaj niso toliko razmišljali, prepričani, da začetne požare lahko pogasi vsak sam, če je primerno opremljen, pa tudi ker podobnih dogodkov menda gasilci v preteklosti niso prirejali. "Namen dneva odprtih vrat je bil, da pokažemo sebe, svojo opremo, ki je pravzaprav oprema kraja oz. občanov, ter prikažemo, kako delujemo. Hkrati pa, da se ljudje opremjo z gasilniki oz. jih ozavestimo, da je treba te po določenem obdobju tudi servisirati. Nekateri so namreč prinašali že prav zastarele gasilne aparate, eden je bil celo iz leta 1969. Starejši je bil celo od vseh gasilcev, navzočih na prireditvi," je dodala Mevčeva. PGD Brezovica pri Borovnici pa je po besedah predsednika Jožeta Drašlerja dan odprtih vrat namenilo "predvsem staršem naših otrok". "Zavrteli smo jim film o tem, kaj so počeli v minulem letu," je povedal. Društvi sta obenem priložnost izkoristili za krepitev svojih vrst, zlasti z otroškimi delav- Damjan Debevec, občinski svetnik 20 naš časopis Občina Štiri borovniške gasilske ekipe se bodo pomerile z najboljšimi v državi Iz Loža s štirimi pokali Gasilske tekmovalne ekipe iz borovniške doline, ki so se opogumljene z uspehi na tekmovanju GZ Vrhnika odpravile na regijsko gasilsko tekmovanje, s tokratnim izkupičkom sicer niso bile najbolj zadovoljne, prav slabo jim pa tudi ni šlo. S tekmovanja v Ložu, 12. oktobra, so prinesle kar štiri pokale, ki so obenem vstopnice za državno gasilsko prvenstvo prihodnje leto. Borovnica 25. november 2013 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Dva pokala sta si priborili ekipi PGD Brezovica pri Borovnici, in sicer pionirke 1 zlatega ter pionirke 2 srebrnega, PGD Borovnica pa je (ne)pričakovano slavilo v kategoriji veterank, medtem ko je veteranom za prvo mesto zmanjkala zgolj ena točka. "Če bi šlo samo za čas, bi pionirji, pionirke in mladinke pobrali pokale v vseh disciplinah, tako kot na Drenovem Griču, ampak je bilo preveč govorjenja in napak pri razvrščanju. Pionirji samo zaradi govorjenja že drugič zapored ne bodo videli državnega prvenstva. Dekleta so bila precej bolj pridna in zato tudi uspešna," je izkupiček tekmovanja komentiral predsednik brezoviških gasilcev Jože Drašler, sicer mentor pionirskih ekip. Zanj je bil to predvsem izjemen logistični podvig. Spraviti skorajda stotnijo otrok in mladine na tekmovanje ni ravno mačji kašelj, priskrbeti vsem tekmovalne uniforme pa je skorajda misija nemogoče: "Veseliš se uspeha na medobčinskem tekmovanju, po drugi strani te pa glava zaboli, ko je treba za regijsko tekmovanje nabaviti predpisane obleke." Glede državnega gasilskega tekmovanja, na katerem so osvojili tudi že četrto mesto, spet pa naj bi se ga udeležili naslednje leto, je zmerno optimističen: "Gasilske tekme so specifika. Če bo tisti trenutek vseh devet pri stvari in bo koncentracija, se lahko uvrstimo tudi med prvih deset. Če ga ena polomi, pa je konec." Po drugi strani je bil z izkupičkom regjske tekme "izjemno zadovoljen" mentor veteranskih ekip pri PGD Borovnica Vili Mevec, ki je pri veteranih sicer pričakoval, "da bo en pokal, prvo ali drugo mesto, ker so v regji že nekaj let v samem vrhu", za veteranke pa je bolj "potiho upal" na dobro uvrstitev, pač glede na izvrsten uspeh na Drenovem Griču. Ekipa veterank, ki je stara komaj eno leto, za seboj pa ima zgolj tri tekmovanja, mu je priborila zmagovalni pokal. "Med prvim in drugim mestom je bilo 16 točk razlike, tako da je bilo rezerve še pa še. Bil sem prijetno presenečen, nisem pričakoval prvega mesta," je priznal Mevec, glede uvrstitve veteranov pa je pojasnil, da se jim je drugo mesto "ponesrečilo za manj kot eno točko. Prikradla se je napaka, ki se na vajah ni porajala nikoli, tam se pa je. Se zgodi, celo pri profesionalcih." Glede prihodnjega leta pa podobno kot brezoviški kolega bolj ugiba. Z veterani je bil na državnem prvenstvu že osemkrat, lani so bili med 37 ekipami dvajseti, pred leti skorajda med desetimi najboljšimi v državi. Glede veterank pa pravi: "Lahko da bo zelo dobro, lahko pa bo le zlata sredina. Ne vem, kakšna je konkurenca med dekleti. Verjamem, da bo lep uspeh." Damjan Debevec, foto: Blaž Palčič Zgodovinska sekcija HUD Karel Barjanski vabi na ogled razstave fotografij borovniškega viadukta Odprtje: 29. 11. 2013 ob 20.00 Ogled: do 26. 12. 2013 vsak ponedeljek in četrtek od 17.00 do 19.00 "Kačani" stavijo na najmlajše ... "Coklarji" pa na najstarejše. Kačani NE poznamo počitka Letošnje leto je bilo za PGD Brezovica pri Borovnici leto presežkov, saj smo se udeležili številnih tekmovanj (tekmovanje v spajanju sesalnega voda, orientacija, tekmovanje za pionirke in pionirje na Uncu, občinsko in regijsko tekmovanje ter gasilski kviz), nekaterih izmed nas prvič, ter izvedli dan odprtih vrat, gasilsko veselico, dve vaji poveljstva Borovnica in vajo Gasilske zveze Vrhnika. Vaje smo začeli že januarja, saj smo se članice A in B pripravljale na tekmovanje v spajanju sesalnega voda (SSV). Tekmovanje je potekalo v treh delih (tri sobote na treh različnih lokacjah) in prav v vseh smo članice A več kot blestele. Po-metle smo s konkurenco in osvojile skupno 1. mesto ter tako odprle letošnjo sezono gasilskih tekmovanj. Zbirki pokalov v gasilskem domu pa smo dodale najlepšega - zlatega. V mesecu aprilu (19. 4.) je PGD Brezovica pri Borovnici organiziralo vajo poveljstva Občine Borovnica, na kateri so sodelovala štiri prostovoljna gasilska društva (PGD Borovnica, PGD Breg - Pako, PGD Pokojišče in PGD Brezovica pri Borovnici). Vaja je zajemala gašenje hiše in gospodarskega poslopja ter re- ševanje in oskrbo dveh ponesrečencev. Po oceni poveljnika Gasilske zveze Vrhnika je bila uspešno izpeljana. Ko so posjali prvi sončni žarki in ko je mraz malce pojenjal, smo mentorji začeli pripravljati ekipe za tekmovanje v orien-tacji (11. 5.) in tekmovanje za pionirje in pionirke (1. 6.), ki tradicionalno poteka na Uncu, prvo soboto v junju. Na prvo tekmovanje se je pripravljalo pet ekip (pionirji, mladinke 1, 2 in 3 ter gasilske pripravnice), na drugo pa štiri (pionirji 1 in 2, pionirke 1 in zmanjšana ekipa pionirk). Trud je bil več kot poplačan, saj je mladina s tekmovanja v orientaciji prinesla dva srebrna pokala (mladinke 2 in gasilske pripravnice), enega bronastega (mladinke 3) in dve četrti mesti (mladinke 1, pionirji). Ponos v očeh pred- sednika društva Jožeta Draš-lerja je bil več kot očiten. Kljub obilici dela je sam (z nekaj pomoči) pripravil štiri ekipe pionirjev in pionirk in se z njimi udeležil tekmovanja na Uncu. Tam so otroci pokazali vse svoje spretnosti in vrline ter se domov vrnili z enim zlatim (pionirji 1), dvema srebrnima (pionirke 1 in zmanjšana ekipa pionirk) in enim sedmim mestom (pionirji 2). V last pa smo spet dobili prehodni pokal, ki je z letošnjo zmago pionirjev prešel v trajno last našega društva. Tako zdaj na častnem mestu v vitrini stoji prav ta - največji in najlepši (predvsem po mnenju predsednika društva). Junija se je odvijalo regijsko tekmovanje v orientaciji (15. 6.), na katero so se uvrstile tri ekipe (gasilske pripravnice, mladinke 2 in 3). Zaradi po- T" * «'f lyjxc j JZ* i: It^M^ m iVh. A^* "j MSffc H Občinsko tekmovanje Drenov Grič manjkanja športne sreče so se na državno tekmovanje uvrstile le gasilske pripravnice, ki so na regjskem tekmovanju dosegle 2. mesto. Štiri dni pozneje je v PGD Brezovica pri Borovnici potekala vaja GZ Vrhnika. Na vaji je sodelovalo več kot deset gasilskih društev iz GZ Vrhnika, ki so gasila "požar" na predelu, kjer vir vode ni dostopen, in ga kljub vsemu uspešno pogasila. Avgusta smo, kot je že tradicionalno, priredili gasilsko veselico z ansamblom Nemir in predskupino Krimski lisjaki. Po besedah predsednika je veselica več kot uspela, saj smo kljub recesiji prodali ves sre-čelov (več kot 1.000 dobitkov) in hrano. Najvztrajnejši so na veselici pričakali jutranje žarke in se šele nato spomnili, da je čas, da se odpravijo v posteljo. Takoj po veselici smo začeli vaje za občinsko tekmovanje, ki je letos potekalo na Drenovem Griču in je bilo hkrati tekmovanje za pokal Drenovega Griča. Pri vajah so bile najbolj motivirane starejše gasilke, ki so letos prvič tekmovale. Pridno in vztrajno so vadile celo poletje, tudi v najhujši vročini, in s tem dodatno spodbujale vse preostale člane društva k vajam. Prav vsi menimo, da si več kot zaslužjo naziv "carice", ker to tudi so. Udeležile so se tekmovanja v Vojniku (24. 8.) in tam prvič nastopile na gasilskem tekmovanju. Pridobile so dragoceno izkušnjo in se tako spopadle s tremo, ki nastopi tik pred prihodom na tekmovalno progo. Občinskega tekmovanja (28. 9.) se je letos udeležilo rekordno število ekip iz našega društva - kar 11 (pionirji 1 in 2, pionirke 1 in 2, mladinke 1 in 2, mladinci, članice A in B, člani A in starejše gasilke), kar 9 ekip pa je domov prineslo pokale. Ti bodo dodatno okrasili vitrine, ki se sicer pod težo priznanj že kar šibjo. Izkupiček občinskega tekmovanja: trje zlati pokali (pionirji 2, pionirke 2 in mladinke 2), dva srebrna (pionirke 1, mladinke 1), štirje bronasti (pionirji 1, članice A in B, člani A) in dve peti mesti (mladinci, starejše gasilke). Pionirke 2 so domov odnesle tudi prehodni pokal Drenovega Griča, ki je sicer malce manjši kot pionirski z Unca, a zato nič manj vreden. Devet ekip se je nato vztrajno pripravljalo še na čenki iz stanovanjske hiše na Dražici. Vaja je pripomogla k boljši pripravljenosti naših gasilcev v primeru požara ali druge nesreče. Zadnje tekmovanje, na katero smo letos odšli z gasilsko mladino, je bilo tekmovanje v gasilskem kvizu. Ekipa mladink (Sara, Eva in Leja) se je pridno učila in se v soboto, 9. novembra, udeležila tekmovanja v Logatcu. Ekipa je prestala "ognjeni krst" in se domov vr- Tekmovanje v orientaciji - mladina regjsko tekmovanje, ki je potekalo v Ložu (12. 10.). Zaradi pomanjkanja sreče sta se na žalost na državno tekmovanje uvrstili le dve ekipi, ki sta zasedli 1. in 2. mesto (pionirke 1 in 2). Vsi skupaj navjamo, da jim bo šlo drugo leto na državnem tekmovanju res vse kot po maslu. V oktobru smo prvič pripravili dan odprtih vrat (19. 10.) in imeli redno vajo poveljstva Občine Borovnica na Dražici (31. 10.). Ob dnevu odprtih vrat so si lahko udeleženci ogledali prikaz maščobnega izbruha ter gasilskih vozil in opreme ... in se posladkali s kostanjem. Na vaji poveljstva pa so gasilci reševali ponesre- nila z novo izkušnjo in novim znanjem. Ob tej priložnosti naj se jim še enkrat zahvalim za sodelovanje in hkrati vabim nove člane, ki bi želeli sodelovati na tem tekmovanju. Če povzamem; letos smo domov prinesli šest zlatih, osem srebrnih in pet bronastih pokalov. Poleg tega smo gasilski dom obogatili za dva prehodna pokala. Tako, zdaj prihajajo zimski meseci, a naše društvo ne bo počivalo. Vadili bomo za tekmovanje v SSV, se vsak petek srečevali na sestankih operative in kovali nove ideje, kako še popestriti dogajanje v naslednjem letu. Na pomoč! Karmen Pirnat 25. november 2013 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Na s soncem obsijano Slemenovo špico Za prvi planinski izlet v novem šolskem letu, ki ga je organiziral Mladinski odsek Planinskega društva Borovnica, smo si izbrali Slemenovo špico (1.909 m), ki je nezahteven, a markanten vrh v Julijskih Alpah. Še posebno očara jeseni, ko porumenijo macesni. V soboto, 26. oktobra, smo se zjutraj zbrali na železniški postaji v Borovnici in se po uvodnem spoznavanju z avtomobili odpravili na pot proti Vršiču (1.611 m). Pred vzponom na vrh smo se razvrstili v urejeno kolono z otroki spredaj in odraslimi zadaj, podali osnovna navodila ter se dogovorili, da bomo na poti pozorno opazovali iglavce in planinske oznake. Na Vratcih smo Borovnica NAŠ ČASOPIS 2i zajeli sapo, si ogledali smerne table, nato pa nadaljevali vse do vrha, od koder je bil čudovit razgled na planiške skakalnice, Dom v Tamarju, izvir Nadiže, Ponce in Kotovo sedlo, občudovali pa smo tudi Jalovec, ki je bil kot izklesan. Dan je bil čudovit! Sledil je spust na nižje Sleme, kjer smo pomalicali in se med počitkom greli na soncu. Otroci so medtem plezali po drevju in balvanih ter se igrali okrog jezerc. Najbolj pa je njihovo pozornost vzbudil preprost eksperiment: s povečevalnim steklom je očka zbral sončne žarke in ti so zažgali leseno deščico. In potem so to poskušali tudi otroci. Po uri počitka smo v roke vzeli planinske dnevnike in jih izpolnili. Ker je bila tema izleta označevanje planinskih poti, je markacist Mirko spregovoril nekaj besed o svojem delu. Na poti navzdol smo v steni Prisojnika poiskali Ajdovsko deklico. Na Vršič smo prispeli ob treh popoldne. Tu so si otroci zgradili majhno ognjišče v dobri veri, da jim bo s povečevalnim steklom uspelo zakuriti ogenj. A sonce je bilo za to že prešibko. Mi pa smo sončno energijo shranili in se napolnjeni z njo zadovoljno odpeljali proti domu. Za PD Borovnica Kristina Suhadolnik, foto: Blaž Kovač Šolski sklad OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Drugi Angelin dobrodelni tek Na delovno soboto, 5. oktobra, smo na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica izvedli športni dan v spomin na našo učiteljico športne vzgoje Angelo Tortič. Potekal je v znamenju športa in dobrodelnosti. Učenci so najprej tekmovali v medrazrednih športnih igrah (nogomet in med dvema ognjema), v drugem delu dneva pa je bil organiziran kros. Na kros smo povabili tudi starše, učitelje in druge krajane, ki so z darovano startnino prispevali sredstva v šolski sklad. Skupaj smo zbrali 775,40 €. Po teku staršev, učiteljev in obiskovalcev so se na ustrezni dolžini proge pomerili tudi učenci vseh razredov. Najprej so se na svojem prvem krosu preizkusili učenci prvega razreda in tako vse do devetega razreda. Teki so bili zelo zanimivi in prav vsak učenec je dal vse od sebe ter po svojih zmožnostih opravil s progo. Na cilju so bili vsi zmagovalci. Seveda smo prvim trem v posamezni kategoriji podelili medalje. Te je podeljevala Angelina hčerka Valerija. Hvala vsem donatorjem, ki ste se odzvali našemu vabilu in tako podprli delovanje Šolskega sklada. Ta bo z zbranimi sredstvi pomagal socialno šibkim otrokom, da se bodo res lahko vsi w •i* "iL m n Podelitev medalj najboljšim trem v skupini udeležili šole v naravi. Seveda pa velja pohvala tudi organizatorjem za odlično izvedeni kros ter vsem udeležencem teka, ki so dokazali, da se znamo potruditi po svojih najboljših močeh in uspešno premagati zastavljeni cilj. Za Šolski sklad: Janja in Mojca Tek staršev in učiteljev Prvošolci na startni črti Društvo upokojencev Borovnica Vabimo na Veseli december Babice, dedke, tete, strice, vse mlade po srcu in vse ljudi dobre volje v petek, 13. decembra 2013, ob17. uri vabimo v večnamensko dvorano OŠ Borovnica. Za dobro voljo in smeh bomo poskrbeli s krajšim kulturnim programom. Sledilo bo družabno srečanje, da vam bo čas hitro minil. Želimo si, da bi se VESELEGA DECEMBRA udeležili v čim večjem številu, da bi se poveselili in bi vam bilo lepo in prijetno. Vstopnine ni! Se vidimo! Društvo upokojencev Borovnica Vabilo Ob dnevu samostojnosti in enotnosti Vabimo vas, da se nam pridružite na prireditvi v ponedeljek, 23. 12. 2013, ob 8.30 v večnamenskem prostoru naše šole. Učenci in učitelji OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Test hoje z dobrimi rezultati Tradicionalni test hoje na dva kilometra v organizaciji Zdravstvenega doma Vrhnika je letos sicer malce skazilo slabo vreme in so ga zato izvedli zgolj v Brezovici pri Borovnici, kjer se ga je udeležilo okrog 30 ljudi, od tega 20 žensk in 10 moških, a nadebudni organizatorski ekipi to nikakor ni vzelo poguma. Tudi na račun tega, da je bila od vseh udeležencev vsaj tretjina novih, dve tretjini pa tistih, ki preverjanje svojih sposobnosti že tradicionalno zaupajo ekipi ZD Vrhnika. Nemalo jih pride že zato, ker se v jesenskem obdobju kar tare raznih maratonov, krosov, takšnih in drugačnih tekov ter planinskih vzponov, pa je treba preveriti, ali so se zanje čez leto primerno pripravili. "Po rezultatih sodeč jih dober rezultat motivira k aktivnemu življenjskemu slogu," meni Uršula Debevec, ki ji elana za nadaljnje delo ne zmanjka. Test hoje bo znova na sporedu spomladi 2014, za jesen pa se naj , j j . ..... črtuje še izvedba Cooperjevega testa. Nadebudna zdravstvena ekipa, ki ii ni ' ^ tW ' °c . Damjan Debevec, foto: DD vseeno za zdravje občanov. > ' ■ i ift i Prijeten dopoldan v gasilski družbi V tednu otroka (od 7. do 11. oktobra) smo v vrtcu za skupine Žabice, Mehurčki in Metuljčki priredili skupne dejavnosti. V torek je bilo na vrsti spoznavanje gasilcev, gasilske opreme, oblek in vozil. Najprej so nam naše vzgojiteljice, sicer bolj ali manj dejavne v različnih gasilskih društvih, prikazale različne gasilske obleke. Predstavile so se nam v svečani, delovni in intervencijski obleki. Otroci so spoznali različne dele obleke in prepoznavali, za kaj se uporabljajo. Skoraj vsi so se tudi fotografirali s pokrivali, ki jih uporabljajo gasilci, to so klobuček pri svečani obleki, kapa pri delovni in čelada pri intervencijski obleki. Naredili smo še gasilsko fotografijo, nato pa sta skupini Mehurčki in Metuljčki odšli v gasilski dom. Žabice, ki so mlajša skupina, so ostale v vrtcu in se poigrale z gasilskimi igračami, ki so jih otroci prinesli od doma. V gasilskem domu so nas pričakali člani operativne gasilske enote. Najprej so nam povedali nekaj o delovanju gasilskega društva, nam še malo podrobneje predstavili dele obleke in zaščitne opreme ter pokazali zaščitno dihalno masko. Nato pa so nas na veliko veselje otrok povabili na gašenje "ognja". Zalivali smo zelenico, na kar so se otroci seveda pripravljali kot pravi gasilci. Sledil je še ogled vozil in opreme na vozilih; otroci so si ogledali notranjost vozil GVM in GVC 16/25. Na koncu smo se pred vozili fotografirali in se posladkali z bomboni. Odšli smo zadovoljni in polni vtisov. Polona Gabriel 22 naš časopis Občina ^horjul 25. november 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občinske novice • Občinske novice < • Zbranih skoraj 30 ton kosovnih odpadkov V mesecu oktobru je bil na območju naše občine organiziran odvoz kosovnih odpadkov, elektronske in električne opreme ter gum. Na zbirno mesto pri Športnem parku Horjul se je skupaj zbralo nekaj manj kot 30 ton kosovnih odpadkov in okrog 300 gum. Pri zbiranju odpadkov pa velja omeniti, da nekateri še vedno ne spoštujejo navodil oz. pravil, ki narekujejo kaj spada med kosovne odpadke. Tako so se med odpadki skrivoma prikradli tudi takšni, ki mednje ne sodijo in povzročili kar nekaj težav, zato v bodoče prosimo, da se navodila dosledno upošteva. •Na novo osvetljena Šolska ulica Na Šolski ulici v Horjulu so bili postavljeni novi drogovi za javno razsvetljavo. Nova osvetlitev bo tako še posebej v tem zimskem obdobju pripomogla, da bo za varnost tako šolarjev kot preostalih sprehajalcev na tej kar močno obremenjeni ulici še večja. •f Rv •Vandalizem na objektu šole in športne dvorane Septembra smo v Našem časopisu pisali o novem igrišču pri športni dvorani Horjul, ki je dokaz, da je v naši občini še vedno prisotno prostovoljstvo ter da ljudje prispevajo za svoj kraj in njegov razvoj. Zato nas je še toliko bolj razočaralo dejstvo, da nekateri posamezniki še vedno ne znajo ceniti vsega tega, kar občina skupaj z občani prispeva k boljšemu življenju. To se je nedavno pokazalo tudi z uničevanjem fasade na osnovni šoli in športne dvorane. Neznani storilci so s spreji popisali fasado športne dvorane in šole ter s tem povzročili veliko škodo. Zato prosimo vse, ki bi imeli informacije o dejanju ali storilcih, naj to sporočijo na telefonsko številko 01 7591 120 ali na elektronsko pošto obcina-@horjul.si. Za vse konkretne informacije o storilcih župan ponuja denarno nagrado. • Ne pozabite na Miklavža Vsi prijavljeni otroci, ne pozabite: Miklavž vas bo obiskal v petek, 6. decembra 2013, ob 18. uri v Prosvetnem domu v Horjulu. • Občinske novice • Občinske novice • m Vabilo Občina Horjul vabi na javno obravnavo osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M3/1 Kalce-Vodice, v ponedeljek, 25. 11. 2013, ob 16. uri v prostorih Občine Horjul Občina Horjul Zbirajo se predlogi in pripombe Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP) pripravlja državni prostorski načrt (DPN), ki bo zajemal načrt poteka prenosnega plinovoda M3/1 Kalce-Vodice ter načrt prehoda omrežja z napetostnega nivoja 220 kV na 400 kV od Beričevega do Divače. Poteka obeh vodov bosta prečkala tudi del območja Občine Horjul, zato je od začetka novembra do začetka decembra gradivo na razpolago v pregled in dopolnitev. Prenosni plinovod M3/1 Kalce-Vodice, ki se načrtuje, bo v celoti zaokrožil neposredno interkonekcijo italijanskega prenosnega omrežja z avstrijskim in hrvaškim prek ozemlja Slovenje. Potekal bo vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodom M3 Vodice-Šempeter pri Gorici, ki je bil zgrajen leta 1978 za prenos zemeljskega plina do osrednje Slovenje in še z izgradnjo vzporednih plinovodov M1/1 Ceršak-Rogatec ter M2/1 Rogatec-Vodice. Načrt prehoda z 220 kV na 400 kV napetostnega nivoja bo omogočil povečanje prenosnih zmogljivosti elektroenergetskih povezav med proizvodnimi in potrošnimi območji znotraj države. Ta posodobitev prenosnih zmogljivosti omrežja bo omogočila zagotavljanje dodatnih prenosnih zmogljivosti s sosednjimi elektroenergetskimi sistemi. Načrt daljnovoda od Beričevega do Divače ponuja dve različici, in sicer naj bi trasa potekala po severni oziroma južni strani. Severna različica predvideva, da se obstoječi daljnovod z napetostjo 220 kV na odseku Beričevo-Kleče-Divača nadomesti z novim, dvo-sistemskim daljnovodom z napetostjo 400 kV. Južna različica pa predvideva zgraditev dvosistemskega daljnovoda z napetostjo 400 kV vzporedno z že obstoječim daljnovodom (400 kV) na odseku Beričevo-Divača, poleg tega pa se vzanka RTP Kleče v daljnovod 2 x 400 kV Beričevo-Okroglo. Obstoječi daljnovod na odseku Beri-čevo-Kleče-Divača z napetostjo 220 kV pa naj bi se po tej različici porušil. Državni prostorski načrt je torej v pripravi oziroma osnutku. Ta že vključuje in upošteva smernice, analize, študje, prav tako je izdelano okoljsko poročilo. Osnutek DPN je torej v fazi umeščanja v prostor, ko se vključita občina in javnost. Javna razgrnitev osnutka DPN, skupaj s strokovnimi podlagami in okoljskim poročilom, je v začetku novembra že potekala v prostoru občine. Časa za ogled in podajo mnenj, predlogov in pripomb pa je še nekaj. Gradiva za oba projekta, tako prenosni plinovod kot daljnovod, bodo na ogled vse do 6. decembra 2013. Do tega datuma pa se bodo zbirali tudi pripombe in predlogi, ki jih lahko podate pisno na občino ali na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, Lan-gusova ulica 4, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mizp@gov.si. Ker pa je interes koordinatorja MzIP in investitorja, da bosta oba projekta za lokalno okolje kar najbolj sprejemljiva, pripravljajo tudi javno obravnavo oziroma posvet, in sicer: 21. novembra ob 17. uri v prostoru Občine Horjul za projekt daljno- (Vir: Finance.si) vod Beričevo-Divača ter 25. novembra ob 16. uri prav tako v prostoru Občine Horjul za projekt plinovod M3/1 Kalce-Vodice. Vse zbrane pripombe in predloge javnosti bo MzIP v roku 60 dni proučilo in do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na svoji spletni strani ter ga poslalo tangiranim občinam. Utemeljene predloge bodo smiselno upoštevali in na podlagi teh pripravili usklajen predlog DPN, ki ga bo nato sprejela Vlada RS. DPN bo šele nato ustrezna osnova za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, ki ga bo moral pridobiti investitor - podjetje Plinovodi, d. o. o., v primeru projekta prenosni plinovod M3/1 Kalce-Vodice ter javno podjetje Eles, d. o. o., v primeru projekta prehod Beričevo-Divača. V tej fazi bo investitor od vseh lastnikov zemljišč, po katerih naj bi potekala trasa voda, moral pridobiti soglasje oziroma podpis služnosti. Glede na to na ministrstvu težko predvidijo obdobje dejanskega izvajanja projektov, saj je to predvsem odvisno od hitrosti odvijanja postopkov, zato tudi svetujejo, naj se vsi vpleteni pozanimajo o poteku tokov ter predhodno podajo morebitne pripombe in dopolnitve. Nadja Prosen Verbič Zdrav in sladek zajtrk za horjulske otroke 15. november - Šola in vrtec v Horjulu sta se tudi to leto akciji pridružila vseslovenskemu projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Vrtčevske otroke pa so, kot je že v navadi, obiskali čebelarji, pobudniki vseslovenske akcije. Jedilnik petkovega zajtrka po slovenskih šolah in vrtcih je bil zelo sladek, okusen in predvsem zdrav. Vseslovensko akcjo Tradicionalni slovenski zajtrk, katere namen je javnost opozoriti na pomen oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano iz lokalnega okolja, je tudi letos pod- Otroci so poizkusili med različnih okusov. prlo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, in šport, ki je za vsakega otroka prispevalo 0,43 evra. Na njihovih mizah pa se je znašlo pet tradicionalnih slovenskih živil: domač med, ki so ga prispevali domači čebelarji, maslo in mleko iz bližnje kmetje, kruh iz slovenske pekarne ter jabolka sadjarske kmetje Janša. Pravo veselje je bilo horjulske malčke opazovati, kako so se sladkali in si lizali sladke prste. Verjetno nekoliko manj prijetneje je bilo za tiste, ki so za njimi morali počistiti mize, stole, blazine in še kaj. A vse to sodi k zdravemu razvoju naših otrok. Po zajtrku so se otroci zbrali v skupnem prostoru ter nestrpno čakali goste - domače čebelarje Čebelarskega društva Dolomiti. Janko Prebil, predsednik ČD Dolomiti, je poudaril, da smo lahko veseli, ker "Če se veselje do čebelarjenja goji že od ranih nog, potem iz tega že nekaj bo." Janko Prebil je otrokom nazorno predstavil kako nastaja med. živimo v zelo čistem okolju, kjer je pridelava domače hrane neogrože-na, zato je tudi prav, da se jo poslužujemo - jo gojimo in jemo. »Prav bi tudi bilo, da se ta večkrat znajde na jedilnikih v vrtcu, saj je lokalno pridelana in zato mnogo bolj kakovostna in zdrava,« je dejal. Predstavil je tudi velik pomen čebel pri opraševanju cvetja ter ne nazadnje pri pridobivanju medu. Na kratko je opisal postopek nastajanja medu in njegove zdravilne lastnosti. Tako so se tudi otroci strinjali, da je med potrebno jesti tudi preventivno, posebej v jesenskem in zimskem času, ko je okolje polno virusov in drugih bakterij, ki prenašajo in povzročajo neprijetne bolezni. Večina otrok je čebelarja, oblečenega v čebelarsko uniformo, poslušala z velikim zanimanjem. Posebej zanimiva jim je bila čebelarjeva delovna obleka, ki so si jo nekateri od otrok tudi nadeli. Interes za čebelarjenje na horjulskem območju je po besedah Prebila kar velik, tak pa bo očitno tudi ostal, saj se je kar nekaj rok znašlo dvignjenih, ko je čebelar zastavil vprašanje: »Kdo od vas bo čebelar?« Za mlad čebelarski podmladek lepo skrbijo tudi v horjulski osnovni šoli, kjer poteka čebelarski krožek, ki ga vodita ravnatelj Primož Garatol in čebelar Janko Prebil. Oba pa napovedujeta, da bo ta že naslednjo jesen še aktivnejši, saj pričakujejo, da bo krožek pri šoli postavil svoj čebelnjak. Nadja Prosen Verbič Foto: npv 25. november 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina J^J Horjul NAŠ ČASOPIS 23 1 _ II II II 1 Teja in Andraž Nagode sta popestrila program odprtja razstave. Podžupan Franci Pišek se je razstav-ljavki in zbirateljici Idi Intihar zahvalil in pohvalil njeno delo. Obiskovalci so občudovali razstavljene lanene izdelke. Občinska avla je bila konec tedna barvitej-ša in bogatejša za razstavo lanenega hišnega perila iz 19. in 20. stoletja. Lan od zibelke do groba Horjul, 25.-27. oktobra - V avli Občine Horjul je bila od petka do nedelje na ogled razstava lanenega hišnega perila iz 19. in 20. stoletja z naslovom Lan od zibelke do groba; pripravila jo je Ida Intihar. Odprtje razstave je potekalo v petek dopoldne, in sicer v znamenju pesmi in besede. Teja Nagode na flavti in njen brat Andraž na harmoniki sta z Avsenikovo skladbo Pastirček naredila prijeten uvod v program. Za njima je zbrane pozdravil Franci Pišek, podžupan in predsednik Turističnega društva Horjul. Sledila je predstavitev razstave, o kateri je spregovorila razstavljavka Ida Intihar. Večina hišnega perila je bila nekoč iz platna, to pa so izdelali iz lanu. Vsaka večja kmetija je še do leta 1950 pridelovala lan, ga predelala v predi-vo in nato v prejo. Tudi na območju Horjula je bilo kar nekaj domačij, kjer so imeli posejana polja lanu. Tega so nato posušili in trli. Podolnica je bila po besedah razstavljavke nekoč zelo pomemben kraj, kjer so terice trle lan, moški pa ga sušili. Na mnogih domačijah so takrat kolovrati ropotali vse dolge zimske večere in predivo predelovali v prejo. To so nesli k tkalcu, ki je stkal platno. To delo so dolga leta opravljali pri Martinet v Horjulu, ki so bili daleč naokrog znani po tkanju platna. Iz platna pa ni bilo le hišno perilo, temveč tudi srajce, bluze in delovna oblačila. "Lan oziroma platno je tako starejše rodove spremljalo od zibelke do groba," je dejala Intiharjeva, ki zanimanje za tovrstno dediščino goji in pri ljudeh poskuša obuditi že dolga leta. Leta 2008 je v okviru Etnološkega društva Terica, ki ga vodi na Dolenjskem, izvedla projekt, ki je trajal skoraj vse leto. Marca so lan posejali, oktobra pa so ga str-li. Medtem so se člani še nekajkrat srečali in lan po potrebi opleli ter na koncu še populili. Sledilo je sušenje, kar na domači krušni peči, puljenje glav in izdelovanje snopov. Te so razgrnili na travnik, da jih je dobil dež in so bilke preperele, vmes pa so jih nekajkrat še obrnili. Po toliko postopkih je bila rastlina pripravljena za trenje. To pa je bil poseben dogodek. Zbralo se je veliko ljudi in pripravili so dan kot nekoč. Terice so trle in fantje so vasovali, vmes pa se je pelo in po končanem delu tudi zaplesalo. Ob tej priložnosti so takrat pripravili tudi razstavo, katere delček so lahko videli tudi obiskovalci razstave v Horjulu. Poleg posteljnega in hišnega perila, med katero spadajo različni prti, pr-tički, stenski prti z napisi, rjuhe in brisače, je bilo na razstavi mogoče videti tudi del starih tkalskih statev. Vsi Stenski prti so nekoč krasili kmečke hiše. razstavljeni predmeti so bili s konca 19. in začetka 20. stoletja, prihajali pa so iz Posavja, Ljubljane in okolice Horjula. Mnenja obiskovalcev so bila izjemno pozitivna in pohvalna. Tudi razstav-ljavka Ida Intihar je bila vesela, da je projekt uspel. Žal ji je le, da razstave ni obiskalo več ljudi. A kdo ve, morda bo kaj kmalu prišla priložnost, da razstavo pripravi znova in jo dopolni še z lanenimi oblačili. Kulturna dediščina Slovencev je bogata, zato je treba običaje in navade naših pred- 'ti? Čudoviti vzorci, tkani na platnen prt. nikov obujati pogosteje in z večjim zavedanjem, le tako se ni bati, da bi šli v pozabo. Nadja Prosen Verbič Foto: M. J. in npv Pogovor z odvetnikom Bojanom Grubarjem, ki s svojimi kolegi nudi brezplačno pravno pomoč za občane Horjula »Poslanstvo odvetniškega poklica je tudi, da nudi brezplačno zastopanje« Občina Horjul ima z Odvetniško pisarno Bojan Grubar sklenjen dogovor o nudenju brezplačne pravne pomoči, ki vključuje prvi pravni nasvet, in sicer pojasnilo o pravnem položaju v zadevi stranke in kratek nasvet o možnostih, ki jih ima ta glede pravic in obveznosti pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča ali drugih organov in procesnih pravilih, kar se od septembra dalje tudi izvršuje. O prvih vtisih in splošnem smo se pogovarjali z odvetnikom Bojanom Grubarjem, ki je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 1979, šest let pozneje je opravil pravniški državni poklic, nato pa je delovne izkušnje pridobival kot kriminalist v Mariboru, vodja oddelka za zatiranje gospodarskega kriminala v Celju, vodja pravne službe Zveze svobodnih sindikatov v Mariboru in kot pomočnik direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Svojo odvetniško pisarno je odprl leta 1990 v Mariboru. Odvetniška pisarna Bojan Grubar deluje od leta 1990. Koliko ljudi zaposlujete in katera so pravna področja, ki jih pokrivate? Tako je, naša odvetniška pisarna je svoje delo začela leta 1990 in ima pisarno v Mariboru, kjer tudi opravlja dejavnost - pravno svetovanje. Zaposluje sedem ljudi ter je specializirana za področja delovnega, kazenskega in civilnega prava. To pomeni, da pisarno v Horjulu obiskujejo tudi vaši kolegi, se prilagodite tematiki problema? Drži. V Horjul prihajamo zaposleni glede na pravno področje, za katero zainteresirani vprašuje. Ko smo že pri sodelovanju med vašo odvetniško pisarno in Občino Horjul, kako se je sploh začelo? To bi bilo treba vprašati vašega župana. Pobuda je bila na njegovi strani. Lahko rečem le, da je bila naša pisarna nekajkrat precej medijsko izpostavljena. Smo namreč prva in do zdaj edina odvetniška pisarna, ki je stranko iz Slovenje uspešno zastopala pred velikim senatom Sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Primer te sodbe se danes najde v učbenikih na pravnih fakultetah po različnih državah. Sodelovali smo še v nekaterih drugih zelo odmevnih kazenskih zadevah v Slovenji. Zastopali smo kopico strank v denacionalizacjskih postopkih, in ker ima Občina Horjul problem v denacionalizacij-skem postopku, ki se nanaša na občinsko stavbo, se je župan najverjetneje tudi zato odločil za nas in nas povabil k sodelovanju. Z Občino Horjul imate od septembra sklenjeno pogodbo o brezplačni pravni pomoči, v okviru katere občanom enkrat na teden nudite brezplačno pravno mnenje. Kakšni so prvi odzivi? Odziv je po mojem mnenju pričakovan, in to v smislu, da občani o tej možnosti še niso najbolje obveščeni. Verjamem pa, da bo obisk iz meseca v mesec večji. Takšne so tudi naše pretekle izkušnje, nudimo namreč brezplačno pravno mnenje za sindikate Pergam, kamor je vključenih sedem reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. S kakšnimi težavami pa so se občani najpogosteje obračali na vas? Do zdaj so se vprašanja največkrat nanašala na področja mejnih sporov, zemljiškoknjižnih zadev oziroma zadev, ki se nanašajo na motenje posesti, ter seveda na delovnopravne zadeve. Kdo vse je dobrodošel? Je brezplačna pravna pomoč namenjena predvsem tistim, ki si zaradi finančnih ali drugih stisk mnenja odvetnika ne morejo privoščiti? Mi ne preverjamo finančnih sposobnosti strank, ampak bomo sprejeli vsakogar, ki se bo obrnil na nas, in verjamemo, da ljudje tega ne bodo izkoriščali. Kako lahko občani stopijo v stik z vami? Je morda priporočljivo, da vam že pred obiskom po telefonu ali prek elektronske pošte pojasnijo tematiko problema? Občani se najprej zglasjo na občini, kjer dobijo obrazec s prijavo za brezplačno pravno pomoč, na njem ustrezno obkrožijo pravno področje in na kratko opišejo problem. Nato pa neposredno kontaktirajo našo pisarno. Nudimo jim tudi nasvete po telefonu ali prek e-pošte ter seveda z osebnim razgovorom. Brezplačna pravna pomoč vključuje prvi pravni nasvet, in sicer pojasnilo o pravnem položaju v zadevi stranke in kratek nasvet o možnostih, ki jih ta ima glede pravic in obveznosti pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča ali drugih organov in procesnih pravilih. Se torej s prvim pravnim nasvetom zadeva zaključi ali je možno, da se stranka večkrat obrne na vas, seveda če zadeve niso popolnoma jasne? Vsekakor. Dokler stranki ni povsem jasno, kakšne so njene pravne možnosti in kakšna pravna sredstva lahko uporabi, smo ji na voljo. Brezplačna pravna pomoč je v Slovenji v zametkih, drugje po Evropi in predvsem v Ameriki pa je stanje povsem drugačno, ta praksa je povsem utečena. Kako to komentirate? Poslanstvo odvetniškega poklica je tudi, da nudi brezplačno zastopanje. Zaradi hudih finančnih stisk občanov smo po mojem mnenju odvetniki dolžni brezplačno pravno pomoč tudi izvajati, kar pa je v Slovenji prej redkost kot praksa, vsaj za zdaj. Menim, da pravna pomoč ni le zastopanje strank pred sodiščem, ampak predvsem to, da stranko seznanimo o njenih možnostih, pravicah in obveznostih, in če nam jo uspe na podlagi takšnega pravnega nasveta odvrniti od uporabe pravnih sredstev, ji lahko s tem naredimo veliko korist. Odvetnik Bojan Grubar (desno) z odvetniškim pripravnikom Andrejem Permetom Kaj pa menite o Slovencih, smo Slovenci v splošnem dobro ozaveščeni tako o svojih pravicah kot o dolžnostih? Mislim, da je pravna kultura Slovencev na zelo nizki ravni. Toda tu je vprašanje kulture zelo široko, na ravni naroda in njegove mentalitete. Gre za to, da imajo ljudje slabe zglede. Ko pride stranka s problemom male goljufije k nam in opiše kazniva dejanja, ki jih je storila, se ji ta pogosto ne zdijo omembe vredna, ker se primerja z večjimi lopovi in goljufi. Ljudje namreč vidijo in čutijo krivice, ki se dogajajo vsak dan znova. Kar hočem povedati, je, da ljudje zaradi razmer, ki vladajo v družbi, zadeve dojemajo nerealno. Priča smo torej vse večji množici ljudi, ki je vsak dan revnejša, in peščici tistih, ki obogatijo skoraj čez noč. Kaj sledi, ne vem. Lahko se zgodi le še katarza in upajmo, da je ne doživimo, ker ne vemo, kaj prinaša. Nadja Prosen Verbič Foto: npv 24 NAŠ ČASOPIS Občina W Horjul 25. november 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si r- F Maruša Mole se poslavlja od zbora. Plamen ogrel srca poslušalcev Sobota, 12. oktober, je bil dan, ko se je horjulski Plamen zopet razplamtel. Bil je večer, poln lepe glasbe, za katero je poskrbel mladinski pevski zbor. V Prosvetnem domu Horjul so na svoj račun prišli vsi ljubitelji duhovno-ritmične glasbe, črnske duhovne glasbe in slovenskih Mladinski pevski zbor Plamen popevk. Plameni sveč na odru so že na začetku nakazovali, da bo večer res lep in prijeten, glasovi deklet pa so poslušalcem skozi koncert ogrevali srca. Na odru se je pevkam pridružil tudi otroški pevski zbor Iskrice, ki je podmla- Otroški pevski zbor Iskrice dek Plamena. Koncert je bil na neki način tudi slovo in zahvala Maruši Mole, ki se poslavlja od zbora in vloge zborovodkinje. Kot so dejale pevke v zahvali, so vesele, da je vztrajala z njimi, zaželele pa so ji srečen korak na nadalj- nji poti. Koncert, ki ga je povezoval Ambrož Brezovšek, se je končal s pesmijo Angeli živijo in tako obiskovalce pospremil v s Plamenom osvetljeno jesensko noč. Rok Mihevc CENTER ASTERA Letno poročilo - Iz mojega srca v tvoje V Centru Astera podpiramo naravno, zdravo življenje. Naše delovanje je usmerjeno v približevanje polnega, naravnega življenja in pomoči družinam, otrokom in vsem, ki želijo vzpostaviti ravnovesje v svojem bivanju. Povezali smo se v želji, da skupaj utremo pot, ki bi ljudem pomagala odpreti vrata svojega srca. Srce nas tiho vodi po pravi poti. Prišel je čas, da drug drugemu pokažemo, kako delovati in živeti. Prebuditi nove vrednote! Naš glas in vodilo je misel "Iz mojega srca v tvoje srce". Naše dosedanje delo v dobrem letu delovanja: Iz mojega srca v tvoje - Zbiranje plastičnih pokrovčkov po vsej Slovenji (vrtci, šole, Spar, Qlandia idr.): zbrali smo jih približno 9 ton (2.900 €) in še jih zbiramo ... - Več družin smo peljali na dobrodelno Taborjenje Odprimo srce. - Pomagali smo pri organizaciji projekta Medvedek dobre volje za Manco Zorman, zbirali smo denar za vozilo, prilagojeno invalidom. - V oddaji Moja soba na RTV SLO smo izdelali 8 otroških sob, tako imenovano pohištvo upanja. - Pomagali smo v jesenskih poplavah na območju Štajerske. Pet družin smo oskrbeli s pohištvom upanja, hrano, belo tehniko, oblačili in drugim. Skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenje (AKRON, LESNINA, HARVEY NORMAN, RUTAR, PANLES, PARKETAR-STVO MRZLIKAR, EXPERT, LESOPRODUKT, BLAŽIČ) smo povezali vse večje trgovske centre in omogočili popust družinam, ki so jim poplave uničile imetje. - Bili smo soorganizatorji Dneva ljubezni (vsako leto 23. maja ob 18.00 se po vsej Slovenji prepeva pesem Dan ljubezni, hkrati pa se delijo "srca", ki jih izdelujemo skupaj z otroki). - Izdelujemo podobe srca in jih skupaj z dobrimi dejanji podarjamo ljudem, ki potrebujejo pomoč. Tako srce potuje od človeka do človeka in osrečuje z dobrimi dejanji "povezujemo ljudi". - Zdravljenje s ponovno povezavo, ki ga izvaja Valentina Parovel, so dobrodelno prejeli Anže in Enej Strazberger, Luka Cugelj, Maša Pras-nic, Luka Lončarič, Monja in Mojca Mergeduš, Lara Čermelj in Medina Dedič. - Pomagamo družinam in posameznikom z ak-cio Pomagamo iz srca, kjer gre pomoč neposredno osebi oziroma se nakaže na njen tekoči račun. - Pomagali smo pri organizaciji teka 10 krogov za 10 nasmehov, ki ga je priredilo društvo Never Give Up. Udeležilo se ga je 1.160 ljudi in za pomoč desetim družinam smo zbrali 11.035 €. - Pomagali in tekli smo z Denisom Malačičem v dobrodelnem teku od Hodoša do Portoroža (za društvo Srčne mamice). - Pomagali smo pri zbiranju hrane za Anino zvezdico. - Pomagali smo pri akciji "Kek b'š brejsku", v kateri je Borut Jelič pomagal vipavskim kmetom. - Izdelali smo 100 gugalnic za dobrodelni turnir v golfu Swingit, ki ga je organiziral g. Jure Košir, in tako pomagali zbrati sredstva za pomoč otroku z rakom. Zbrali smo 7.300 €. - Skupaj z EuroBasketom Slovenja 2013 smo zbirali plastične pokrovčke za tri invalidne osebe. - Dali smo možnost in priložnost ljudem, da lahko delajo in se delno preživijo ... Idejni vodja: Gorazd Rožnik Zavod Center Astera Ljubljanska cesta 38 1354 Horjul www.CenterAstera.si Taborjenje Odprimo srce 2013 Pohištvo upanja za Ari Debelušček Letošnja jesenska narava nam je kar dobro postregla z raznimi gobami, tako da smo tudi "manjši" gobarji prišli na svoj račun. Pregovor pravi: nedeljski dobiček ne pade v mošnjiček, ampak tisto nedeljo za marsikaterega gozdnega nabiralca to ni držalo. Ko sem zagledal tega debeluščka, se kar nisem upal pristopiti, ker se mi je zdel nekam čudne oblike. Potem pa vseeno pristopim in vidim, da je pravi orjak, saj se je tudi dobro upiral, ko sem si ga hotel prisvojiti. Tehtal za svojo velikost ni prav veliko (740 g), sva ga pa s sinom Urhom z metrom izmerila okoli "trebuha" in je meter pokazal 38 cm. Poleg tega je bilo še nekaj jurčkov, tako da bodo nedeljska kosila še bolj dišala po gobjih specialitetah, ki nam jih domača kuharica pripravlja na veliko načinov. Upajmo, da bo naslednja sezona podobna, da bi se vračali domov srečni tudi zaradi jurčkov, ki so nam dani. Janez Čepon Jesenske poplave 2012 na Štajerskem Dobrodelni tek 10 krogov za 10 nasmehov VABLJENI na KONCERT V VESELI DECEMBER Z MLADIMI GODCI 2. v nedeljo, 1. decembra 2013 ob 16. uri v Prosvetni dom Horjul v goste prideta ansambla NEBO in STIL Prodaja vstopnic: trgovina Argo (Horjul), lokal na BS Petrol (Horjul) in eno uro pred koncertom Rezervacije: 041/942-315 (Igor) Cena vstopnice: 8 eur Organizator: Mladi godci, glasbene storitve, Igor Osredkar s.p. 25. november 2013 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul NAŠ ČASOPIS 25 Planinski izlet na Slivnico Horjul je bil zavit v meglo, ko smo se otroci iz skupin Murni, Čebele in Metulji s svojimi vzgojiteljicami in člani Planinskega društva planinskega doma, tik pod vrhom, smo se čez Debeli vrh vrnili v Cerknico. Utrujeni, vendar zadovoljni, ker smo Sliv- Horjul izpred vrtca z avtobusom odpeljali proti Cerknici. Megle smo se znebili šele na višini približno 860 m, tik pred Malo Slivnico, kjer nas je obsijalo sonce in nas nato spremljalo ves dan. Tu se je začel naš pohod. Po približno 2 km hoje po makadamski cesti smo zavili na markirano gozdno pot in po njej ter vlakah dosegli vrh, Veliko Slivnico, na višini 1.114 m. Z vrha smo se spustili proti Coprniški jami in v njeni bližini po-malicali. S hriba smo opazovali Cerkniško jezero, okoliške planote in naselja. Mimo nico doživeli v lepem vremenu, prijazno in čudovito, smo se odpeljali proti vrtcu. Smo se pa spraševali, kako bi bilo doživeti Slivnico v slabem vremenu. Ali bi bilo res tako, kot je poročal že Valvazor, da je takrat polna zlobe in hudobije? Ali se res, ko se bliža nevihta, zavije v gosto meglo, nato pa začnejo iz jame na vrhu bruhati toča, nevihta in strele? Ali bi zaslutili čarovnice v Coprniški jami, njihov ples in nemara zapazili kakšno, kako je na metli poletela proti Kleku, kakor se sliši ljudski glas v tistih krajih? Marinka Batagelj Bučijada 2013 Kolo dejavnosti našega vrtca se je ustavilo na Bučijadi, ki že tradicionalno poteka v drugi polovici oktobra. Narava nam je kljub hudim preizkušnjam tekom leta ponudila veliko buč različnih barv, oblik in okusov, namenjenih tako uporabi v kulinariki kot okraševanju. V tednu Bučijade so naše igralnice krasile buče, ki so jih otroci z navdušenjem prinašali v vrtec in hkrati zbirali ideje za ustvarjanje. V mlajših skupinah so otroci buče opazovali, jih kotalili v krogu, se z bučami igrali skrivalnice ter jih prevažali s samokolnico in drugimi vozili. V starejših skupinah pa so se buče spreminjale v različne živali, vozila, hišice, svetilke in strahce. Ravno nad temi so bili otroci najbolj navdušeni in so komaj čakali večera, ko smo s strahci in drugimi izdelki ob prižganih svečkah pričarali pravljično vzdušje. Ob ustvarjanju pa se je po vrtcu širil prijeten vonj po bučnih sladicah, ki so nastajale po skupinah. Letošnja Bučijada je bila zelo dobro obiskana, tako s strani staršev kot drugih krajanov. Bili smo veseli čudovito izrezljanih buč in drugih razstavljenih izdelkov, ki so nastajali doma, v družinah, in so obogatili našo razstavo. Vsem hvala za sodelovanje in za podarjene buče. Otroci so se razveselili srečanja s prijatelji in se z njimi poveselili na parkirišču vrtca. Marsikdo je ob ogledu razstavljenih izdelkov obudil spomin na otroštvo in je še kako dobro razumel navdušenje in razposajenost malčkov ob razsvetljenih strahcih. Za konec pa še misel starejše gospe. "Škoda, da sem letos zamudila to čudovito prireditev. Ob prvem ogledu me je očarala. Pa se otroci še vedno znajo igrati!" je dejala. Vanja Šubic w o 4«° cvr« • o®^ ° • O* 30. novembra in 1. decembra 2013 od 10. do 18. ure Tradicionalni slovenski zajtrk Vsak tretji petek v novembru, letos 18. november, je v slovenskih šolah in vrtcih namenjen dnevu slovenske hrane v okviru vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. Vsako^ leto se otrokom pri zdravem slovenskem zajtrku pridruži tudi župan Franc Setnikar; letos je obiskal OŠ Dobrova. co, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih, ter racionalnem ravnanju z embalažo. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in športnih dejavnosti. V okviru Tradicionalnega slovenskega zajtrka so tako v vrtcih in šolah v Občini Dobrova - Polhov Gradec potekale tudi razne delavnice, katerih namen je izobraževati, obveščati in ozaveščati otroke in šolajočo se mladino - vzporedno v določenem obsegu tudi širšo javnost - o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil oziroma živil, ki so pridelana ali predelana v Slovenji, pomenu kmetjske dejavnosti in čebelarstva za pridelavo, okolje, gospodarske dejavnosti in širšo okoli- • •• Program ^ • Sobota, 30. november: S) • e, S) ar T^Pj®^! •iPsSSKEira Ob 10.00ih Ob 14.00ih o ® g« cŠ^OFtepiGgfl^yrh \ ® ^ ©o'f^fsgodba'te -ta^bm^slaiem «triku gf -Mjsntorica':, Nina * | DELAVNICE /Mf® Od 12.00iharjdq ;33,00}h ° L«* - &šfoM\ Novoletni okraski Izvaja:Francka Hribernik % O^ Polhov Gradec Od l5.O.0ih dfe.OOin - Dižeči svečniki ® 3 ol^Zß0® Izvaja: Darja Malovrh - Oš Polhov Gradec Od 15.00ih da- £^0.01^ - Delavnica polstenja ^j0®0 ' „ r»©Izvaja: Simona KQ® SLo ^^o . .oQQWn J____ ® ©VTÄJa®'. C« imm ^Nedelja.oWecem^fro^ # Ob 14.00ih DELAVNICE na pr£dstava_ - Kekec in Pehta Izvaja: Teater za vse Od 12.00ih do 13.00ih - Ko zadiši po piškotih Izvaja: Sonja Kobal - Ga Polhov Gradec Od l5.00ih do 16.00in - Praznični venčki malo drugače Izvaja: Matija Pogačnik - Oa Polhov Gradec Od I5.00ih do 17.00ih - Delavnica polstenja # Izvaja: Simona Košir Vsako polno uro ste vabljeni na vodene oglede po Muzeju pošte in telekomunikacij (zadnji vodeni ogled bo ob 17. uri) Krajevna skupnost Dobrova Obiskal nas bo Miklavž Njegov prihod pričakujemo v četrtek, 5. decembra 2013, ob 17. uri v dvorani zadružnega doma na Dobrovi. Miklavž zbira naročila za darila pridnim otrokom do ponedeljka, 2. decembra, na naslednjih mestih: Krajevna skupnost Dobrova • Občina Dobrova - Polhov Gradec • trgovina Mercator na Dobrovi. Športna gimnastika v OŠ Polhov Gradec V ^petek, 4. oktobra, so se učenci razredne stopnje OŠ Polhov Gradec preizkusili v športni gimnastiki. Z animacijo je otroke spretno ogrel Aleksander Šajn, vodja razvoja množičnosti na Gimnastični zvezi Slovenje. Z nasmeškom na obrazu so skakali, izvajali stojo na rokah, preizkušali mišice in oponašali gibe animatorja. V treh skupinah so nato vadeči izvajali osnovne elemente na preskoku in parterju, se zabavali po klančini ter skakali z male prožne ponjave. V sklopu programa "Slovenja telovadi" se Gimnastična zveza Slovenje zavzema za širitev športne gimnastike po vsej državi. Veseli smo, da je promocija gimnastike je uspela. Skupina otrok telovadi na polovici dvorane OŠ Polhov Gradec ob ponedeljkih od 16.00 do 17.30. Vadbo izvaja ŠD Sokol Bežigrad. Vabljeni, da se nam pridružite! J. Kern E-pošta: info@sokolbezigrad.si Spletna stran: www.sokolbezigrad.si 28 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 410., 25. november 2013 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Ob prazniku sv. Martina je bilo v Podsmreki posebno slovesno. Tri bronaste, lepo okrašene zvonove so krajani, ob spremstvu gasilcev domačega PGD Podsmreka, prepeljali s traktorjem skozi vasi Razori, Draževnik, Komanija in Podsmreka. Ob poti in znamenjih se je kolona z zvonovi ustavila za fotografski spomin. Novi bronasti zvon je bil posvečen in maziljen, druga dva pa le "Pa se sliš', pa se sliš' od svefga Martina zvon" maziljena. Ljudje so bili priče dvigu zvonov v zvonik s pomočjo mehanizacije. Pri slovesni maši je, poleg molitve, s kora odmevalo petje mešanega pevskega zbora in fantovskega zbora z Dobrove. (t? lovesnega in veselega dogodka, ki je odgnal t=^še neprijetno deževje, ki se je obetalo ves teden, se je udeležilo lepo število ljudi od blizu in daleč. Nekateri so se na ta dan pripravljali že dolgo časa, saj je bilo treba poskrbeti za slovesno okrasitev, postavitev mlajev, lepo petje in poobedek po slovesnosti. Vse to je dogodek oblikovalo in naredilo posebnega. Skupina domačinov se je že septembra udeležila ulivanja novega bronastega zvona, ki je potekalo v livarni Perner, v kraju Passau v Nemčiji. V tej so zaradi novonastale neugodne gospodarske situacije, kljub večstoletni tradiciji, ulili enega od zadnjih zvonov. Ta je najmanjši izmed treh, težak je 382 kilogramov, uglašen v tonu ais, posvečen pa je sv. Martinu. Napis na njem se glasi: "Sv. Martin, prosi za nas." Največji zvon tehta kar 655 kilogramov, uglašen je v tonu fis in posvečen sv. Florjanu, srednji, bronasti zvon, ki je pred kratkim iz do-brovske cerkve romal na uglasitev v Passau, pa je težak 485 kilogramov, uglašen je v tonu gis in posvečen sv. Frančišku. Zvonovi se tako odlično zvočno ujamejo in ustvarjajo čudovito harmonijo. A tudi starim železnim zvonovom se je našlo novo, uporabno mesto. Najmanjši zvon bo odslej zvonil in razveseljeval ljudi na Madagaskarju, saj odhaja na misijon k misijonarju Janezu Krmelju, drugi bo stal v Podsmreki ob cerkvi, največji pa bo po novem služil kot arhivski artikel na Dobrovi. Priprave na slovesnost so se za pripravljavce in organizatorje začele že zelo zgodaj zjutraj. V delavnici Jožeta Ovna so lepe speskane zvonove na Martinovo nedeljo dopoldne domačini naložili na lepo okrašeni "gumiradel" - voz. Nato pa so jih v muhastem jesenskem vremenu s traktorjem popeljali skozi vasi Razori, Draževnik, Komanija in Podsmreka. Ob spremstvu domačih gasilcev PGD Podsmreka Mojster Janez Moškrič z ekipo, ki je naredila novo hrastovo konstrukcijo za obešanje treh bronastih zvonov v zvoniku. Prijetno druženje pod streho ob novem vinu, čaju in soku Ob prazniku sv. Martina so se v Podsmreki oglasili novi bronasti zvonovi »Pa se sliš', pa se sliš' od svet'ga Martina zvon« Podsmreka, 10. november - Na Martinovo nedeljo je praznovala dobrovska podružnična cerkev sv. Martina v Podsmreki in širša lokalna skupnost. V zvonik so pospremili in blagoslovili tri lepe bronaste zvonove, ki se bodo odslej oglašali vsako polno uro, ob praznikih pa bodo zazvonili še pogosteje. je množica spremljala konvoj, nekateri so se celo prvič sprehodili po novem pločniku. Voz z zvonovi se je na poti skozi vasi ustavil pred vsemi znamenji in kapelicami, kar nekajkrat pa je postal tudi zaradi želja domačinov, ki so se ob novih zvonovih želeli fotografirati. Konvoj je opravil pot vse do konca vasi Podsmreke, nato pa se je vrnil proti cerkvi sv. Martina, kjer je z zvonika plapolala slovenska zastava, pred cerkvijo pa je stal mogočen mlaj. Mojstri so v zvoniku pripravljali še zadnje podrobnosti za namestitev novih zvonov, ki so se tu ustavili in počakali na slovesen blagoslov. Tudi cerkev in njena okolica sta bili urejeni priložnosti primerno. Oltarno mizo so krasile nove sveče ter novi čipkasti prti z vezenimi škrniceljni, ki jih je spretno in z dobro voljo zvezla Vera Rihar. Popoldanska slovesnost se je začela ob pol treh. Pod dežniki se je zbrala velika množica ljudi od blizu in daleč. Dogodku so dale težo tudi številne narodne noše; nosili so jih tako najmlajši kot tisti z zrelimi nasmeški na obrazih, ki so ponosno stali ob lepo okrašenih zvonovih. Prijetni zvoki godbe Dobrova - Polhov Gradec so naznanili začetek slovesnosti. Po pozdravnem nagovoru je Marinka Kocjan doživeto prebrala lastno pesnitev v čast sv. Martinu. Tako blagoslov kot sveto mašo je vodil dr. Matjaž Ambro-žič, profesor cerkvene zgodovine in kolavdator zvonov in orgel v ljubljanski nadškofiji, sodelovala pa sta še pater Marjan Cuden, dekan de-kanije Ljubljana Vič - Rudnik, ter cenjeni prodekan in domači župnik Alojzij Golob. Slišati je bilo mogoče veliko zanimivih informaci o zvonovih, ki jih je podal dr. Matjaž Ambrožič. "Vaš novi zvon je edinstven in unikaten, saj ga je ulilo podjetje Perner iz Passaua v Nemčiji, ki sicer, kljub več kot 400-letni tradiciji, zaradi finančne krize zapira svoja vrata," je povedal. Po cerkvenem protokolu so duhovniki po blagoslovu preizkusili zvok zvonov, pridružil pa se jim je še Lojze Dolinar - ključar podružnične cerkve. Na zvonove so udarjali z lesenim kladivom, domači župnik pa je od veselja nazadnje še glasno zavriskal. Ni mogel skrivati navdušenja in veselja, da se je izpolnila želja, da pridejo v "šmarski" zvonik novi bronasti zvonovi. Kako tudi ne, če pa je to pomemben dogodek, ki se zgodi zelo redko, morda vsakih 100 let, in o katerem bo pisala tudi župnijska kronika. Z dvižno mehanizacijo pod mojstrstvom Domna in Viljema Suhadolca so vse tri bronaste zvo- nove vpričo zbrane množice dvignili v zvonik. Mojster za zvonove Janez Moškrič pa jih je s svojo ekipo med mašo pritrdil v zvoniku. Praznično mašo je v polni cerkvi sv. Martina daroval dr. Ambrožič. Sodelovanje so poleg ministrantov popestrili tudi bralci, posebej pa pevci mešanega pevskega zbora in fantovskega zbora z Dobrove. Tako je ob prazniku sv. Martina odmevalo ubrano petje, ki se mu je nekajkrat pridružilo zvonjenje zvonov. V pridigi je dr. Ambrožič zbrane opomnil, da so priče veselemu in pomembnemu dogodku, ki se redko zgodi. "Novi zvonovi so za kristjane pomembna pridobitev, saj so to na neki način božji glasniki, ki kažejo proti nebu in nas opominjajo na našo minljivost na zemlji," je dejal v pridigi. "Zvonovi so tudi božja glasbila, ki morajo biti uglašena, da ustvarjajo harmonijo. A nekatere kljub čudoviti usklajenosti motijo. Toda ne moti jih zvonjenje kot tako, pač pa glas cerkve, glas kristjanov," je dodal in pridigo sklenil z mislijo, naj ne dopustimo osebne in krščanske razglasitve, sicer bomo bolj slab orkester in Bog, kot dober dirigent, iz nas ne bo mogel spraviti dobrih melodij. So pa lepe melodije, ki so jih iz novih zvonov izvabljali spretni pritrkovalci, že po maši odmevale iz zvonika cerkve v Podsmreki in takšnim zvokom bodo priča še mnoge prihodnje generacije. Prijetno druženje po maši se je nadaljevalo pod streho ob cerkvi, kjer so številne dobrote domačih gospodinj pa tudi kapljica rujnega vina, čaja in druge pijače prijetno okrepčale zbrano družbo. V Podsmreki je bila tako lepo počaščena Martinova slovesnost. Svojevrstni dogodek, ki ga ne doživi vsaka generacija, bo gotovo mnogim zbranim ostal v lepem spominu, polnem globoke hvaležnosti. Nadja Prosen Verbič in Robi Kržič Foto: rk, npv 25. november 2013, NC_št. 410. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova Vabilo na božično-novoletno zabavo Če si moj prijatelj, me kliči Pika nogavička, pike imam na nosu, a nogavičke na nogah. ★ ★ Dom, ki mu ni para je moja vila čira čara, tu živim kar sama, dobrodošel je vsak. Halo vsi v Čira- Čaro se igrat. Hej jaz sem nogavička, mali neugnani škrat, zato 12.12.2013 ob 16:30 uri pred vrtcem se dobimo z lučkami do Športne dvorane ob 17: 00 uri prihitimo, če bomo pridni, presenečenje sledi zato na tej zabavi pridruži se še ti! SKLAD VRTCA Dobrova in Brezje ± + ± + ★ Prošnja za sponzorsko-donatorsko pomoč za sklad vrtcev Dobrova in Brezje Spoštovani! Sklad vrtca se v sodelovanju s starši in vzgojiteljicami po svojih najboljših močeh trudi, da bi vsem otrokom omogočil kakovosten in prijazen vrtec. Z različnimi aktivnostmi poskušamo vrtcu pomagati, da bi se otroci v njem dobro počutili, da bi bili pogoji za delo čim boljši in da bi zaposleni lahko nadgrajevali obstoječe vzgojno-izobraževalne programe. Z Vašo pomočjo lahko otrokom omogočimo, da bodo vrtec res obiskovali z veseljem. Kako? Otroci so presrečni ob novem dobrem igralu ali igrači; so vedoželjni in ustvarjalni ob novem poučnem pripomočku; so urni in gibčni pri uporabi novih športnih orodij in pripomočkov ... Za vse to se trudimo, skupaj z Vami. Dne 12. 12. 2013 bomo ob 17. uri v Športni dvorani Dobrova organizirali Božično-novoletno zabavo za otroke. Na zabavi bomo priredili srečelov. V upanju, da nam uspe zbrati čim več sredstev, na Vas naslavljamo prošnjo za pomoč pri zbiranju reklamnega materiala ali izdelkov za srečelov oz. denarnih sredstev. TRR sklada: 01221-6030648907, odprt pri UJP s sklicem 00-292500; SKLAD VRTCA DOBROVA, Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova, davčna št.: 13274546. Verjamemo, da nam boste lahko pomagali narisati nasmehe in pričarati iskrice v očeh naših otrok. Za pomoč in sodelovanje se Vam v imenu naših malčkov iskreno zahvaljujemo. Sklad vrtcev Dobrova in Brezje - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 29 Gosti, ki so na Madagaskarju pustili svojo zg Krmelj, Tanteli Gabersček, Ana Kneževič, Tadt Irena Novak (z leve proti desni). odbo: Blaž eja Božnar, Program so popestrili polhograjski Višajčki. Malgaški večer v Polhovem Gradcu Z namenom zbiranja sredstev za obnovo porodnišnice v župniji Janeza Krmelja je na misijonsko nedeljo v Polhovem Gradcu potekal Malgaški večer. Sprva so zbrani ob ogledu zgovornih posnetkov Žige Lovšina lahko začutili Madagaskar. Veliki otroški nasmehi, upajoči pogledi, sestradana temnopolta telesa in čudovite naravne lepote Madagaskarja so veliko povedali o tej deželi in tamkajšnjem življenju. Janez Krmelj je pripovedoval o svojih velikih delih na misijonu. Nato sta obiskovalce pozdravila zakonca Gaberšček, ki sta polhograjski publiki najprej zapela malgaško pesem, nato pa spregovorila o svoji življenjski poti. Pred več kot 20 leti je Lojšč v Ranomeno odšel kot laiški misijonar, vrnil pa se je z Malgašinjo. S Tanteli sta se kmalu poročila in že več kot 20 let živita tu ter imata pet otrok - "zebrastih barv", je v pogovoru dejala Tanteli. Zakonca sta pred- stavila nekaj nujnih predmetov, ki jih potrebujemo za pot na ta edinstveni otok. Prostovoljko Rebeko sta oblekla v malgaška oblačila, nato pa publiko prepustila slikam in zgodbam, ki jih je letos poleti na Madagaskarju doživela polhograjska 18-članska odprava. Slike so govorile o prijetnih srečanjih s slovenskimi misijonarji na različnih koncih tega rdečega otoka, o nepozabnih in neopisljivih srečanjih z domačini, o delih, pri katerih so Polhograjci pomagali in sodelovali, napornih, dolgih vožnjah, ki so jih izkusili, ter o utrinkih iz težkega življenja, ki je del malgaškega vsakdana. Slike so bile izjemno zgovorne in ganljive, zato se je vines prilegla popestritev s pesmijo polhograjskih Višajčkov. Za njimi pa so na oder stopil ljudje, ki so na Madagaskarju pustili svojo zgodbo ali pa jo še ustvarjajo: Janez Krmelj, misijonar, ki na Madagaskarju premika meje že 25 let; Blaž Krmelj, laiški misijonar, ki na Madagaskarju služi slabo leto; Tanteli Gaberšček, rojena v Ranome-ni, kjer je preživela svojo mladost, nato pa se poročila v Slovenijo; Ana Kneževič, laiška misijonarka, ki je v Ampitafi kot medicinska sestra delovala tri leta; Tadeja Božnar, voditeljica oratorija prek programa Pota; ter Irena Novak, vzgojiteljica in romarka na Madagaskar. Vsak je delček svoje zgodbe podelil s publiko. Najzgovornejši je bil seveda Janez, "cestar oziroma misijonar, ki gradi in dela ceste"; tako ga kličejo domačini, saj z darovi, ki jih namenijo za misijon, dela čudeže. Idej in želja, predvsem pa potreb po novi infrastrukturi, ki izboljšuje pogoje malgaškega življenja, je še mnogo, zato bo denar, ki so ga zbra- li na prireditvi, našel pravo mesto. Z besedami "Iskren boglonaj vsem in Bog povrni" ter blagoslovom je Janez zaključil program in prijeten nedeljski večer. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Romanu v slovo Bil s i... velik mož močan, vedno pomagati voljan, brez dlake na jeziku si krivico poravnal če ne z besedo, pa si na tla ga dal. Si osmislil in zabaval družbo vsako in rad podpiral gostilno domačo. Dolenjec po rodu, veseljak po godu, ja, čisto prezgodaj si na lepše šel, veliko si še mlajev pred sabo imel. Roman, po domače maneken, v spominu nam ostal boš srčen, močan in klen! Sebastjan Vehar Obisk Janeza Krmelja, misijonarja na Madagaskarju "V Slovenji še vedno živi duh dobrote" Janez Krmelj je misijonar, ki svoje poslanstvo že več kot 25 let opravlja na Madagaskarju in se posveča najbolj ubogim ljudem. Med svojim "dopustom" pa najraje obišče rodne kraje, Selo nad Polhovim Gradcem, in Polhograjcem pripoveduje o življenju v misijonu. Svoje otroštvo in mladost je Janez Krmelj preživel na Selu nad Polhovim Gradcem. Že kot mlad fant si je želel kot kristjan početi nekaj dobrega za ljudi. Sprva si je želel, da bi kot laiški misijonar odšel v Zambijo, kjer bi se lahko izpopolnjeval v svojem poklicu veterinarja. A "božji načrt" je bil drugačen in pot ga je vodila na Madagaskar, kjer je spoznal, da ima Bog z njim drugačne načrte in ga kliče v duhovniški poklic. Temu je sledil in danes na vprašanje, ali je rad misijonar, odgovori: "Rad to delam. Z veseljem kot duhovnik sprejemam ljudi v težavah in jim pomagam, z mislijo evangelija." "Misijon je res nekaj posebnega, delo za vsesplošen razvoj človeka," pove in doda: "Tukaj ne iščemo kratkoročnih rešitev, temveč poskušamo težavam priti do dna, rešitve udejanjiti. Lahko si predstavljate, kako pomemben korak v napredku pomeni cesta, bolnišnica, šola in sploh elektrika, kakšno veselje to pomeni. Vse to gradimo in ustvarjamo." Misijonar Janez Krmelj je svoj pečat pustil v Matangi, kjer je deloval 12 let. Danes skrbi za vsesplošen razvoj jugovzhodnega dela Madagaskarja. Misijon Ampitafa leži nekoliko bolj v notranjost, na prehodu v gorati del JV območja Madagaskarja, blizu obale Indijskega oceana in je 25 kilometrov oddaljen od župnije Ra-nomena. Pokriva 5 občin in vklju- čuje okrog 70.000 prebivalcev, ki še živijo v skupnostih in so neokuženi od politike in drugih ustrojev družbenega življenja, ki trosijo razdor med ljudmi. Od leta 2005 je predvsem po zaslugi misijonarja in vseh dobrih ljudi iz Slovenje tam zrastel pravi center. Najprej je bilo treba urediti večkilometrske ceste, ki jih vodjo do oddaljenih ljudi, zatem so s pomočjo Pedra Opeke zgradili še bolnišnico, šolo, porodnišnico in cerkev. "Ljudje v cerkev radi prihajajo, ker se čutijo sprejete; prihajajo, ker nam zaupajo, so zadovoljni, ker vero združujemo s socialnim čutom. To je misijon za človeka, saj skrbimo za duhovno in telesno zdravje ljudi," pojasni misijonar Janez, ki je mno- gim Malgašem omogočil, da lahko danes živijo kolikor toliko normalen razvoj in življenje. A Janez se zaveda svoje nemoči in potrebne pomoči tako od zgoraj kot od ljudi. "Vse, kar naredimo, je sad dobrih ljudi, dobre volje. Resnica je, da če misijonar želi kaj narediti, mora imeti zaledje, denarno pomoč, pri delu pa ga mora spremljati božji blagoslov," pravi in izrazi hvaležnost: "Zato velja zahvala vsem ljudem dobre volje, ki radi pomagajo misijonom. Hvala Bogu, da v Sloveniji še živi duh dobrote, kajti na Madagaskarju so težave še večje in pogosto vlada lakota, zato se misijonarji še naprej priporočamo." Nadja Prosen Verbič 30 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 410., 25. november 2013 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Utrinki z župnijskega romanja na Madagaskar Župnijsko romanje na Madagaskar je ideja, ki je kar nekaj let zorela v glavi polhograjskega župnika Bogdana Oražma. Porajala se mu je ob prvem obisku na Madagaskarju, k temu pa ga je vseskozi spodbujal tudi misijonar Janez Krmelj, Polhograjec, ki na rdečem otoku deluje že več kot 25 let. Olje na ogenj je dodala napoved o slovesni posvetitvi cerkve v Ampitafi, za katero so večino sredstev in materiala prispevali dobri ljudje iz Slovenje. Odločitev je bila sprejeta in julija je odprava osemnajstih za slabe tri tedne romala na delovno akcijo na misijon v Ampitafi in Ranomeni. Šestnajst romarjev iz Polhovega Gradca, ki sta se jim pridružila še policijski vikar Janko Novak in njegova sestra Irena, se je odpravilo na pot 8. julija ponoči, s kupom prtljage, kamor so poleg osebnih stvari stisnili kup tehničnega in sanitetnega materiala, zdravil, zvezkov in majic. Po celodnevni vožnji z letalom jih je v poznih nočnih urah pozdravil rdeči otok in sledilo je težko pričakovano snidenje z rojakom, misijonarjem Janezom Krmeljem. Na Madagaskar so vstopili skozi vrata Akamasoe misijonarja Pedra Opeke. "Nepozabna je bila maša v znameniti kapeli Svete Družine tik nad kamnolomom. Pustili smo, da so nam pridni delavci dobesedno nalomili nekaj kamenja za je za romarje, ki so v glavah še dolgo premle-vali tamkajšnja doživetja, dan zaključil. Misijonarju so poleg daril izročili darove, ki so jih zbrali slovenski lazaristi s številnimi dobrotniki. Nato so odšli na dolgo in naporno nočno vožnjo do več kot 800 kilometrov oddaljenih misijonov na jugu, v škofiji Farafangana, in to po razritih, luknjastih, vijugastih in blatnih malgaških cestah. Na poti so doživeli marsikaj neobičajnega; najbolj zgovorna je ta, ki jo župnik Bogdan opiše: "Po nekaj kratkih postankih in večerji se je ob treh zjutraj Janezov avtomobil ustavil. Želel je za trenutek zapreti oči. A še preden je zadnji zapustil taksibus, da bi si pretegnil mravljinčaste noge, je Janezova prva in druga," je bilo zapisano. V Ampitafi jih je čakal pravi center: šola, župnišče, dispanzer, porodnišnica in nova cerkev sv. Janeza Evangelista, ki je čakala posvetitve. Še polni volje in energije so se zagnano lotili dela. Nekateri so pomagali v Ampitafi pri Janezu, drugi v Ra-nomeni pri Blažu. Sprva so imeli nekaj težav z orodjem, zato so prosti konec tedna namenili nabavi materiala in obisku Matange, kjer je Janez Krmelj deloval dobrih petnajst let in za sabo pustil številne projekte. Danes to delo zavzeto nadaljuje misijonar Izidor Grošelj. Kot običajno so jih tudi tam najprej sprejeli razigrani otroci. Za njimi pa so spoznali še člane slovenske medicinske odprave, ki so v bliž- Žalosten pogled - brskanje po smeteh za golo preživetje je še vedno pri- Delo v kamnolomu Malgašem daje upanje in dostojanstvo, šotno. Polhograjski romarji skupaj z misijonarjem Pedrom Opeko in Janezom Krmeljem Takole na Madagaskarju rastejo objekti iz prispevkov slovenskih dobrotnikov. spomin, zaradi katerega smo imeli na letališču pred odhodom domov nekaj težav. Malgaški policisti so sprva mislili, da tihotapimo drage kamne. Za nas to tudi so - dragoceni biseri, simbol boja misijonarjev, še posebej Pedra Opeke, za dostojanstvo malgaškega človeka, ujetega v brezno revščine." Tako je del vtisov iz župnije Pedra Opeke v svojih zapiskih strnil župnik Bogdan Oražem. Ob odhodu iz kamnoloma so lahko opazili dim in zavohali smrad s smetišča. "To je živa prispodoba dvajsetletnega, nikoli dokončanega boja očeta Pedra in njegovih prijateljev z revščino," je zapisal Bogdan. In res, na tisoče jih je, ki so se rešili brskanja po smeteh za golo preživetje ter pri dobrih prijateljih Opeke našli delo, dom, šolo in predvsem vero v prihodnost, a mnogo je tudi takih, ki še vedno iz dneva v dan brskajo po smeteh, da preživijo. V Akamasoi so si romarji ogledali tudi skromno šolo, ki deluje kot nekakšna oaza upanja sredi malgaškega vsakdanjika, ki zna biti zelo krut. Zelo zgovorna je romarjeva izkušnja, ki pravi: "Samo nekaj korakov stran nas je že čakalo tisoče pro-sečih rok, ki so se stegovale skoraj obsojajoče proti tebi: Daj, vaza (belec), ti imaš!" Z večerno molitvijo in večerjo z misijonarjem Pedrom se toyota že brnela in poskakovala naprej, proti cilju. Neverjetnih pet minut spanja mu je zadostovalo. Kako to zmore, je bilo vprašanje, ki se je v štirinajstih dneh našega bivanja na Madagaskarju pogosto ponovilo. Odgovor pa je za vse, ki Janeza poznajo, popolnoma jasen - gre najbrž za moč, ki izvira iz vere v Boga in ljubezni do Malgašev." V Vangaindranu, ki je neke vrste matični misijon in tradicionalno izhodišče za slovenske misijone na jugu škofije Farafangana, je Polhograjce čakal njihov sofaran Blaž Krmelj in po srečnem naključju tudi Jani Mesec. Prisrčnemu snidenju je sledila prva delovna akcija. Izpraznili so zabojnik, ki je prišel iz daljne Slovenje, in vse stvari razporedili v skladišče. Iz njega so privlekli streho za Izidorja v Matangi, zvonove za cerkev v Ampitafi, gume in tehnični material za Janeza, majice za oratorij, pa sanitetni material in sončne celice za sestre v Ranomeni in še marsikaj za Toneta Kerina, Jožeta Adamiča ter verjetno še za koga. Nato jih je čakal drugi delček poti, dobre tri ure do Ampitafe, ki je bila končni cilj romarjev. "Zadnjih dvajset kilometrov nas je presenetila lepo negovana 'Janezova' cesta, sad njegovih delovnih strojev. Tam za voznike obstajajo tudi višje prestave, ne le njem dispanzerju opravljali prakso. Med njimi je bil, na veselje romarjev, tudi zobozdravnik Žiga, ki je trem Pograjcem popravil zalivke. Pridružil se jim je še misijonar Izidor, ki je slišal od domačinov, da se mu po vrtu sprehaja ogromna skupina vazajev (belcev). "Srečanje je bilo prisrčno pa tudi okusno, saj smo iz prtljage potegnili salame in vangaindranske kruhke, Izidor pa je zaigral na harmoniko," opisujejo. Pred vrnitvijo v Ampitafo so se na kratko ustavili še na obali in se dotaknili Indijskega oceana. Najbolj zagreti so se v njem tudi ohladili in se po tednu dni pošteno oko-pali. Polni lepih vtisov in z zalogo potrebnega materiala in orodja so teden začeli delovno. Skupina žena in deklet je v Ampitafi pripravila vse za praznik posvetitve cerkve; cerkev in okolico so očistile ter napletle prave slovenske vence za okrasitev cerkve. Tehnični del ekipe je usposobil vozni park na misijonu, bager in urgentno rešilno vozilo, ki pride do vsakega kotička misijona. Moška ekipa v Ranomeni pa je usposobila prvo hišno sončno elektrarno pri sestrah usmiljenkah, ki so jo na njihovo veselje po večerni maši še blagoslovili. V naslednjih dveh dneh so sončne celice namestili še na dispanzer v Janezovem misijonu. Ekipa je bila izjemno delavna in skoraj profesionalna, saj so jo sestavljali električarji, mehaniki, gradbeniki, mizarji, zvonarji, skratka mojstri za vse. Dan pred slovesnostjo so polhograjski mojstri z bagrom namestili tudi zvonove, tako da je glasno zvonjenje lahko naznanjalo praznik in prihod farafanganskega škofa Benjamina. Nedelja je bila praznična. Množica je škofa pričakala s petjem in plesom. Slovesna maša je trajala več kot štiri ure, kar je za malgaške razmere povsem običajno. Velja namreč, da se ne izplača stopiti v blato, če maša ne traja vsaj tri ure. V zapiskih so zapisali, da tokrat niso izpustili ničesar, kar bi lahko podaljšalo slovesnost, bili so priče slovesni procesiji, posvetitvi cerkve, blagoslovu in izročitvi ključev, posvetitvi oltarja in novega križa, ki so ga izdelali polhograjski prostovoljci, celo nekaj porok je škof opravil mimogrede. Posebej zanimiv je bil par s tremi otroki, ki je dan prej prejel zakrament sv. krsta. "Njuni svečani poročni obleki sta bila raztrgan suknjič, ki si ga je nadel ženin, in oratorijska majica izpred nekaj let, ki jo je nosila nevesta. Prstanov nista imela. Žena se je podpisala z odtisom kazalca, mož je bil že pismen," se v zapiskih spominja župnik Bogdan. Slovesnost se je končala z zahvalnimi govori in škof Benjamin ni pozabil omeniti prispevka pridnih Polhograjcev, ki so v dar dobili čudovito sliko misijona Ampita-fa in lične malgaške klobuke. Tistikrat so se stkale posebne vezi in škof Benjamin je že v septembru obiskal Slovenijo in Avstrijo, nekatere župnije, ustanove in katoliške šole v teh dveh državah, ter se srečal z nekdanjimi slovenskimi misijonarji in romarji, tudi pol-hograjskimi. Dan po slovesnosti v Ampitafi je vsa ekipa odšla v Ranomeno, kjer so si ogledali delovno mesto Blaža Krmelja, ki je lani v župniji Polhov Gradec sprejel križ laiškega misijonarja. Tam so spoznali še misijonarja Toneta Kerina, ki deluje v najbolj oddaljenem misijonu, v Be-futaki. Lokacijo misijona je sam opisal z besedami: "Od tu greš še dvanajst ur naravnost po tej cesti, do konca sveta, potem pa še dve uri v desno!" Tudi njemu je bilo predano kar nekaj pripomočkov; zvezkov, pisal in igrač, ki so jih za malgaške otroke pripravili polhograjski prvoobhajanci. Tu so si romarji utrgali nekaj prostega časa in opravili enega izmed redkih turističnih ogledov. Ogledali so si čudovite slapove Kap - kapka nad Ranomeno. Večer so zaključili kot običajno, z večerjo, katere glavna sestavina je bil po navadi riž, s pesmijo ter pogovorom z domačini, duhovniki in redovnicami. Dnevi so hitro šli h koncu in za polhograjske romarje je napočil zadnji dan bivanja v Am-pitafi. To Krištofovo nedeljsko mašo je ekipa obhajala v slovenskem jeziku, ki po izkušnji Bogdana Oražma velja za enega od štirih svetovnih jezikov. Takole je zapisal: "Med vožnjo na delovno akcijo v Ranomeno mi je postalo slabo, pa sem del poti šel raje peš. Ko sem že bil blizu Ranomene, sem vzbudil pozornost skupine otrok. Začeli so klicati za menoj: 'Bo-njour!' Nisem se ozrl, zato so poskusili v angleščini: 'Good day!' Mirno sem nadaljeval pot. Tedaj sem zaslišal v lepi slovenščini: 'Dober dan!' Obrnil sem se in jim odzdravil: 'Dober dan!' in otroci so navdušeno zaploskali. Spoznal sem, da Malgaši na tem delu otoka vedo za štiri svetovne jezike: malgaščino, francoščino, angleščino in slovenščino." To je le eno od pričevanj, ki jasno govori o tem, kakšno izjemno vlogo in poslanstvo, tudi s pomočjo darov in molitve dobrotnikov, tu opravljajo Slovenci, pa naj gre za misijonarje, laiške misijonarje, redovnice, medicinske ekipe ali oratorijce. Upravičeno smo lahko ponosni nanje. Nadja Prosen Verbič Več fotografij si lahko ogledate na http://www. mojaobcina.si/dobrova-polhov-gradec/ 25. november 2013, NC_št. 410. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 Kozjereja kot pametna dejavnost Tam nekje za devetimi gorami leži razčlenjena vasica Šentjošt in z vrha imajo najlepši razgled - koze! Te so last Irene Orešnik in moža Dejana, ki vodita registrirano dejavnost Sirarstvo Orešnik Dejan, s. p. Delo si urejata tako, da jima še vedno ostane dovolj časa za otroke in dopust... Le kako? Irena je po izobrazbi agronomka, do leta 2002 pa je bila zaposlena na statističnem uradu kot svetovalka. Ne ona ne mož Dejan nista prava kmeta, ki bi odraščala ob mukanju krav in pobiranju krompirja, njuna kozjereja kot kariera se je začela bolj kot ne naključno, ko so pred dobrimi dvajsetimi leti kupili kozo z mladičema za veselje otrok in nekaj mleka. In veselje je preraslo v posel, saj je Irena kot izobražena in razgledana agronomka zaslutila tržno nišo - leta 1993 so kupili prvo čredo, leta 1998 pa so registrirali dejavnost in na tudi najetih pašnikih pasli 60 kozjih glav. Kozjereja je dobila nov zagon z odločitvijo, da se čreda poveča na tako število, da bodo lahko zaposlili sodelavce. Tako lastnikoma ni bilo treba delati vse dni, saj v človekovi naravi ni želje po avto- matizmu, vsi potrebujemo odmor in dopust. Zgradili so nov hlev in danes daje dejavnost kruh in mleko petim zaposlenim, zahvala gre tudi otrokom, ki znajo delati čisto vse in radi pomagajo. Tretjina vsega dela je v hlevu, tretjina v sirarni, ki so jo uredili v pritličju svoje hiše in deloma v prizidku, kar tretjino dela pa predstavlja tudi trženje in urejanje dokumentov. Irena je bila deset let predsednica združenja sirarjev ter večkrat na leto predava na različnih srečanjih na temo predelave mleka in kulture uživanja sirov. Od kod znanje? Pobuda za start je prišla ob predavanju na Bledu, kjer je predavatelj kot zgled predstavil ravninsko in zmeraj zeleno Nizozemsko. "Še vse svoje skrivnosti, češ, od stotih bosta uspela dva, če razkrijem skrivnost bodisi jaz bodisi kdo drug, pa ne dobim konkurence, ampak sodelavce," pripovedujeta zakonca Orešnik. Današnja tehnologija, ki jo uporabljajo v sirarni, je najbližja francoskemu zgledu. V Slovenji pa je sicer sirarstvo v porastu, odkar so padle odkupne cene mleka, saj ga je preprosto pre- več. z otroki v plenicah smo šli na kmetijo sirar-jev. Nismo pridobili le znanja in prakse, zelo so nam pomagali in nam našli sirarno, jo pripeljali k nam in v enem tednu sestavili ... Še danes smo družinski prjatelji. Res so nas lepo presenetili, glede na to, da smo vajeni tekmovalnih poslovnih odnosov, saj so nam razkrili Ponudba in pokušina Povpraševanje po izdelkih iz surovega kozjega mleka se povečuje, tako kot je vse več želja po ekološki hrani. Orešnikovi izdelujejo kar deset različnih produktov, med drugim trdi, mehki in začinjeni sir, pa sir z ogljem in jogurt. Pripravljajo seveda tudi darilni program za poslovne stranke, vendar so pri tem potrebne pravočasne rezervacje. Embalaža izdelkov je večinoma steklena, kar zahteva več pranja in stroškov, vendar se vseeno izogibajo plastike. Dobrote sirarstva Orešnik lahko okušate vsako soboto na tržnici na Viču, za Intersparom, kjer dobite tudi nasvet iz prve roke. Izdelki se prodajajo v vseh hipermarketih Mercator v Ljubljani, pa tudi izbranih gostilnah, kot so brunarica Grič, gostilne Jezeršek na Gorenjskem, Krištof in še katera. Večje zaloge nimajo, saj izdelke brez težav prodajo sproti. Pa še nasvet za uživanje dobrot iz kozjega mleka: sir sveže odrežite in ga pred nakupom po-kusite, ker se lahko okus spreminja. Hranite ga v hladilniku v povoščenem papirju. Ce sir hitro splesni, običajno pomeni, da je premlad; zrel sir vsebuje manj vode in laktoze, ki je hrana za plesni. Več informacij in naročila: irena.oresnik@gmail.com Sebastjan Vehar Jesenski dnevi na Črnem Vrhu Po podaljšanih poletnih počitnicah se je na Črnem Vrhu začelo marsikaj dogajati. Če nas je letošnji prečudoviti september še vedno vabil na morje in v planine, pa so se z oktobrom začele vse naše dejavnosti. Kulturno društvo Crni Vrh je letos za vse krajane KS Crni Vrh prvič organiziralo družaben nedeljski popoldan, ki smo ga poimenovali kar Kostanjev piknik. Nedeljski popoldan, 20. oktobra, smo vsi, ki smo se srečanja udeležili, preživeli na športnem igrišču POŠ Crni Vrh. Otroci in mladina so vse do mraka vztrajali v športnih igrah, predvsem v košarki in nogometu, preostali pa smo pekli kostanj in poleg tega sodelovali v "debatnem krožku". Kljub malo vetrovnemu vremenu nam bo piknik ostal v lepem spominu in upamo, da bo sčasoma postal tradicionalen. Ker pa se našega piknika niso udeležili starejši krajani, ki so dopolnili 70 let in več, smo zanje poskrbeli malo drugače. V nedeljo, 27. oktobra, smo pripravili Srečanje starejših kra-jank in krajanov, in sicer kar v domu krajanov, da smo starejšim omogočil lažji dostop. Po končani nedeljski maši, pri kateri je župnik delil tudi maziljenje, namenjeno prav bolnim in ostarelim, so se tako zbrali v dvorani doma krajanov. Podpredsednica KD Crni Vrh je navzoče lepo pozdravila, še posebej tiste, ki so se srečanja udeležili prvič. Prebrala jim je članek o življenju starejših, ki ga je pripravil dolgoletni član KD Milan Košir. Med vrsticami je bila tudi čestitka vsem okroglim jubilantom, kajti med nami je bila gospa, ki je pred kratkim dopolnila častitljivih 90 let. Zaželeli smo ji veliko zdravja, sreče, zadovoljstva, in da bi se še velikokrat udeležila naših srečanj. Z besedo smo se spomnili tudi vseh tistih, ki so na bolniških posteljah in v domovih za ostarele, ter vseh tistih, od katerih smo se v zadnjem letu morali posloviti. Sledil je nagovor predsednice KS Tončke Dolenc, nazadnje pa je vse navzoče nagovoril še župan g. Franc Setni-kar. Cisto za konec smo pripravili kratek kulturni program. Gabrijela je k sodelovanju povabila svoje učenke kitaristke in tako je nastala mala glasbeno-vokalna skupinica (Klara, Nina, Tanja, Grega), ki je zaigrala in zapela tri pesmice. Po končanem uradnem delu je sledila še pogostitev s toplo malico ter klepetom ob kavici in sladici. V veliko veselje nam je, ko ob koncu srečanja opazujemo vesele in zadovoljne obraze. Želimo si, da vsi tisti, ki se srečanja udeležijo vsako leto, v prihodnje povabijo še druge, da se jim pridružijo v čim večjem številu. Vsem lepim dogodkom so sledile že prve šolske počitnice, t. i. krompirjeve počitnice. Otroci so jih preživeli vsak na svoj način, saj je vines tudi 1. november, ko se spominjamo vseh bližnjih, ki so že odšli s tega sveta. Kot vsako leto smo se v naši župniji ta dan umrlih spomnili s spominsko mašo, ki jo je daroval naš župnik Peter Nastran. Prva nedelja v novembru (letos 3. 11.) pa je za našo župnijo kar trojni praznik. Obhajamo zahvalno in Lenartovo nedeljo, istočasno pa tudi celodnevno češčenje. Tako so bile na ta dan kar tri svete maše, vmes pa so verniki molili ob izpostavljenem najsvetejšem. Ob 17. uri je sledila še zaključna sveta maša. Katja Skopec Naravna in kulturna podoba naše občine (8) O temeljnem kamnu za nov "prosvetni dom" - Kulturni dom Jakoba Trobca Časopis Slovenec je leta 1938 poročal o blagoslovitvi temeljnega kamna za današnji Kulturni dom Jakoba Trobca, ki je letos dobil prenovljeno zunanjo podobo, kot je bilo opisano v prejšnji številki Našega časopisa. To slovesnost so pripravili ob stoletnici škofovega rojstva leta 1938. Casopis Slovenec je obširno poročal o tem. Clanek z naslovom Veličastna proslava škofa Trobca v Polhovem Gradcu ima datum 10. julij 1938, navedbe pa kažejo, da je časopis izšel že naslednji dan. V razdelku z mednaslovom Popoldanska slovesnost pa je na kratko tudi opisano, da so ob tej priložnosti blagoslovili temeljni kamen za nov "prosvetni dom", po današnje rečeno, za Kulturni dom Jakoba Trobca. Opisane so tudi podrobnosti te proslave: "Tam /na mestu slovesnosti/ je godba zaigrala najprej himno slovenskih fantov, nato pa je nečak pokojnega škofa, g. župnik Jožef Trobec, pozdravil vse udeležence in se jim zahvalil, da so se udeležili te proslave v tako velikem številu. Nato je sledila deklamacja deklice in nato pesem Domovini. Po zborni recitaciji otrok je sledila še pesem Iz stolpa sem. Potem je imel g. dr. Cesnik v imenu Pro- svetne zveze slavnostni govor ob priliki blagoslovitve temeljnega kamna za nov prosvetni dom v Polhovem Gradcu, ki se bo imenoval Trobčev dom. Po govoru je zaigrala godba, nato pa je bil temeljni kamen blagoslovljen." Dodajmo, da je pesem Domovini napisal Gregor Koritnik, po poklicu pravnik, sicer pa pesnik in spreten prevajalec iz angleščine z Briš pri Polhovem Gradcu. Omenjeno pesem je takratno ministrstvo za prosveto nagradilo. Tako je bilo poročilo. Sledi še pohvala za "krasno organizacijo, ki se je manifestirala po zaslugi domačih prirediteljev v odlični discipliniranosti v cerkvi, na cesti in pri zabavi". Poročilo se konča z mislijo, da se "zlasti gostje temu kar niso mogli na-čuditi". Poročevalec ni podpisan, očitno pa je celodnevno dogajanje izpričalo veliko zavzetost kraja ob tem dogodku. Milka Bokal, Foto: NPV 32 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 410., 25. november 2013 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Obiskali smo Prlekijo in Prekmurje Težko smo pričakovali sredo, 16. 1. 2013, ko smo se dobrovski upokojenci z dvema avtobusoma odpravili proti Prlekiji in Prekmurju. Vreme ni bilo obetavno, deževalo je, ampak kadar gre vesela družba na izlet, vedno posije sonce. In res je bilo tako. Prvi postanek za jutranjo kavo smo imeli v Tepanjah. Nato smo pot nadaljevali proti Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Sprejel nas je pater Bernard, ki vodi cerkev in samostan. Ogledali smo si cerkev in prisluhnili njeni zgodovini. Je tristolpna baročna cerkev, ki jo upravljajo bratje frančiškani; stoji na griču in dominira nad celotnim naseljem in vso Pesniško dolino. Danes se naselje imenuje po cerkvi - Sv. Trojica. Legenda pravi, da so se nad gričem pogosto videle tri nenavadno svetle zvezde, kar so ljudje razumeli kot znamenje za postavitev cerkve. Grof W. Stubenberg je podaril zemljo, sekovski škof Janez Marko pa je leta 1636 blagoslovil temeljni kamen. Leta 1640 se je gradnja cerkve zaključila. Ta je bila manjša od sedanje, leta 1693 pa so ji prizidali Loretsko kapelo. Toda zaradi velikega števila romarjev je bila še premajhna in leta 1735 so očetje avguštinci začeli graditi večjo cerkev ter jo dokončali leta 1780. Cerkev je spremenila svojo lego. Nekdanja ladja je postala prezbiterij in zvonik je postal oltarni del. Zunaj so prizidali tri kapele in Marijino kapelo. Fasado krasi bogat portal s plastiko Sv. Trojice, kipom sv. Janeza Fortunata in sv. Nikolaja Tolentinskega, pa še bi lahko naštevali, ampak po izčrpni razlagi smo se morali od patra Bernarda posloviti. Nadaljevali smo pot v Sv. Jurij, v oljarno Kocbek. Tam smo si ogledali proizvodnjo - kako pridelujejo olje iz bučnih in sončničnih semen. Sledila je degustacija olj, namazov, rolade in čokolade. Izdelke smo lahko tudi kupili. Nato smo se podali na ogled kraja Sv. Jurij, kjer se je rodilo kar nekaj znanih slovenskih mož, zgodovinar Davorin Trstenjak, politik Edvard Kocbek, pisatelj Bratko Kreft, škof Vekoslav Grmič, pisatelj Ivan Vuk in drugi. Sprejeli so nas župan Tone Slana, predsednik DU Marjan Korelc s svojo ekipo upokojencev ter Ivan in Zorica Belec, ki sta naša dolgoletna prijatelja. Lepo so nas pogostili. Ogledali smo si njihovo novo občinsko stavbo, sledil pa je kulturni program z nagovorom župana in predsednika upokojencev. Ogledali smo si kratek film iz njihovega kraja. Povedali so, da so v novih prostorih v enem letu gostili 100 javnih prireditev. Upokojenci imajo v svojih vrstah tudi kvartet, imenuje se Kapeljski kvartet. Spremljala jih je tudi harmonika. Našim gostiteljem je predsednik Tone izročil darila, med drugim tudi knjigo s posvetilom g. Setnikarja, župana naše občine, Tonetu Slani. Čas je tekel, treba se je bilo posloviti, kajti na Stari Gori sta nas že čakala vodiča. V dveh skupinah smo si ogledali muzej, cerkev Sv. Duha in mlin na veter. Sledila je malica - prleška ocvirkova pogača. Iz Prlekije smo pot nadaljevali v Pre- kmurje, v vas Lipovci pri Beltincih. Tam smo si ogledali staro kmečko obrt pletenja različnih izdelkov iz slame. S tem se v Lipovcih ukvarjajo še tri družine. Gospa Brigita Smodiš nam je razložila, kako posejejo rž in požanjejo slamo, jo pravilno sušijo, iz nje pa nastajajo lepi izdelki. Te smo lahko tudi kupili. Po dobri uri in pol ogleda smo se po avtocesti vrnili k Sv. Juriju in se ustavili v kraju Komarnica v Občini Cer-kvenjak, na turistični kmetiji Breznik. To je bila zadnja postojanka v dolgem, lepem in sončnem dnevu. Gospodar nas je pričakal z aperitivom in prleško pogačo. Čas je bil za pozno kosilo. Po kosilu pa nas je sin Marko zabaval s harmoniko. Seveda smo tudi zaplesali. Ogledali smo si še vinsko klet in po-kusili domača vina. Ura je tekla pozno v noč, morali smo se posloviti, kajti pot domov je bila še dolga. Veseli, polni lepih vtisov smo se odpeljali proti domu. Na poti smo imeli krajši postanek, na Dobrovo pa smo prispeli ob 2. uri zjutraj. Za DU Dobrova zapisala Anica Tomšič Društvo kmečkih in podeželskih žena Dobrova - Polhov Gradec - Horjul Kuharski tečaj zdrave prehrane Društvo kmečkih in podeželskih žena Dobrova - Polhov Gradec - Horjul je konec oktobra v osnovni šoli na Dobrovi organiziralo kuharski tečaj na temo zdrave prehrane. Tečaj je tako kot poprejšnje vodil kuharski mojster Robert Merzel. Članice pri ogledovanju dela velemojstra (foto: Tadeja Plestenjak) G. Merzel nam je najprej predstavil zelenjavni napitek, ki si ga lahko vsak pripravi doma. Za dve osebi potrebujemo 6 dag mlade blitve (ali radič, drugo solato), zelenje peterši-lja ter 1-2 dcl vode. Sestavine zmeljemo in zmešamo, nato pa zmes precedimo ter ji dodamo 1 banano, sok 1 pomaranče in sok četrtine limone. Pretlačimo s paličnim mešalnikom in zaužijemo še sveže. Poleg zelenjavnega napitka je kuhar pripravil dobrote, kot so pirini kruhki s kremo iz jajčevcev, brokolijeva krema, posodice iz sira, piščančji file v vlečenem testu z zelišči, ri-žota iz ješprenjčka s češnjevim paradižnikom, rukola s sirom, skutni puding in poširane hruške v aromatičnem medu. Posodice iz sira se pripravijo tako, da iz papirja za peko iz-režemo kroge v velikosti ponve, jih prekrijemo z nastrganim sirom in položimo v vročo ponev. Ko se sir stopi in rahlo za-barva, ga poveznemo na model želene oblike, da se oblikuje po njem. V posodico lahko servi- ramo v sopari kuhano zelenjavo ter jo prelijemo s poljubno omako. Zaupala vam bom še en recept, ki se mi je zdel zelo okusen in nevsakdanji, tj. rižota iz je-šprenjčka s češnjevim paradižnikom, rukolo in sirom. Namočeni ješprenj posteklenimo na čebuli z malo maščobe, ga zalijemo z belim vinom, povre-mo, zalijemo z juho in dušimo. Medtem na olivnem olju po-pražimo četrtinke češnjevega paradižnika in rukolo ter vse skupaj dodamo ješprenju, tik preden je dušen. Popravimo okus, potresemo s sirom in ponudimo. To je le del specialitet, ki smo jih spoznali. Če jih želite spoznati še več, se nam pridružite: kuharski mojster Robert Merzel nas bo zopet obiskal 19. novembra 2013 ob 18. uri v Osnovni šoli Dobrova, na običajnem mestu. Tema bodo praznične jedi. Prisrčno vabljeni! Andreja Dolinar Pohod na Raduho V soboto, 13. septembra, smo šli s planinskim krožkom na dvodnevni pohod na Raduho. Zjutraj smo se najprej ustavili na križišču Velika planina - Luče na Kranjskem Raku, kjer smo se zbrali vsi pohodniki. Odpeljali smo se do parkirišča pod planino Ra-duho in parkirali avte. Nato smo se odpravili do koče na Loki pod Raduho. Tam smo pojedli nekaj malega in odložili nahrbtnike. Kasneje smo šli osvajat vrh Velike Raduhe. Na poti smo se ustavili in nekaj popili, vmes pa smo pojedli še nekaj malin in borovnic. Ko smo prišli na vrh, smo bili na višini 2.062 m. Nazaj smo šli po drugi poti, da bi osvojili še kakšno pot. Ko smo prišli v kočo, smo imeli kosilo. Otroci smo se šli igrat, starši pa so se pogovarjali. Ko smo šli v kočo, smo zakurili v gašperčku, ker nas je zeblo. Vodičem smo otroci pod blazino za boljše spanje skrili polena. Za večjo moč pa dali nekaj dodatne teže (polena) glavnemu vodiču Stanetu v nahrbtnik. Naslednji dan smo šli v Snežno jamo. Do nje je bilo tričetrt ure hoje. Jama je globoka 80 m. Videli smo 21 m visok jamski steber. Hodili smo po ledu, ki je debel kar 12 m. Snežna jama je jama na najvišji nadmorski višini v Slovenji. Znano je tudi, da je v njej zelo hladno, kar je zelo nenavadno, ker je v jamah po navadi bolj toplo. Po končani poti smo bili vsi zelo zadovoljni, ker smo ta vikend preživeli v hribih z dobro družbo. Martin Setnikar, 5. A Perpetuum Jazzile po več kot 10 letih znova v Polhovem Gradcu Polhov Gradec, 30. oktober - Vokalna skupina Perpetuum Jazzile je večer pred prazniki napolnila večnamensko športno dvorano v Polhovem Gradcu, kjer je poslušalce navdušila s programom, ki so ga naslednji vikend slišale Stožice. Močni ritmi, energični zvoki, sproščeni obrazi, zanimive koreografije - vse to Perpetuum Jazzile naredi zares posebnega. S čudovitim petjem in svojo energijo so pevci povsem navdušili in polhograjsko publiko spravili na noge, da je skupaj z njimi zapela in se zazibala. Občinstvo je bilo priča, lahko bi rekli, kar mali generalki za koncert, ki ga je ena najbolj priljubljenih in uspešnih slovenskih vokalnih skupin nato v začetku novembra pripravila v ljubljanskih Stožicah. V dveh urah, ki sta minili trenutku podobno, so poslušalci lahko prisluhnili nekaterim programskim novostim in nekaterim starim uspešnicam, ki jih zbor izvaja a cappella. Koncertni repertoar je bil tudi tokrat pisana množica različnih glasbenih zvrsti, kar ne preseneča, saj lahko predloge za pesem poda prav vsak član. Najpogosteje se na njihovem seznamu znajdejo tiste, ki so jim najbolj všeč, kar je seveda glavni pogoj, nekatere druge pa tudi zato, ker je to dobro za njihovo blagovno znamko. Končno odločitev o izboru pesmi poda 4-članski glasbeni zbor in izbrane gredo v predelavo. Priredbe so jim v preteklih letih pisali razni aranžerji iz tujine, zadnji dve leti pa priredbe piše tudi nekaj članov skupine, ponosno povedo. Izvedbo pa za- dnjih nekaj let ustvarjajo in pilijo skupaj z umetniškim vodjo Pedrom Karlssonom. Njihova izvedba je dovršena, kar se posebej opazi pri nadvse sproščenem nastopu, pri energiji in uživanju, ki ju opazimo prav pri vsakem izmed članov skupine, vse to pa publiko premami, da se prepusti ritmom in uživa skupaj z njimi. Vokalna skupina Perpetuum Jazzile, ki poslušalce doma in po svetu s svojevrstno glasbo razveseljuje že dobrih 30 let, je v Polhovem Gradcu že nastopila, in sicer pred nekaj več kot desetimi leti. Takrat sicer na odru Kulturnega doma Jakoba Trobca, ki pa bi bil danes prav gotovo premajhen, saj se je članstvo zbora precej povečalo, okrog 50 jih danes prepeva. Poleg tega se zbor tudi sliši drugače, mikrofoni in ozvočenje namreč zavzamejo veliko prostora. Premajhna bi bila tudi dvorana, saj se je prepoznavnost skupine v zadnjih desetih letih zelo povečala; tokrat je večnamensko športno dvorano obiskalo okrog 1.000 ljudi. A publika ostaja enaka, kar je tudi razlog, da so se nastopajoči vrnili. "Že pred 10 leti smo bili zelo lepo sprejeti, zato smo se odločili, da je skrajni čas, da se vrnemo," pravijo. In verjamemo, da tudi tokrat niso razočarali. Prijazno jih je sprejel in nagovoril župan Franc Setnikar, ki jim je tudi v prihodnje zaželel velikih glasbenih uspehov, tako doma kot v tujini, ter jih znova povabil v Polhov Gradec. Za prekrasen glasbeni večer sta se zahvalila tudi predsednik lokalnega kulturnega društva Gregor Čuden, ki je pohvalil ne le njihov glas, pač pa tudi stas, ter njihova nekdanja članica in Polhograjka Romana Jankovec. Ta je omenila napor in trud, ki ga pevci vlagajo v pripravo takšnih koncertov ter se jim z zadovoljno in navdušeno publiko tudi poplača. Tudi sami pravijo: "Naše platno je oder, naše barve so naši glasovi, mešamo jih in združujemo, dokler ne nastanejo mojstrovine. Zadovoljni obrazi so naš zagon in potrditev, da to, kar ustvarjamo, počnemo s srcem in predanostjo." Naj jim to uspeva še dolga leta. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 Dobrovški cvetovi krasili Vransko V športni dvorani na Vranskem se je pretekli vikend bohotilo cvetje iz krep papirja. Na Vranskem je potekala že druga vseslovenska razstava rož, izdelanih iz krep papirja. Dodogek je organizirala lokalna skupina, pod vodstvom Martine Felicijan. Tradicijo rož iz papirja vse več žensk goji po celotni Slovenji, na razstavi pa je bilo moč opaziti tudi moške. Izdelovanje papirnatih rož je bila vse do druge svetovne prenaša na nove generacije in navdušence. Med njimi je tudi dobrovška domačinka Anica Tomšič, ki je tako kot večina razstavljalk, svoje znanje izpopolnjevala pri organi-zatorici dogodka. Samega dogodka se je udeležilo okoli 50 izdelkovalk, tako da je bila športna dvorana na Vranskem odeta v raznorazno pisano cvetje. Lahko smo ob- toru občudovali vse njene stvaritve. Da pa znanje ne ostaja pri Anici, tudi sama organizira delavnice v domačem kraju in tako znanje prenaša naprej. Vse kar za izdelavo teh pre-šudovitih rož potrebujete je raznobarvni krep papir, tanka gibka žica, škarje in kleščice. Ves material na delavnici priskrbi Anica. Kot sama pravi, Dobrovčanka Anica Tomšič svoje znanje navdušeno deli naprej, preko delavnic, ki jih organizira. vojne in še nekaj let po njej kar razširjena obrt. Kasneje so jih izpodrinile plastične in tudi prave rože iz vrtov in iz cvetličarn. Šopke so včasih čudovali cvetje za čas Božiča, poročne šopke, znanilce pomladi, celo balkonsko cvetje. Le dišalo ni po cvetju. Kot pravi Anica, se je na do- se seboj morajo udeleženci prinesti le dobro voljo, spretne prste in nekaj potrpljenja. Delavnice izdelave rož iz krep papirja se boste lahko udele- s Za izdelavo cvetja za razstavo je Anica potrebovala dva meseca. izdelovali za razno slavje in drugo obredje. Ta veščina pa zadnje čase spet pridobiva veljavo. Svoje znanje marsikatera od izdelovalk cvetja godek pripravljala približno dva meseca, kar ji je dnevno vzelo kar nekaj prostega časa. Vendar trud je bil poplačan, ko smo na razstavnem pros- žili že v začetku prihodnjega leta, točen termin le-te pa bomo sporočili tudi preko objave v Našem časopisu. Foto: Špela Arh Dan slovenske hrane Dobrova in Polhov Gradec, 15. november - Vrtci in osnovne šole so tudi letos s tradicionalnim slovenskim zajtrkom obeležili dan slovenske hrane. Poleg uživanja zdravih živil so nekateri ta dan namenili tudi ozaveščanju o pomenu zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja pri učenju in splošnem počutju. V okviru dneva slovenske hrane je letos že tretje leto potekal projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, v katerega so vključeni tudi vrtci in osnovne šole na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec, in sicer z namenom, da otroci in mladi že zelo zgodaj spoznajo pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in ohranjanja čistega okolja v povezavi z gibanjem ter zdravo in uravnoteženo prehrano. Akcijo je tudi letos podprlo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je za vsakega otroka prispevalo 0,43 evra. Na mizah vrtičkarjev in osnovnošolcev na Dobrovi in v Polhovem Gradcu se je tako znašlo pet tradicionalnih slovenskih živil: med, ki so ga v nabirki 70 kilogramov prispevali domači čebelarji, maslo in mleko z bližnje kmetje, kruh iz slovenske pekarne ter jabolka sadjarske kmetje Janša. Na Dobrovi je osnovnošolce letos obiskal župan Franc Setnikar, vrtčevske otroke pa predsednik čebelarskega društva Dolomiti Janko Prebil. Ta je poudaril, da smo lahko veseli, ker živimo v zelo čistem okolju, kjer je pridelava domače hrane neogrožena, zato je tudi prav, da to izkoristimo - gojimo in jemo domače pridelke. Predstavil je pomen čebel pri opraševanju cvetja in pridobivanju medu ter na kratko opisal nastajanje medu in njegove zdravilne lastnosti. Otroci so se strinjali, da je med treba uživati tudi preventivno, posebno v jesenskem in zimskem času, ko je okolje polno virusov in drugih bakterij, ki prenašajo in povzročajo neprijetne bolezni. Tudi v ta namen so ga pokusili v različnih okusih. Na polhograjski osnovni šoli pa so projekt zastavili širše, in sicer so v ponedeljek pripravili dan šole, ki so ga poimenovali "S hrano do učnega uspeha in dobre volje". Gostili so predavateljico Mario Merljak, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, in oblikovali različne delavnice, na katerih so pripravljali zdrave domače jedi. "Glavni cilj oziroma namen razglasitve takšnega dne je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja o pomenu domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju, saj bo mladim poklic pridelovalca in predelovalca prikazan kot nekaj pozitivnega in kot dejavnost za doseganje pomembnih strateških ciljev," so obetajoče besede, zapisane na spletni strani ministrstva za kmetijstvo in okolje. Upamo, da tokrat ne bo ostalo le pri besedah. Nadja Prosen Verbič Iz novinarskega krožka OŠ Polhov Gradec 25. november 2013, NČ_št. 410. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Življenje v kameni dobi (domišljijski spis) Zjutraj sem se zbudila in odšla v kopalnico. Naenkrat me je nekaj potegnilo v ogledalo. Na drugi strani je bil čisto drugačen svet. Tam so bili šotori, skalni previsi, orodja, orožja, igle, puščice ... Odšla sem do bližnje jame, ki je bila zelo velika. V njej je bilo nekaj avstralopitekov, ki so sedeli ob ognju, nekateri so plesali, drugi pa se sporazumevali s čudnimi vzkliki. Na stenah sem opazila čudovite slike živali. Nekaj časa sem jih opazovala, kasneje pa se pridružila avstralopitekom. K sreči sem se lahko sporazumevala z njimi, saj sem razumela njihovo govorico. Kmalu smo zaspali, ogenj pa je prasketal vse do jutra. Zjutraj so se kmalu zbudili in spustili otroke igrat, oni pa so se pripravljali na lov. Zatem pa so otroci kričeče in prestrašeno pritekli nazaj in povedali, da so videli mamuta. Tedaj so zbudili še mene in mi povedali, kaj se je zgodilo, jaz pa sem se pripravila. V roke smo prijeli sulice in se odpravili na lov za mamutom. Ko smo ga opazili, smo se počasi, neopazno odplazili do njega ter ga napadli. Mamut se je zgrudil, mi pa smo ga odvlekli do jame. Tam smo ga razkosali, meso pojedli, iz kože pa smo s pestnjaki in iglami naredili veliko krzno za šotor. Pogledala sem na uro ter videla, da sem zamudila že celo leto. Zaželela sem si, da bi bila doma, in se skozi portal vrnila domov. Vse je bilo enako, v tem času tu pa me ni bilo le eno minuto. Vsem sem povedala, kaj se je zgodilo, in o tem napisala knjigo z naslovom Kamena doba - tako so nastali paleolitik, mezolitik in neolitik. Sara Dobnikar, 7. b Ekskurzija na Kras V sredo, 25. 9. 2013, smo se učenci 9. razreda odpravili na ekskurzijo na Kras. Ob 8. uri smo se odpravili izpred avtobusne postaje proti Krasu. Ob pol devetih smo prispeli, pomalicali, nato pa si šli ogledat Škocjanske jame. Ko smo stopili noter, je bilo zelo temno. Hodili smo po stezah in poslušali vodiča, ki nam je razlagal o znamenitostih jame in kaj se je dogajalo v času od začetka delovanja Škocjanskih jam pa do danes. Po ogledu jam smo z vodičko odšli na učno pot. Po poti smo reševali naloge, ki smo jih dobili, saj smo jih morali oddati učiteljici geografije. Po končani učni poti smo odšli do našega avtobusa, ki nas je odpeljal nedaleč stran do najstarejše znane pršutarne Lokev. Tam smo se I. morali obleči v halje, ker smo si odšli ogledat, kako izdelujejo pršut. Ko smo prišli v prostor, kjer se je pršut sušil, nam je neki mož predaval, kako poteka izdelava. Ko smo končali z ogledom, smo odšli v bližnjo sobo. Imeli smo majhno degustacjo in si ogledali kratek filmček o Krasu. Kmalu zatem smo odšli domov. Bilo mi je zelo zabavno in všeč, zato verjamem, da tega dne ne bom nikoli pozabila. Rebeka Peternelj, 9. b Jaz pa pojdem po Dolenjski ... 25. 9. 2013 zjutraj smo se odpravili na ekskurzijo na Dolenjsko. Ob 8.00 smo se odpeljali z avtobusne postaje v Polhovem Gradcu. Vsi smo bili dobre volje. Z avtobusom smo se peljali mimo Ljubanskega barja ter skozi Ljubljano in Ivančno Gorico. Kmalu smo prispeli h gradu Bogenšperk, kjer smo si ogledali grad. Prijazen vodič nam je razkazoval orodje, orožje, oblačila ter ostanke živali in dela Janeza Vajkarda Val-vazorja, ki je živel v tem gradu. Po ogledu smo malicali. Po malici smo se odpeljali do izvira reke Krke ter se sprehodili po Krški jami. V jami je bilo veliko zanimivih stvari, ki so bile všeč vsem. Nato pa smo se odpeljali proti Novemu mestu, kjer smo šli na Rudolfov splav, kjer smo jedli pico in pili vodo. Slišali smo veliko zabavnih šal in melodij. Na koncu pa smo imeli kviz. Potem smo se odpeljali domov s prelepimi vtisi. Nika Živič, 7. b Predsednik Matjaž (domišljijski spis) Bilo je pred davnimi časi. Bilo je v času, ko smo Slovenci še imeli predsednika Matjaža. Teh dni se še spominja moja prapraprababica, ki s pomočjo tablet živi že dvesto devetindevetdeset let. Če imam le čas, se po facebooku pogovarjam z njo. Pred nekaj dnevi mi je napisala, kako je bilo v času njenega otroštva. Takrat so ljudje živeli v miru, bili so zdravi, niso plačevali davkov in so se imeli radi med seboj. Sosedje so si med seboj pomagali, radi so se pogovarjali, peli so pesmi in so se večkrat obiskovali. Srečevali so se po vasi, pred cerkvijo, pa tudi v gostilni. Če pa je bil kdo v stiski, so mu pomagali. Bil je kot v pravljici. Vse to pa ni bilo všeč drugemu predsedniku Kurentu. Predsednik Kurent je hotel državo uničiti z orožjem. Vendar pa ga je predsednik Matjaž s svojo pogumno in močno vojsko premagal. Ker je predsednik Kurent videl, da z vojsko ne bo mogel premagati Matjaža, se je slovenskega naroda lotil premagati z vojsko. Odločil se je, da bo državo predsednika Matjaža premagal z zvijačo. Predsednik Kurent je začel Slovencem ponujati denar, dobre avtomobile, dobre službe, televizorje in računalnike. Ker si je vsak lahko kupil, kar si je hotel, se niso več zmenili za soseda. Okoli hiš so postavljali visoke betonske ograje. Namesto da bi se med seboj pogovarjali v vasi, je vsak doma raje gledal televizijo. Nazadnje sploh niso več potrebovali predsednika Matjaža. Ker je predsednik Matjaž vedel, da je izgubil boj, se je s svojo vojsko umaknil v votlino v gori. Ljudje so danes že spoznali prevaro predsednika Kurenta in bi radi, da se vrne predsednik Matjaž. Žal pa predsednik Matjaž še sedaj s svojo vojsko spi v gori. Jerca Demšar, 6. b 34 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 25. november 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Pločniki dobivajo končno podobo Delavci Komunalnega podjetja Ljubljana tik pred začetkom zimske sezone pospešeno nadaljujejo gradnjo pločnikov ob regionalni cesti v Občini Log - Dragomer. Na krajšem odseku na Lukovici in v Dragomerju so pločniki že preplasteni z asfaltom. Dela tako kot v preteklih mesecih potekajo na dveh gradbiščih, kjer je cesta polovično zaprta, promet pa je urejen izmenično enosmerno. Delavci bodo pločnike najprej zgradili na desni strani ceste. Kot so nam pojasnili na Direkciji Republike Slovenje za ceste, so pločniki široki 1,9 metra, osvetljeni pa bodo s cestno razsvetljavo. Gradnjo na levi strani, kjer bodo uredili mešano asfaltno površino za traktorje, kolesarje in pešce, ki bo široka tri metre, bodo začeli prihodnje leto. Dela bodo potekala, dokler bodo to dopuščale vremenske razmere, nadaljevala pa se bodo spomladi, predvidoma marca, ko naj bi bilo vreme spet ugodno za gradnjo. Za dokončanje projekta bodo imeli še približno eno leto. Kot smo že poročali, Komunalno podjetje Ljubljana pločnike in kolesarske poti gradi na 1,6 kilometra dolgem odseku. Investicja je vredna več kot 1,4 miljona evrov, poleg pločnikov in kolesarskih poti pa bodo uredili še dve križišči in avtobusna postajališča. Projekt je sofinanciran z evropskimi sredstvi, iz Evrope pa naj bi dobili 85 odstotkov upravičenih sredstev. V. E., Foto: V. E. Razsodila bo stalna arbitraža Občina Log - Dragomer in Tehnocommerce, ki je v športnem parku Dragomer zgradil športno-kulinarični TC center, skoraj dve leti po odprtju objekta še vedno nista rešila medsebojnih vprašanj. Ker se javni in zasebni partner o rešitvah nista mogla sporazumeti sama, zdaj nerešena vprašanja obravnava Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenje. Kdo ima prav, naj bi bilo jasno že prihodnji mesec; sodba arbitražnega senata bo dokončna, spoštovati jo bosta morali ena in druga stran. Kaj je srž težave in kakšna je sodba, bomo poročali, ko bo znana odločitev arbitražnega senata. Naj spomnimo, da je občina k Občina Log - Dragomer si že skoraj od začetka ustanovitve prizadeva organizirati splošno zdravstvo na območju občine. Nekaj korakov na tem področju je bilo sicer že narejenih, a bo do rešitve potrebnega še veliko dela in časa. Kot smo že poročali, je občina jeseni 2010 na podlagi ponudb za promotorstvo za projekt javno-zasebnega partnerstva za izvedbo zdravstvenih storitev v občini izbrala Center storitev, Zavod za komunikacijo in izboljšanje kvalitete življenja iz Podsmreke. Za izgradnjo objekta je kupila zemljišča ob osnovni šoli, izdelana pa je bila tudi idejna zasnova zdravstvenega centra, ki bi ga lahko gradili po fazah. Občina je v tem času dobila tudi zeleno luč za organiziranje podružnične lekarne, razmišljali pa so tudi, na dejavnosti že podpisano pismo o nameri," je pojasnil župan Mladen Sumina. Na občinski upravi so odločili, da je najprimernejše, da te podatke pridobijo z anketnimi vprašalniki, ki so jih razposlali na naslove gospodinjstev. Zdravnik bi moral biti dosegljiv vsak dan V Občini Log - Dragomer je treba vzpostaviti ambulanto splošne oziroma družinske medicine, je prepričanih 85 odstotkov sodelujočih. Ti bi se za novega zdravnika, ki bi imel ordinacijo v občini, zanesljivo oziroma verjetno odločili v 85 odstotkih (44 % zanesljivo, 41 % morda). A kot kaže raziskava, bi moral biti zdravnik na voljo vsaj dve uri na dan. Če bi bil zdravnik v kakšen način v občino pripeljati zdravnika, za katerega bi se opredelilo okoli 1.750 pacientov. "Glede na zapletenost postopkov, predpisanih z zakonodajo, ki jih je laično in na kratko težko obrazložiti, je bilo treba ugotoviti potrebe in pripravljenost naših občank in občanov za opredelitev za zdravnika, ki bi imel ambulanto na območju naše občine. Ugotoviti je treba tudi potrebe po dnevnem varstvu starejših. Kar zadeva lekarno, imamo za vzpostavitev lekarniške ordinaciji enkrat na teden, bi se zanj zagotovo odločilo 18 odstotkov vprašanih, morda pa bi se odločila četrtina. Če bi bil zdravnik v občini dvakrat na teden, bi se zanj zagotovo odločilo 31 odstotkov vprašanih, morda pa 38 odstotkov, in če bi bil na voljo dve uri na dan, bi se zanj odločilo še nekoliko več občanov. Ko zdravnik ne bi bil prisoten v občini, bi se morali k njemu odpraviti v Zdravstveni dom Vrhnika; malo več kot polovico vprašanih to ne bi motilo, približno toliko pa javno-zasebnemu partnerstvu in podelitvi koncesije pristopila, ker sama ni razpolagala s toliko finančnimi sredstvi, da bi lahko financirala izgradnjo in opremo celotnega projekta. V partnerstvo je vložila zemljišče, nekaj komunalne ureditve in projektiranje, vključno s pridobitvijo gradbenega in drugih potrebnih dovoljenj ter pripravo dokumentacije v skupni vrednosti 141 tisočakov, zasebni partner pa je zgradil 1,1 miljona evrov vreden trietažni objekt z gostinskim in športnim delom. V. E., Foto: arhiv V. E. DA zdravniku in dnevnemu varstvu starejših Uprava Občine Log - Dragomer je oktobra z anketami preverila, kakšne so potrebe in pripravljenost občanov za opredelitev za zdravnika, ki bi imel ambulanto na območju občine, ter kakšne so potrebe po dnevnem varstvu starejših. Odziv ljudi je občinarje presenetil, saj je ankete vrnilo več kot polovica vprašanih. Odgovore bodo na občini proučili in jih predstavili občinskemu svetu, ki bo tako zagotovo lažje sprejemal odločitve z zdravstvenega področja. bi jih po drugi strani to motilo (ne bi me motilo - 25 %, ne bi me preveč motilo - 28 %, precej bi me motilo - 29 %. zelo bi me motilo - 17 %). Podobne rezultate so dobili tudi pri vprašanju o napotitvi v laboratorij: polovico bi jih motilo, polovice pa ne, če bi jih na laboratorijski pregled zdravnik napotil na Vrhniko. Precej soglasni pa so bili vprašani glede lekarne; večini vprašanih (87 %) je zelo pomembno oziroma pomembno, da je lekarna v bližini njihovega zdravnika. Glede na odgovore, ki so jih vprašani napisali v rubriki dodatnih pripomb in predlogov, bi večina na območju občine želela imeti celovito zdravstveno oskrbo z zdravnikom, zobozdravnikom, laboratorijem in lekarno. Rezultati še kažejo, da imajo skoraj vsi občani opredeljenega osebnega zdravnika splošne oziroma družinske medicine, z njim so skoraj vsi zadovoljni, večini pa je tudi pomembno, da poznajo svojega zdravnika. Naj še kot zanimivost omenimo, da skoraj polovica vprašanih svojega zdravnika obišče enkrat do trikrat na leto. Občani zdaj koristjo zdravstvene storitve sosednjih občin, predvsem Vrhnike in Ljubljane. Dnevno-varstveni center starejših bi bil poln Vsaj sodeč po odgovorih občanov, ki so izpolnili anketo. Večina, 88 odstotkov, jih meni, da je treba na območju Občine Log - Dragomer organizirati dnevno varstvo starejših. V tem trenutku bi ga potrebovalo več kot sedemdeset ljudi, še skoraj sto občanov pa bo takšno obliko pomoči potrebovalo v prihodnosti. Anketo je izpolnilo 662 družin oziroma posameznikov, odziv pa je bil kar 53-odstoten. V. E. Novi metri asfalta V zadnjih dneh oktobra je izvajalec Rajko Mivšek, s. p., asfalt polagal v Dragomerju, na 55 metrov dolgem odseku Stare ceste. Ta po novem ni več prašna, široka pa je tri metre. Investicija je vredna okoli deset tisočakov. Konec oktobra so delavci asfalt položili na delu Stare ceste. Na Dragomerški cesti zarisali talne oznake in postavili table. Na lepe jesenske dni pa upajo tudi na Logu, kjer naj bi do izida Našega časopisa asfalt položili na delu Ceste v Lipovce; tu naj bi preplastili 70 metrov makadamskega cestišča. Dela so se medtem zaključila tudi na Dragomerški cesti. Izvajalec Komunalno podjetje Vrhnika je cesto opremil še s talnimi oznakami in tablami. Kot smo že poročali, pa občinska uprava proučuje tudi možnosti postavitve talnih ovir. "Občinska uprava načeloma ne nasprotuje postavitvi talnih ovir, ki bi umirjale promet. Vendar bomo te postavljali le ob soglasju ljudi. Naj stanovalci določijo točno lokacijo ovir, naj se opredelijo, kje jih lahko postavimo. Če soglasja ne bo, tudi ovir ne bomo postavljali," je pojasnil župan Mladen Sumina, ki je dodal, da se bojijo, da bi talne oznake zlasti ponoči s hrupom motile mir okoliških stanovalcev. Naj spomnimo, da je bilo na Dragomerški cesti poleti zelo delavno, izvajalci so v cesto vgradili komunalno infrastrukturo (vanjo so položili plinovodne cevi, zamenjali dotrajano vodovodno omrežje, vzpostavili ločen fekalni in meteorni sistem, posodobili javno razsvetljavo ter zamenjali visokonapetostni električni kabel), cesto so razširili in jo opremili s pločniki ter na koncu na novo položili asfalt. Če omenjenim trem investicijam prištejemo še polkilometrski odsek barjanske Poti na mah, bo v Občini Log - Dragomer letos z asfaltom na novo opremljenih približno 800 metrov cest. V. E. Foto: Občinska uprava Občine Log - Dragomer in V. E. 25. november 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 35 v Čajanka DU Log Prenovljena soba in preddverje v našem domu na Poti na Fer-janko 4 sta kar klicala po dejavnosti našega članstva. Naše članice, predvsem ga. Sonja Kesič, so 6. novembra povabile na čajanko in bazar. Zbralo se nas je kar precej in prijetno smo se pomenkovali od 15. do 18. ure. Na voljo je bilo veliko dobrot in dobrega čaja, pa tudi bazar je ponudil marsikaj, od vloženih gob do pletenih rokavic in nogavic, kar se lepo vidi na priloženi fotografiji. Obiskal nas je tudi župan g. Sumina. Tako druženje bo potekalo vsako prvo sredo v mesecu od 15. do 18. ure, vsakič na drugo temo. V decembru naj bi bilo bolj kulturno obarvano. Vljudno vabljeni! V četrtek, 14. 12. 2013, pa gremo na martinovanje na Primorsko, o čemer bom kaj več zapisal v naslednji številki Našega časopisa. Jože Štemberger, Fotografije: Zlatko Verbič Pripravljeni na zimo Komunalno podjetje Vrhnika in njegove kooperante zima tudi letos ne bo presenetila. Kot nam je sredi novembra pojasnil Jože Turk iz Komunalnega podjetja Vrhnika, so zaloge soli že na poti, v teh dneh bodo kooperanti začeli postavljati snežne kole, pripravljena pa je tudi mehanizacija za zimsko službo. "Mehanizacijo pripravimo že med letom, saj dele, ki jih je treba zamenjati, menjamo sproti. Tako je tudi pri kooperantih, ki morajo prav tako imeti pripravljene svoje stroje," je povedal Turk. Letos se v Občini Log Dragomer obetajo spremembe na področju zimske službe, saj na razpisu izbirajo nove kooperante. "Razpis je v zaključni fazi, a tudi če bi danes snežilo, to ne bi oviralo zimske službe, saj bi ceste v tem primeru očistil stari kooperant," nam je še pojasnil sogovornik. V prvi fazi bo na vrhniški komunali na voljo 250 ton soli, ki pa je glede na lanske snežne razmere ne bo dovolj za vso zimo. Naj spomnimo, da je bila lanska zima rekordna, zobe je pokazala že v začetku novembra, zaključila se je šele marca, spremljale pa so jo izjemno nizke temperature in obilica snega. Zadnja zima je dodobra načela tudi proračun, saj je bilo treba za zimsko vzdrževanje cest nameniti trikrat več denarja kot leto prej. r ' V. E., Foto: V. E. Sanirali bodo del struge Snežaka Sredi novembra ali pa v začetku prihodnje pomladi, odvisno od vremena, bo Hidrotehnik v Dragomerju saniral odprti del potoka Snežak. Investicijo v vrednosti 21 tisočakov bo večinsko financirala Občina Log - Dragomer, ki je sredstva za sanacijo struge zagotovila z rebalansom proračuna, deset odstotkov investicije ter projekt pa bo sofinancirala Agencija RS za okolje. Kot nam je pojasnil Jure Jančič iz občinske uprave, bodo sanirali 30 metrov struge. Na desni strani bodo brežino utrdili z izgradnjo kamnite zložbe, na levi strani pa z betonsko škarpo. V. E., Foto: V. E. Vandali spet na delu V tednu pred dnevom spomina na mrtve je bilo njihova tarča kar dragomerško pokopališče. Neznanci so ga popackali z barvami in spreji, ki pa jih je občina odstranila še pred praznikom. Istim neznancem sta šla, kot kaže, v nos tudi ekološki otok na Poti ob Snežaku in občinska stavba; obe lokaciji sta bili prav tako deležni rumene preobrazbe. Občinska uprava je dogodek prijavila policiji. V. E. Foto: Občinska uprava Občine Log - Dragomer Konec težav z vodo na loškem pokopališču Loško pokopališče je po novem priklop- Martin Martinčič iz občinske uprave, je vodovodnih cevi, investicija pa je vredna ljeno na javni vodovod. Stari rezervoar bilo na novo položenih okoli sto metrov 4.500 evrov. s kapnico, ki je bil tudi počen, je na pokopališču na Logu povzročil kar nekaj težav. Zaradi pomanjkanja dežja v poletnem času in luknje, skozi katero je uhajala voda, so morali rezervoar nekajkrat na leto napolniti z vodo, ki jo je na pokopališče nad vasjo pripeljala avtocisterna. Težav naj bi bilo zdaj konec, saj so mrliško vežico oziroma pokopališče priklopi-li na javni vodovod. Kot nam je pojasnil Ljudje z Ljubljanskega barja na ogled tudi v Logu - Dragomerju Osnovna šola Log - Dragomer je med 4. in 18. novembrom gostila razstavo črno-belih fotografij z naslovom Ljudje z Ljubljanskega barja. Razstavo je pripravil KP Ljubljansko barje v sodelovanju z lokalnimi društvi iz sedmih barjanskih občin. Večnamenski prostor je ob odprtju pokal po šivih, program pa so s petjem popestrili vrtčevski in osnovnošolski otroci. Sedem občin, sedem različnih tematik, spomini na preteklost in ljudi, ki so nekoč živeli na Ljubljanskem barju, vse to prikazuje razstava, ki jo je Krajinski park (KP) Ljubljansko barje pripravil v sodelovanju z Muzeji in galerijami mesta Ljubljana, barjanskimi občinami, društvi in posamezniki. Razstava Ljudje z Ljubljanskega barja ni le zbirka starih, črno-belih fotografij, ki so nastale pred letom 1950, temveč je tudi dokument, ki nemo priča o življenju naših prednikov na Ljubljanskem barju. "Vsaka fotografija je tudi spomin, spomin posameznika ali celotnih skupnosti, je izpoved in zgodba o življenju na tem posebnem koščku slovenske zemlje," so povedali na JZ KP Ljubljansko barje in se ob tem zahvalili smo konec koncev to tudi podedovali. Veranič se je na odprtju skupaj z nastopajočimi otroki in drugimi obiskovalci sprehodil skozi razstavo ter jim pojasnil, kako je nastajala in kaj prikazuje. "Konceptualno je bila razstava sestavljena tako, da je na vsakem panoju eno območje, prikazujejo pa dejavnosti, ki so značilne za celotno območje Ljubljanskega barja. Na eni strani lokalno, ki je povezano z regionalnim," je še povedal naš sogovornik. Na odprtju je spregovoril tudi župan Mladen Sumina, ki se je v svojem nagovoru zahvalil krajinskemu parku, KUD Kosec in Odboru za ohranjanje kulturne dediščine in starih običajev, ki so prispevali k tej razstavi. Dejal je, da je lepo spoznati, kakšno je bilo vsem, ki so odprli svoje domove, očistili prah s starih škatel in od-strli svoje spomine. In takih ni bilo malo. "Zbranih je bilo več kot 500 fotografij, ki jih je prispevalo 37 posameznikov," je pojasnil Dejan Veranič. Kot smo še izvedeli, so se zaradi izjemnega odziva težko odločili, katere fotografije ustrezajo merilom projekta in katere bodo vključili na razstavo. Pripravljavci so razstavo postavili zato, ker so želeli predstaviti podobo Ljubljanskega barja pred letom 1950. Kot je na odprtju pojasnil Veranič, je prav, da vemo, kakšno je bilo Ljubljansko barje v preteklosti in kako so ljudje nekoč tu živeli; kot je dodal, nekoč življenje na območju Ljubljanskega barja, hkrati pa je pozval kulturno društvo, naj v prihodnosti še samo organizira razstavo, in sicer o značilnostih območja Občine Log - Dragomer. Odprtje razstave so sicer s prijetnim programom popestrili otroški zborček iz vrtca Dragomer, osnovnošolski zborček in Orffova skupina. V. E., Foto: V. E. DeSUS Log - Dragomer VABILO Spoštovani člani in privrženci stranke DeSUS Log - Dragomer, v soboto, 21. decembra 2013, vas ob 17. uri vabimo na letni občni zbor stranke, ki bo potekal v gasilnem domu Dragomer. Razprava naj bi obravnavala problematiko sedanjega časa in situacijo v Slovenji, pregled dogajanja v Občini Log - Dragomer in udeležbo stranke pri teh dejavnostih, program dela ter priprave na obdobje 2014-2018 (volitve), hkrati pa bomo na občni zbor povabili poslanca DeSUS-a, ki stranko zastopa v parlamentu, da predstavi svoj pogled na dogajanje in prihodnost (točka Razno).Na koncu vasvabimo nakrajše druženje. Lep pozdrav! Za OO DeSUS Log - Dragomer Anton Fridl 36 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 25. november 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Umrla je v 93. letu starosti. Spomnim se, s kakšno ljubeznijo do slovenske zemlje mi je pripovedovala o življenju v domači vasi. Njeni spomini so vselej segali v vaško življenje, skozi vse letne čase. Pripovedovala mi je, kako so se otroci med seboj družili, igrali. Poznali so se samo po domačih hišnih imenih. Poleg Vrbičevih tudi na primer Sajevcev, Miceljnov, Petrov, Ja-kelčev, Jarcov, Škandrov, Tinetov, Joklnov, Popitov in drugi. Pripovedovala mi je, kako so na Logu včasih živeli na vasi, kaj so na polju sadili, katero perjad so gojili, kako so preživljali zimo ... Ko danes pogledam na polje, sadijo večinoma koruzo. Včasih pa se je sadilo več kultur. Na primer dve vrsti rži, pšenico, ječmen, ajdo, krompir, koruzo (po domače turošco). Imeli so dolge njive, ki so segale vse do Kostanjevice. Na eni so sadili samo fižol, ki so ga prodajali na Primorsko (kjer je bila velika suša, zato fižol tam ni uspeval). Na drugi njivi pa so rasle same kamilice, ki jih je odkupoval veletrgovec s semeni, g. Sever iz Ljubljane, pošten in dober plačnik. Lep je bil pogled na njivo lanu, ki je modro cvetel. V času druge svetovne vojne so sadili sončnice, pridelali so jih toliko, da so imeli svoje olje. Vozove sončnic so vozili na Brezovico, kjer je bila manjša oljarna. Domov so odpeljali olje. Zaradi sončnic je bil pogled na njivo še posebno lep, zlasti ob njihovem obračanju po soncu. Polja so bila lepo obdelana, bila so jim v ponos. Da so pri delu lahko pomagali tudi otroci, so jim izdelali manjša kmečka orodja, samo zanje. Na primer male grabljice, male "motikce", da so lahko pomagali pri okopavanju in se uvajali v delo. Tudi perjadi ni manjkalo, gojili so jo na kmečkih dvoriščih. Poleg kokoši in petelinov so imeli jerebice, race, goske, kopune. Pr' Vrbič so imeli sto golobov, vsako gospodarsko poslopje je imelo golobnjake. V tistem času so bili golobi tudi za prehrano. Še posebej nepogrešljivi so bili lovci, saj so skrbeli, da ni bilo preveč škode na poljih. Lovili so dvakrat na leto. Glavni lovec je bil trgovec z železnino v Ljubljani, g. Žilič. Poleg domačinov, to so bili Sajevcevi, Joklnov Jože, Žagarjev in drugi, so lovili po vsem Kje so tiste stezice? Po pripovedovanju moje mame - Vrbičeve Angeli, ki je na Logu preživela vse svoje življenje. Kuharski tečaj leta 1935 (vse fotografije je zbrala Pavla Prah, in sicer za prireditev tekmovanja koscev in grabljic, ki je potekala junija letos na Logu; fotografije so bile razstavljene na tamkajšnji razstavi). Osnovna šola je bila zgrajena leta 1929; zdaj je vrtec. Fotografija ob gradnji ceste Ljubljana-Trst na Logu. Skrajno levo je kamnolom, v katerem so lomili kamenje za gradnjo; v ospredju prihod delovne brigade na gradbišče. Barju do Kostanjevice. Nalovili so zajce, srne, jerebice, fazane. Vedno je bil dober ulov. Kar so nalovili, so znosili v Vrbičevo klet, nato pa prodali. Pa tudi dober golaž so skuhali. Vas Log ima lepo lego, skozi je speljana stara cesta, včasih imenovana Dunaj-Trst. Vaščani so se družili večinoma v domačem kraju, pomenkovali so se največkrat kar ob delu na polju. V nedeljo so hodili k maši na Grič, v domačo cerkev sv. Janeza Krst-nika. Poleg domačinov so k maši prihajali tudi iz Brezij in drugih okoliških vasi. Po maši so šli v gostilno k Vrbič. Gospodar je znal igrati več inštrumentov, a najraje so zaplesali ob harmoniki. Poleti se je v nedeljo popoldne iz Ljubljane pripeljal sladoledar, ki so ga bili otroci še posebno veseli. Sladoled je imel v posebnih posodah na triciklu. Otroci so imeli na domačem vrtu vrtiljak, po domače ringlšpil. Mladina se je zanimala tudi za odrsko delo. Pr' Vrbič v magacinu so postavili odrske deske in zaigrali igro Sneguljčica. Kostume so si izposodili v ljubljanskem mestnem gledališču. Gledalci so prišli od vsepovsod iz okoliških vasi. Pobirali so tudi simbolično vstopnino. Pogosto so se v vasi utaborili cigani, po rodu Čehi. Pripeljali so se z bivalnim vozom. S seboj so pripeljali kačo in krokodila, pa tudi medveda. Tako so uprizorili pravi cirkus. Običajno niso ostali več kot mesec. Izdelovali so razne rožice iz tankega papirja, iz njih naredili šopke in jih prodajali po vasi. Na Logu so prirejali različne tečaje, predvsem šivanje, imenovano Singerjev tečaj. Organizirali so tudi kuharski tečaj. Pred drugo svetovno vojno in med njo je bilo po vsej Slovenji veliko beračev. Predvsem zime so bile hude do njih. Vrbičev ata je bil znan po tem, da jih je vzel pod streho. Tako so zimo preživeli v štali, kjer je bilo prijetno toplo. Skuhal jim je hrano na žlico in dodal veliko česna. Ko se je otoplilo, so šli naprej. Med berači so bili različni poklici, na primer frizer, ki je uredil ostale sotrpine. Nekoč se jim je pridružil tudi duhovnik. Po drugi svetovni vojni se je veliko spremenilo, predvsem vaško življenje je zamrlo. Makadamsko cesto je zamenjala nova, betonska. Za tisti čas je bila ta cesta pravi podvig. Poleg domačih gradbenih delavcev so jo gradili tudi nemški ujetniki (več sto), ki so bivali na Vrbičevem magacinu in v barakah v Kačji vasi. Ob velikem spoštovanju do vseh, ki so ustvarjali lepe reči, poštenega življenja in ohranjanja naše kmečke kulture sem hvaležna staršem, da so mi to pripovedovali. Zapisala Marija Zupančič po pripovedovanju Vrbičeve Angeli Ludvik Rožnik za Odbor za ohranjane kulturne dediščine in prikaz starih običajev Tako so v preteklosti pridne gospodinje predle lan, konopljo ali volno. Hiša g. župana Ivana Remškarja, kjer je oddal prostor za učilnico. Šola je bila prva leta podružnica Brezovice, od leta 1914 pa je bila samostojna. Njen okoliš je bil Log, Dragomer, Lukovica in del Plešivice. Pohod na Dovško Babo in izlet v neznano V nedeljo, 20. oktobra, smo se člani PD Rega odpravili na Dovško Babo -1.891 m visoki vrh v mejnem grebenu med Slovenijo in Avstrijo. Odpeljali smo se do vasi Dovje, zavili desno in se po makadamski cesti pripeljali do parkirišča, kjer smo pustili avtomobile. Del poti smo prehodili po cesti, potem pa zavili levo na markirano pot. Po strmi gozdni poti, ki pa ni bila dolga, smo prispeli do pastirske koče na planini Dovška Rožca (1.652 m). Koča je bila zaprta, zato smo zunaj posedli na klopce, se okrepčali in uživali ob razgledu na Julijce in Triglav. Ko smo se odpravili naprej, smo si nadeli kape in rokavice, saj je začel pihati mrzel veter. Vzpeli smo se po zelenem pobočju in potem ob travnatem grebenu, ki na drugi strani odsekano pada v globino, dosegli vrh Dovške Babe. Vso pot so se izmenjevali sonce, oblaki in megla. Vpisali smo se v vpisno knjigo, v dnevnike odtisnili žig in se spustili nazaj do koče. Vreme se je umirilo, zato smo še malo posedeli na prijetno toplem jesenskem soncu. Do izhodišča smo jo potem počasi mahnili kar po cesti. Prijeten in nezahteven pohod, ki ga je vodil Sašo, smo zaključili v piceriji Siciliana. Kljub slabi vremenski napovedi se nas je v soboto, 9. novembra, zbralo 37 veselih po-hodnikov, da bi se odpeljali v neznano. Posedli smo v avtobus, se odpeljali do Logatca, kjer sta se nam pridružila dva člana, potem pa zavili na primorsko avtocesto. Aleš nam je razkril, da bomo obiskali Goriška brda. Najprej smo se odpeljali v vas Gonjače do parkirišča, na sredini katerega je okrogla ploščad s pitnikom vode. Povzpeli smo se na 23 metrov visok razgledni stolp, ki je bil zgrajen leta 1961 po na- črtih arhitekta Marka Šlajmer-ja. Vrh stolpa krasi tudi kažipot krajev in vrhov, ki jih lahko občudujemo od tam. Ob vznožju stolpa sta spomenik žrtvam druge svetovne vojne avtorja Janeza Boljke in spominska plošča z verzi Franceta Bevka. Potem smo pomalicali ter odšli v bližnje gostišče na kavico in pijačo. Od tam smo se odpeljali v kraj Dobrovo, kjer se nam je pridružil vodič Oskar. Zapeljali smo se naprej v Me-dano, mimo znanih medanskih vinarjev in propadajoče rojstne hiše pesnika Alojza Gradnika, vasi Ceglo in Vipolže ter do križišča za Dolnje Cerovo. Zapustili smo avtobus in se odpravili po cesti, ki je potekala med vinogradi in drevesi, polnimi v oranžno barvo odetih kakijev. Večkrat smo morali odpreti dežnike, vendar nam to ni pokvarilo razpoloženja. Po dveh urah hoje smo prispeli v vas Kojsko, kjer nas je čakal avtobus. Odpeljali smo se v Vinsko klet Goriška brda, ki je največja zadružna klet v Slovenji. Pričakal nas je vodič in nas odpeljal na ogled. Po ogledu so nam postregli s kozarčkom belega vina. Oskar je imel rojstni dan, zato smo mu pripravili presenečenje. Zapeli smo mu pesem, Dušan pa mu je izročil darilo, majico z logotipom našega društva in knjigo o čebelah, saj se ukvarja s čebelarstvom. Bil je zelo vesel in v zahvalo nam je obljubil, da nas drugo leto pelje na Karminsko goro. Nato smo odšli v njihovo prodajalno in nakupili nekaj vina za domov. Tone in Blaž sta v roke vzela harmoniko in dvorišče se je hitro napolnilo s plesalci. Iz druge skupine obiskovalcev se nam je potem pridružilo pet muzikantov in skupaj z Blažem so zaigrali nekaj poskočnih viž. Vzdušje je bilo enkratno. Po nakupu medu, ki ga je pripeljal Oskar, smo se odpeljali v Snežatno na Turistično kmetijo Stekar. Poleti so tam snemali resničnostno oddajo Ljubezen na deželi. Mladega gospodarja Jureta, glavnega junaka oddaje, ni bilo doma, ker je bil na martinovanju v Ljubljani. Po zelo okusnem kosilu je Blaž poskrbel, da smo se veselo vrteli po plesišču. V večernih urah smo se odpeljali domov. Ob igranju in petju se je veselo razpoloženje nadaljevalo vse do doma. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, smo preživeli nepozabno Martinovo soboto. San-diju in Alešu se zahvaljujemo za čudovit in lepo organiziran izlet. J. Trček Pri koči na planini Dovška Rožca V Brdih je bilo veselo. 25. november 2013 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 37 KUD Kosec tokrat malo drugače V oktobru in novembru je bilo v KUD Kosec na sporedu pridobivanje znanja iz zgodovine, umetnosti in literature, prste smo razmigali ob ustvarjalnih delavnicah, noge pa pri odkrivanju zanimivih kotičkov našega Barja. Organizirali smo skupno fotografsko razstavo Ljubljansko barje in človek, ki predstavlja življenje na Barju s poudarkom na življenju ob vodi in z vodo. Naši krajani so si lahko ogledali stare fotografije Ljubljanskega barja in ljudi, povezanih s tem specifičnimjokoljem. Razstava je bila na ogled v večnamenskem prostoru OŠ Log - Dragomer, kar je zelo pomembno z vidika vzgajanja najmlajših. Učenci so tako ob učni snovi, ki je sestavni del načrtovanega šolskega izobraževalnega programa, pridobili še več znanja o preteklosti in zgodovini Barja ter si popestrili učne urice. Dejavnosti KUD Kosec v decembru 02.12.2013 Peka prazničnega kruha ob 17.00 Lokacija: OŠ Log - Dragomer, učilnica za gospodinjstvo 03.12.2013 Izdelava voščilnic ob 18.00 pod mentorstvom Drage Davitkove Erič in Martine Brajič Lokacija: OŠ Log - Dragomer, učilnica št. 10 06.12.2013 Miklavž obišče naše najmlajše uro obvestimo Odbor za ohranjanje kulturne dediščine Lokacija: Gasilski dom Log 03., 10. in Ustvarjalne delavnice - ročna dela 17.12. 2013 Šivanje na šivalni stroj - mentor Nevena Kralj. Štrikanje, ob 18.00 kvačkanje - mentor Anica Vengust in Marjeta Tešanovič Lokacija: OŠ Log - Dragomer, učilnica št. 10 Vsak torek Klekljanje pod mentorstvom Helene Likar v decembru Lokacija: DU Log, Pot na Ferjanko 4 ob 15.30 13.12. 2013 Bralni krožek pod mentorstvom Alenke Logar Pleško, ob 18.00 knjiga Maruše Krese: Vsi moji božiči; Vse moje vojne Lokacija: Občinska sejna soba, Dragomer 24.12.2013 Tretji tradicionalni pohod z baklami ob 23.30 in v farno cerkev na Brezovici 23. 45 Odbor za ohranjanje kulturne dediščine Lokacija: 23.30 pri Siciljani in 23.45 pri Ponvici Prijave sprejemamo na telefon 064 159-939 in kud.kosec@gmail.com KUD ^ Kosec Log - Dragomer Konec oktobra smo skupaj preživeli urico smeha ob ogledu mo-nokomedije Oh, teater. Predstava se je odvijala v gasilskem domu na Logu. Igralka Barbara Vidovič se je duhovito predstavila v treh ženskih vlogah. Sekcija za spoznavanje zdravilnih zelišč V sekciji za spoznavanje zdravilnih zelišč pod mentorstvom Ljubice Malavašič smo sončen sobotni popoldan v oktobru preživeli v naravi. Odpravili smo se na sprehod po kolovozni poti na Barju v smeri Bevk, med avtocesto in Malim placom. Med sprehodom smo spoznavali zelišča, pri marsikaterem pa smo že vedeli, kako se uporablja v zdravilne namene ali kako drugače - kot pripravek, surovo oziroma namočeno v žganje. Ogledali smo si posamezne rastline, na katere smo naleteli v naravi. O vsaki smo se pogovorili ter izvedeli marsikaj o njeni uporabi in lastnostih. Med prvimi smo zagledali navadno koprivo, ki jo vsi dobro poznamo, seveda predvsem po tem, da je pekoča in da je ni zdravo preveč prijemati z golimi rokami. Je pa to izjemno zdravilna rastlina, katere poparek je zdravilen za čiščenje krvi. Uporabljamo jo tudi kot prilogo k jedem, na enak način kot špinačo. omejiti samo s puljenjem, preden razvije plodove. Vsaka rastlina na leto razvije okrog 2.500 semen, ki v zemlji ostanejo živa celih 20 let. V skupini nas je bilo deset, ugotovili smo, da vsak nekaj ve in pozna ter da se ob takem sprehodu lahko vsak od nas veliko novega nauči in spozna kakšno novo koristno rastlino. Z večkratnimi srečanji bi lahko spoznali še marsikaj: iz česa vse je možno skuhati marmelado, čaj, kako se pripravi domač jägermeister oziroma grenčica, domač sirup in drugo. Sprehod smo zaključili s čajem iz zelišč z domačega vrta, melise, mete in žajblja, ter ugotovili, da je bil sprehod prijetno in koristno doživetje, ki ga bomo še ponovili. Iva Urbane Literarna sekcija - bralni krožek Prvo jesensko srečanje članov bralnega krožka (23. oktobra) smo začeli s spoznavanjem okvirnega načrta, ki bo od obravnavanja zamejskih avtorjev, torej s Tržaškega, prešel na avtorje Koroške in osrednje Slovenje. Za začetek smo se posvetili Maji Hader-lap in njenemu delu Angel pozabe, ki je v nemškem prostoru doživelo izjemen sprejem, pospremljen s številnimi priznanji, B- J 'l J V Foto: KUD Kosec Ob prečkanju ceste je na nasipu rasel že oveneli in posušeni gozdni repinec s svojimi oprijemljivimi cofci. Rahlo porjavela ostarela socvetja je povešala ob poti zlata rozga, ki je na Barju in v kotičkih naših vrtov zelo pogosta rastlina. Je precej agresivna s svojim širjenjem; izvedeli smo, da to ni naša avtohtona rastlina. V obrobnem grmovju na Barju pogosto najdemo črni trn (pru-nus spinosa). To je grm, ki ga v pomladanskem času krasijo drobni beli cvetki, v jesenskem času pa črne jagode. Smo ga tudi pokusili, je užiten, ampak trpek, stisne usta skupaj. Po prvi slani ne bo več tega trpkega okusa. Trnulje lahko predelamo v marmelado, sok, liker in druge alkoholne pijače ali jih vlagamo v kis. Listje se uporablja za čaj. Les črnega trna je zelo trd. Je dober les za kurjenje ognja, saj proizvaja veliko toplote in malo dima. Zanimivo barjansko drevo je jelša, ki jo v tem letnem času med še vedno zelenimi listi krasijo moški podolgovati storžki in ženski okrogli cvetki. To je dvodomna rastlina, ki ima na drevesu istočasno moške in ženske cvetove. Na sredi kolovoza smo našli sporiš ali železnjak, ki je neopazna drobnocvetna, dejansko pa zelo zdravilna rastlinica; Rimljani so jo imenovali celo "sveta rastlina". Gospa Milica nam je pokazala ambrozijo, izjemno alergeno rastlino, ki prav tako ni avtohtona na našem območju, je pa zelo invazivna. Zanjo je značilno, da se zelo hitro širi in jo je mogoče v slovenskem pa si po izidu prevoda utira pot in tudi nam v popolnoma novi luči odstira Koroško ter njena boleče nerešena, odrinjena ali pa napol pozabljena vprašanja. Prav zaradi te večplastnosti, izjemne občutljivosti za narodnostno problematiko na stičišču dveh kultur in pretresljive izpovednosti smo se odločili, da se bomo temu izjemnemu romanu posvetili še enkrat, in sicer 13. novembra. Drugo srečanje v decembru pa bomo posvetili Goranu Vojnovicu in njegovemu delu Jugoslavija, moja dežela. Alenka Logar Pleško Pomoč učencem osnovne šole Takoj v začetku meseca oktobra so mentorji za angleščino, slovenščino in matematiko začeli brezplačno učno pomoč za učence osnovne šole. Letos so učenci dobili pomoč tudi pri fiziki. Iščemo pa nove mentorje, ki bi bili pripravljeni vsaj občasno pomagati pri slovenščini in kemiji. Vabimo nove mentorje, da se nam pridružijo. Učna srečanja z učenci so vsak četrtek ob 17. uri v občinski sejni sobi. Nika Gams in Olga Drofenik KUD Kosec Anica Vengust II Hi T* ' 1.1 * * Uspešen nastop Ložanov na Drenovem Griču Na gasilskem članskem tekmovanju za pokal PGD Drenov Grič - Lesno Brdo in za pokal Gasilske zveze Vrhnika, ki je potekalo konec septembra na Drenovem Griču, je ekipa starejših gasilk PGD Log osvojila drugo mesto, ekipa starejših gasilcev PGD Log pa prvo mesto. Čestitamo! UO PGD Log Obnovitvena dela v gasilnem domu na Logu Celo poletje in vse v jesen so v gasilnem domu potekala obnovitvena dela, čiščenje zgornjih prostorov in odvažanje odpadnega materiala. Člani, predvsem pa veterani in veteranke so delu namenili veliko prostovoljnih ur; za čiščenje prostorov, zamenjavo dotrajanih rolet in okenskih polic, barvanje in menjavo oken, menjavo zaves in žaluzij in še bi lahko naštevali. Zunanji del gasilnega doma, predvsem spodnji, zaključni del fasade ter betonski oder in stopnice v gasilno lopo, je lepo obnovil naš član Jernej Kavčnik, novi gospodar doma Marjan Kavčič pa je tudi vzorno sprejel svojo funkcijo. In rezultati so vidni. Se enkrat hvala vsem za opravljena dela - in že hitimo novim gasilskim zmagam naproti. Andrej Gubic, PGD Log (foto: AG) Veteranke odlične druge v Ložu Starejše gasilke in starejši gasilci PGD Log so se 12. oktobra udeležili regijskega tekmovanja v Ložu, ki ga je organizirala GZ Loška dolina. Veterani so zasedli 8. mesto, veteranke pa odlično 2. mesto in so se s tem rezultatom spet uvrstile na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto. Andrej Gubič, PGD Log Foto: AG ¥ Čiščenje prostorov m I ü ■ m Menjava rolet in polic Obnova oken 38 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NOVI CITROEN C-ELYSEE TESTIRAN NA H.Km CITROEN C-ELYSEE - ZASNOVAN ZA VAS Zapeljive linije novega Citroena C-Elysee pod seboj skrivajo vozilo, razvito z mislijo na kupce - tiste, ki si želijo privlačno, prostorno in obenem dostopno limuzino, deležno vsega znanja in izkušenj znamke Citroen. Ker je nakup družinskega vozila dolgoročna naložba, smo naredili takšnega, ki kljubuje času in kilometrom. V dokaz smo ga testirali na več kot 4 milijone kilometrov dolgi poti po svetu, v vseh voznih razmerah. Rezultat je vozilo, ki ima ne glede na destinacijo en sam cilj: vaše zadovoljstvo. CREATIVE TECHNOLOGIE CITROEn Dve leti pogodbene garancije, CitroSn Financiranje. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga GtroSn Financiranje za vozilo CitroSn G Elysee (Seduction VTi 72 BVM) - stranka ob sklenitvi GtroSn Financiranja brezplačno prejme podaljšano garancijo za dobo treh let oziroma 40.000 km, mesečno odplačevanje, maloprodajna cena z DDV in vključenimi popusti 9.490 EUR, DDV je obračunan v obrokih, mesečni obrok je 101 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev, EOM na dan 20.12.2012 znaša 7,5% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna, izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,2%, financirana vrednost 6.643 EUR, skupni znesek za plačilo 11.104 EUR, pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja CitroSn Financiranje omogoča do 50% popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil GtroSn. Ugodna ponudba velja do 31. januarja 2013 za vozila iz zaloge za fizične osebe pri pooblaščenih prodajalcih CitroSnovih vozil v Sloveniji, ki sodelujejo v akciji. Slike so simbolične. Več na www.citroen.si. Poraba goriva: kombinirana vožnja 4,3 do 7,3 l/100 km. Emisija CO2: od 112 do 168 g/km. LUTKOVNA PREDSTAVA NODI PRAZNUJE ROJSTNI DAN Lutkovno gledališče KAM KDAJ: V TOREK, 03. 12. 2013, ob 18.00 KJE: DVORANA ZADRUŽNEGA DOMA NA DOBROVI VSTOPNINA 5 € Pravnica svetuje Lahko gostinec zavrne bankovec? Marija iz Dragomerja sprašuje: Ali mi gostinec lahko zavrne bankovec za 100 EUR, s katerim bi rada plačala kavo v višini 2,00 EUR? Na ravni Evropske unije urejajo uporabo evr-skih kovancev in bankovcev številni zakonodajni akti, med katerimi je najpomembnejša Uredba o uvedbi eura (v nadaljevanju: Uredba), ki je neposredno uporabna v vseh državah članicah. Uredba določa, da imajo vsi bankovci, ki se glasijo na evro, status zakonitega plačilnega sredstva. Pojem zakonitega plačilnega sredstva pomeni, da lahko dolžnik z njim dokončno poravna denarno obveznost, upnik pa je zakonito plačilno sredstvo dolžan sprejeti. Pri plačevanju blaga in storitev z bankovci visokih zneskov pa je potrebno upoštevati tudi načelo proporcionalnosti (sorazmernosti). Neutemeljeno bi bilo sklepati, da gre za zavračanje sprejemanja zakonitega plačilnega sredstva v primeru, ko želi nekdo z bankovcem za npr. 200 ali 500 evrov plačati blago ali storitev, ki stane nekaj evrov, trgovec pa nima drobiža za vračilo. V opisanem primeru lahko pride do tega, da posel zaradi tehničnih razlogov (pomanjkanje drobiža ali blagajniški maksimum) ne bo sklenjen z gotovinskim plačilom. Koliko kovancev smo dolžni sprejeti potrošniki in koliko jih je dolžan sprejeti trgovec? Omenjena Uredba določa, da nobena od strank (kupec, prodajalec) ni zavezana sprejeti več kot 50 kovancev pri vsakem posameznem plačilu. Mag. Nina Scortegagna Kavčnik Darilo za praznike bo delo mojih rok Adventna delavnica šivanja daril (za odrasle in otroke) Izdelovali bomo: - darilne vrečke in trakove - okraske, našitke - drobna darila, ki bodo plod naših idej Z njimi bomo razveselili tiste, kijih imamo radi. Veliko dobre volje, nekaj blaga in pribor za šivanje prinesite s seboj, šivalni stroj, strokovno pomoč in nasvete, dobite _ pri nas! Šivali bomo v soboto, 07. decembra 2013 od 10.00 -13.00 na ekološki kmetiji PrLaškarju, Zabočevo pri Borovnici Moj otrok ima rojstni dan Rojstnodnevne zabave za otroke Bi radi svojemu otroku pripravili praznovanje s prijatelji? I I Ste v stiski s prostorom ? Wpr\iLŽelite, da bi bilo prazno* T ^ vanje nekaj posebnega? Pripeljite ga na kmetijo... tukaj je lepo, je drugače, Je domače,... Organiziramo namesto vas: - program in animacijo-družabne igre, kot smo se jih igrali včasih... - ustvarjalne delavnice (izdelovanje skupnega darila za slavljenca) - sladki prigrizek Podrobnosti: WWW.EKOLASKAR.COM /podjetje Vivian - 040 462 373. Vesna Petkovšek s.p. Voljčeva cesta 1, Vrhnika 041 498 424 vesny.a@gmail.com Obiščite nas tudi na Facebooku. NOVO NA VRHNIKI! TRGOVINA Z RABLJENO OTROŠKO OPREMO OTVORITEV 2. DECEMBRA 2013 SPREJEMAMO rabljeno otroško opremo od 25. 11. 2013 dalje. POKLIČITE! Vozički, posteljice. previjalne mize, avto sedeži, kolesa, skiroji, rolerji, smuči, čelade, športna oprema, tobogani, gugalniki, igrače, knjige, oblačila in obutev za otroke od 0 do 10 let. Vozniško dovoljenje Vozniško dovoljenje se izda na podlagi vloge za izdajo in podaljšanje vozniškega dovoljenja. Tudi namesto poškodovanega in obrabljenega veljavnega vozniškega dovoljenja se izda novo vozniško dovoljenje. Vozniško dovoljenje se izda osebi, ki ima v Republiki Slovenji stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče več kot šest mesecev. Za izdajo vozniškega dovoljenja, mora oseba izpolnjevati naslednje pogoje: - je telesno in duševno sposobna voziti vozilo, kar dokaže z veljavnim zdravniškim spričevalom, - je dopolnila predpisano starost za vožnjo vozil, - je opravila vozniški izpit pred pristojno izpitno komisijo, - je uspešno opravila tečaj o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki, če zahteva izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije F, - ji ni odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje, - se ji ne izvršuje stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije, - ji ni prepovedana izdaja vozniškega dovoljenja v povezavi z varnostnim ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja, dokler taka prepoved traja, in - je zahtevi priložila ustrezno biometrično fotografijo. Vlogo za izdajo novega vozniškega dovoljenja vloži upravičenec pri kateri koli upravni enoti. Vlogi za izdajo vozniškega dovoljenja je treba priložiti: 1. veljavno zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti osebe voziti motorna vozila tiste oziroma tistih kategorij, za katere zahteva izdajo vozniškega dovoljenja, razen v primerih, ko Zakon o voznikih (v nadaljnjem besedilu: zakon) določa drugače; 2. spričevalo o temeljnih kvalifikacijah v primerih, da je podana vloga za izdajo vozniškega dovoljenja iz 55. člena zakona; 3. dokazilo o plačilu obveznosti (upravne takse in obrazca vozniškega dovoljenja). Vlogi za iz- dajo vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije F je treba priložiti tudi potrdilo pooblaščene organizacije o uspešno opravljenem tečaju o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki. Potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu, ki je pogoj za izdajo vozniškega dovoljenja, pridobi upravna enota iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti. Izdaja vozniškega dovoljenje stane 21, 41 evra, podaljšanje vozniškega dovoljenja pa 15,06 evra. Upravna enota Vrhnika 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani naš časopis 39 v Črna kronika oktober 2013 \/ v • Črna kronika oktober 2013 • Črna kronika oktober 2013 2013 v • Črna kronika oktober 2013 Območje Policijske postaje Vrhnika Policiste Policijske postaje Vrhnika je oktobra poklical vrhniški občan, češ da se je v sosednjo hišo v odsotnosti lastnikov in kljub zaklenjenim vratom povabil sumljiv neznanec. Obvestilo je bilo pravočasno in predrzneža so že v kratkem pripeljali na sedež policije, kjer je lahko pomagal pri pisanju kazenske ovadbe na temo svojega dejanja. Prav daleč pa ni prišel niti capin, ki jo je z Jezera popihal na črnem štirikolesniku, ki predvsem ni bil njegov. Možje postave so ga prestregli v Borovnici in mu pomagali, da je prav hitro raz-sedlal tuje vozilo. Zadovoljni lastnik se je lahko že v kratkem z omenjenim štirikolesnikom znova vozil naokoli, osumljenca, sicer starega znanca policije, pa čaka srečanje s sodnikom. Na prostosti pa so zaenkrat še nekateri stanovski kolegi zgoraj omenjenih. Najpodjetnejšega med njimi, recimo mu »plinar«, je do takšne mere navdihnil projekt »Južni tok«, da se je nemudoma oskrbel z večjo količino plinskih jeklenk, in sicer kar iz zaklenjenega skladišča v Dragomerju. Ker so za plinovod potrebne tudi cevi, pa bo treba pred »plinarjem« v prihodnje izdatno popaziti na vsa okoliška skladišča le-teh. Spet drugi zmikavt je med stikanjem po kozolcu na Bregu pri Borovnici naletel na bencinsko motorno kosilnico. Bila je ljubezen na prvi pogled, brez katere si preostanka svojega življenja ni mogel zamisliti. Seveda je šla z njim domov. Domov pa se ni mudilo še neznanemu tolovaju, ki si je skozi okno pomagal v lokal na Drenovem griču. Družbe tam ni našel, pretirane bogatije pa tudi ne. Pobrisal jo je zgolj z manjšo količino menjalnega denarja. Na Vrhniki pa je nek neznanec obupano iskal okrasni pokrov platišča in sprednji levi brisalec ter ju tudi našel. A ne v trgovini, temveč na tujem Renault Meganu. Lastnici to seveda ni bilo prav in je zadevo vestno prijavila policiji. Priklatijo pa se občasno na vrhniški konec tudi takšni, ki jim javni prevoz ne diši. Obožujejo namreč udobje zasebnih vozil, še posebej če niso njihova. Tako so zaenkrat še neznano kam odpeljali beli Renault Clio, letnik 1995, registrske številke LJ U2-56Z in zeleni Citroen Saxo, letnik 1998, registrske številke LJ CE-989. Za navedenimi še poizvedujejo, Policija pa bralce naproša, da jim sporočite kakršnekoli informacje v zvezi z zgoraj navedenimi dogodki. V tem času so med opravljanjem rednih nalog možje v modrem preiskali tudi štiri sumljive posameznike in jim iz žepov potegnili manjšo količino marihuane. Hočeš nočeš jo bodo morali plačati še drugič, pokadil pa je ne bo nihče. Policisti pa so imeli opravka tudi s primeri nasilja. Posredovali so kar dvakrat, pri čemer je bil enemu nasilnežu izdana prepoved približevanja, pri drugem pa besede niso zalegle in so ga možje v modrem ročno pospremili v prostor s štirimi stenami in od zunaj zaklenjenimi vrati. Oba se bosta pred sodno instanco zagovarjala za kaznivo dejanje nasilja v družini. Na policijski postaji pa se je zglasil tudi poškodovani občan, na katerega sta se spravila podivjana psa in ga ogrizla po desnem stegnu. Proti lastniku nevarnih živali je že stekel prekrškovni postopek. Še precej bolj pestro dogajanje je ta mesec policiste doletelo na naših cestah, kjer so obravnavali več prometnih nesreč. Na obrobju Vrhnike je mlajši voznik svoje vozilo pognal hitreje, kot ga je bil sposoben obvladati in posledično pristal v obcestni železo-betonski ograji. Ker je li možaka srednjih let, ki je bojda že na daleč močno zaudarjal po alkoholnih hlapih. Vozniškega dovoljenja ni imel, odklonil je preizkus alkoholiziranosti in strokovni pregled ter se cel čas do policistov še nedostojno obnašal. Zaradi kršitev v cestnem prometu mu je bilo izrečenih več glob, za nameček pa še obdolžilni predlog na sodišče. Domov je moral seveda peš, avtomobil pa v zaseg. Območje Policijske postaje Ljubljana Vič Policisti Policijske postaje Ljubljana Vič so se oktobra v občinah Horjul in Dobrova - Polhov Gradec ukvarjali z več pri meri tatvin. Tako so se na gradbišču v Črnem vrhu dolgoprstneži dodobra opremili s šestimi koluti pocinkanega valjanca (6 x 70 kg) in dvema kolutoma plastičnih cevi ter lastnika s tem oškodovali za približ- naštetimi še poizvedujejo. Na Dobrovi je oktobra zavrelo med nekdanjima izvenzakonskima partnerjema, da so na koncu morali posredovati celo policisti, ki pa postopka v zvezi s kršitvami javnega reda in miru potem vendarle niso uvedli. Prav tako na Dobrovi sta se zavoljo zavarovanja hiše »dvojčka« sprla soseda, glede česar pa že teče ustrezni postopek. Na Brezjah pri Dobrovi pa so možje postave nadležnežu pomagali k prenehanju kršitve prepovedi približevanja. V nasprotno smer je nato odšel bogatejši za plačilni nalog. Ta pa je doletel tudi povzročitelja prometne nesreče I. kategorije v Podolnici. Policiste so klicali še v Setnik, kjer je nenadoma umrl starejši občan. Na kraju prisotna zdravnica Inštituta sodne medicine ni uspela ugotoviti vzroka smrti, zaradi česar je odredila sanitarno obdukcijo. Več sreče v nesreči je imel domačin, bil avtomobil še vozen, jo je namesto soočenja z lastnikom podrte ograje raje popihal s kraja dogodka. Kazni pa ni ušel, saj so ga policisti naknadno izsledili in mu vročili odločbo o prekršku. Nekemu drugemu vozniku pa je patrulja v Sinji Gorici namerila preveliko hitrost, a se je na policistove znake, naj ustavi, odzval kot v kakem akcijskem filmu. Vozilo je naglo zasukal in še hitreje odbrzel v nasprotno smer. A prav daleč ni prišel, saj je nedaleč stran povzročil prometno nesrečo in obtičal v obcestnem jarku. Ko se je dirkač vendarle vdal, pa se je izkazalo, da za volanom sploh ni bil sam, temveč v spremstvu večje količine maliganov, ki so ga verjetno tudi napeljali k nevarnemu početju in kaskaderski vožnji. Nič manj globoko v buteljko pa ni pogledal niti divjak, ki je s svojim Mercedesom norel po regionalni cesti Lo-gatec-Vrhnika in s tem ogrožal življenja ostalih udeležencev v cestnem prometu. Patrulja je ob tem ugotovila, da je omenjeni že povzročil prometno nesrečo, v kateri je bila ena oseba poškodovana in nato z reševalnim vozilom odpeljana v UKC Ljubljana. V kratkem sledi konkretna prijava na tožilstvo. Na Vrhniki pa so ustavi- no 600 EUR. V Podolnici pa jih niti ključavnica ni mogla ustaviti, da ne bi oplenili delavnice. Odnesli so osem kosov električnega orodja in varilni aparat Iskra. A jim še ni bilo zadosti, saj so isti dan na tem koncu izropali še kombinirano vozilo, iz katerega so prav tako pobrali več kosov električnega orodja. Delali z njim verjetno ne bodo, saj bi delomrzni tatovi v tem primeru morali ukrasti še kakega delavca. So si pa vlomilci v Dobrovi priskrbeli popolno opremo za svoj roparski brlog. Lastnika novogradnje so namreč olajšali za več kosov bele tehnike, kopalniške opreme, dve vzmetnici in vrtalno kladivo, kar je vestnega davkoplačevalca stalo približno 4000 EUR. Znova so tudi z vozil vlekli registrske tablice, in sicer dve v Podsmreki. Za kakšne nečedne posle jih bodo nepridipravi izrabili, bomo še videli, morda celo za »registracijo« v Podolnici ukradene Honde Civic, ki pred njimi ni bila varna niti na dvorišču stanovanjske hiše. Je pa zato alarm zavaroval imetje domačinke v Hruševem, ki je policijo obvestila, da ji je nekdo vlomil skozi balkonska atrijska vrata, pri čemer se je sprožila signalno varnostna naprava in lumpa očitno odgnala. Za vsemi na katerega se je v Samotorici prevrnil delovni stroj »John Deere 6810«. Na strmem makadamskem kolovozu je med manevriranjem namreč zapeljal na cisterno, nakar ga je prevrnilo na streho, pri čemer je voznik ostal ukleščen pod kombajnom. Na kraj so prihiteli policisti in sedem gasilcev Gasilske brigade Ljubljana ter šestnajst gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Horjul, ki so poškodovanca izrezali izpod kabine, nato pa je bil slednji z reševalnim vozilom odpeljan na Urgentni klinični center Ljubljana, kjer mu je bila nudena dodatna zdravniška pomoč. Le hiter odziv gasilcev Gasilske brigade Ljubljana pa je preprečil večjo ekološko katastrofo, ko je nek vaščan v Polhovem Gradcu po nesreči prevrnil plastičen kanister s 50 litri odpadnega olja, ki je izteklo v kanalizacijo, nato v potok in deloma tudi v bližnji grajski ribnik. Oljne madeže so gasilci odstranili, do škode oziroma pogina živali pa tudi ni prišlo, zato so policisti zgolj podali poročilo na pristojno inšpekcijsko službo. Zbral in uredil: Damjan Debevec ZIMSKA ZABAVA Sobota, 18. Januar 2014 11.00 -14.00 BISTRA Z nami bo ČAROVNIK GREGA! Sneg, sneg, sneeeeeeg!! En snežak, dva snežaka, trije snežaki.. ..OGROMNO snežakov! Pomagajte nam postaviti pravo deželo Snežakov! 18. januar od 11.00 -14.00, pred gostilno BISTRA AC TROBEC Avtocenter Trobec, PE VIČ Tržaška c. 133 Svoja vrata je odprl nov pooblaščen prodajno servisni center za vozila znamke Chevrolet na novi lokaciji v Ljubljani! Nova lokacija: BS Petrol < PE VIČ Tržaška c. 133 ^^^^^ Ob otvoritvi ponujamo popuste do 50% na actrobec servisiranje vozil Chevrolet! ( Mob.: 070/755-160 in 070/755-162 Tel.: 01/24-45-850 in 01/24-45-858 ^llzvoz - LJ Zahod Fax.: 01/24-45-858 www.ac-trobec.si ^^^ * Otvoritveni popusti veljajo do 31.12 2013 40 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika Obešalnik iz starega pisalnega stroja »Staro za noro« Začnimo skupaj - razmišljati drugače; o stvareh in predmetih, ki smo se jih nekoč razveselili, jih z veseljem uporabljali, jih čuvali, čistili, prali ... in jih nekega dne povsem brezskrbno - zamenjali. Zamenjali zato, ker so nas premamili blišč in drugačne barve. Na komunali smo dalj časa razmišljali, kako rabljene predme- te, ki imajo pridih »starega« ali še uporabnega, spraviti nazaj v uporabo. V uporabo tistim, ki jim je to všeč in ki cenijo dodano vrednost takih predmetov. Tako bomo stvarem vdahnili novo življenje, podaljšali staro, ohranili naravne vire, zmanjšali količino odloženih odpadkov in ne nazadnje - ponudili ljudem nekaj go dostopnih cenah. Če ni novo, še ni rečeno, da je slabo. Je pa lahko kljub vsemu »noro« dobro, saj ima dodano vrednost. Ta dodana vrednost je ročno delo, kamor sodijo razstavljanje, popravljanje, barvanje, čiščenje, poliranje, pranje, brušenje ... pa tudi znanje in volja ustvariti »staro za noro«. Vabimo vas, da začutite, kako pripravljamo za vas vsega po malem. Želimo, da bi ob teh predmetih obudili spomin na čase, ko ste se vozili s starimi »ponyji« ali velikimi črnimi kolesi; se smučali s starimi »sulicami - elankami«, zalivali vrt s »pločevinasto kanglo« ali pili kavo iz skodelic iz tankega porcelana, ki ga je v 50. letih prejšnjega stoletja za poročno darilo dobila vaša babica. S paleto različnih preoblikovanih izdelkov želimo, da tudi mlajša generacija spozna, kako super in kakovostni so lahko torbica za dlančnik iz odpadne gume, uhani iz odpadnega lesa, svečnik ali pepelnik iz stare vodovodne cevi ali pa popolnoma obnovlje- no staro kolo, s katerim se boste lahko postavljali pred prijatelji. Za »majhen denar« si privoščite nekaj, kar vas bo razveseljevalo; podarite nekaj »starega in norega« svojim bližnjim, prijateljem, znancem in postanite del naše zgodbe. Nekaj predmetov si lahko že ogledate na naši spletni strani www.kpv.si v rubriki depo; tam jih lahko tudi naročite oziroma kupite. Depo »Staro za noro« vas bo čakal tudi na stojnici na Miklavževem sejmu v soboto, 30. 11. 2013, in na božično-novoletnem sejmu v soboto, 21. 12. 2013. Skupaj bomo obujali spomine, vam predstavili duhovite zamisli in se tako vsaj za kakšno uro preselili v čas, ko je Miklavž skril naše tako težko pričakovane sani v najbolj skrit kotiček hiše, v kateri je dišalo po suhem sadju in orehih. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Prosimo za pomoč Na kaj pomislite ob besedi pasje zavetišče? Na varen kraj, kjer vsak pes leži v svojem čistem pesjaku, s svežo vodo, hrano in človeka, ki išče posvojitelje. Če tako mislite tudi vi, se motite. Azil v bosanskem Prijedoru je le eden izmed številnih, ki mu nekateri pravijo kar pasja hiralnica. Odločili smo se obiskati omenjeno zavetišče, zato vas prosimo za pomoč pri zbiranju donacij. Na slovenskih ulicah jih ni videti veliko, a tisti, ki ste se že kdaj odpravili proti jugu, se prav dobro zavedate, da bo tudi letošnjo zimo ogromno pasjih štirinožcev preživelo na mrzlih tleh. Nekateri bodo našli zavetje in hrano. Drugi bodo podlegli vremenskim razmeram in boleznim. Veliko pa jih bo pristalo na glavnem odlagališču odpadkov - v azilu Kurevo, kamor pripeljejo pse, ki jih ujamejo na ulicah. Ko prestopjo prag tega "zavetišča", je njihova usoda zapečatena, pripovedujejo iz Društva za zaščito živali v Banja Luki. Več sto psov za isto ogrado, noč in dan, na hladnih betonskih tleh, v slabih higienskih razmerah, brez medicinske oskrbe, poškodovani. Šibkejši končajo kot hrana močnejšim. In vsak četrti dan v mesecu usmrtitev. Pa ne z injekcjo, temveč z lopato ali sekiro. V štirih letih, odkar obstaja omenjeno zavetišče - ki je je last občinskega komunalnega podjetja in ga finančno podpira občina - je bilo v njem ubitih več kot dva tisoč psov, a problem ostaja. Pobjanje je morda trenutna, a nikakor dolgoročna rešitev, saj se psi, ki ostajajo na ulici, parjo naprej. Sterilizacj in kastracj ne izvajajo, ne obstaja register psov, ne veterinarska inšpekcja, neodgovornih lastnikov psov se ne kaznuje, ljudi pa se ne izobražuje o odnosu do psov. Za pomoč smo se zato odločili v slovenskem Društvu pasjih brezdomcev, pomoč pa so nam takoj ponudili pri podjetju Zo-otic in v Veterinarski ambulanti Noe. Iščemo prostovoljce za pomoč pri zbiranju hrane, mleka za pasje mladiče, odej, anti-parazitikov in finančnih sredstev za veterinarsko oskrbo štiri-nožnih srečnežev, ki se bodo z nami vrnili v Slovenijo. potepuški mail: info@pasjibrezdomci.com potepuška številka: 031 800 243 potepuški trr: SI56 6100 0000 4732 395 Hvala! Nuša S. Ljubljansko barje skozi oči raziskovalcev Noč raziskovalcev je vseevropski dogodek, ki poteka v večini evropskih držav na isti dan. Letos je bil ta dogodek 27. septembra. V Ljubljani je na tem dogodku sodeloval tudi Krajinski park Ljubljansko barje, ki je skupaj s štirimi raziskovalnimi organi-zacjami pripravil bogato predstavitev Ljubljanskega barja. V Dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU na Gosposki ulici 16 sta nam geografa dr. Aleš Smrekar in Primož Gašperič predstavila maketo in karte Ljubljanskega barja iz različnih obdobj. »Že Rimljani so vedeli, da na mehkih barjanskih tleh ni dobro graditi,« nam je povedal Primož Gašperič ob karti rimske Ljubljane, Emone. Nadaljevali smo z ogledom Florjančičevega zemljevida iz leta 1744, kjer je bil še posebej označen drevored ob reki Ljubljanici. Na karti Ljubljanskega barja iz leta 1780 smo si ogledali prečni prerez dna reke Ljubljanice. Na številnih mestih smo opazili poglobitve, ki ponekod predstavljajo prava brezna. Izredno zanimiva reka na Ljubljanskem barju je tudi Iška. Dr. Aleš Smrekar s svojimi sodelavci je ob reki Iški pripravil izredno zanimivo učno pot, ki so jo poimenovali Okljuk. Pri rekonstrukcji nekdanjih rečnih strug si geografi pomagajo tudi z novejšimi tehnikami za izdelavo kart na podlagi DOF-ov in posnetkov Lidar. Metoda Lidar omogoča zaznavo natančne višine zemljenega površja. S slednjo metodo si pri svojem delu pomagajo tudi arheologi, ki smo jih obiskali v sosednji stavbi na Gosposki ulici 15 v Mest- nem muzeju v Ljubljani. Sprejeli sta nas arheologinja Irena Šinkovec in koliščarka Jezerna roža. Na sprehodu skozi razstavo Kolo 5200 smo skupaj z arheologinjo ugotavljali, kje vse so na Ljubljanskem barju ostanki kolišč. V pomoč pri našem iskanju nam je bila velika karta Ljubljanskega barja, sestavljena iz DOF-ov na tleh. Kar štirideset drobnih lučk je označevalo doslej znana najdišča ostankov kolišč na Ljubljanskem barju. Posebno pozornost je večini pritegnilo razstavljeno najstarejše leseno kolo z osjo, ki šteje kar 5150 let. V eksperimentalni sobi nas je Jezerna roža povabila, naj sestavimo kopjo koliščarskega kolesa, zmeljemo moko in si izdelamo koliščarsko orodje ali posodo. Sledil je sprehod ob Ljubljanici in čez Gruberjev kanal do Botaničnega vrta. Na Ižanski cesti 15 smo v družbi biologinje mag. Blanke Ravnjak in študentke biologje Leje Judite Krek odkrivali, katere rastlinske vrste uspevajo na barjanskih tleh in katere na močvirskih. Največ pozornosti je požela mesojeda rosika, ki se je posebnim razmeram za rast prilagodila tako, da lovi manjše žuželke na lepljive kapljice. Pobliže smo si ogledali tudi šotne mahove in šoto pod lupo, kjer so bili še lepo vidnii ostanki barjanskih in močvirskih rastlin. Izvedeli smo, da so med vojno šotne mahove uporabljali za povoje, ker dobro vpjajo kri, hkrati pa tudi antiseptično učinkujejo. Ko smo dodobra proučili barjansko in močvirsko rastje, smo se sprehodili nazaj čez Grubarjev kanal do Privoza 11, kjer ima svoj sedež Geološki oddelek Naravoslovno tehniške fakultete. Dr. Mihael Brenčič, predstojnik tega oddelka, nam je predstavil skrivnostna barjanska tla in vode. Zaradi številnih prelomov in stalnega ugrezanja je izredno aktivno območje. Geolog dr. Andrej Šmuc nam je predstavil Ljubljansko barje kot veliko skledo, v katero so okoliške reke nasule ogromno materiala. Izvedeli smo, da so najstarejše kamnine, ki ležjo na obrobju Ljubljanskega barja, stare okoli 300 miljonov let. Posebno podrobno smo si ogledali tudi enega najbolj opevanih barjanskih kamnov, podpečana. Izvedeli smo, da je to kamnina jurske starosti. Pri nas je bilo v tem obdobju morje, v katerem so živele tudi do en meter velike školjke. Bele lise na črni podlagi so fosilni ostanki teh školjk v podpeškem apnencu. Iz predavalnice smo se sprehodili do zbirke fosilov, ki nam jo je predstavil geolog dr. Boštjan Rožič. Še posebno nas je navdušil ostanek dinozavrove kosti, ki so ga geologi našli pred desetii-mi leti pri gradnji avtoceste na Kozini. Geologinja Darja Komar nam je pokazala, kako kamnina zasje v številnih barvah, če jo prerežemo na čisto tanke lističe, tako da skozi pronica svetloba. Najmlajši so bili še posebno navdušeni nad raziskovanjem polžarice, jezerske usedline z Ljubljanskega barja, v kateri se skriva mnogo malih polžkov. 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 41 Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje PRESELILI SMO SE, r-m l** • v v v • , t • •• Zdaj je pravi cas za zaščito proti gripi Ko se dnevi ohladijo in se začne jesen, se pogosteje pojavijo neprijetni nahodi in prehladi, ki navadno izzvenijo v enem tednu do dveh. Virus gripe pa nas oslabi za dalj časa, bolezen lahko poteka v težji obliki in več je tudi mogočih zapletov. Zato se je v jesenskem času smiselno s cepivom zaščititi proti gripi. Cepljenje lahko opravite: • pri izbranem zdravniku s predhodnim naročilom ali • v ambulanti nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Vrhnika vsak torek, sredo ali petek med 7. in 19. uro brez predhodnega naročila. Cepljenje posebno priporočamo vsem ljudem s kroničnimi boleznimi, starejšim, majhnim otrokom in nosečnicam, saj je pri teh skupinah ljudi pričakovati težji potek bolezni z morebitnimi več zapleti. Cepljenja proti gripi ne pokriva osnovno ali prostovoljno zavarovanje. K zaščiti pred okužbami dihal prispevata tudi zdrav življenjski slog in higiena. Svetujemo kakovostno, uravnoteženo in z vitamini bogato prehrano in telesno aktivnost na svežem zraku, odsvetujemo pa kajenje in uživanje alkohola. Za zaščito pred prenosom okužb dihal je pomembno natančno razkuževanje ali umivanje rok ter higiena kašlja, kar pomeni praznjenje nosu, kašljanje in kihanje v robček za enkratno uporabo, ki se ga po uporabi zavrže. Če prehlad, nahod ali viroza trajajo več kot en teden brez izboljšanja, se je treba naročiti na pregled pri izbranemu zdravniku. Ob povišani temperaturi nad 38,5 °Celzija je treba poiskati pomoč pri izbranem zdravniku še prej, najkasneje po treh dneh visoke vročine. V primeru naglega slabšanja stanja, težkega dihanja ali drugih znakov življenjske ogroženosti je treba poiskati zdravniško pomoč takoj v 24-urni ambulanti nujne medicinske pomoči v ZD Vrhnika. ZD Vrhnika Vesna Homar, dr. med., spec. druž. med. Samoplačniške ginekološke storitve v ZD Vrhnika V dispanzerju za ženske Zdravstvenega doma Vrhnika so poleg rednega programa od novembra naprej na voljo tudi samoplačniške ginekološke storitve. Prav tako je sedaj mogoče opraviti tudi ultrazvočni pregled nuhalne svetline. Preiskava je presejalni pregled za zgodnje odkrivanje kromosomskih nepravilnosti pri plodu in je namenjena nosečnicam med 11. in 14. tednom nosečnosti; opravlja jo Tina Steinbacher Kokalj, specialistka ginekologije in porodništva, ki ima licenco Fetal Medicine Foundation za merjenje nuhalne svetline. Urniki ambulant in ceniki preiskav so objavljeni na spletni strani www.zd-vrhnika.si. Spoštovani občani občine Borovnica, Obveščamo Vas, da je na področju pokrivanja ZD Vrhnika in ZP Borovnica prišlo do poenotenja zagotavljanja NMP za prebivalce občine Borovnica. Od 01. 11. 2013 dalje bodo ekipe NMP z Vrhnike pokrivale tudi območje občine Borovnica 24 ur na dan, vse dni v tednu. Tudi v dnevnem času (od 07.00 do 20.00). Zato vas obveščamo, da se v nujnih primerih obrnete na dežurnega zdravnika v Zdravstvenem domu Vrhnika oz. pokličite številko 112. studioR ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ultrazvočna diagnostika — Kardiološka dejavnost M(J Dermatoioška posvetovalnica Ginekološka dejavnost Pediatrična posvetovalnica Psihiatrična dejavnost ® M specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje Specialistične preglede in UZ diagnostiko že opravljamo na novi lokaciji - Stara cesta 4a. Splošna ambulanta, pa bo pričela z delom na Stari cesti 4 a, predvidoma v oktobru 2013. Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu 01/7504755 Stara cesta 4 a 1360 Vrhnika 031/881745 ambulanta.dr.rus@gmail.com ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA Saša Staparski Dobravec, dr. med., specialistka radiologinja Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice, vratnih žil. Prim. Anton Kenig, dr. med., radiolog V decembru bo začel z delom tudi prim. Kenig, ki bo opravljal vse vrste ultrazvočnih preiskav. ULTRAZVOK KOLKOV NOVOROJENČKOV Doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ pregled kolkov v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi, naprej. Preiskavo se v večini primerov opravi do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ kolkov med 6. in 8. tednom starosti. Pri pregledu leži novorojenček ali dojenček na nasprotnem boku. Otroka drži mati ali medicinska sestra. Preiskava je povsem neboleča in neinvaziv-na. Ultrazvočno preiskavo opravimo z ustrezno UZ-sondo. KARDIOLOŠKA DEJAVNOST Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG, opravljamo tudi ultrazvočni pregled srca (ehokar-diografija). Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. DERMATOLOGIJA Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist derma-tovenerologije Na voljo je dermatološko svetovanje s področja vseh kožnih bolezni in alergij ter dermatoskopija. GINEKOLOŠKA DEJAVNOST Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja Ginekološki pregledi in svetovanje, ginekološki UZ, ginekološko-onkološko svetovanje, preventivni pregledi dojk. Robert Likar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Svetuje in odgovarja na vaša vprašanja glede: • načrtovanja nosečnosti in morebitnih težav z zanositvijo, zdravljenja neplodnosti • pomoči pri vodenju nosečnosti, porodnega načrta • možnosti lajšanja porodne bolečine • drugega mnenje glede ginekoloških težav, vrste in možnosti operaci • razlage različnih načinov operaci pri uhajanju urina, zdrsu rodil in drugih ginekoloških težavah. ONKOLOŠKO SVETOVANJE Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med. specialistka ginekologije, onkologinja V okviru STUDIA R odpiramo novo dejavnost - dr. Vida Stržinar vam bo nudila onkološko svetovanje. Ima dolgoletno prakso iz onkologije, zadnjih nekaj let je bila vodja specialističnih ambulant in triaže na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Je magistrica onkoloških znanosti. ARTERIOGRAFIJA Primož Rus, dr. med. spec. Začenjamo z relativno novo, neinvazivno, nebolečo meritvijo togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo enostaven način lahko odkrijemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterijska hipertenzija, ateroskleroza, sladkorna bolezen, ki lahko pripeljejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd. Preprečevanje bolezni je najpomembnejša metoda skrbi za naše zdravje. Odvisna je od zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja, na katere nam še z večjo gotovostjo pokaže izvid arteriografije. Namenjena je vsem: zdravim mlajšim ljudem in tudi bolnikom z boleznimi srca in ožilja. Obveščamo vas, da bo v naši ordinaciji pomagala tudi dr. LJUBOMIRA PREBIL BOZOVIČ, dr. med., spec. družinske medicine. Delo bomo nadgradili še na nekaterih drugih področjih, o čemer vas bomo pravočasno obvestili. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med. 42 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si December v TMS Spoštovane obiskovalce obveščamo, da bo Tehniški muzej Slovenje v Bistri pri Vrhniki, tako kot prejšnja leta, od 4. 12. 2013 do 1. 3. 2014 zaprt za posamezne obiskovalce zaradi neogre-vanih prostorov. Skupine se za obisk naročite po telefonu, 01 750 66 72, ali elektronski pošti, programi@tms.si. V tem času vas vabimo na ogled naših zbirk Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE Bistra pri Vrhniki, telefon: 01/750 66 70, www. tms.si, info@tms.si Multimedjska razstava TESSI Slovenski E-forum v okviru projekta TESSI, poučevanje trajnosti v Slovenji in Italji, organizira multimedjsko razstavo, ki je primerna za učence od tretje triade naprej. Ogled razstave TESSI in s tem tudi ogled vseh drugih razstav je za prijavljene skupine brezplačen. Na ogled od 21. 10. do 6. 12. 2013. Gostujoča razstava: GOTO 1982, razvoj raču- nalniške kulture na Slovenskem, ki so jo pripravili v Muzeju novejše zgodovine Slovenje skupaj z Računalniškim muzejem in v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenje, muzejem Peek&Poke z Reke, zavodom Arnes in nekaterimi posamezniki. Na ogled do 30. 6. 2014 Nova občasna razstava: S TEHNIKO DO ZDRAVJA, Prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine Z razstavo želimo javnosti na poljuden način približati dosežke slovenskih znanstvenikov, ki so bili dolga leta na nekaterih področjih biome-dicinske tehnike med vodilnimi v svetu. Predstavljeni so najvidnejši znanstveniki in njihovi dosežki ter kaj je posamezno odkritje pomenilo v svetovnem merilu. Na ogled do 3. 12. 2013 Občasna razstava Tvigi in Vid iz Bistre: Volk v Sloveniji Z razstavo želimo predstaviti odnos do volka v preteklosti in osvetliti problematiko volkov danes. Na ogled do 3. 12. 2013. Nedelja, 1 . 12., od 10.00 do 18.00: Dan odprtih vrat TMS - zadnja nedelja pred zaključkom sezone! V sodelovanju s Slovenskim E-forumom v ok- Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net Darovanje organov slovenja transplant - projekt darovalec Darovanje organov ali tkiv pomeni: • da smo rešili življenje na smrt bolnemu srčnemu bolniku, pljučnemu bolniku ali bolniku z odpovedjo jeter, za katerega današnja medicina ni imela več druge rešitve kot presaditev, • da smo ledvičnemu bolniku, ki je bil ure in dneve vezan na aparat - umetno ledvico - pomagali, da živi spet svobodno, • da smo pomagali marsikateremu bolniku vrniti vid ... Območno združenje Rdečega križa Vrhnika je pooblaščenec za zbiranje pristopnih izjav darovalcev. Če se odločite za darovanje, se oglasite v pisarni Območnega združenja RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, telefon: 01-7502-447, da izpolnite in podpišete pristopno izjavo darovalca. Opredelitev za darovanje je zapisana na kartici zdravstvenega zavarovanja. Pomoč v obliki rabljenih oblačil Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: VSAK TOREK: dopoldne od 9. do 11.30, VSAK PRVI IN DRUGI TOREK V MESECU popoldne od 16. do 18. ure. Lokacja skladišča je v kletnih prostorih več- stanovanjske hiše na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, vljudno vabljeni. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje ... radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur v skladišču oziroma v pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B vsak dan v dopoldanskem času oz. po dogovoru, telefon: 7502-447. Prosimo, da podarite le uporabne stvari! Pravočasno poskrbimo za naše zdravje Kako? - Redno si merimo krvni tlak. - Redno si merimo krvni sladkor. - Nadzorujemo holesterol in trigliceride. Kje in kdaj? Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov, morate biti obvezno tešči! Za OZ RK Vrhnika: Mojca Marolt viru projekta TESSI bomo zadnjo nedeljo pred zaključkom sezone vsem obiskovalcem omogočili brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav ter gostujoče multimedjske razstave TESSI, ki je od 21. 10. do 6. 12. 2013 sicer na ogled le za najavljene šolske skupine. Razstavo TESSI si boste lahko ogledali ob 11.00, 12.30, 14.00 in 15.30. Ob 15.00 smo za vas pripravili tudi voden ogled razstave Motorji iz Kopra. Kustos prometnega oddelka mag. Boris Brovinsky vam bo predstavil motorna kolesa tovarne Tomos, ki pomenjo mejnik v razvojni dejavnosti, prototipe, ki niso dočakali serjske proizvodnje, in nekaj tekmovalnih motornih koles. Vstop v muzej in vse prireditve bodo na ta dan brezplačen. Z dnevom odprtih vrat bomo obeležili tudi 60 let odprtja prvih zbirk za javnost. Torek, 3. 12., od 8.00 do 16.00: Ta veseli dan kulture Ob 13.00 in 15.00 voden ogled stalnih zbirk s področja kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike ter občasnih razstav S tehniko do zdravja, GOTO 1982, razvoj računalniške kulture na Slovenskem in Tvigi in Vid iz Bistre: Volk v Slovenji. Vstop v muzej in vodstvi bodo na ta dan brezplačni. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENJE - MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www. tms.si, muzejpt@tms.si Stalne zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacj, Razstava telegrafistke in tele-fonistke in Predstavitev zgodovine Polhograj-ske graščine. (?) The />e Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00) petki ob 15.00: Voden ogled za upokojence (znižana vstopnina za upokojence) so, 30. 11., in ne, 1. 12., od 10.00 do 17.00: Miklavžev sejem; vsako polno uro voden ogled muzeja (zadnje vodenje ob 17.00) torek, 3. 12., od 10.00 do 17.00 (zadnji vstop ob 16.00): Ta veseli dan kulture v Muzeju pošte in telekomunikacj: ob 15.00 voden ogled muzeja. Vstop v muzej in vodstvo bosta na ta dan brezplačna nedelja, 8. 12., ob 15.00: Mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah nedelje: 8. 12., 15. 12., 22. 12. in 29. 12 od 10.00 do 13.00: Družinske decembrske delavnice (izdelovanje voščilnic, okraskov in štampiljk). Prijave niso potrebne. od torka, 10. 12, do četrtka, 12. 12., od 9.00 do 13.00: Dnevi telekomunikacj in informacjske družbe - NOVOST V sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo pripravili prve Dneve telekomunikacj in informacjske družbe. Na številnih predstavitvah si boste lahko ogledali in preizkusili delovanje sodobnih optičnih, brezžičnih in multimedjskih komunikacj in izvedeli, kako deluje optično vlakno, kako potujejo signali in zakaj danes lahko kjer koli in kadar koli dostopamo do interneta ter še mnogo več. Obvezne prjave: 01/364 00 83, muzejp-t@tms.si Več informacj na spletni strani: www.tms.si/index.php?e_id=439 econnecuon Ponovna povezava - The Reconnection™ je edinstven pristop k celostnemu vračanju človeka v ravnovesje in zdravi človeka kot celoto. Pri zdravljenju s ponovno povezavo izvajalec ponovne povezave vzpostavi v prostoru polje višje frekvence. Pri tem celice našega telesa dobijo informacijo, kako delovati, da pride do ozdravitve. Znanstveniki so dokazali, da je ta informacija tako močna, da se pričnejo v telesu obnavljati celo DNKpovezave. Ljudje z vseh koncev Sveta, ki so Ponovni povezavi dali priložnost, jo preizkusili in doživeli, poročajo o izginotjih najrazličnejših (neozdravljivih) bolezni in stanj ter o življenjskih spremembah, ki so jih ponesle na pot, o kateri si niso drznili niti sanjati. F30 %% Tel. :051 346 912 www. psihoterapija-6.si S tem kuponom imate 30 % popust na enkraten obisk. 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 43 Strokovna ekskurzija ekoloških kmetov Ekološko kmetovanje z doktorskim nazivom Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje je dejavno skozi celo leto, največ pa se dogaja prav v jesenskem času. Tako nekateri sodelujejo na raznih sejmih ali na dnevu odprtih vrat. Največja udeležba pa je vedno na vsakoletni strokovni ekskurziji po ekoloških kmetijah, kije bila letos organizirana na Štajersko in v Prekmur-je. Priprava programa in izvedba je bila v rokah Pavle Pirnat, terenske kmetijske svetovalke na Izpostavi Domžale pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana. Čeprav smo si ogledali samo dve kmetiji, smo vendar zvedeli ter videli veliko novega, zanimivega in posebnega. Najprej smo se ustavili v osrčju Krajinskega parka Goričko, na skrajnem severovzhodu Slovenije na eko socialni kmetiji Korenika v vasi Šalovci. Kmetijo sta idejno zasnovala Mozaik, društvo za socialno vključenost, ter Korenika, zavod za usposabljanje in zaposlovanje inva- lidnih oseb. Rezultat njunega povezovanja pa je socialno podjetje Pribinovina d.o.o., ki zaposluje ranljive družbene skupine, kot so invalidi in osebe s posebnimi potrebami. Sprejel nas je gospod Kavaš, ki nam je bolj kot o samem posestvu razlagal in polagal na srce, da se moramo zavedati svojih korenin, spoštovati zemljo, upoštevati naravne in kozmične zakone in da je poslanstvo vseh nas na ohranjanju tradicije, izročila, ljudske modrosti. Na 20 ha obdelovalne zemlje pridelujejo sadje, zelenjavo, žita in zelišča iz česar sami ekološko predelajo okoli 300 različnih vrst izdelkov. Nekaj od teh smo po ogledu sušilnice in zeliščnega vrta tudi poskusili, lahko pa tudi kupili. Najbolj smo bili navdušeni nad jabolčnim čipsom, zanimiv pa nam je bil postopek kuhanja marmelade na prastar način, ki traja kar pet dni. Ves dohodek od prodaje izdelkov se vrača nazaj v posestvo ter služi za vzdrževanje družin zaposlenih. Seveda moramo vedeti, da je storilnost zaposlenih zaradi manjših zmožnosti nižja, vendar njihovo zadovoljstvo večje, ker si kljub vsemu sami zaslužijo za življenje. Nato smo se odpravili v Jareninski dol, na biodinamično kmetijo Turinek. Tu nas je naj- prej sprejel Matjaž Turinek, ki ima doktorat iz biodinamike, vendar je lani zavrnil ponudbo docenta na univerzi in pričel kmetovati. Z očetom sta si kmetijo razdelila na pol in zdaj obdelujeta vsak po 5 ha. Matjaž je iskal neko svojo pot za preživetje in jo našel v partnerskem kmetijstvu, ki se mu zdi najbolj trdna in neposredna povezava s potrošnikom. Začel je pripravljati zelenjavne in žitne zabojčke in si postopoma našel stalne odjemalce. Ti mu včasih, ko rabi več delovne sile, poleg študentov, ki delajo za hrano in stanovanje, celo priskočijo na pomoč. Nekako si ustvarja lastno ceno, to pomeni, toliko kot stane pridelava in to naj bi bilo idealno, le da ljudje še niso navajeni na to. Z zanimanjem smo si ogledali razno ročno orodje in pripomočke, ki ji uporablja pri oko-pavanju in setvi in nekatere smo tudi preizkusili na njivi. Preden smo si ogledali še delček kmetije očeta Janeza, pa smo poskusili njihove odlične marmelade in sok. Pozno kosilo nas je čakalo na ekološki kmetiji Tikva v Limbušu, kjer smo si vzeli še nekaj časa za druženje in izmenjavo mnenj ter izkušenj, kar je tudi zelo pomemben del izobraževanja. Francka Toman, Foto: Pavla Pirnat v* • • v i -a • • • Občine z najcenejšo vodo - med njimi tudi Horjul in Borovnica Gospodinjstva plačujejo najmanj za pitno vodo v občini Gorenja vas - Poljane, največ v Ormožu, Središču ob Dravi in Svetem Tomažu. V povprečju plačajo gospodinjstva za vodo 17 evrov na mesec, a razlika med najnižjo in najvišjo ceno je kar 30 evrov. Cene smo primerjali tako, da smo sešteli fiksni in variabilni del za hipotetično »povprečno« gospodinj- stvo s porabo 16 kubičnih evrov na mesec. Pri največjem številu občin izračun pokaže strošek med 10 in 15 evri na mesec, v skoraj enakem številu občin pa je cena v intervalu med 15 in 20 evri. V petih občinah so cene plača- Občine z najcenejšo vodo Mesečna Uvrstitev Ime občine cena vode za gospodinjstvo* 1 Gorenja vas - Poljane 4,55 2 Luče 6,37 3 Tišina 7,75 4 Ravne na Koroškem 8,62 5 Kobarid 9,50 6 Starše 10,02 7 Domžale 10,05 8 Horjul 10,08 9 Bovec 10,64 10 Kamnik 10,68 11 Komenda 10,68 12 Bled 10,88 13 Gorje 10,88 14 Črenšovci 10,94 15 Dobrovnik 10,94 16 Kobilje 10,94 17 Lendava 10,94 18 Odranci 10,94 19 Turnišče 10,94 20 Velika Polana 10,94 21 Borovnica 11,09 22 Jesenice 11,15 23 Škofla Loka 11,19 24 Žirovnica 11,35 25 Beltinci 11,37 26 Tolmin 11,52 27 Ig 11,72 28 Kranjska Gora 11,76 29 Železniki 11,83 Simulacija: cena za gospodinjstvo, ki metrov vode na mesec. Vir: Primerjava cen vode - november porabi 16 kubičnih 2013, SBR d.o.o. jo prebivalci manj kot 10 evrov na gospodinjstvo na mesec, v šestih pa več kot 30. Najdražja voda je v nekaterih krajih v Podrav-ju. Tako bi gospodinjstva (vsaj glede na našo simulacijo) v Ormožu, Središču ob Dravi in Svetem Tomažu pitna voda stala na mesec kar 33,74 evra. Da vodo drago plačujejo prebivalci kraških občin, ni posebno presenečenje. V Divači, Komnu in občini Hrpelje - Kozina bi hipotetično gospodinjstvo plačalo za vodo 32,83 evra na mesec. Bolj nenavadno je, da je voda zelo draga v krajih, kot je Laško, kjer bi pričakovali, da je kakovostne vode veliko. Struktura cene po občinah je zelo različna: v nekaterih občinah je večji poudarek na fiksnem delu (omrežnini ali priključnim), drugod na variabilnem - torej na voda-rini. V občini z najcenejšo vodo (Gorenja vas - Poljane) omrežnine ne zaračunavajo. V nekaj deset občinah (zlasti vzhodna in jugovzhodna Slovenja) občina subvencionira ceno vode za gospodinjstva. V tridesetih krajih imajo dvotarifni sistem - največkrat posebej zaračunavajo prekomerno porabo vode. Najvišja razlika je na Obali: Rižanski vodovod, ki oskrbuje Koper, Piran in Izolo, zaračunava 1,61 evra za kubični meter (kar je dobrih 60 odstotkov več od običajne cene) za stanovanja, ki niso stalno naseljena. Je voda v Slovenji draga? Da in ne. Po podatkih Svetovne banke stane kubični meter vode v povprečju 0,53 ameriškega dolarja, kar je po zdaj veljavnem tečaju (november 2013) 0,4 evra. Povprečje za razviti svet je 1,04 dolarja, oziroma 0,78 evra. Sodeč po naši analizi znaša povprečna cena v Slovenji 1,06 evra za kubični meter. Omeniti moramo dve stvari: prvič, kakovost vode se zelo razlikuje - v številnih krajih v Slovenji nam iz pipe teče voda, ki bi jo kje drugje prodajali kot mineralno. Drugič, ni jasno, kakšno metodologijo so uporabili pri analizi Svetovne banke: je v ceni le vodarina ali vsi stroški, povezani z vodo. Podatki OECD so namreč nekoliko drugačni. Po merilih te organizacije je voda v Slovenji med cenejšimi. V članicah OECD stane kubični meter v povprečju nekaj več kot 2 evra. Najdražja voda je na Danskem: nekaj centov manj kot 5 evrov za kubični meter. Za analizo smo uporabili javno dostopne podatke - torej cenike vode, ki so objavljeni na internetu, kar velja za veliko večino občin. Le za 18 občin velja, da prebivalci ne morejo zlahka priti do cenika s pomočjo računalnika. Mimogrede, to zagotovo ni dobra praksa. Vir: Zlatikamen.si lilflišiniistimcM "iirh THf CIJFII ß uird B-jiiH I i Vse rtoms ■ i < laervKjfci vsloonic 04133 33 03 m D1510 84 84 44 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Razstava o Stari Vrhniki Mali Pariz pri Vrhniki Vrhnika, 12. november - Ljudje vedno radi prisluhnejo zgodovini lastnega kraja, še posebno, če je manjši in o njegovi preteklosti ni veliko znanega. Stara Vrhnika je že ena takih vasi, o kateri sicer ni veliko »uradno zapisanega«, veliko več pa je v ljudskem spominu. Pravi blagoslov za zanamce je zato delo Eme Gori-čan, ki se že petnajst let ukvarja z raziskovanjem domačega kraja. Tokrat se je skupaj z zgodovinarko Polono Zalokar podpisala tudi pod dokumentarno razstavo o Stari Vrhniki, Hiše se spreminjajo, sledovi ostajajo. Razstava v Cankarjevem domu je pritegnila veliko pozornosti, predvsem domačinov. Kulturni program, ki so ga oblikovali domačini (otroška folklorna skupina in starejši) je zato potekal kar v veliki dvorani, kjer je zaradi izjemnega zanimanja zmanjkalo prostih sedežev. Z videoprojekcijo Joži Krvine so predstavili stare fotografije, delo Eme Goričan, za govornico pa sta stopili tudi avtorici in povabljeni gostje. Izhodišče za razstavo je bilo leto 1824, ko je bilo v vasi 65 hiš,-njihovo zgodovino pa so prenesli na panoje, ki so si jih obiskovalci lahko ogledali po končanem kulturnem programu v mali dvorani. Z raziskovanjem preteklosti se je zadnji dve leti intenzivneje ukvarjala domačinka Ema Goričan, ki je, kot je dejala, zbrala ogromno gradiva, pa ne samo o zgodovini gospodarjev in objektov, marveč o samem življenju na vasi. To so podatki, ki bi jim bili, če ne bi bili zapisani, šteti dnevi. Na srečo so se znašli v več fasciklih Goričanove, ki jih je bilo treba zelo prerešetati, torej količinsko zmanjšati, in pripraviti za razstavo. V tej fazi je strokovno delo opravila zgodovinarka Polona Zalokar, ki je dejala, da ji je žal, da ni mogoče objaviti vseh zanimivih zgodb, a tako pač je. Jani Krvina, predsednik Krajevne skupnosti, je menil, da bi bilo treba razmisliti kar o morebitnem izidu knjige. Goričanova pravi, da je to res njena tiha želja, a da bi bilo treba vložiti še veliko truda. Trenutno pa si predvsem želi nekoliko odpočiti od napornih dveh let raziskovanja. V zahvalo krajanom, lastnikom 65 hiš, za sodelovanje pri zbiranju gradiva, se je KS oddolžila s koledarjem za leto 2014 z motivi starih družinskih fotografij, ki jih je zbrala in pripravila Ema Goričan. Ostali ga lahko tudi naročijo. In kaj smo obiskovalci izvedeli o Stari Vrhniki? Kot drugje, so se tudi tod v preteklosti (do druge svetovne vojne) večinoma ukvarjali s kmečkim delom, dodaten kruh pa so si nekateri služili s furmanstvom, tesarstvom, kovaštvom, čevljarstvom in Polona Zalokar in Ema Goričan n7 h k 4 Jffl w * i i ^ Razstava bo odprta do 8. decembra. Avtorici razstave sta Polona Zalokar in Ema Goričan, nastala pa je v okviru Muzejskega društva Vrhnika, Kulturnega društva Stara Vrhnika in Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. drugimi obrtniškimi deli. Menda naj bi bilo v vasi toliko težkih vozov za furmanske potrebe, da so vas imenovali kar Mali Pariz (težke vozove z okovanimi širokimi platišči so imenovali pari-zarji). Vas je na svoji koži izkusila pomembnejše svetovne zgodovinske premike: francosko zasedbo v času Ilirskih provinc, dolgoletno vojaško obveznost, konec fevdalnega reda, obuboža-nje in izseljevanje prebivalstva, dve svetovni vojni in osamosvojitev Slovenje. Številni Starovrhničani so ime rodne vasi ponesli daleč okoli: nekateri so se proslavili na slovenski zemlji, drugi ga onkraj meja domovine. Čeprav se je Goričanova z razstavo intenzivneje ukvarjala zadnji dve leti, pa tančico skrivnosti domačega skraja odkriva že vsaj petnajst let. Najprej je raziskovala rodovnike (je članica Kulturni program so oblikovali člani lokalnega kulturnega društva. Otroci so zaplesali nekaj plesov, starejši so pripravili »skeč« ob koritu za pranje, slišati pa je bilo tudi Povžarsko himno Kir-novega Jankota, ki jo je iz harmonike izvabil po 70 letih njegov učenec (do leta 1942) Vrhničan Anton Stanovnik. slovenskega rodoslovnega društva, njegov predsednik Peter Hawlina je na prireditvi tudi pozdravil navzoče), a so jo zgodbe ljudi tako zelo pritegnile, da je začela raziskovati vse o zgodovini domačega kraja. Pogosto jo boste lahko videli na domačih prireditvah s kamero v roki, ki ki jih beleži tako za KD Stara Vrhnika kot za lastno kroniko in tudi za naše zanamce. Naj prispevek končam s polžem - tistim polžem, ki je tako značilen za Staro Vrhniko. Od kje in kdaj seje pojavil, ni znano, razlago zanj je želela podati Marija Oblak Čarni, predsednica vrhniškega muzejskega društva. Dejala je, da polža lahko razumemo kot »hiti počasi« ali pa »ne prenagli se«. To ima lahko hudomušen pomen, lahko pa tudi opozarja na preudarnost. Kakor koli, najbolj preudarno boste ravnali, če boste obiskali razstavo. Odprta bo do 8. decembra. Gašper Tominc Zahvala krajanom Spoštovane krajanke in krajani Stare Vrhnike! Ob odprtju dokumentarne razstave o Stari Vrhniki ste zopet pokazali, kako složno lahko deluje vas. Zahvaljujem se vam za zelo bogato izbiro sladic in druge prigrizke. Zahvaljujem se tudi sponzorjem: Gostilni Krajnc, kmetiji odprtih vrat na Kurenu, Jelku Orlu, Mariji in Romanu Drevenšku iz Podvincev pri Ptuju. Hvala lepa vsem obiskovalcem prireditve za tako številen obisk, naklonili ste toliko lepih čestitk, zahval, čudenja, navdušenja, občudovanja, tako meni in vsej ekipi, ki je ustvarila ta izdelek in program. Enkratnega občutka zadovoljstva ni mogoče ne plačati ne kupiti. Hvala! V imenu vseh, Ema Goričan. Tone Lapajne Spominska razstava umetnika barja Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja sta pripravila razstavo v spomin na umetnika Barja in prijatelja Vrhnike Toneta Lapajneta. Akademski slikar Tone Lapajne bi letos praznoval osemdeseti rojstni dan in prav zato je nastala ideja, da se na tak način spomnimo velikega umetnika. Kar nekaj let je namreč deloval na Vrhniki, kjer si je pridobil veliko prijateljev. Razstavo sta z veliko volje in tenkočutnosti pripravila Pavle Mrak in Gašper Mrak. Sama razstava je bila odprta do 10. novembra 2013. Odprtje razstave je potekalo v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki v torek, 22. oktobra. Ob tej priložnosti se je zbralo veliko poznavalcev umetniških del, umetnikov, sorodnikov in prijateljev ter župan Vrhnike Stojan Jakin. Vsi so se prišli poklonit spominu na velikega človeka, ki ga poznamo tudi kot prijatelja Vrhnike. O življenju in delu akademskega kiparja Toneta sta spregovorila Tatjana Oblak Milčin-ski in umetnostna kritičarka Polona Škodič. Tone Lapajne se je rodil 16. 6. 1933 v Ljubljani, od leta 1956 do 1961 je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Karlu Putrihu in Borisu Kalinu. Po diplomi je leta 1961 nadaljeval študij na specialki za kiparstvo, ki ga je končal leta 1964. Istega leta se je študijsko izpopolnjeval v Franciji ter pozneje na potovanjih po Belgiji, Nizozemski, Nemčiji, Italiji in Angliji. Od leta 1965 je živel in delal kot svobodni umetnik. Sodeloval je na številnih mednarodnih kiparskih simpozijih in razstavah. V letu 1965 je razstavljal s skupino BE-54, v letih od 1968 do 1972 pa s skupino Neokonstruktivisti. La-pajne se v slovenski umetnosti ni uveljavil le kot kipar, ampak tudi kot slikar. Za njegovo slikarstvo je bila značilna posebna tehnika slikanja z naravnimi barjanskimi zemljami, ki jih je sam poiskal in pripravil za slikanje. Na Vrhniki se je prvič predstavil kot kipar leta 1977, saj je za svoje lesene kipe prejel nagrado Prešernovega sklada. Leto pozneje je na Barju izkopal zemljo v več različnih odtenkih barv, zmešal jo je z lepilom ter jo začel nanašati na juto. Tako je z barjansko zemljo slikal izredne reliefne in taktilne slike, nanje vpenjal dele lesa in z vtiskavanjem končnih žigov potrjeval Lesena skulptura, Orač (1991) Barjanska njiva iz barjanske zemlje originalnost barjanske zemlje. To svojo novo tehniko je na Vrhniki prvič predstavil 9. maja 1979 ter nato do leta 2003 še sedemkrat. Leta 1981 in tri leta pozneje je deloval na edinstveni Formi Vivi ob vrhniškem bazenu in v Bistri, kjer je izdelal dve večji hrastovi skulpturi. Obe je podaril Vrhniki, ki sedaj stojita v parku pred Cankarjevo knjižnico in pred nekdanjo šivalnico IUV. Vrhnika se je umetniku zahvalila s plaketo Ivana Cankarja leta 1982 in s Petkovškovo plaketo leta 1983. Vse te povezave so zagotovo prispevale, da je Lapajne postal skoraj Vrhničan z veliko prijateljev. Zato se je rad vračal na Vrhniko, čeprav ga je umetniška pot peljala naprej vse do leta 2011. Razstava je prikazovala le skromen oris njegove umetniške poti. Tako smo videli začetke akvarela iz let 1949 do 1952, nekaj skulptur v betonu in pozneje v varjenem železu ter seveda lesene skulpture iz let 1972 do leta 1978. Največ pa je bilo razstavljenih del iz barjanske zemlje, ki so bila predstavljena pregledno skozi različna časovna obdobja. Prav ta dela so ga poimenovala v umetnika Barja, saj so še sedaj živa, stvarna in aktualna. Ob koncu moram izraziti vso pohvalo Pavlu in Gašperju Mraku za neverjetno energijo, ki so jo izdajale izbrane umetnine, in imel sem vtis, da je Tone Lapajne zopet preživel en večer med vrhniškimi prijatelji. Simon Seljak Barjanci (bron 1962) Razstava v spomin na umetnika Barja in prijatelja Vrhnike Avtoportret: Tone Lapajne iz leta 1970 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 45 Fotografska razstava Koledar 2014 V avli Cankarjevega doma na Vrhniki je bila v četrtek, 24. oktobra, odprta fotografska razstava z naslovom Pogled na domači kraj skozi fotografski objektiv, saj bo iz razstavljenih fotografij nastal koledar za leto 2014. Samo razstavo sta pripravila TD Blagajana Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. V avli se je zbralo kar veliko ljubiteljev lepih fotografij, med njimi tudi avtorji fotografij, ki so jih posredovali Turističnemu društvu Vrhnika za izdelavo koledarja 2014 in obenem tudi na ogled v pričujoči razstavi. Ti avtorji so: Elo Mihevc, Rado Krasnik, Iko Krašovec, Niko Nikolčič, Leon Novak, Marina Mohar, Miro Malner-šič in Janez Tomšič. Razstavo in razstavljene fotografije sta predstavili predsednica TD Vrhnika Mira Suhadolnik in oblikovalka razstave in koledarja Nataša Oblak Japelj. Omenjeno je bilo, da je bila odločitev o izboru fotografij za razstavo zelo težka. Avtorji so se resnično izkazali in ustvarili prave fotografske umetnine, tako da bo tudi izbor fotografij za koledar 2014 zelo težaven. Vendar bo treba tudi to uskladiti in izbrati res primerne fotografije, ki ponazarjajo pogled na domači vrhniški kraj. Ob tem naj zapišem še, da bo to že četrti zaporedni koledar Turističnega društva Blagaja- na Vrhnika. Prvi je bil narejen na tematiko vrhniških turističnih znamenitosti v nakladi sto izvodov. Naslednje leto je bila naklada že štiristo izvodov. Tematika pa je bila: izbor ni program, ki so ga izvedle vrhniške glasbenice, skupina Sax ladies. Skupino sestavljajo štiri mlada dekleta: Beti Kovač, Ana Šemrov, Nika Kovač in Marina Bilič. Vse štiri igrajo Mlade glasbenice v skupini Sax ladies Avla Cankarjevega doma s pravimi umetniškimi fotografijami fotografij imenitnih stavb ob vrhniški Tržaški cesti. Za letos je bila naklada že sedemsto izvodov. Fotografije so prikazovale znamenitosti vrhniških krajevnih skupnosti oziroma vrhniških vasi. Odprtje razstave je spremljal tudi kultur- na inštrument saksofon in so bile učenke vrhniške glasbene šole, sedaj pa so s študijem že napredovale naprej. Sama razstava bo odprta do 9. decembra in je resnično vredna ogleda. Simon Seljak bi Tečaj risanja in slikanja Vabljeni na tečaj risanja in slikanja, ki je primeren za začetnike in tudi za malo bolj izkušene ustvarjalce. Posebej vabimo tiste, ki se pripravljate na sprejemne izpite za umetniške smeri srednjih šol in fakultet. Delo bo potekalo individualno, prilagojeno potrebam in razvoju posameznika. Prek osnov risarskih in slikarskih tehnik se bomo dotaknili tudi zahtevnejših motivov, kot sta na primer človeška figura in portret. Na samem tečaju boste izvedeli več o: poglavitnih risarskih tehnikah, osnovnih zakonitostih perspektive, prostorskih ključih, grajenju zahtevnejših organskih predmetov, barvnih študijah in barvnih zakonitostih. Naučili se bomo tudi osnov posameznih tehnik slikanja. Na tečaju bodo na voljo naslednji materiali in pripomočki: papir oz. karton, oglje oz. oglje v svinčniku, krede, radirke, gobice, krpice, fik-sir, trda podlaga in slikarska stojala. Tečaj bo vodil Vasja Stojanovski, ki je dokončal akademijo za likovno umetnost in oblikovanje in ima dolgoletne izkušnje na področju poučevanja risarskih, slikarskih in modelirnih tehnik. Naša srečanja bodo potekala vsako nedeljo med 16. in 19. uro v prostorih Krajevne skupnosti Vrhnika (Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika). Začeli bomo 15. 12. 2013 in končali 2. 3. 2014. Ob plačilu celotne vsote vam priznamo 10 % gotovinski popust, kar za 48-urni tečaj (dvanajst obiskov) znaša 162 evrov. Članom Kluba vrhniških študentov priznamo še 30 % gotovinski popust, kar pomeni, da boste plačali le 126 evrov. Nudimo vam tudi možnost plačila tečaja v treh obrokih po 60 evrov. Prijave in morebitna vprašanja pošljite na elektronski naslov: vasja.stojanovski@gmail.com Ker je število mest omejeno, pohitite z vpisom. Lep ustvarjalni pozdrav! 4 g? H» 4 RIBANJA (N KUKANJA KDAJ: vsako nedeljo med 16. in 19. uro; od 15.12.2013 do 2.3.2014 KJE: Krajevna skupnost Vrhnika (Tržaška cesta 11,1360 Vrhnika) KDO: Vabljeni vsi, ki se želite naučiti risati oziroma slikati ali zgolj izpopolniti svoje znanje. KOLIKO: Ob plačilu celotne vsote vam priznamo 10% gotovinski popust, kar za 48 urni tečaj (12 obiskov) znaša 162 evrov. Članom Kluba vrhniških študentov priznamo še 30% gotovinski popust, ki pomeni, da boste plačali le 126 evrov. Nudimo vam tudi možnost plačila tečaja v treh obrokih po 60 evrov. Več informacij in prijave na: vasja.stojanovski@gmail.com S PRIJAVAMI POHITITE, KER JE ŠTEVILO MEST OMEJENO! Vabilo Vabimo vas na BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT v dvorano gasilskega doma na Drenovem Griču. Prireditev bo v soboto, 21. 12. 2013, ob 18. uri. Veselimo se vašega obiska! KUD Drenov Grič - Lesno Brdo Svet KS Drenov Grič - Lesno Brdo Novoletni koncerl Big banda Vrhnika sobota, 7. 12. 2013, ob 19. uri Cankarjev dom Vrhnika sobota, 14. 12. 2013, ob 19. uri Prosvetni dom Horjul Vljudno vabljeni! A Praznični Sm kon(ert Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja Vrhnika zborovodja Lovro Grom gostje pevke ljudskih pesmi »Pušeljc« iz Savinjske doline sobota, 14. decembra 2013, ob 19.uri velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Vabljeni! vstopnina 5 EUR 46 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si •Klub Zakon • Klub Zakon • Klub Zakon^ K Dokumentarni film Iz-hod 27. novembra 2013 ob 20. uri bomo v Klubu vrhniških študentov, na Tržaški cesti 11, predvajali dokumentarni film, ki obravnava zapiranje ljudi v totalne institucije. Po ogledu filma bomo svoje misli lahko delili tudi v pogovoru z aktivisti. IZ-HOD je gibanje, ki se zavzema za deinstituci-onalizacijo. Po podatkih Iz-hoda je bilo namreč v preteklosti več kot odstotek in pol prebivalcev Slovenje vsaj občasno nastanjenih v različnih zavodih. Samoorganizirana skupina IZ-HOD je v letu 2010 začela s 37-dnevnim 700 km dolgim pohodom od zavoda do zavoda, s katerim so želeli opozoriti na problematiko zapiranja v institucije, katerih delovanje je velikokrat neustrezno in neučinkovito. Dandanes poznamo že veliko različnih, bolj humanih oblik pomoči, ki pa se jih, vsaj v naši državi, ne poslužujemo pogosto. Na podlagi pohoda je nastal tudi dokumentarni film IZ-HOD, ki je delo Nejca Birse in Staša Štruklja, in prikazuje zgodbe ljudi, ki so bili odstranjeni iz svojega okolja in izolirani ter postavljeni v položaj nezaželenega Drugega. Skozi objektiv kamere tako prikazujeta delova- Potopisno predavanje - Indija Predavala bo: Nina Kogej (popotnica in bloger-ka) http://www.nina-potuje.com/ Četrtek, 5. 12. 2013, ob 18. uri v čitalnici Cankarjeve knjižnice India je neverjetna dežela in prav tako jo opisuje njen turistični slogan. Država je popotnikom v izziv, saj je tako zelo drugačna od vsega, kar ste imeli možnost kdaj doživeti. Poleg tega pa jo čisto vsak obiskovalec doživlja po svoje. Nekateri jo vzljubijo, drugi zasovražijo. Dejstvo pa je, da se je na Indijo treba navaditi in ji dati čas, da jo spoznamo v vsej veličini, ki nam jo ponuja na našem potovanju. Barve so povsod: v zgradbah, kulturi, ljudeh, hrani, oblačilih, pokrajini, na tržnicah ... In prav barve so tiste, ki človeka po potovanju po Indiji tako zelo prevzamejo. nje totalnih institucij, ki so po mnenju režiserjev zločini miru. Več o problematiki lahko slišite v pogovoru z aktivisti po ogledu filma. Vabljeni torej 27. 11. 2013 ob 20. uri v Klub vrhniških študentov (klub Zakon) na Tržaški cesti 11 na Vrhniki. Hana T. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Sobota, 21. decembra 2013, ob 16. uri Eva Škofič Maurer KLOVNESA RAZGRAJA Predstava za otroke Igra: Eva Škofič Maurer Glavna zvezda predstave, klovnesa Sfrčkljana, je izobražena oseba, ki bolj ali manj gladko govori več jezikov: angleško, rusko, slovensko, srbsko in hrvaško. Ima pa eno majceno pomanjkljivost: če je pod stresom, se namreč začne nezaustavljivo smejati. Klovnesa Sfrčkljana bo gledalce naučila osnov lepega vedenja, odpela bo še vedno zelo priljubljeno pesem z naslovom La, la, la, s katero se je prijavila na Emo leta 1978, ter se vrnila daleč v preteklost s prikazom zgodbe o Tisti jablani. Za vrhunec predstave bo poskrbela z izvedbo zelo nevarne točke, kjer bo hodila po vrvi, ne da bi pokazala spodnje hlačke. Če boste hoteli še, boste doživeli točko Leteči paradižniki. Predstava Klovnesa razgraja je bila na festivalu Zrno soli v Piranu (2012) nagrajena kot najboljši gledališki dogodek. Predstava traja 40 minut 3+ Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Petek, 13. decembra 2013, ob 19.30 Aldo Nicolaj PAROLE, PAROLE ali NI BILA PETA, BILA JE DEVETA Non era la quinta, era la nona Glasbeno-kriminalna komedija GLEDALIŠČE KOPER Režija in scenografija: Jaka Ivanc Igrajo: Bruno: Igor Štamulak Eva: Lara Jankovič Mario: Rok Matek Pianist: Davor Herceg / Joži Šalej Parole, parole je komedija o nenavadnih premenah sovraštva in ljubezni, v kateri si samoljubna in nesrečno poročena tovarnarjeva žena Eva prizadeva vzpostaviti ljubezensko zvezo z moškim, Brunom, ki ga po naključnem in nič kaj prijetnem srečanju potisne najprej v ječo in nato v norišnico le zato, da sama sebi reši kožo. Ko se nesrečnik - po njeni zaslugi obdolžen, da je zakrivil hudo prometno nesrečo - večno zasledujoče in ljubezenskih izlivov polne Eve že skorajda otrese, tudi sam spozna, da se je vanjo zaljubil. Toda ker je Eva poročena in ju na poti do popolne sreče loči le še dobrodušni in simpatični Evin mož Mario, se Eva odloči, da ga je treba ubiti. Na oni svet naj bi mu pomagal prav Bruno ... Delo italijanskega komediografa Alda Nicolaja (19202004) v izvirniku nosi naslov Ni bila peta, bila je deveta. Številki označujeta Beethovnovi simfoniji, ki naj bi po avtorjevem mnenju ves čas odzvanjali v ozadju, komične zaplete podlagali z resnobnimi toni, hkrati pa napovedovali nenavaden, v bistvu kar pretresljiv konec. Toda ker je tokratna uprizoritev postavljena v milje zlate dobe italijanske popevke, ker je glavna junakinja ljubezenskega trikotnika ženska, ki ogromno govori, in ker sta njena soigralca prav tako nagnjena k intenzivnemu trošenju besed, ker se v uprizoritvi veliko poje ... potem je jasno, da je Parole, parole, sicer velik hit pevke Mine v zgodnjih sedemdesetih prejšnjega stoletja, več kot primeren naslov. Igralka Lara Jankovič je za igralske stvaritve prejela primorsko gledališko nagrado Tantadruj, predstava pa je bila uvrščena tudi v tekmovalni program Dne-vov komedije v Celju. Predstava traja eno uro in 30 minut. Vljudno vabljeni! Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki Do 8. decembra 2013 bo v Galeriji na ogled dokumentarna razstava HIŠE SE SPREMINJAJO, SLEDOVI OSTAJAJO; STARA VRHNIKA. Do 9. decembra 2013 bo v avli odprta fotografska razstava Turističnega društva Blagajana Vrhnika: POGLED NA DOMAČI KRAJ SKOZI FOTOGRAFSKI OBJEKTIV; Koledar 2014. V torek, 10. decembra 2013, ob 18. uri Vas skupaj z Planinskim društvom Vrhnika vljudno vabimo na odprtje razstave tristotih razglednic, ki jih bo ob 60-letnici Slovenske planinske poti predstavil CIRIL VELKOVRH: OD ŠTAJERSKIH GORIC DO STRME TRŽAŠKE OBALE. Odprtje bo v veliki dvorani, fotografska razstava pa bo v avli in galeriji na ogled do 12. januarja 2014. Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! DARILO Z OKUSOM Že veste, da imamo na Vrhniki vrhunsko pražarnico kave? Poskusite mešanice iz najboljših kavnih zrn. Na prodaj so tudi lične skodelice iz porcelana z izvirnimi ilustracijami Ivana Cankarja. Na voljo v Turistično informacijskem centru na Vrhniki, Tržaška cesta 9, vsak dan od 8h do 18h, v soboto od 9h do 14h. )v ZIC Turistično informacijski center Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 47 Do 8. 12. 2013. Vstop prost. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA KULTURNO DRUŠTVO STARA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Ema Goričan, Polona Zalokar HIŠE SE SPREMINJAJO, SLEDOVI OSTAJAJO; STARA VRHNIKA Dokumentarna razstava Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Do 9. 12. 2013. Vstop prost. TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA POGLED NA DOMAČI KRAJ SKOZI FOTOGRAFSKI OBJEKTIV Koledar 2014 Fotografska razstava Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 4. 12. 2013, ob 19. uri. (116 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA PISMA SVETEMU NIKOLAJU ART film; romantična komedija, 15+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 5. 12. 2013, ob 19. uri. (93 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA HALIMINA POT ART film; drama, 15+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 6. 12. 2013, ob 18. uri. Vstop prost. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA DOBRODELNI KONCERT Z gosti: Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska, Ženski pevski zbor Upanje Zborovodja: Jože Jesenovec, Janez Gostiša Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 7. 12. 2013, ob 19. uri. Vstopnina: 7 €, dijaki, študentje: 5 €. BIG BAND VRHNIKA NOVOLETNI KONCERT Dirigent: Matjaž Lenarčič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 8. 12. 2013, od 14. do 19. ure. (dva odmora) Vstop prost. KREIS FüR GEISTIGE LEBENSHILFE E.V., DRUŠTVO - KROG ZA DUHOVNO ŽIVLJENJSKO POMOČ FENOMEN BRUNO GRÖNING; PO SLEDEH »ČUDODELNEGA IZCELJITELJA »Neizceljivo ne obstaja, Bog je največji zdravnik!« Dokumentarni film Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 10. 12. 2013, ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA Ciril Velkovrh OD ŠTAJERSKIH GORIC DO STRME TRŽAŠKE OBALE Ob 60. obletnici Slovenske planinske poti Razstava tristotih razglednic bo na ogled v galeriji in avli do 12. januarja 2014. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 11. 12. 2013, ob 18. uri. Vstop prost. CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ZALOŽBA AJDA OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA GLASBENA ŠOLA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Ta veseli dan kulture; O IVANU IN ANI Predstavitev knjige o Ivanu Cankarju Gostje: pisatelj Tone Partljič, ilustrator Anton Buzeti, urednik Jože Gomboc Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 12. 12. 2013, ob 19. uri. (96 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA KAJ, KO BI VSI ŽIVELI SKUPAJ ART film; resna komedija, 15+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 13. 12. 2013, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Gledališče Koper Aldo Nicolaj PAROLE, PAROLE ali NI BILA PETA, BILA JE DEVETA Non era la quinta, era la nona Glasbeno kriminalna komedija Režija: Jaka Ivanc Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 14. 12. 2013, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. MEŠANI PEVSKI ZBOR IVANA CANKARJA VRHNIKA PRAZNIČNI KONCERT Zborovodja: Lovro Grom Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 15. 12. 2013, ob 17. uri. (96 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA TURBO Animirana družinska komična pustolovščina, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 15. 12. 2013, ob 19. uri. (142 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA VELIKI GATSBY Romantična drama, 15+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 18. 12. 2013, ob 16.30 uri. Vstop prost. BRITISH INTERNATIONAL SCHOOL OF LJUBLJANA CHRISTMAS SHOW in memorium of Jeremmy Hibbins BOŽIČNA PREDSTAVA v spomin Jeremmyju Hibbinsu Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 19. 12. 2013, ob 19. uri. (82 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA IZHOD Slovenski film, akcijska komedija, 15+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 21. 12. 2013, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN Eva Škofič Maurer KLOVNESA RAZGRAJA Predstava za otroke Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 21. 12. 2013, ob 19. uri. Vstopnina: 6 €. PIHALNI ORKESTER VRHNIKA NOVOLETNI KONCERT Dirigent: Milan Matičič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 22. 12. 2013, od 14. do 19. ure. (dva odmora) Vstop prost. KREIS FüR GEISTIGE LEBENSHILFE E.V., DRUŠTVO - KROG ZA DUHOVNO ŽIVLJENJSKO POMOČ FENOMEN BRUNO GRÖNING; PO SLEDEH »ČUDODELNEGA IZCELJITELJA »Neizceljivo ne obstaja, Bog je največji zdravnik!« Dokumentarni film Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 24. 12. 2013, ob 17. uri. (87 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA IMPIJEV OTROK Družinski animirani, sinhronizirani film, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 26. 12. 2013, ob 10.30 in 17. uri (80 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA BOŽIČKOV VAJENEC Družinski animirani, sinhronizirani film, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 26. 12. 2013, ob 19. uri (112 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA THOR 2 Akcijski domišljijski spektakel, 15+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 27. 12. 2013, ob 10.30 in 17. uri. (75 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA LOTI; SKRIVNOST MESEČEVEGA KAMNA Družinski animirani, sinhronizirani film, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 28. 12. 2013, ob 10.30 in 17. uri. (105 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA SMRKCI 2 Animirana družinska komična pustolovščina, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 29. 12. 2013, ob 10.30 in 17. uri. (105 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA SMRKCI 2 Animirana družinska komična pustolovščina, 5+ Ob 18.40 DEDEK MRAZ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 30. 12. 2013, ob 10.30 in 17. uri. (86 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA DELFIN; ZGODBA O SANJAČU Družinski animirani film, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NAPOVEDUJEMO: SOBOTA, 4. 1. 2014. Prvi koncert ob 17. uri, Vstopnina: 10 €, otroci: 5 €. Drugi koncert ob 20. uri. Vstopnina: 10 €. ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA, MePZ MAVRICA VRHNIKA, MePZ DR. FRANČIŠEK LAMPE S ČRNEGA VRHA NAD IDRIJO 26. NOVOLETNI KONCERT Gostja: violinistka Manca Rupnik Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic prek spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si 48 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Internetni Portal Tax-Fin-Lex Trije celoviti, vsebinsko zaokroženi podsistemi podatkov v enem sistemu, z med seboj povezanimi dokumenti, kjer v trenutku najdete ažurno informacijo z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja. t Tor Fm-Lex Portal Tax-Fin-Lex je osrednje mesto na internetu v Slovenji, kjer uporabnik lahko na enem mestu dobi ažurne in med seboj povezane informacje iz treh področj: TAX - podsistem z izbranimi davčnimi podatki in informacijami, FIN - podsistem z izbranimi računovodsko - finančnimi podatki in informacijami, LEX - podsistem z izbranimi pravnimi podatki in informacijami. Za obiskovalce knjižnice je mogoč dostop do želenih vsebin na računalnikih v naši čitalnici. Prek svetovnega spleta lahko članice in člani knjižnice dostopajo do portala tudi od doma (ali od kjer koli). Za prijavo prek svetovnega spleta je treba ob prijavi: izbrati kraj vaše knjižnice, vnesti številko vaše članske izkaznice in geslo COBISS. Če gesla COBISS še ne uporabljate v okviru storitve Moja knjižnica, ga lahko pridobite pri vašem knjižničarju! Več o portalu na: http://ckv.si/vsebina_modro.php?vid=2013-1108180922781 Zapisal: Niko Nikolčič Knjižna čajanka V četrtek, 19. decembra 2013, ob 9. uri vas vabim na Knjižno čajanko; njen naslov je Leto, leto pisano Ob dišečem božičnem čaju in pecivu vam želim predstaviti knjižne novosti, ki vam bodo popestrile prihajajoče praznike. Prisrčno vabljeni na Mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika! Zlata Brezovar Potopisno predavanje: Indija India je neverjetna dežela in prav tako jo opisuje njen turistični slogan. Država je popotnikom v izziv, saj je tako zelo drugačna od vsega, kar ste imeli možnost kdaj doživeti. Poleg tega pa jo čisto vsak obiskovalec doživlja po svoje: nekateri jo vzljubijo, drugi zasovražijo. Dejstvo pa je, da se je na Indijo treba navaditi in ji dati čas, da jo spoznamo v vsej veličini, ki nam jo ponuja na našem potovanju. Barve so povsod: v zgradbah, kulturi, ljudeh, hrani, oblačilih, pokrajini, na tržnicah ... In prav barve so tiste, ki človeka po potovanju po Indiji tako zelo prevzamejo. Tako kot so Nino Kogej. Svoja občutja bo delila z vami v četrtek, 5. 12. 2013, ob 18.00 v Čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika .Več o potovanjih na njenem blogu: www.nina-potuje.com Svečano ličenje, make up brez skrivnosti Prihaja veseli december, čas novoletnih zabav. Urejene in estetsko naličene v novo leto je moto naše brezplačne delavnice, ki jo bo vodila Bilka Baloh, maskerka, ki je šolanje s področja modnega in filmskega maskerstva končala v Hollywoodu. Poučevala je na kozmetični šoli v Ljubljani, oblikovala masko za najrazličnejše slovenske in tuje modne časopise, bila zaposlena v Slovenskem narodnem gledališču ter sodelovala na različnih filmskih projektih. Svoje izkušnje bo delila z vami in vam pomagala do lepšega in bolj urejenega videza. Vse obiskovalke bo delno naličila in jim barvno svetovala. Število obiskovalk je zaradi časa ličenja omejeno. Dodatne informacje in prijave na št. 051 239 491. Delavnica bo v petek, 13. 12. 2013, v Čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika ob 18.00. Programi montessori V sredo, 18. decembra, ob 18.00 vas vabimo v Čitalnico Cankarjeve knjižnice Vrhnika na srečanje za starše na temo Priprava okolja montes-sori doma. S praktičnimi nasveti bomo z veseljem delili z vami svoje izkušnje. Podrobnejše informacje lahko najdete na preprostomontes-sori.si). S hvaležnostjo se veselimo, da smemo ponuditi pristop montessori tudi v svojem domačem kraju: Urša Cankar, Eda Šteblaj in Evgenja Jarc iz ekipe Preprosto montessori. Tone Partljič na Vrhniki Letos bo 95. obletnica Cankarjeve smrti. Ob tej priložnosti bo Založba Ajda izdala mladinsko knjigo Toneta Partljiča o Ivanu Cankarju z naslovom O Ivanu in Ani. To bo žešesta knjiga v zbirki Znameniti Slovenci. Predstavitev knjige bo v sredo, 11. 12. 2013, ob 18.00 v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Goste večera bo pozdravil župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, gostili bomo avtorja knjige Toneta Partljiča, ilustratorja Antona Bu-zetja in urednika Jožeta Gomboca. Nastopali bodo učenci predmetne stopnje OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in učenci Glasbene šole Vrhnika. Organizatorji: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Založba Ajda, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Vljudno vabljeni! Simbioza 2013 Zavod Ypsilon je pobudnik projekta, ki je letos že tretjič zapored povezal celotno Slovenijo. V tednu od 21. do 25. oktobra smo mladi in mladi po srcu starejše navduševali in jih seznanjali z računalniki (pisanje besedila, internet, elektron- ska pošta, mobilna telefonija in socialna omrežja). Cilj projekta je višja računalniška pismenost starejše populacije in spodbuditi zanimanje za učenje e-veščin med starejšimi; želimo jim pomagati pri (prvem) stiku z računalnikom in internetom. Med mladimi pa želimo promovirati vrednote prostovoljstva in krepitev proak-tivnega odnosa do družbe in lastne prihodnosti. Simbioza je potekala na 326 lokacijah širom Slovenje. Letos je 4819 tečajnikov poučevalo rekordno število prostovoljcev, bilo jih je kar 3529. Vsaka izkušnja in vsako doživetje šteje! Marinka Petkovšek, udeleženka: "Pridem zato da se spet vidimo, da dobim novo znanje in obnovim znanje s prejšnjih Simbioz. Nikoli ne veš vsega in ponovno poslušanje ti vedno prinese še nekaj novih informacij." Na Vrhniki je projekt potekal na treh lokacijah: v OŠ Antona Martina Slomška, v OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Za sodelovanje, spodbude in omogočanje projekta se zahvaljujem ravnateljici OŠ AMŠ Darji Guzelj, ravnateljici OŠ ICV Polonci Šurca Gerdina in direktorici CKV Suzani Potočnik. Hvala tudi vsem drugim, ki so posredno ali neposredno sodelovali pri projektu. Za slastne pice se zahvaljujem Jolandi Rudolf in Matjažu Rusu, za praktična darila Bebi Pitterle Molek, za osvežilno pijačo pa Iztoku Škofu in Janezu Jurca. Največja zahvala in pohvala pa velja zagotovo prostovoljcem, saj so marsikomu omogočili prvi stik z računalnikom, jim pokazali, kako lahko na internetu poiščejo recepte, pošiljajo elektronsko pošto ... Letos so delavnice vodili: Žiga Valentič, Branko Pongrac (posebna pohvala tudi za spodbujanje osnovnošolcev k sodelovanju^ pri projektu), Gregor Fras, Anže Škerjanec, Špela Novak, Anita Novak, Bor Šturm, Adnen Bilajbegovic, Petra Atteya Fa-biani, Manca Grom, Nebojša Živanovič, Petja Rus in Jošt Cankar. Kot prostovoljci pomočniki so se letos prjavili (nekateri že tretjič!): Jelena Cvetkovič, Tamara Jesenovec, Marko Mrzlikar, Bilka Baloh, Nika Čelešnik, Katja Japelj, Anja Rant, Hermina Ortar, Ivana Radanovic, Katja Progar, Urška Mesec, Anja Jereb, Duldrna Orlic, Rej Ban, Jernej Žakelj, Jan Strajnar, Živa Gabrovšek, Maša Ponikvar, Jaka Carlevaris, Jure Carlevaris, Mia Ribič, Liza Šteblaj, Tajra Abdakovic, Urša Smre-kar, Katja Gojkovič, Anja Molek, Lucija Lekšan, Annateja Popit, Gregor Gajič, Petra Vogrinc, Maja Zobec, Medeja Kogovšek, Petra Jurček, Špela Šebenik, Blaž Tomažin, Saša Todorovic, Barbara Ribič, Goran Nagelj, Matej Zalar, Rina Jurjevčič, Bojan Plohl Džabič in Tilen Oblak. »Užitek je srečati pogled tistega, kateremu si pred kratkim storil kaj dobrega.« (La BRUYE-RE) Sonja Žakelj, lokalna koordinatorka pri projektu Simbioza za Občino Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika Lokalni sponzorji: Novosti v oktobru 2013 0 SPLOŠNO. KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPEDIJE, ZBORNIKI ... DEKALOG: IX-XI KOVAČIČ, P.: Alica v Poteruniji ŠULER, A.: Spoznajmo Photoshop CC 1 FILOZOFIJA. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHOLOGIJA. BLACKMORE, S. J.: Zavest BUSCAGLIA, L. F.: Ljubiti drug drugega KHAN, A. H.: Dejanski posameznik MAREK, J.: Nova oikonomija odnosov PLATO: Sokratov zagovor 2 VERSTVO ARGÜELLO, K.: Kerigma BEDARD, B.: Evangelizacija EVERT, J.: Prava moškost GRŽAN, K.: Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih? MESSORI, V.: Bernardka nas ni prevarala 3 SOCIOLOGIJA. POLITIKA. EKONOMIJA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIJA. EAGLETON, T.: Zakaj je imel Marx prav GREGORČIČ Žgombič, N.: Super fant HEYWARD, A.: Skrivni klub milijonarjev LONČAR, N.: Kominform in tržaški Slovenci LUHMANN, N.: Oblast MANCEVIČ, D.: Ruska energetska diplomacija v 21. stoletju POTOČNIK, D.: Viri in pouk zgodovine 5 OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOMIJA. FIZIKA. KEMIJA. BIOLOGIJA. VUČETIČ, M.: Vrijeme na Jadranu 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMETJSTVO. VODENJE. INDUSTRIJA. OBRT. AUGUŠTIN, V.: Pridelava in predelava voska BOŽIČ, J.: Recepture izdelkov iz čebeljih pridelkov CAMPBELL, L.: Kitajska študija kuharica HAWKEY, C. J.: Rana na želodcu in druge težave z želodcem, požiralnikom in dvanajsternikom JAYSON, M. I. V.: Bolečine v križu JUVANEC, B.: Slovenski čebelnjak KIRK, D.: Težave s prostato KODRIČ Mori, H.: Jaz - Sima Mori KOŠIR Kropivšek, A.: Čebela KRANJEC, S.: Življenje brez glutena MACGREGOR, A.: Migrene in glavoboli MEGLIČ, M.: Čebelji pridelki ROJEC, D.: Nasveti in izkušnje iz prve roke SCHMIDT, I.: Zdravilne rastline SOČAN, M.: Javno zdravje SOMERS, S.: Prodor medicine čez meje mogočega SZASZ, Thomas S.: Kraja človeka TOMAŽEVIČ, M.: Potresno odporne zidane stavbe WORRALL, J. G.: Artritis in revmatizem 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIJA. GLASBA. ŠPORT. BULL, J.: Najlepši božični izdelki ČUDOVITA si, Slovenja DELIČ, S.: Oprema krstaša KAVAŠ, M.: Trening kolesarjev PAVLOVIČ, M.: Vedno na vrhu in med prvimi PREINFALK, R.: And the beat goes on --REICHENBERG, M.: Wagner in film STEFFNY, H.: Velika tekaška knjiga ŠTEFANČIČ, M., jr.: Maškarada 81 JEZIKOSLOVJE VR ŠTAVBAR, S.: Svetniška imena in njihovo prevajanje 82 KNJIŽEVNOST AVSENIK Nabergoj, I.: Simboli neizrekljivega ŠIRCA, Alen A.: Hamlet, William Shakespeare 82-1 POEZIJA. ČEŠEK, M.: Oko kroga GOLOB, A.: Vesa v zgibi LAINŠČEK, F.: Dlan mi po tebi diši POLIČ, A.: Ona je mesto ŽERJAL, I.: Sumljive in abstraktne poezije 82-2 DRAMATIKA. PLAUTUS, Titus M.: Osli 82-3 ROMANI. KRATKA PROZA. AHMETAJ, J.: Dekle z bonboni AUEL, Jean M.: Dežela poslikanih jam BAGGOTT, J.: Zliti BIZJAK, B.: Prihod BUCAY, J.: Ti povem še eno zgodbo? COLGAN, J.: Rosie v svetu sladkih pregreh CVETKO-Vah, K.: Razmerja v ogledalu FOLEY, G.: Neukročena lady GAIL, B. J.: Brez otrok GARQA, S.: Igra z ognjem HOWARD, L.: Na smrt ustrežljiva HOYT, E.: Vražje nakane JOYCE, B.: Saga o Braggovih KINSELLA, S.: Poročna noč KOCMUT, A.: Čisto sam na svetu LAINŠČEK, F.: Mišo frajer, Janko hajer MAKINE, A.: Rekviem za vzhod MALENŠEK, M.: Maria Taborska MCFADYEN, C.: Obraz smrti MURAIL, Marie-A.: Oh, boy! PARTLJIČ, T.: Pasja ulica PERŠAK, T.: Usedline PETEK Levokov, M.: Pesem črne golobice PHILLIPS, C.: Novi začetki REBULA, A.: Pred poslednjim dnevom REDFEARN, S.: Tiho, deklica SENDKER, Jan-P.: Uglašeno srce SPARKS, N.: The longest ride TAVARES, M. S.: V tvoji puščavi WAMBRECHTSAMER, A.: Guzej ŽIBERNA, M.: Dobri pastir in druge kratke ženske 82-4...9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI. ATHWAL, S. K.: Sramota GOLD, A. L.: Spomini na Ano Frank KARZ, Z.: Brezsladkorna vila KOŠIR, M.: Čas za modrost OSVALD, D.: Enosmerna vozovnica PRODAN, S.: Nemirna mladost REPAR, S.: Slovenka na kvadrat VELKOVRH, C.: Od štajerskih goric do strme tržaške obale 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. AVSEC, A.: Vonj po akacijah BEDFORD, D.: Moj očka ČEH, B.: Škratek Nace na poletni večer GRAFENAUER Korošec, E.: Kekec in Bedanec HAVUKAINEN, A.: Tine in Bine KODRE, T.: Tovarna marmelade KOREN, M.: Nace in Rudi KORITNIK, A.: Pasti in zablode trinajstletnice KORITNIK, A.: Pelin & sladkor KRAAN, H.: Vrisk LAINŠČEK, F.: Sestrica in bratec NOPOLA, S.: Risto Bobnar, odklenkalo ti je SIMONČIČ, A.: Sveti Miklavž pod Gorjanci SMITH, L.: Dedkov vrt SMOLAR, A.: Pujsa in Andrej Migec SNOJ, J.: Besede izbrane za modrijane STEINWART, A.: Tatz und Tiger SVET, E.: Levček Oli zbeži ŠTAMPE Žmavc, B.: Zaljubljeni tulipan ZIMMERMANN, I.: Leja čira čara 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIJA. ZGODOVINA. BIOGRAFIJE. JELINČIČ, Z.: Ali je hrvaška država legalna KARLIČ, B.: Najljepša jadranska sidrišta KRAJNC, M.: Ciganska kri LELJAK, R.: Major Mitja in Puklasti Miha - prijatelja po krvi LUNEL, P.: Pustolovščina Pedra Opeke MARČIČ, R.: Otoci srednje Dalmacije Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: http://www.ckv.si in na www.mojaobcina.si/vrhnika. Izbor; Niko Nikolčič 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Šport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 49 Novičke v Športne zveze Vrhnika Predzadnje letošnje novičke začenjamo, kar ni v naši navadi, z malo hvale. Z velikim zadovoljstvom lahko napišemo, da smo bili veseli vseh pohval, ki smo jih prejeli od »velikih in malih« občanov za očitno dobro pripravljeno prireditev prva Mini olimpijada na Vrhniki. Na prireditvi in v prejšnji številki Našega časopisa še nismo upali obljubiti, da bomo prireditev pripravili tudi prihodnje leto. Kdor nas pozna, dobro ve, da poznamo in upoštevamo pregovore, ki pravijo, da obljuba dela dolg in da vola primeš za roge, človeka pa za besedo. Po nekaj razgovorih in dogovorih v povezavi s to prireditvijo pa smo postali pogumnej-ši. Olimpijski komite Slovenje - Združenje športnih zvez je Mini olimpijado na Vrhniki že uvrstil v svoj program dela za naslednje leto. Pripravljenost za sodelovanje sta izkazali tudi obe osnovni šoli. Na podlagi letos pridobljenih izkušenj bomo morda naslednje leto k sodelovanju povabili še več naših najmlajših. Sedaj pa od besed k dejanjem. Člani delovne skupine zveze, ki opravljajo operativno delo pri pripravi sprememb Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika, so v tem času od Področnega centra Postojna pridobili še nekaj potrebnih podatkov o šolskih športnih tekmovanjih. Podatke bodo uporabili pri oblikovanju novega pravilnika. Največja težava pri pripravi dokumenta so za delovno skupino zveze faktorji športnih objektov. Primerjava faktorjev, s katerimi se v skladu z veljavnim pravilnikom vrednoti uporaba objektov izvajalcem letnega programa športa, s cenami teh objektov pokaže, da bi morali faktorje spremeniti ali - in znižati ceno najemnine objektov. Na to problematiko smo opozorili in jo predstavili že na septembrski seji komisije, ki je bila v razširjen sestavi na občini. Upamo, da se bodo zadeve za ureditev tega področja čim prej premaknile »z mrtve točke«. Zadnji mesec smo nadaljevali z dobro prakso sodelovanja pri pripravi dokumentacije na razpis Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Slovenji. Kot je znano, smo lani tudi mi malo pripomogli k uspešni kandidaturi Krajevne skupnosti Drenov Grič -Lesno Brdo za gradnjo prepotrebnih garderob ob športnem igrišču na Drenovem Griču. Letos smo se aktivno vključili v pripravo kar dveh kandidatur, in sicer: za ureditev telovadnice v kulturnem centru ter za ureditev zunanjega športnega igrišča ob tem centru. S poimenovanjem »kulturni center« mislimo na objekt nekdanje Konfekcje Industrje usnja Vrhnika. Pripravljavec dokumentacije in investitor obeh projektov je Občina Vrhnika. Na Športni zvezi Vrhnika smo pripravili obširno ter utemeljeno mnenje oziroma priporočilo h kandidaturama. Za projekt ureditve telovadnice smo k sodelovanju povabili Gimnastično društvo Vrhnika ter pridobili tudi priporočilo Gimnastične zveze Slovenja. Pri projektu ureditve zunanjega športnega igrišča pa sta sodelovala še Vrtec Vrhnika in Krajevna skupnost Vrhnika - center. Kot največji bodoči uporabnik je oba projekta s priporočilom podprla tudi Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika. V času pisanja tega prispevka še ne vemo, koliko vlog je bilo posredovanih na razpis Fundacije za šport, saj je odpiranje vlog predvideno dva dni po oddaji tega članka. Vemo pa, da smo se, ne glede na to, kakšen bo končni rezultat, vsi sodelujoči kar najbolj potrudili in da je vsak od nas svoje delo opravil odlično. V času pisanja tega prispevka se zaključujeta javni obravnavi dveh, za šport pomembnih dokumentov, in sicer: Nacionalnega programa športa in Strategije Olimpijskega komiteja Slovenje - Združenja športnih zvez. Oba dokumenta se nanašata na obdobje od leta 2014 do leta 2023. Prvi dokument naj bi v Državnem zboru Republike Slovenje sprejeli marca naslednje leto, drugega pa bomo predvidoma sprejeli na decembrski seji skupščine OKS-ZŠZ. Predstavniki športnih zvez notranjske regie načrtujemo, da se bomo pred navedeno sejo skupščine sestali na delovnem srečanju in oblikovali skupna stališča tudi do predlaganih novih Pravil OKS-ZŠZ, ki bodo prav tako na dnevnem redu decembrske seje skupščine Olimpijskega komiteja Slovenje. Za konec pa še nekaj nujnih operativnih zadev. Če je katero društvo slučajno pozabilo, ga spominjamo, da je do 29. novembra še čas za posredovanje vloge na Javni razpis za sofinanciranje športnih vsebin Letnega programa športa občine Vrhnika za leto 2014. Na ta razpis se^bo, tako kot vsa prejšnja leta, prijavila tudi Športna zveza Vrhnika. Poleg prijave na naveden javni razpis pripravljamo gradivo za redno sejo Izvršnega odbora ter za sejo skupščine zveze, ki jo nameravamo pripraviti v prvi polovici decembra. Na povabilo naših članov smo prisotni tudi na njihovih občnih zborih. Kot smo napovedali v prejšnji številki Našega časopisa, je tokrat »v posebnem okvirčku« objavljen poziv za posredovanje predlogov za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem za osvojene športne dosežke v letu 2013. Prosimo, da nam predloge posredujete do 10. decembra 2013. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih. Vsem našim članom je za potrebe oglaševanja v parku pred telovadnico Partizan na voljo oglasni pano. Za vse informacije nas pokličite na telefonsko številko 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sportnazvezavrhnika@gmail.com. Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika Rezultati zaključka medobčinskih lig v balinanju L liga Mesto Ekipa Krog Zm Remi Prz Toč. rez. Točke 1. PVD Sever 16 10 5 1 46/18 46 2. Horjul 16 7 6 3 40/24 40 3. ŠD Jama 16 6 5 5 36/28 36 4. Karos. Novak 16 8 4 4 35/29 35 5. Blagajana 16 5 7 4 32/32 32 6. Sinja Gorica 16 4 6 6 31/33 31 7. Gruden Dren 16 4 5 7 27/37 27 8. ŠD Povž 16 1 7 8 22/42 22 9. Logatec 16 2 5 9 19/45 19 2. liga Mesto Ekipa Krog Zm Remi Por Toč. rez. Točke 1. Prevozi Lampe 16 13 1 2 51/13 51 2. Dobrova 16 12 1 3 45/19 45 3. Kranjci 16 6 6 4 36/28 36 4. Pomik Logatec 16 8 4 4 35/29 35 5. OZVVS 16 6 5 5 34/30 34 6. Tošiba 16 3 8 5 30/34 30 7. Dragomer -1 16 2 5 9 22/42 22 8. Dragomer -2 16 2 3 11 18/46 18 9. Invalidi 16 2 3 11 17/47 17 V Športnik Vrhnike za leto 2013 Športna zveza Vrhnika poziva vsa društva, organizacije in posameznike k posredovanju predlogov za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem za osvojene športne dosežke v letu 2013. Predloge je treba posredovati na obrazcih, ki jih lahko dobite v prostorih Športne zveze Vrhnika na podlagi predhodnega dogovora po telefonu 041 820 764 ali po e-pošti, če zanje zaprosite na e-naslov: sportnazvezavrhnika@gmail.com. Obrazci so dostopni tudi na spletni strani: www.sportnazveza-vrhnika. si. Prosimo, da vsi zainteresirani predloge pošljete na naslov: Športna zveza Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, p. p. 88 ali jih osebno dostavite na sedež zveze najpozneje do 10. decembra 2013. Športna zveza Vrhnika Komisija za podelitev priznanj, predsednik Borut Fefer Igralci ŠD Sinja Gorica uspešni na 15. občinskem prvenstvu v namiznem tenisu Člani namiznote-niške sekcije ŠD Vrhnika so zelo uspešno izvedli 15. občinsko prvenstvo Vrhnike v namiznem tenisu. Tekmovanje je potekalo v več kategorijah, od pionirjev do veteranov nad 50 let, žensk in dvojic. V mlajših kategorijah (pionirji, pionirke, mladinci, ...) so bili uspešni člani ŠD Vrhnika, v starejših kjer smo nastopali tudi člani namiznoteniške sekcije ŠD Sinja gorica, pa so bili rezultati sledeči: Člani 35-50 let: 1. Šurca M. (Sinja gorica), 2. Torkar R. (Vrhnika), 3. Petrovič S. (Vrhnika), 4. Vrbančič P. (Sinja gorica). Veterani nad 50 let: 1. Nišavič A. (Sinja gorica), 2. Berginc J. (Sinja gorica), 3. Čekada J. (Sinja gorica), 4. Vrbančič D. (Sinja gorica). Članice: 1. Nišavič A. (Sinja gorica), 2. Kastelic B. (Sinja gorica), 3. Seliškar (Vrhnika), 4. Kesič S. (Sinja gorica). Dvojice: 1. Kaizer - Semič (Vrhnika), 2. Berginc - Nišavič (Sinja gorica), 3. Grampočnik - Plusko (Vrhnika). Za kvalitetno in vestno vodenje turnirja, moramo pohvaliti mlade člane ŠD Vrhnika. Namiznoteniška sekcija Športnega društva Sinja gorica ima 3 ekipe, ki uspešno nastopajo v ligah Ljubljanske rekreativne namiznoteniške zveze. Vse ljubitelje in rekreativne igralce namiznega tenisa vabimo k igranju v dvorani Gasilnega doma Sinja gorica vsak ponedeljek in četrtek med 18.00 in 21.00 uro. Bruno Kosi Obnovitvena dela v Športnem parku Vrhnika Po letih zatišja so se v Športnem parku Vrhnika končno izvedla nekatera vzdrževalna dela: urejeni so dostopi do stadiona, urejeno je odvodnavanje velike asfaltne ploščadi, z ograjo smo omejili vandalizem na travnatih igriščih in stadionu, zamenjali smo lovilne mreže ob pomožnem igrišču in za nogometnimi goli. S pomočjo donacje TERMOTOMA pa smo zamenjali kabine za rezervne igralce. Na pobudo rekreativnih tekačev, ki so se poleg organiziranih skupin vključili v iskanje rešitve, bomo za vse zainteresirane re-kreativce uredili režim dostopanja do atletske steze. Več informacij o dostopu na stadion boste v začetku decembra dobili na internetni strani zavoda. Naslednjo pomlad bomo nadaljevali z obnovo dotrajanih športnih površin. Načrtujemo preplasitev košarkarskega igrišča z umetno maso, zaradi preprečevanja vnosa peska na igrišče pa nameravamo asfaltirati oziroma tlakovati tudi okolico košarkarskega igrišča. Ponovno želimo namestiti teniško steno, ki bi jo kombinirali z malo plezalno steno, obnoviti želimo atletsko skakališče v daljino ter namestiti manjše tribune oziroma sedišča na delu sedanjih »tribun« na mestnem stadionu. Verjamem, da bomo sicer z majhnimi koraki, v nekaj letih zadovoljivo obnovili športni park, tudi nekdanji bazen. Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati )v ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Društvo Zmigaj se! Vrhnika organizira začetni in nadaljevalni plesni tečaj - DRUŽABNI PLESI ZA PARE (čačača, valček, jive, polka itn.). Vsak tečaj vsebuje osem vaj. Tečaja bosta v nekdanji šoli v Ligojni vsak petek. Začetek 6. 12. 2013. Začetni tečaj se bo začel ob 19.00, nadaljevalni pa ob 20.00. Učila bo Lea Smrtnik. Cena tečaja je 40 eur/osebo (za osem vaj). Prijave sprejemamo na info@zmigajse.si Tečaj bo potekal, če bo prijavljenih vsaj pet parov. Spletna stran www.zmigajse.si ne vsebuje informacij o tem tečaju. 50 NAŠ ČASOPIS elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Strelsko društvo Vrhnika Strelišče pod novo streho Strelci smo v soboto, 26. 10. 2013, objekt strelišča prekrili z novo kritino. Delo je bilo uspešno dokončano z lastnimi sredstvi in delom. Tako smo si odprli nov delovni prostor, saj se bodo sedaj začela dela v notranjosti objekta, kjer bi z deli radi končali v Ožbe Drašler Meta Dobrovoljc - njena prva medalja maju 2014. Takrat bomo namreč gostili zadnje kolo regijske lige in hkrati praznovali našo 60-letnico obstoja. Vse skupaj pa začinili z odprtjem strelišča ob občinskem prazniku. Upamo, da nam bo ta veliki cilj uspel, saj si neizmerno želimo, da bi začeli z uporabo novih prostorov, v katerih bomo imeli boljše možnosti za delo in vzgojo naših najmlajših. (BL) Nova tekmovalna sezona pred vrati - uspešen začetek Pred nami je nova tekmovalna sezona 2013/2014. Glede na to, da poleti nismo mirovali, ampak smo opravljali dela na novem strelišču, smo pred začetkom sezone začeli tudi s treningi in pripravami na novo sezono. Verjamemo, da nam bo zopet uspelo narediti veliko dobrih rezultatov, saj verjamemo vase in si to neizmerno tudi želimo. Lepo je na koncu leta pogledati naše dosežke, ki le niso tako skromni. Prizadevamo si, da tudi novi člani hitro pridobijo naše znanje in da so ob boku starejših, izkušenih strelcev, kjer si nabirajo znanje in moči za vsa velika in manjša tekmovanja. Seveda vsi v pričakovanju delamo in treniramo za finale, to je državno prvenstvo, vendar zato ne zanemarjamo drugih tekmovanj, saj se dobro zavedamo, da se ravno na njih kalimo. Kot prvi je v tej sezoni v ogenj stopil Bojan Lampreht st., ki se je v Murski Soboti udeležil Državnega prvenstva upokojencev in pri tem zasedel odlično drugo mesto. Naši najmlajši pa so nastopili v prvem krogu Pokala Slovenje in mladinskih lig, kjer je v kategoriji pionirjev Ožbe Drašler zasedel odlično deveto mesto. Dobro se je izkazal tudi kadet Žan Žuber, ki je letos prestopil iz pionirske kategorije in tako stopil v novo kategorijo z novim orožjem. Svojo serijsko puško, s katero je dosegel odlične uspehe, je zamenjal za standardno zračno puško. (BL) Prvi krog PNK regijske lige 2013/14 Idrija Za nami je tudi prvi krog PNK regijske lige v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovanja smo se udeležili s štirinajstimi imi strelci v skoraj vseh kategorijah in bili pri tem tudi uspešni. Pri najmlajših cicibanih je prvič nastopil Ambrož Jilek, ki je že takoj na prvem tekmovanju postavil svoj osebni rekord, žal je pristal na četrtem mestu, dal pa vedeti, da nanj lahko računajo tudi na vrhu. Odlično se je uvrstila prav tako debitantka na tekmova- nju cicibanka Meta Dobrovoljc, ki si je prislužila že prvo srebrno medaljo. Srebrno medaljo so osvojili tudi ml. pionir Jan Rom, kadet Žan Žuber in članica Benjamina Rudolf. Bojan Lampreht ml. je osvojil bron v kategoriji članov, Bojan st. pa zlato v kategoriji veteranov nad 50 s puško in zlato v kombinaciji puška - pištola. Tudi ekipno je Vrhnika na prvem mestu veterani in na drugem mestu člani. Tako so osvojene prve točke, vendar do konca je sedem krogov in do takrat se lahko marsikaj spremeni. Nam je to vzpodbuda, da se bomo v nadaljnjih tekmovanjih skušali čim bolje uvrščati, pridno nabirati točke, da bo tudi končni izkupiček kar najugodnejši. Seveda ne smemo pozabiti tudi na druge strelce, ki so prav tako osvojili točke in dali svoj prispevek tekmovanju in ekipi. Mogoče tokrat ni bil njihov dan, v prihodnje bo pa zagotovo. (BL) Dvojna zmaga strelcev V Ankaranu je bil prvi krog II. državne lige, ki smo se ga letos ponovno udeležili strelci z Vrhnike. V prvem krogu so Vrhniko zastopali Bojan Lampreht st., Bojan Lampreht ml. in Uroš Je-lovšek. V turnirskem tekmovanju, ki je letos novost, je Vrhnika slavila z dvojno zmago, in sicer je prvo mesto osvojil Bojan st., krog za njim je zaostal Bojan ml. Vsi trije strelci so zmagali tudi ekipno in osvojili pomembne točke v ligi. Skupaj bo šest kol, drugo v Postojni, tretjega pa bomo gostili na vrhniškem strelišču. (BL) S tekmovanja v Ankaranu Izbira smučarske opreme za otroke Zima je pred vrati in čas je, da preverimo in nakupimo opremo za naše nadebudne smučarje. Tokrat vam bomo predstavili nekaj pomembnih informacij o primerni smučarski opremi za otroke. Smuči in smučarske vezi Pri izbiri smuči moramo biti v prvi vrsti pozorni na ustrezno dolžino. Začetniki naj imajo raje krajše smuči in naj le-te ne segajo otroku nad višino brade. Otroci, ki že obvladajo spreminjanje smeri in znajo samostojno smučati, naj imajo smuči, ki jim segajo nekje do višine nosu oz. oči. Smuči naj imajo poudarjen stranski lok, kar bo izredno olajšalo učenje in otroci bodo veliko hitreje napredovali. Smuči morajo imeti ustrezne smučarske vezi z zavoro. Pomembno je, da so vezi pravilno nastavljene glede na dolžino smučarskega čevlja in oznako DIN. Nastavitev je odvisna od teže smučarja, smučarskega znanja in načina smučanja. Smučarski čevlji Pri izbiri pancerjev, kot jim pogovorno rečemo, je treba paziti predvsem na njihovo velikost, trdoto in višino. Le primerni pancerji bodo otroku nudili dovolj opore, obenem pa dovolj udobja, da otroka na smučišču ne bo zeblo ali ga tiščalo. Pri nakupu smučarskih čevljev za otroka naj bodo leti nekoliko večji (do 1 cm), ker bo otroku med sezono noga zrasla. To pa ne velja za odrasle oziroma tiste, ki jim noga ne raste več. Smučarski čevelj za otroka naj bo raje mehkejši kot trši, zato trdi tekmovalni čevlji niso primerni za otroke, ki začenjajo s prvimi koraki na snegu. Poleg tega moramo biti pozorni na višino smučarskih čev- ljev, saj lahko nekateri odrasli modeli najstnikom, ki jim je pred nedavnim zraslo stopalo, segajo previsoko, skoraj do kolena. Smučarska čelada Smučarska čelada je po Zakonu o varnosti na smučiščih obvezna za vse udeležence na smučišču do štirinajstega leta starosti, seveda pa je priporočljiva za vse. Pri zbiri velikosti čelade je pomemben obseg glave. Nujno je, da otroci čelado poizkusijo, saj jih ne sme tiščati ali pa jim biti prevelika in kar pasti z glave. Primerno moramo nastaviti tudi trakec, s katerim jo pod brado pripnemo. Nekatere smučarske čelade imajo podobne nastavljive sisteme kot kolesarske, kar omogoča, da čelado lahko prilagajamo različni velikosti glave. Smučarske palice Še vedno velja pravilo, da dolžino smučarske palice izberemo tako, da palico obrnemo narobe, jo primemo pod krpljico. Ustrezno dolžino ugotovimo, ko imamo kot v komolcu 90 °. Smučarski palici morata imeti krpljice in zanke, s pomočjo katerih jih pravilno primemo. Prve korake na snegu, posebno z najmlajšimi, naredimo brez palic, ker začetnika samo še dodatno ovirajo. Če bo otrok obiskoval smučarski tečaj, se pogovorite z učiteljem, ali bo otrok palice sploh potreboval. Smučarska oblačila Pri izbiri smučarskega kompleta pazimo predvsem, da je dovolj topel, nepremočljiv in dovolj zračen. To je izredno pomembno, saj bo otrok na snegu v mrazu, hkrati pa mu bo lahko tudi vroče, ko bo neizmerno užival v zimskih radostih. Otroke pod zgornji sloj oblačimo večplastno: smučarsko perilo (zgornji in spodnji del), puli, jopica, s čimer omogočimo, da se lahko v primeru potenja slečejo. Pomemben del opreme so tudi rokavice, ki naj bodo vsaj pri najmlajših otrocih na en prst, kar jim olajša oblačenje, poleg tega so veliko toplejše. V večjem mrazu pride še kako prav podkapa, ki jo namestimo pod čelado in z njo zaščitimo obraz pred vetrom in mrazom. Nakup primerne smučarske opreme je obsežen projekt zaradi finančnega zalogaja in tudi pestre ponudbe. Upamo, da smo vam z nasveti vsaj malo pomagali. V primeru dodatnih vprašanj nas lahko pokličete na št. 040 600 777 ali e-naslov: mailto:info@sdvuc-ko.com in z veseljem vam bomo pomagali. Za konec samo še odgovor na zelo pogosto vprašanje: Ali lahko kupimo smučarsko opremo za dve sezoni? Predvsem za smuči in smučarske čevlje to ni priporočljivo. Otrok v enem letu precej zraste, poleg tega napreduje v smučarskem znanju in zato za hitrejši napredek v naslednji sezoni potrebuje daljše smuči. Menjava smučarskih čevljev je pomembna zato, ker otroku noga zraste, preveliki smučarski čevlji prvo sezono pa so izredno nevarni. Stroške nakupa opreme lahko zmanjšamo z nakupom ustrezne rabljene opreme. Moramo pa paziti, da opremo pred sezono ustrezno pripravimo; predvsem je pomembno, da so smuči namazane (prepreči sprijemanje snega na drsno ploskev), robniki ustrezno nabrušeni in vezi nastavljene. Druga možnost pa je, da si smučarsko opremo izposodite. Udeležencem naših tečajev omogočamo izposojo opreme v društvu. ŠD Vučko 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Šport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 51 Atleti zaključujejo uspešno sezono Letos je bilo atletsko dogajanje zelo pestro, saj sta bili poleg običajnih tekmovanj še svetovno in evropsko prvenstvo za mladince. Pokazalo se je, da uspehi vrhniških atletov v prejšnjih letih niso bili naključni in da kvalitetno delo vedno prinese rezultate. Tekmovalna sezona v letu 2013 se je začela na državnem dvoranskem prvenstvu, ki je potekalo v Ljubljani in Slovenski Bistrici. Izredno so nas razveselili skakalci in skakalke višino. Ponovno se je pokazalo, da je vrhniški skok v višino v samem slovenskem vrhu. Kar pet atletov AS Vrhnika (Vita Slak, Anita Švajger, Gaja Bastarda Poklukar, Rok Skvarča in Jaka Fefer) so se namreč uvrstili med prve tri v državi. V pionirski konkurenci je Rok postal državni prvak, Vita, Anita in Gaja pa vicešampion-ke. Pri mladincih je Jaka, ki je letos že preskočil 2 metra, zasedel 3 mesto. To, da so se našteti atleti uvrstili dosežke prav v vseh starostnih kategorijah (U12, U14, U16 in pri mladincih), pove o konstantnosti dela in kvaliteti treniranja. V zimskem delu je bilo tudi Državno prvenstvo za starejše mladince. Martina Jan, vrhniška atletinja, ki je prestopila v ŠD Kronos kjer jo še naprej trenira dosedanji trener, Vrhničan Luka Drašler mlajši, je v skoku v daljino skočila 5.91 m, s tem postavila svoj osebni rekord in dosegla normo za svetovno mladinsko prvenstvo, ki je bilo letos poleti v Ukrajini. Na tekmovanju, kljub dobremu skakanju, ni dosegla dobre uvrstitve saj je naredila tri prestope. Če teh ne bi bilo, bi skočila preko 6 metrov in se uvrstila med prvih pet na svetu, kar bi bil izjemen rezultat. Martina je še mlada športnica. Z izkušnjami bo izginila tudi trema in dobri rezultati ne bodo izostali. Z malo več sreče oziroma brez poškodbe, ki je Jako Feferja nekaj časa ovirala pri treningu, bi imeli Vrhničani na največjih tek- Od leve proti desni - Srečo Železnik, Žan Dobrovoljc, Rok Skvarča, Nejc Rom, Tjaša Železnik, Gašper Štirn, Izza Obal in Jernej Fefer movanjih še enega predstavnika. Jaka je namreč zgrešil normo za odhod na evropsko prvenstvo za mlajše mladince le za tri centimetre. Pohvaliti je potrebno tudi Žana Dobrovoljca, ki je na tekmovanju, ki se je 14. in 15. 9.2013 odvijalo v Postojni, dosegel nov državni rekord v teku na 200 metrov ovire. To je bil že četrti rekord, ki so ga v zadnjih petih letih postavili atleti AS Vrhnika. Naj spomnimo, da so jih postavili Marčič Jernej v metu krogle, Martina Jan v skoku v višino in Dobrovoljc Žan dva - enega pred tremi leti v teku na 60 metrov in drugega letos, v teku na 200 metrov z ovirami. Število disciplin v katerih atleti AS Vrhnika nastopajo in osvajajo naslove, se je v zadnjih letih razširilo. Tako se je poleg že tradicionalno uspešnih panog skoka v višino in daljno ter meta krogle spet začel prebujati šprint. Veseli smo tudi rezultatov, ki se kažejo na področju teka čez ovire. Načrtno delo trenerja Sreča Zeleznika, ki se je pred tremi leti odločil, da začne s pripravami atletov na to disciplino, je obrodilo sadove, saj so se letos kar trije atleti uvrstili med prve tri »oviraše« v državi. Vsi nastopajoči atleti so s svojimi rezultati pokazali, da se na Vrhniki dela dobro in da raste nov rod atletov, ki je sposoben udeležbe na evropskih in svetovnih prvenstvih. Letos se jih je kar 18 uvrstilo med prve tri v državi, od tega 15 med prve tri kar je v primerjavi z drugimi klubi izjemen uspeh. V mesecu avgustu so imeli atleti mini priprave, ki so bile nagrada za dobro delo v prvi polovici leta. Štiri dni so atleti bivali v Slovenj Gradcu, kjer so bili nastanjeni v mladinskem hotelu in trenirali na modernem stadionu. Pogoji za delo so bili odlični tako, da je bil plan treninga v celoti izpolnjen. Za december so za dva atleta planirane priprave v toplejših krajih, ki pa bodo zaradi finančnih težav najbrž odpovedane. Starše, ki bi radi svoje otroke vključili v program vadbe obveščamo, da nas lahko pokličete na telefon 041 751 128. Radi se bomo pogovorili z vami in vam odgovorili na vaša morebitna vprašanja. Jernej Fefer Ekipe KK Vrhnika v novi tekmovalni sezoni Nova tekmovalna sezona košarkarjev se je začela. Kot že leto poprej je KK Vrhnika zastopan v vseh selekcijah. Najmlajši dečki U-10 so košarkarji letnika 2003 in mlajši. S prvimi tekmami bodo dečki začeli ob koncu novembra 2013 in tekmovanje zaključili nekje v marcu 2014. Dečki trenirajo pod okriljem mladega trenerja Matica Habata, ki je tudi trener košarkarske šole na OŠ Antona Martina Slomška. Treningi potekajo trikrat na teden, kjer dečki trenirajo košarkarske prvine, v katerih bodo tekmovali - met na koš in vodenje žoge - in tudi samo igro. Samo ekipo vam bomo predstavili v naslednji številki, ko bodo dečki doživeli svoj košarkarski krst prve prave tekme. Ekipa U-12, letnika 2001 in mlajši, je svoje tekmovanje za sezono 2013 končala. Za novo tekmovalno sezono ekipe U-12 pa so se začeli pripravljati dečki letnika 2002 in mlajši, ki bodo svojo tekmovanje v sezoni 2014 začeli v marcu. V zimskem času bodo košarkarji trenirali trikrat na teden v športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška pod budnim mentorstvom Primoža Jurce. Tekmovali bodo tudi v zimski košarkarski ligi Nova liga, ki jo bodo začeli v decembru 2013 in končali v aprilu 2013. Ekipo sestavljajo: Jan Špernjak, Urban Smrekar, Ian Zobec, Tristan Ribič, Vid Pivk, Matic Plantan, Matevž Povše, Gregor Debenec, Jernej Skopec, Matej Mivšek, Matic Mikuš, Vid Koprivec, Nik Rajh, Izak Kovačevič, Gašper Rojec in Rok Rigler. Ravno tako je svoje tekmovanje v 1. SKL za sezono 2013 končala tudi ekipa U-14, letnikov 1999 in 2000. Košarkarji bodo ligo končali konec novambra 2013, kjer se borijo za mesta od 9 do 16. Zaradi smole s poškodbami je to realen rezultat. Pred njimi pa je še tekmovanje v mini pokalu Spar, kjer lahko presenetijo marsikatero ekipo. Obenem pa se že sestavlja nova ekipa košarkarjev U-14, letnikov 2000 in 2001, ki pa bo začela tekmovanje v zimski košarkarski ligi Nova liga in se pripravljala na novo sezono 2014. Treningi potekajo štirikrat na teden pod vodstvom trenerja Vlada Beka. Starejše selekcije kadeti, mladinci in člani pa so svoje tekmovanje za sezono 2013/2014 že začeli v začetku novembra 2013. Kadetsko ekipo, ki jo vodiu trener Vlado Bek, sestavljajo igralci: Žiga Habat, Matej Kramarič, Nejc Kos, Anže Mahovlič, Aladin Cehic, Rok Grmovšek, Jernej Leskovec, Žan Čamernik, Tadej Zakrajšek, Klemen Kavčič, Jan Zadravec, Primož Drašler, Rok Savič, Nikolas Suša, Nik Zobec, Jan Peteh, Anže Mivšek, Miha Mahovlič in Jan Zobec. Košarkarji tekmujejo v 1. SKL med najboljšimi klubi v Slovenji. Razvrščeni so v prvo skupino, kjer so tudi ekipe Heliosa, Janč, UKK Kopra, Sežane in Koš Kopra. Nasprotne ekipe so res kakovostne in cilj vrhniških kadetov je doseči čim več zmag in dvig na lestvici. Tudi mladinska in članka ekipa pod vodstvom trenerja Matica Vidica sta že zelo v tekmovalnem ritmu sezone 2013/2014. Mladinska ekipa je zadržala jedro iz lanske sezone, ko je v zadnjem krogu kvalifikacij izpadla proti ekipi iz Portoroža, ki je trenutno na tretjem mestu 1. mladinske SKL, takoj za Slovanom in Unionom Olimpijo. Urbana Drašlerja, ki ni več mladinec, je zamenjal Klemen Brglez (Logatec), ki je prišel k nam zaradi izstopa mladinske ekipe KK Logatec iz tekmovanja. Cilji so še malo višji kot lani: želja je nastopiti na zaključnem turnirju četverice 2. mladinske SKL, za kar bo treba redni del tekmovanja končati na enem izmed prvih dveh mest v zahodnem delu 2. mladinske SKL, poleg tega pa ponuditi priložnost za igro čim več domačim igralcem in jih skozi sezono pripraviti na naslednje izzive v članski konkurenci. Članska ekipa KK Vrhnika je v novi sezoni doživela veliko sprememb. Odšli so Jan Novak, Jan Dolenšek (oba se vračata v matični KD Slovan - članska ekipa, Liga Telemach), Julijan Gr-gič (Ajdovščina - 3. SKL), Matej Pejič (študij na Poljskem), Domen Novak (sicer še kadet, KD Slovan), z igranjem pa sta prenehala še mladinca Tilen Dobrovoljc in Anže Zadravec. Prvi štirje so imeli lani zelo vidno vlogo v ekipi, v letošnji sezoni pa smo se odločili, da bomo priložnost za dokazovanje dali mladim domačim igralcem, ki so že lani uspešno nastopali tako pri mladincih kot tudi pri članih. Ekipo so okrepili Domen Brglez (KK Logatec), Luka Oblak (KK Pingvini) in nazadnje še Domen Janežič (prišel iz 2. nemške košarkarske lige). Cilji so kljub vsemu postavljeni visoko: v 4. SKL želimo priti vsaj v zgornji del tekmovanja, kar pomeni, da moramo biti vsaj drugi v svoji skupini. To pa niti najmanj ne bo lahko, saj tu nastopata dve ekipi, ki sta še lani igrali ligo višje. Nosilci bodo ob okrepitvah domači igralci Primož Jurca, Žiga Habat, Urban Drašler, Rok Gostiša, Jan Kos, Jaka Novak in zimzeleni Damjan Bojovič. DM 52 naš časopis v Sport in rekreacija 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 1. - 5. razred Mladi namiznotenisači so se zopet izkazali na občinskem prvenstvu Vrhnike Na Vrhniki je v nedeljo, 10. 11., potekalo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu, ki ga je letos obiskalo rekordno število tekmovalcev in gledalcev. Osnovnošolci so ob podpori publike igrali odlično. Med učenci 1. - 5. razred sta bila najuspešnejša Andraž Pavlovčič in Miha Podobnik, ki sta se na koncu pomerila tudi v finalu, zlato medaljo pa je domov odnesel Miha. Iz svojih skupin sta se prebila tudi Aljaž Kelc in Luka Kavčič, ki sta zasedla 3. in 4. mesto. V kategoriji 6. - 9. razred je sodelovalo kar 16 učenk in učen- cev. Tudi v tej kategoriji je blestel Miha Podobnik, ki je kljub mladosti osvojil bron. Teo Ponikvar je zasedel odlično 2. mesto, Luka Podobnik pa si je z borbenostjo in odločnostjo priigral zlato. V tej kategoriji so se izkazale tudi punce, Anja Prijatelj in Nina Otrin, ki si je med fanti izborila 5. mesto, prav tako pa je igrala tudi v enotni kategoriji žensk. Vrhunsko igro smo lahko spremljali v kategoriji moških do 35 let, kjer je borba med Miho Grampovčnikom in Maticem Kaiserjem vzbudila veliko pozornosti in kar nekaj aplavzov. Matica je s 3:1 razlike v setih porazil Grampovčnik. Rok Semič je osvojil bron, 4. mesto pa je pripadlo Jerneju Ogrinu. Oba sta se zelo izkazala že z igro v skupinah. Pridružite se nam tudi vi! Treningi potekajo vsak delovnik (razen srede) med 18. in 19.30 uro v telovadnici Antona Martina Slomška. Nina Pejič za NTS ŠD Vrhnika REZULTATI: Osnovnošolci 1. - 5. razred: 1.Miha Podobnik 2.Andraž Pavlovčič 3.Aljaž Kelc 4.Luka Kavčič 5.Jaka Vukašinovič 6.Blaž Gutnik 7.David Zimšek 8.Manca Sukič Osnovnošolci 6. - 1.Luka Podobnik 2.Teo Ponikvar 3.Miha Podobnik 4.Luka Žitko 5.Nina Otrin 6.Oskar Aleksič Moški do 35. let: 1.Miha Grampovčnik 2.Matic Kaiser 3.Rok Semič 4.Jernej Ogrin Moški do 35 let 20 let kolesarskega podviga med Lendavo in Piranom V Gostilni Kranjc smo se v četrtek, 24. oktobra, ponovno srečali ljubitelji rekreativnega kolesarstva, in sicer Jože Justin, Cveto Mole, Matjaž Žirovnik, Roman Rupnik, Pavle Kovač in Miran Štupi-ca. Srečanja sta se udeležila tudi Zoran Grom in Gabriel Jelovšek - Jele, manjkal je samo Franci Jelovšek. Minilo je namreč že dvajset let, odkar smo se 3. 7. 1993 ob 3.15 zjutraj izpred Hotela Lipa v Lendavi s kolesi odpravili na pravi pravcati kolesarski maraton vse do Pirana. Sicer smo načrtovali podvig že ob 3. uri, vendar je Jele zaspal. Nič hudega, smo si rekli, in v spremstvu Andreja Šifrerja, ki je v hotelu ravno končal svoj koncert, s kolesi odhiteli v temno noč. Pot nas je vodila čez širno Slovenijo vse do Tartinijevega trga v Piranu okoli 19.30. Tja smo prispeli bolj ali manj brez večjih težav. Bilo je sicer nekaj manjših padcev in osebnih kriz, vendar smo si med seboj pomagali in uspeli. Prevozili smo 352 kilometrov, kar ni mačji kašelj. Podvig nam zanesljivo ne bi uspel, če nam ne bi pomagali Murči, Jele in njegova harmonika ter Zoki. Pr' Kranj c smo obudili nekaj lepih spominov na ta kolesarski podvig, hkrati pa skupno ugotovili, da je od takrat dejansko minilo dvajset let ter povrhu pridobili vsi v povprečju dvajset kilogramov na mišični masi! Kakšen bo naš naslednji podvig, nismo uspeli ugotoviti. Nekako smo se nagibali k ideji, da bi prihodnje leto maraton ponovili, vendar ne s cestnimi kolesi, ampak z avtomobili, kar je neprimerno lažje, predvsem pa manj utrujajoče. Seveda ne bi šlo brez obiskov premnogih »kulturnih objektov«, kjer bi privezali svojo dušo. MS Fotografija iz leta 1993 (od leve): Pavle Kovač, Cveto Mole, Roman Rupnik, Matjaž Vr-hovnik, Jože Justin in Miran Štupica Pri Kranjcu letos (od leve): Miran, Zoran, Pavle, Jože, Matjaž, Cveto, Roman in Jele. Manjkata: Murči in Jeletova harmonika. 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 53 MNC Dren * MNC VD * MNC Dren * MNC VD * MNC Dren * MNC VD * MNC Dren * MNC VD * MNC Dren * MNC VD * MNC Dren * MNC VD Olimpija na obisku! Dečki pod vodstvom trenerja Anžeta so gostili ekipo Olimpije iz Ljubljane, ki so proti našim fantom nastopili z eno leto starejšimi nogometaši. Ekipa z Drena je pokazala všečno igro in po 40 minutah vodila z rezultatom 1 : 0. Na koncu, po več kot 70 minutah igre, je bil rezultat 1 : 1. Posebej velja pohvaliti vratarja Drena Marka Volaša, ki se je izkazal s nekaj odličnimi posredovanji, in vse druge člane ekipe, ki so pokazali, da znajo igrati nogomet. Tudi v ligi so se fantje z Drena izkazali in še vedno zasedajo prvo mesto v svoji skupini. Piknik uspel. Selekcija U-9 pod strokovnim vodstvom Jana Zaletela je s svojo igro dominirala na turnirjih in po pravilu osvajala prvo mesto. Po zadnjem turnirju je imela ekipa tudi piknik v svoji »bazi« na Drenu, kjer so nogomet igrale tudi mame in očetje s svojimi otroki. Piknik je kljub oblačnemu vremenu uspel, saj so se otroci in starši povezali med seboj, kar je eden izmed ciljev na Drenovem Griču. Sedaj se treningi selijo v dvorano, ki bodo potekali na Vrhniki v dvorani Antona Martina Slomška, akrobatski treningi pa v Parti-zanovi dvorani. Popoln vikend V soboto, 19. 10. 2013, so nastopile vse naše tekmovalne selekcije, kar se ne zgodi pogosto, da v istem dnevu nastopijo vse ekipe z Drena. Odigrali smo deset tekem in zabeležili devet zmag in en neodločen rezultat. Vemo, da je napredek najlažje meriti z rezultati, zato smo veseli tudi »rezultatske« potrditve našega dela. Kakovost našega dela se kaže tudi v medčloveških odnosih in razvijanju otrok v boljše športnike. Zaradi Drena se tresejo noge nasprotnikom! Selekcija U-11 še naprej kaže odlične predstave s kombinatorno igro in veliko posesti žoge. Fantje so letos na devetih prvenstvenih tekmah zabeležili osem zmag in en neodločen rezultat. V svoji skupini so v konkurenci enajstih ekip na vodilnem mestu. Se bolj kot samo prvo mesto in zmage pa veseli želja otrok po kombinatorni igri. Fantje so tudi zunaj igrišča zelo povezani in se oblikujejo v pravo »klapo«. Visok jubilej pohodne skupine Oživljajo Vesele Triglavce 14. septembra smo se zbrali v naši stari bazi - v Gostilni Pr' Kranjc na Vrhniki nekdanji člani pohodniške skupine Veseli Triglavci, ki je bila sicer v začetku leta s sklepom občnega zbora Planinskega društva Vrhnika za nedoločen čas ukinjena. Na pobudo Sreča Krašovca se nas je zbralo kar petintrideset. Pozdravil nas je naš dolgoletni član in hkra- tudi 40-letnico prvega organiziranega pohoda z Vrhnike na Triglav. Nato je vse prisotne nagovoril še pobudnik srečanja Srečo Kraševec in v luči 30-letnega jubileja Veselih Triglavcev predlagal, da v počastitev tega ponovno obudimo delovanje skupine. Z večino vseh prisotnih je bil ustanovljen iniciativni odbor skupine Veselih Večja skupina Veselih Triglavcev pri Cankarjevemu spomeniku na Vrhniki tik pred začetkom pohoda proti Triglavu Triglavcev za pripravo pohoda z Vrhnike na Triglav 22. 7. 2014. Takrat naj bi pohod trajal pet dni, torej dan več kot doslej, predvsem zaradi starosti nekaterih pohodnikov. Sklenjeno je, da bomo na pohod povabili vse vrhniške pohodniške skupine, ki delujejo pod okriljem PD Vrhnika in vse ljudi dobre volje, ki ljubijo naravo, predvsem pa slovenske gore. Povabili bomo bodo tudi člane pohodniške skupine iz Sodražice, tako imenovane Storžke, ki so se nam pridružili ravno pred dvajsetimi leti in z nami sklenili trdno prijateljstvo. Pred štiridesetimi leti so se na Vrhniki zbrali trije možakarji, dobri prijatelji, in se odločili, da bodo šli peš z Vrhnike na Triglav. Pobudnik tega podviga je bil Franc Lenaršič - Lenč, pridružila sta se mu še Jakob Petkovšek -Pavkar in Stane Urh. Iz tega podviga je v poznejših letih nastala množična pohodniška skupina, ki se je ravno po Lenčevi zaslugi poimenovala Veseli Triglavci. V spomin na žalost že preminulih vseh treh prvih pohodnikov bomo, kot smo že omenili, prihodnje leto s ponovnim pohodom z Vrhnike na Triglav počastili njihov spomin. Trije prijatelji, ki so pred štiridesetimi leti prvič prehodili pešpot med Vrhniko in Triglavom od leve: Franc Lenaršič - Lenč, Jakob Petkovšek -Pavkar in Stane Urh. ti novi predsednik PD Vrhnika g. Jože Sušteršič, ki je tudi navedel razloge začasne ukinitve delovanja te vrhniške najstarejše pohod-niške skupine. V nagovoru je g. Sušteršič pozdravil srečanje starih pohodnikov in povedal, da bo PD Vrhnika prihodnje leto proslavljala med drugim O Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO 12.10. 2013 - Novosti na spletni strani - vreme, spomini Ustvarjalci spletne strani se trudimo, da vestno zabeležimo kakršne koli podvige na pohodih in akcijah, občasno posodabljamo že vnesene podatke in sledimo tudi zunanjim spremembam. Ne dolgo od tega je prenehala delovati spletna stran vreme.zurnal24.si/prosti-cas/gore/, kjer ste si pod rubriko PD svetuje in v nadaljevanju Vreme v gorah lahko ogledovali napoved vremena. Seveda smo takoj začeli z iskanjem nove ustrezne strani in že kar nekaj časa nas večina vodnikov uporablja spletno stran yr.no/place/ Slovenja, ki se je pokazala kot ustrezno nadomestilo in tudi napovedi so dovolj natančne za načrtovanje naših aktivnosti. Povezavo za navedeno stran najdete ravno tako pod rubriko PD svetuje in v nadaljevanju Vreme Slovenja, kratko navodilo pa najdete v priloženi priponki. KLIK Na dnu spletne strani pod rubriko Spomini pa smo poleg ognjemeta dodali še kratek reklamni film našega sponzorja Dvig, d. o. o., o montaži razglednega stolpa na Planini. Prijetno gledanje in uporabo vremenske napovedi vam željo ustvarjalci spletne strani. Besedilo: Milan Jerman 19. 10. 2013 - Izlet MOPD Vrhnika za mlade planince na Češko kočo Napočil je dan, ko smo se odpravili na prvi planinski izlet v letošnjem šolskem letu. Naš cilj je bila Češka koča na Spodnjih Ravneh (1543 m) nad Jezerskim, ki jo je leta 1900 zgradila češka podružnica Slovenskega planinskega društva iz Prage. V soboto, 19. oktobra 2013, se nas je 37 planincev z avtobusom odpeljalo proti Jezerskemu. Pot nas je peljala skozi najdaljšo slovensko vas Kokra, kjer imajo po številu učencev najmanjšo šolo na Gorenjskem. Med vožnjo nas je spremljala reka Kokra, ki izvira pod Virnikovim Grintovcem. Po uri in pol vožnje smo prispeli do Planšarske-ga jezera, kjer smo si oprtali nahrbtnike in peš krenili proti našemu cilju. Sli smo mimo izvira Jezernice, Ancljeve kmetje in opazovali s soncem obsijane gore in lepo pisan gozd. Po krajšem postanku smo zagrizli v strm breg, kjer smo se dodobra zadihali in postali zelo lačni, tako da je bila malica neizogibna. Po okrepčilu smo nadaljevali do Stularjeve planine (1267 m), se še malo posončili, zapustili gozdno mejo in stopili v Mrzvo dolino, kjer je bilo res bolj mrzlo, kot drugje. Pa še pod noge smo morali bolj gledati, saj je bilo kar spolzko. Premagali smo še oprije-me po jeklenicah in znamenite Vojtrce. Kmalu se nam je med drevjem za malo časa pokazala slovenska zastava, kar nas je razveselilo, saj je bila koča odprta. Prehodili smo še dva ovinka Mladi planinci pred Češko kočo Varen spust v dolino in že smo prispeli do Češke koče. »Karničarji« so pri koči opravljali še zadnja potrebna dela pred zimo in snegom. Več kot štirideset let je bil oskrbnik koče Andrej Karničar s svojo ženo Anico. Ker je z družino živel kar v koči, so njegovi otroci hodili v šolo v dolino. Zdajšnji oskrbnik Češke koče, Tone Karničar, je bratranec Dava Karničarja, ki je imel v oktobru v Cankarjevem domu na Vrhniki predavanje o ekstremnem smučanju z najvišjih vrhov sedmih celin. Naši otroci so se po dvournem vzponu malo bolj oblekli, saj je sonce na kočo posijalo le za slabih pet minut. V rokavicah so pomalicali, ožigosali svoje planinske knjižice, se tudi »gujškali« in seveda nakupili razglednice in razne spominke. Zadnje dejanje pred spustom v dolino pa je bila gasilska fotografija pred kočo. Na Jezersko smo se vračali po drugi poti, in sicer nad Stularjevo planino mimo Makekovega marofa do Makeka, kjer nas je že čakal avtobus. Čeprav malo utrujeni so nekateri do Vrhnike ob gledanju risanke zdržali z odprtimi očmi. Besedilo: Polona Verbič Foto: Mladinski odsek 19. 10. 2013 - Osvojili smo Slemenovo špico s Tamarja Če bi v enem stavku opisali sobotni izlet, bi lahko rekli, da se je pravljično število planincev (9) Iz oktobrskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator / vodnik 20. 12. NOČNI POHOD NA PLANINO 18.00 2 VODNIŠKI ODSEK 54 NAŠ ČASOPIS Šport in rekreacija O Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Kot je razgibano delo, je bila veselo razgibana skupina markacistov Davo Karničar med praporščakom in predsednikom društva kinjeno smučanje z najvišjega vrha na svetu, Everesta. Svoj projekt, smučanje z najvišjih vrhov sedmih kontinentov, je leta 2006 zaključil s smučanjem z vrha gore Mt. Vinsona na Antarktiki. Film so premierno predvajali februarja 2007 na Rock, Ice & Snow Summit v Münchnu. Davo Karničar, alpinist, ekstremni alpinistični smučar, učitelj in trener smučanja, alpinistični inštruktor, gorski reševalec, reševalec letalec, vodnik lavinskega psa, nekdanji tekmovalec v svetovnem pokalu alpskega smučanja, je v samem filmu razlagal težavnosti in pasti alpinističnega smučanja. Po projekciji filma je odgovarjal na zanimiva vprašanja gledalcev. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem obiskovalcem filma, ki so prispevali 402,00 evrov prostovoljnih prispevkov za obeležitev 50-let-nice ustanovitve Mladinskega odseka in 50. tabora mladih planincev. Prav tako se zahvaljujemo za pomoč tudi soorganizatorju te projekcije filma, Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika. Besedilo in fotografija: Miro Malneršič 26.10. 2013 - Lintverni v Halozah Tokrat se nas je trinajst Lintvernov podalo po Haloški planinski poti. Z nekaj avtomobili smo se izpred CH-ja odpeljali proti Podlehniku, kjer sta se nam pridružila še dva prijatelja iz Haloz. Iz Podlehnika smo krenili mimo jezera Dežno na Gorco. Na turistični točki na Gorci so nas pričakali prijazni predstavniki PD Podlehnik, ki so nas seznanili s krajem in okolico ter nam predstavili zanimivo etnološko zbirko. Ob pogostitvi z domačimi dobrotami smo sproščeno pokramljali in Grintovc nas je še pravočasno dvignil ter usmeril na naslednjo etapo pohoda proti Janškemu vrhu. Tipično haloško hribovje in doline so nas v prijaznem soncu spremljale celotno pot. Počitek na Janškem vrhu je prav dobro del in kmalu smo nadaljevali v dolino Dravinje mimo Doklec ter premagali še zadnji vzpon na Ptujsko goro. V prijetnem razpoloženju smo se poslovili od dveh prijateljev ter pohod, s pridihom že prihajajočega Martina, zaključili s kosilom pri Lončariču. 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lintverni na obisku pri Turističnem društvu Podlehnik Na cilju na Ptujski gori Pohoda, ki ga je pripravil in odlično izpeljal Grintovc, smo se udeležili še Bankir, Betajnovc, B'čar, C vele, Cvičkar, Padalc, Peter, Povžar, Stari, Špik, Špilčk in Vezist. Fotografije sta prispevala Grintovc ter Vezist, ki je dodal še besedilo. Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www. pd-vrhnika.si. Udeleženci pohoda pred klasično "koledarsko" fotografijo z Jalovcem v ozadju odpravilo v pravljično dolino, kjer se narava, vsa nališpana, spravlja k počitku. Na pot smo krenili zgodaj, ko je že kar mrzlo, in na poti do doma v Tamarju nas je tiste brez rokavic kar pošteno zazeblo. Zato se je še bolj prilegel čaj, saj smo si na njem lahko ogreli premrle prste. Prijazen oskrbnik nam je naštel, kakšne dobrote bodo na voljo ob vrnitvi in nam so se že cedile sline. Po kratkem postanku smo nadaljevali po poti, ki nas je po strmem začetnem delu vodila najprej po redkem gozdu in nato čez melišče. Vzdolž celotne poti smo lahko občudovali impozant-ne stene, predvsem krasni Jalovec, poskusili pa tudi poimenovati vsak vrh. Z melišča pod Mojstrovko so nas zvedavo opazovali gamsi. Še krajši vzpon po pašnikih in že smo prišli na Sleme. Pričakala nas je množica obiskovalcev, in sicer dvo- in štirinožnih, ki so izkoristili enega zadnjih tako lepih koncev tedna. In pa krpice snega, posejane vse naokrog! Tod smo si privoščili postanek in malico, nato pa nadaljevali do vrha. Tam pa smo bili priča dogodku, ki si ga bomo vsi zagotovo najbolj zapomnili. Ob našem prihodu sta bila na vrhu tudi oče in hči, ki sta se fotografirala s samosprožilcem. V tistem je sunek vetra odpihnil aparat v dolino, oče pa se je brezglavo vrgel za njim. Na srečo na tisti del vrha, kjer je vsaj še nekaj grmovja, tako da se mu je uspelo ujeti za veje, pri čemer si je izpahnil ramo. Naši fantje so mu pomagali zlesti na varno, človek pa si v šoku ni dovolil niti pomagati. Šele na poti proti Vršiču je šok toliko popustil, da se je zavedel groznih bolečin in sprejel tableto in Vik-torjevo ponudbo, da ju pelje, saj sta imela avto na Vršiču, hči pa še ne zna voziti. Naključje je hotelo, da sta z Viktorjem sovaščana. Preostali smo se v okrnjenem številu vračali na izhodišče. V zgornjem delu je bila pot kar zoprna, saj je na steptanem snegu oziroma blatu drselo. Okolica je bila nepozabno lepa, okrašena z zaplatami snega, pokritimi z macesnovimi iglicami, zaradi česar je bil sneg rjav. Enako ozaljšana je bila tudi Pavlina frizura. Do strmega dela spusta se je sneg na srečo že porazgubil, občudovali pa smo lahko planince, ki so se spuščali z Jalovca. Čez Grlo nas je Jože vodil tako pozorno in spretno, da se je pot zdela čisto preprosta. Od vsega doživetega pa nas je tek kar nekako minil in pri domu smo si privoščili samo pjačo in klepet. Nato smo se po sprehajalni poti vrnili do avtov. Besedilo: Onja Svit Foto: Jože Školc 19. 10. 2013 - Markacisti nadaljevali z urejanjem stopnic Tone Gutnik, načelnik markacjskega odseka, je držal besedo, dano na delovni akcji društva, 5. 10. 2013, in za soboto, 19. 10. 2013, sklical svoje markaciste in nekaj njihovih privržencev. Dan prej je le nekaj korenjakov uredilo nekaj stopnic Ob vrnitvi s Špice sem dohitel nadvse zadovoljno družino Urbančič z Lesnega Brda, ravno ko so se pogovarjali o čudovitih stopnicah, dobro označenih poteh in v znamenja priznanja marka-cistom so vsi dvignili palce zanje s komentarji: " Stopnice so kul, dbest, enkratne ..." nad Starim malnom, v soboto pa so nadaljevali s premostitvjo korenin, ki so zaradi "človeške" erozje že krepko kazala svoja rebra. Že skorajda usklajena skupina je na veselje mimoidočih premostila kar štiri kritična mesta in s postavitvjo brun "določila", kje bomo v prihodnje hodili, sosednje korenine pa bo kmalu zasulo listje, se spremenilo v kompost in nato v zemljo ter dodatno prehranjevalo drevesa ob poti. Rovnica, lopata, macola, motorna žaga in pridne roke so opravile svoje in markacisti so res lahko ponosni na svoje delo in vsakdo jih je pohvalil, pa ne samo zaradi zadnjih del, ampak tudi na splošno, kako skrbjo za urejanje in označevanje poti iz vseh izhodišč na Planino. Če si še niste uspeli ogledati tega zadnjega njihovega podviga, se počasi "povzpnite" v njihovo fotogalerjo. Besedilo: Milan Jerman Foto: Družina Gutnik, Mirko Malneršič in Milan Jerman 23. 10. 2013 - Smučanje z najvišjih vrhov sedmih kontinentov - Film o podvigu alpinističnega smučarja Dava Karničarja Planinsko društvo Vrhnika prireja v zimskem času tradicionalna predavanja s tematiko o alpinističnih, gorniških in popotniških podvigih v tujini in doma naših priznanih alpinistov in svetovnih popotnikov. Nazadnje je veliko gledalcev pritegnil film Sfinga o podvigu alpinističnih generacj v Severni Triglavski steni. V Cankarjevem domu na Vrhniki je bil 23. 10. 2013 v organizacji Planinskega društva Vrhnika in Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika predvajan nov slovenski gorniški film avtorja Boštjana Virca. Dokumentarno-športni film o alpinističnem smučanju Dava Karničar-ja je predstavil spuste z najvišjih vrhov celin, vključno s prvenstvenim smučanjem z Mt. Eve-resta. Uvodne besede je imel sam glavni junak filma Davo Karničar, ki že vrsto let velja za vrhunskega alpinista in alpinističnega smučarja. Doma je na Jezerskem in vsa družina je povezana z gorami in gorništvom. Pri nas je prvi presmučal Sinji slap in najtežjo presmučano alpinistično smer v Slovenji, Fritsch-Lindenbach v severni steni Grintovca. Presmučal je tudi severozahodno steno Eiger-ja in vzhodno steno Matterhorna. Leta 1995 je z bratom Drejcem kot prvi opravil smučarski spust s himalajskega osemtisočaka Anapurne. Kot prvi na svetu je leta 2000 opravil nepre- RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ZIROVNIK s.p, Računovodske storitve Davčno svetovanje Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. GSM: Verd 16 E-mail: 1360 Vrhnika 041/801-801 bostjan5005@yahoo.com VRH N I K A Avtotrade d.o.o, Vrhnika Sinja Gorica 11, Vrhnika tel.: 041/601-707 www.avtotrade.si Z- Vožnja v POSTOJNI IN LJUBLJANI ; Tečaj PRVE POMOČI ^ IZPIT ZA TRAKTOR JL Vadba VARNE VOŽNJE PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO ^ TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO ^ ■ PRVIH 10 UR PO 19€ ^ ■ POSEBNE CENE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE 0 Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o ^ akciji so na voljo na spodnji internetni strani www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik ^ PRIJAVE IN INFORMACIJE NA: tel.: 041/601-707 ali e-mail: avtosola@avtotrade.si 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi naš časopis 55 KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAS DENAR! AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.si ^Jwvwv,facGbook.com/KIASIovenija Kombinirane porabe goriva: 3,7 - 6,0 l/100km, emisije C02: 109 - 145 g/km C02 EOM = 0% velja za nakup novega vozila KIA ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko Hypo Leasinga d.o.o. in VBS Leasinga d.o.o. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mes., fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0 EUR. Primer: KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Activ, cena 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR - Joker »Staro za novo« 400 EUR - Joker »Iz zaloge« 400 EUR - Joker »EOM = 0% financ.«), z odplač. dobo 84 mes. in 0% pologom, obrok leasinga 139 EUR/mesec , fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo 11.690 EUR (=nabavna vrednost). Končne cene vsebujejo vse popuste in prihranke, ne .i CT* TEL. (Ol) 565-30-30 www.petersport.si VSE ZA SPORT PRODAJA, SERVIS, SVETOVANJE Vojkova 77 (Bežigrad) Žibert Peter s.d., Voikova 77,1000 Ljubljana THUftC PRTLJAŽNIKI ZA VSE AVTOMOBILE (staro za novo in staro za staro) TUDI STARO ZA NOVO - TUDI STARO ZA NOVO VOD) Jesenovec Janez s.p. Drenov grič 28, 13BO Vrhnika, GSM: 041 528 728 www.vodjan.com STROJNE INŠTALACIJE: t/o d ovo d - kanalizacija, centralno ogrevanje solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO trenutno najceneše ogrevanje Izdelava in urejanje FR strani že za Mi« /mp«; Studio za ohlikovanie in snletne komunikacije Pokličite zdaj! 041 772 722 \AAAAA/ nU-l IQI Ql 56 NAŠ ČASOPIS Oglasi 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NOVI PEUGEOT 3O8 PREVZAME VAU ČUTE. PROGRAM UGODNOSTI Doživi in IWmillBBM 4LETA lil fčIITiTčjSli ■ garancije občuti 308! mfcrfjaaifcja« PEUGEOTmpoiioitTbTAL Štiri leta podaljšane garancije vključuje 2 leti pogodbene garancije in dve leti podaljšane garancije Optiway oziroma do 60.000 prevoženih kilometrov. Novi peugeot 308 zaznamujejo izčiščen dizajn ter Peugeot i-Cockpit in mnoge inovativne tehnične rešitve, ki vam ponujajo intenzivno doživetje vožnje. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 3,6-5,8 L/100 km. Izpuh CO2: 93 -134 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si. NOVI PEUGEOT 308 MOTION & EMOTION PEUGEOT AVTO LEV d.o.o. Vrhnika, Ljubljanska 16a, 1360 Vrhnika, tel. 01 755 80 10 «t :tna trgovina = = !! POZOR!! i PREDSTAVITEV PIROTEHNIKE sobota, Z1.12.2013 ob 19.00 . / , pred B.J. pub-om :: RAKE|TE:: :: VULKANI:: »BAKLE:: * " it tUZINSKI KOMPLETI :: RIMSKE SVEČKE:: BATEI «Jrv PIROTEHNIKA d.o.o. Stara Vrhnika 51 1360 Vrhnika :: FONTANE :: « HELIKOPTERJI« ^ d.o.o. Delovni čas: Pon-Pet Sobota Nedelja 9.00-19.00 9.00-17.00 9.00-12.00 V ■ —* ■ OBČINAVRHNIKA ■ • * * '.»V ZIC Tel.: 01-750-46-51 GSM: 041-353-982 KITAJSKA RESTAVRACIJA na Stari cesti na Vrhniki I KITAJSKA SREČA Tudi dostava na dom! 01 75 05 195 ali 041 567 813 Veseli december na Vrhniki 2013 Cene: www.ehrana. si/kitajskasreca Delovni čas: Ponedeljek - četrtek: 11:00 - 22:00 petek: 11:00 - 23:00 sobota, nedelja: 11:00 - 23:00 GRADBENA DELA IN IZKOPI * Razniizkopi * Traktorski prevozi > Adaptacije - novogradnje * Fasade * Urejanje dvorišč * Raznih škarp * Zimsko čiščenje snega Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T: 041742 018 25. november 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 57 Mali oglasi Zbiram stare gramofonske plošče in kasete narodnozabav-nih ansamblov ter tudi drugih izvajalcev. Kdor bi jih podaril ali prodal po simbolični ceni, naj me pokliče na št. 041/321320. Pri večji količini dam v ceno računalnik ali računalniške komponente Prodam knjigo o ročnih delih s slikami iz leta 1802, v nemškem jeziku. Prav tako tudi prodam po polovični ceni 200 kom preje razne barve. Tel: 01 755 1018, Vrhnika Star mizarski ponk, skrinje, omare, mize, vozičke in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Kupim motorno žago znamke Husqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, in motorno kosilnico na nitko. Takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Odkupujemo krave in telice za zakol. Tel.: 031/387-922. Na Vrhniki na starem delu pokopališča oddam grob. Tel.: 02 251 12 32. Prodam parcelo, na prijetni in mirni lokaciji ob gozdu na Vrhniki (Raskovec) prodamo zazidljivo ravno parcelo v izmeri 957 m2. Vsa infrastruktura, na katero se objekt mora priključiti, je ob parceli. Dostop je urejen po asfaltirani cesti. Parcela je vpisana v zemljiško knjigo in je brez bremen. Cena po dogovoru. Za dodatne informacije prosim pokličite po telefonu št.: 041/552-006. Kupim gozd v okolici Borovnice. Tel. številka 041 566 - 164, med 19. in 20. uro zvečer. Kupim manjšo stanovanjsko hišo z vrtom v lepem, mirnem okolju blizu asfaltirane ceste. Tel: 01 7540743 ali 031 577 942. Kupim zazidljivo parcelo za manjšo stanovanjsko hišo z vrtom v lepem, mirnem okolju blizu asfaltirane ceste. Tel: 01 7540743 ali 031 577 942. Oddam garsonjero na Vrtnarji, velikost 40 m2, delno opremljeno. Tel: 041 894 355. Prodam mizarski ponk, močne masivne izvedbe z lesenimi vijaki. Ima dva predala s prekati. Tel: 041 971 665. V Červarju (Porat) oddam za božično-novoletne praznike lep apartma po ugodni ceni. Možnost bivanja do štiri osebe, možnosti sprehodov, kolesarjenja, vsa infrastruktura blizu, sonca pa nikoli ne zmanjka. Tel.: 041 828 455. Kupim motorno žago, lepo ohranjeno, malo rabljeno, brezhibno; takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo, 1100 m2, po ugodni ceni. Tel: 041 439 499. Oddamo 2,5 sobno pritlično stanovanje na Vrhniki, 84 m2, v celoti adaptirano leta 2010, v dvostanovanjski hiši (lasten vhod), z vsemi priključki - ločeni števci, v celoti opremljeno. Najemnina: 400 € na mesec. Kontakt: Akva, Robova c. 6, Vrhnika, 01 750 61 00. Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 75 06 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Naš časopis KAMNOSESTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03R03E - NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net CHEVROLET 10 let garancije SERVIS KIA MOTORS AvtoHiša „ SELISKARi Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01750 2252 www.avtohisa-seliskar.si Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviser vozil Chevrolet in Kia % ©a/ i» MINERALNA GNOJILA NA*Ah . ♦ -Og 11 sneznelopate sončnična semena za ptice CEPLJENA BUKOVA PRVA PALETA lm*in 1,7m* ttifim r":rt * NPK 15-15-15 + 13%S 50kg 20,50€ KAN 27% 50kg samo » ic qo£ pestra izbira bartog akumulatorjev C'* . - v" Oj Dolžina cepljenih drv 25 in 33 cm L0Gl! BRIKETI (bukovi) pak. po 10kg