Poštnina plačana v gotovini.
Cena 30.* lir
DEMOKRACIJA
Leto XIV. - Štev. 11
Trst - Gorica, 1| junija 1960
Spediz. in abb. post. I. gruppo
Če želiš osfafi na višini, ne povzdiguj samega sebe z za-vesfnim ponižavanjem svojega bližnjega!
F. VAN DER MEER
Izhaja 1. in 15. v mesecu
Utvare in resničnosti koeksistence
•	Ijijl	l	j	1	v	^	vi/
in politikantstuu okrog našega solstua
Nauki likvidacije vrhunskih konferenc
Poizkus omiljenja svetovne napetosti z metodami osebne diplomacije in s tako imenovanimi vrhunskimi konferencami, je pričel 1. 1955 z ženevskim sestankom.
Pri tem sestanku sla bila prisotna Hruš* čev in Bulganin kot takratna neločljiva prijatelja. Optimisti so že takrat oznanjali svetu, da je za ocenjevalce boljševiškega razvoja koncept starega g. Dullesa, ki se od boljševiških teatralnosti ni'pustil zapeljati, preživela doktrina. Hruščev - tako so razglašali optimisti - je prelomil z mračnjaškim stalinizmom. Nikita želi mir7 no, prijateljsko sožitje med narodi z različnimi gospodarskimi, socialnimi in političnimi ustroji, ker sedi trdno v sedlu in drži oblast krepko v rokah. Zato je pametno in obetajoče, da se zahodni državniki usedejo z njim za skupno mizo. To se je tudi zgodilo julija 1955 v Ženevi. Takrat so se državniki razšli v zavesti, d^ so opravili dobro delo že s tem, da so svojim zunanjim ministrom naročili vse potrebno glede urejevanja mednarodnih vprašanj.
Štirinajst mesecev za tem se je Madžarska uprla svojim komunističnim zatiralcem. Ženevska priporočila so bila čez noč postavljena na trdo preizkušnjo. Kaj bodo storili Stalinovi nasledniki? Za hip se je na obzorju prikazal čudežni blesk: sovjetske čete odhajajo. Cez nekaj ur so se o-krepljene in do zob oborožene vračale. Razgnano krvavo vlado nasilja so Sovjeti na lastno pest obnovili, vstajnike pa so posekali z letali, tanki in topništvom. Hruščev se je pred začudenim svetom izgovarjal, da je bilo nujno potrebno zaščit.', »revolucijske pridobitve« in_ madžarsko, ljudstvo pred »fašisti«. Istočasno sta z, Bulganinom Zagrozila Londonu in Parizu, da bosta obe prestolnici zasula z raketnimi izstrelki, če ne bo vojna z jem prenehala. Vsako vmešavanje OZN pa sta prav tako odločno zavračala.
Cez leto dni so na boljševiškem zeljni-ku vzbrsteli predlogi o »nevtralizaciji« Srednje Evrope. Istočasno so se pojavili načrti za izstop Nemčije iz organizacije NATO. Za potrebno spremljavo vseh teh, popevk so pričel« po Zahodui Evropi P^o*) tiatomske kampanje (ne pa v Sovjetiji!), pod spretno kremeljsko režijo. Novembra 1958 je Hruščev sprožil ultimat glede Berlina.
Prva zahodna reakcija: Ne in dvakrat ne! Ze čez nekaj tednov pa je pričelg mehčanje. Končno gre le za Berlin. Zaradi Berlina vendar ne bomo tvegali vojne... Verjetno ima Hruščev prav. V Berlinu se samo vohuni. Cas je, da z obrabljenim antikomunizmom prenehamo. Z Nikito se vendar da govoriti...
Aprila 1959 je odstopil John Foster Dul-, les. Led je bil prebit. Vrhunski gospodjei so se lahko sešli. Pripravili so kovčke, hitro zatem, ko se je Macmillan vrnil z moskovskega romanja. Hruščeva so sep-tembra 1959 sprejeli v Washingtonu; obisk pa je Moskvi Vrnil Nixon. Kmjalu zatem je Nikita prijadral v Pariz. Same prekrasne vožnje, veseli izleti, obilni banketi, govorance. Gospod Gaitskell, poglavar britanske opozicije je ta obisk označil za »prečudovito novico«. Napočila je novaj doba.
Ko so bila romanja srečno zaključena, so se domenili za vrhunski sestanek sredi najlepšega letnega meseca, v samem soncu in duhtečem cvetju. Hruščev pa je že ,pred sestankom kaj glasno srakoperil. Očitno so ga razganjali spomladni sokovi, Ce Zahod ne bo poslušal in ubogal sovjetskih predlogov, bo Kremelj sklenil z Nemčijo ločeno mirovno pogodbo.
Prvega maja je nesrečni ameriški letalec v prečudnih okoliščinah pa/lel na sov-, jetskem ozemlju boljševikom v roke. Nin kiti pa je z letalom vred padel v roke, tudi izgovor, s katerim je torpediral vrhunsko konferenco.
Nauk, ki iz vsega lega sledi, je ka'j pre-, prost: Tako imenovana vrhunska diplo^ macija ni sposobna, da uresniči dejansko popuščanje mednarodne napetosti v sve-j tu. To zaradi tega, ker Nikita Hruščev ne poseduje resničnih sovjetskih pooblastil. Nikita Hruščev je zgolj nabiralnik kre7 meljskih direktiv,, od katerih se ne sme ganiti niti za en sam milimeter. Nikita lahko zavaja Zahod, lahko uporablja vse mogoče taktike, lahko zmerja ves svet po mili volji, prav tako se mu lahko tudi smehlja, vendar ne sme uganjati nobene politike, ki bi kakor koli lahko premaknila načelna stališča Sovjetije v sedanjem svetovnem položaju, ali se dotikala osnovnih ideoloških načel.
Hruščev ni diktator kot si ga predstav-| lja Zahod, ni pravi absolutni gospodar Sovjetije. Nikiia je zgolj konica ustroja, ki zatrjuje, da želi mirno sožitje z ostalim svetom, ampak ne z resničnimi stiki in medsebojno izmenjavo tvarnih in duhovnih dobrin, ampak v vlogi oblastnega gon spodarja, ki terorizira svoje sosede.
Ali je Hruščev po kremeljskem naročilu razbil pariško konferenco zato, ker je Kremelj spoznal, da zahodnega sveta ni mogoče razdvojiti in da Kremelj svojify berlinskih načrtov ne bo mogel uresničiti, ali zato, ker se je v Rusiji spet okrepi^ stalinizem, ali ker so tako zahtevali histe-
rični rdeči Kitajci, ni važno. Bistveno je, da tudi Hruščev ne more zlomiti obroča, ki ga obdaja.
Drugi nauk, ki sledi prvemu, je nasled-i: Zahod se mora znebiti svojih utvar, stopiti mora na realna, čeprav trda tla resničnosti in se medsebojno strniti v nezlomljiv blok odločnosti in tiste volje, ki ve, kaj hoče. To ne samo za nekaj mesecev in ne samo za toliko časa, da pariški dogodki zbledijo! Nikoli se ne sme več ponoviti, da bi Hruščev postopal z zahodnim svetom tako k.!-, posup.i domu s svojimi mameluki! Hr i:čov je od predsednika Eisenhowra zahteval sarroobtnžbo. samokritiko kot je to v navadi pri komunističnih čistkah na mi strani železne zavese. Ta razvada je v svobodnem sveiu neznana in mora taka tudi o,stati.
Končno bomo morda enkrat prišli do tega, da se bo duhovno in politično svobodni svet vsaj v eni stvari zedinil: v prepričanju namreč, da so met >de pr.h.i-tanja in razsajanja za rešitev svetovnega miru nesposobne in da se s sistemom zamenjavanja miroljubnosti s strahopetnostjo, olike s slabostjo in diplomacije z lažjo, lahko pogaja samo neustrašeno in z vso trdoto.
*	* *
Kljub vsemu je Nikita s svojim pariškim vedenjem v dveh ali treh dneh opravil nekaj pozitivnega. Spreobrnil je celotno britansko javnost in tudi številne lahkoverne Evropejce. V Angliji je Nikola pretresel vse ljudske sloje in jih ozdravil od bolestnega nagnenja do appeasementa - zazibavanja. Ali bo to ozdravljenje tudi, popolno in trajno, tega v tem trenutku še ni mogoče napovedati. Utvare, da je z mužikom iz Moskve mogoče preoblikovati svetovno zgodovino,' so dokončno splahnele. Dobrodušni mužik se je čez noč razgalil v suroveža - in to v Parizu, kjer ljudje dostojno vedenje zelo natančno oceT njujejo. Hruščevu se je posrečilo, da je, neverjetno lahkoverno javno mnenje obr-
nil proti sebi. Tako koi Hruščev, se civilizirani ljudje na Zahouu ne obnašajo.
Prostodušni ljudje rip • Angleškem, po Evropi in tudi pri nas tso pričakovali, da bo vrhunska konferenci .s čarovniško palico odpravila mednarAftio napetost in z njo tudi nuklearno 11101:9, ki tlači ves svet. Vse te množice so verjile, da se bo našel tudi za Berlin čudežni lek. Poljska, Madžarska, vse to je bilo Je davno pozabljeno; prav tako Koreja »in Češkoslovaška, napad na Poljsko in ’ Finsko, kasiranje Baltiških držav. Hruščev je bil za vse te ljudi sicer nepreračunljiv burkež, vendar skoraj dobričina, ki mg je svetovni mir bolj pri srcu kot svetovna revolucija. Ko (Konec na 2. strani)
Šolsko leto gre h kraju. Te dni so na srednjih šolah že zaključili zadnje tromesečje in sledile bodo osnovne šole. Slovenski matu1 rantje bodo malo kasneje prestat li še svojo preskušnjo, nakar bo sledil prehod na univerzo ali skok v življenje.
' Te dni smo tudi prejeli v roke uradne številke o učencih na slot venskih šolah na Tržaškem. Kat kor vidimo v zadnjem šolskem letu glede tega ni bilo velikih sprememb.
Vsekakor razveseljiv pojav je
VRHUNSKI SESTANEK V GOSPODOVEM LETU 1960
KRIZA KD Sfe BO ZAVLEKLA DO JESENI. Krščanska demokracija :le prejšnji teden zaključila svoje šestdnevno za^ sedanje, ki naj bi najmočnejši in najpomembnejši stranki v državi zravnalo hrbtenico in jo vsposobilo za učinkovito politično življenje v republiki. Kdor si je od tega zasedanja obljuboval odločilnih ukrepov, se je v svojih računih vštel -in takeh optimistov je bilo bore malo. Zasedanje KD so zahtevala levičarska gibanja v stranki z utemeljevanjem, da je sedanje stanje nevzdržno ne samo za stranko, ampak za celotni notranje politični položaj italijanske republike. Tam-bronij^va vlada je upravni organ, nesposoben za sleherno pobudo, povrhu vsega pa še odvisen od milosti in nemilosti fašističnih ostankov.
Politični tajnik KD Moro je na zasedanju obnavljal Fanfanijevo tezo po vladi levega centra. Zavzemal se je za sodelovanje KD s socialdemokrati in republikanci. Taki vladi bi bili naklonjeni socialisti, bodisi z glasovanjem za vlado ali pa z vzdrževanjem. Moro je verjetno računal s časovno dozorelostjo tistih duhov v stranki, ki jim načela niso okovje ideoloških predsodkov, ampak vodilo za dosego najkoristnejših političnih ciljev. O-kovje pa ni odnehalo, čeprav poudarja zaključna resolucija, da bi bila' vlada levega centra uresničljiva, če bi se PS preobrazila v demokratično socialistično stranko. Tako dolgega koraka pa nerinis jevci očitno še ne morejo tvegati. •
Pozitivna je v zaključni resoluciji izražena volja, po kateri je povsem izključena vsakršna možnost vlade desnega centra.
Zasedanje KD dejansko ni prineslo nobenega učinkovitega obrazca za rešitev politične krize. Pred nami je pet mesecev časa, dovolj priložnosti torej za trezno in pametno razmišljevanje, za temeljito iz-prašanje vesti vseh, ki so, jim politična stalnost, demokracija, svoboda in blaginja ljudstva pri srcu. Izpraševanje vesti pa ni potrebno samo med odločujočimi pripadniki KD, ampak tudi pri vseh ostalih strankah, ki jim je demokracija pri srcu.
Tudi demokratični Slovenci se nadejamo, da poletni čas ne bo pretekel neuspešno in da se bodo končno uveljavile v državi demokratične politične sile, ki bodo Uidi z nami demokratično postopale.
*	* *
ITALIJANSKI KOMUNISTI V OFENZIVI. KPI je mobilizirala vse svoje najemnike za propagando proti Tambronije-vi vladi in proti ameriškemu »imperializmu«. Takoj po sestavi upravne vlade, so komunisti poskušali izrabiti tri okoliščine, ki so se jim zdele vredne naporov: dozdevno legalizacijo neofašizma, ker podpirajo Tambronijevo manjšinsko vlado v parlamentu neofašisti, razkroj krščanske demokracije in ne posebno spretne proteste posameznih cerkvenih zastopnikov proti sodelovanju krščanskih strank s socialisti. Po polomu pariške konference se je temu pridružil še četrti element »militarizem in imperializem« v Združenih državah. Kampanja proti »fašizmu in reakciji« se je doslej zadovoljila z nekaj shodi po posameznih italijanskih mestif). Pri
Docgod&i •• [ po svetu j
tem se je KPI poslužila svojih najbolj kri čavih demagogov. V prvi vrsti svojega drugega poglavarja Giuliana Pajette. Ko je Pajetta obtožil vlado, da je ameriškim vohunskim poletom stavila na razpolago radijsko omrežje in se po vzgledu svojega krušnega očeta v Moskvi poslužil surovih zalivk proti predsedniku Eisen^oioeru, so policijske sile komunistični shnd razgnale. Pajetta je bil pri pretepanju s policijo lahko ranjen. Prav tako tudi poslanec Bottonelli. Kvestor v Bologni je vložil p>-oli obema kazensko ovadbo zaradi žaljenja italijanske vlade in tujega državnega poglavarja. Tri radijske oddajne postaje, ki jih je imel pilot Poivers na seznamu, služijo splošni pomorski in letalski službi, torej tudi vzhodnim dri.ivam.
*	* *
PREOBRAT V TURČIJI. Turška armada se je prejšnji petek polastila oblasti na Turškem. Armada je postavila pod svoje nadzmstvo državnega poglavarja CEhALA BAJARJA in pozaprla ministrskega predsednika MENDERESA ter številne ministre. Na čelo vstajnikov se je postavil armijski general Kemal Guersel, ki je ustanovil »Odbor nacionalne enotnosti«. General Guersel, ki je' bil šef turškega generalnega štaba, je pred kratkim odstopil iz protesta proti Menderesovi vladi. Državni udar v Turčiji je potekal brez prelivanja krvi. Razgnana Mendere-sova vlada je z nedopustnimi sredstvi zatirala opozicijo. Demokratično vzgojena mladina se je nasilju uprla prav tako kot, je to pred kratkim storila južnokorejska mladina. Tudi po drugih diktaturah ne bq drugače. Prej ali slej bo zavreščalo. Svoboda je epidemija, ki ji ne zapre poti še tako visoka železna zavesa...
ts * *
PORAŽENA SOVJETSKA RESOLUCIJA V VARNOSTNEM SVETU. V Varnostnem svetu je sovjetska obtožba »napadalnosti Združenih držav« doživela . uničujoč poraz. Za resolucijo sta glasovali le SZ in Poljska, proti pa Velika Britanija, Združene države, Francija, Nac. Kitajska, Italija, Argentina, Ekvador. Glasovanja sta se vzdržali Ceylon in Tunizija. Sovjetski zunanji minister Gromiko je ponovno poskušal izrabiti Varnostni svet v propagandistične namene, pa se mu to ni posrečilo. Zahodni svet v svojih govorih ni uporabljal histeričnih izpadov hruščev-skega žargona, ampak je mirno, stvarno, pa čeprav z dozo pikrosti zavračal vse Gromikove obtožbe. Z vljudnim,i besedami so tako britanski, francoski kot italijanski in argentinski zastopniki jasno povedali, da mejijo sovjetske obtožbe na norost spričo dejstva, da že dolgo krožijo okrog naše zemlje sputniki in sateliti, ki stalno preletajo tuja ozemlja. Sovjeti, je dejal Pierson Dixson, bi morali prvi razumeti potrebo obrambe proti iznenadim napadom. K taki obrambi spada tudi zbi-
ranje informacij, s katerimi Sovjeti prekašajo vsč dežele sveta. - Poražena So-vjetija je zapretila, da bo zadevo U-2 predložila glavni skupščini OZN.
JUZNOT1ROLSKI SPOR. Ministrski predsednik Tambroni je odposlal avstrijskemu kanclerju pismo, ki ne govori o avtonomiji Bocenske pokrajine, ampak izraža pripravljenost za pogajanja glede izboljšanja sedanjega statuta in prepustitve nekaterih up\-avnih enot provinci-jalni upravi. V pismu je tudi govora o morebitni prepustitvi zadeve Mednarodnemu razsodišču v Haagu.
*	* *
MOHAMED JE PREVZEL KRMILO V, SVOJE ROKE. Po štirih letih notranje-t političnih kriz je Mohamed V. prevzel v Maroku vlado v svoje roke. S tem so propadli vsi napori, da bi v tej deželi zavladala parlamentarna demokracija. Vladar je v svojem proglasu na narod obljubil, da se bo njegova obsolutistična monarhija do leta 1962 pretvorila v ustavno monarhijo.
*	* *
MILIJONSKI MORILEC EICHMANN,
ki je med drugo svetovno vojno kot nacistični krvnik zakrivil smrt več kot nad enim milijonom židovskih žrtev, je padel v roke pravici. Pod ključem ga imajo v Palestini, kjer ga bodo v kratkem tudi sodili. Ta zverina v človeški podobi si je izmislila najstrašnejšo kupčijo svetovne zgodovine. V času, ko je bila vojna za na ciste že izgubljena, je Eichmann poslal v Carigrad budimpeštanskega Zida, Joe-la Branda, s ponudbo zaveznikom, po kateri je pripravljen izročiti en milijon Zidov, če pošiljejo zavezniki v zameno 10000 tovornikov. Britanci so ponudbo odklonili in posredovalca za štiri mesece priprli v Kairu. Proces bo verjetno razčistil številne spore, ki vladajo med Zidi prav iz časov njihove največje tragedije.
*	# *
AMERIŠKI »MIDAS« SATELIT, ki so
ga dne 24. maja Američani poslali na krožno pot okrog naše zemlje, je prenehal z delovanjem. S seboj nosi inštru-mentarij, ki tehta eno tono in pol. V konici ima vdelano »infrardeče oko« ki zaznamuje vsako raketo ob njeni izstrelitvi.
*	# *
RAZJARJENO MORJE je preplavilo obsežna področja v Čilski republiki in povzročilo nad 7000 človeških žrtev. ' Tudi po Tihem oceanu so divjali morski valovi do
10	metrov višine in s hitrostjo 800 km na uro ter zalili številna obrežja in otočja. Tudi tu je bilo več sto človeških žrtev.
*	« *
NEPOZABNI SPOMIN. V Goslarju je ladijski kapitan Okun ogledoval skupino cirkuških slonov. Nenadoma je zatrobila slonovka Sara in se je z naglimi koraki bližala kapitanu, ga z rilcem pobožala in se veselo vrtela okrog začudenega pomorščaka. Ugotovili so, da se je pred dobrimi petimi leti slonovka vozila z ladjo, kateri je zapovedoval kapitan Okun. Po poti je slonovka obolela na morski bolezni. Ni pa pozabila, da se je kapitan takrat za njo skrbno zavzemal.
porast števila gojencev v slovent skih šolskih vrtcih. Te predšoh ske vzgoje se je letos udeležet valo 41 slovenskih otrok več kot lani. Njihovo število je tako nat rastlo na 602, kar predstavlja 10,5% vseh gojencev otroških vrtcev na Tržaškem ozemlju. To dokazuje, da slovenski rod ob Adriji vkljub vsem težavam vztraja in živi.
Vseh učencev slovenskih šol na Tržaškem je 3318 ali 9/ učen: cev vpisanih na vse (slovenske in italijanske) šole na našem o1 zemlju. Italijanske šole so namt reč imele lani 36.812 učencev.
Če upoštevamo visok pritok doseljencev italijanske narodnot sti, pred vsem iz krajev, ki so po drugi svetovni vojni pripadli Jut gosiavji, in vemo, da so to bili predvsem mladi italij. ljudje, lahko iz omenjenih številk sklet pamo. da je absolutno število Slovencev na Tržaškem zadnja leta statično. Potem, ko se je množično izseljevanje naših so: narodnjakov v prekomorske det žele v glavnem ustavilo, bo vert jetno pri tem tudi ostalo.
Dolgo pot je prehodila slovent ska šola ob Adriji v zadnjih pett najstih letih, od njene oživitve po zaveznikih pa do danes.
Še se spominjamo časov, ko je bil slovenski šolnik, ki je pot gumno in požrtvovalno stopil na delo za obnovo uničenega sloveni skega šolstva na Primorskem, od mnogih, še danes kričavih činit tel jev, ožigosan kot »kolaborat cionist«. Nekateri so bili celo v smrtni nevarnosti. Organizirane stavke šolskih otrok, protestne procesije staršev in celo fizični napadi so bili na dnevnem redu.
Marsikdo se je tedaj vprašal:
»Čemu pravzaprav služi vsa ta razbesnela jeza slovenskotitalijt janskih ,progresivnih sil’ proti slovenski šoli?« Leta, ki so slet dila, so pokazala vso škodljivost takratnega početja.
Toda čas razbijanja po mizi in ,množičnih’ protestov je hvala Bogu že dolgo za nami. Čas pa je tudi, da se še preživeli nosilci tat kratnega zavednim Slovencem tujega duha umaknejo ter pustit jo prosto pot rodu, ki je medtem zrastel in proste roke tistim, ki so obnovo slovenskega šolstva dejansko izpeljali. Zastonj je zahtevati slovenske napise na pročeljih slovenskih šol, če se FLR Jugoslavija, podpisnica mit rovne pogodbe z Italijo in sopodpisnica londonskega Memorant duma pred tem odločno ne pot tegne in tudi doseže uzakonitev slovenske šole in razpis natečat jev v slovenskem jeziku za nat mestitev slovenskih učnih moči na slovenskih šolah (kot v Gort njeni Poadižju, kjer je minister Tambroni dovolil razpis natečat jev v nemškem jeziku). Podobno mora prej prenehati tisto ravnat nje tukajšnjih slovenskih »prot gr e siv ni h« činiteljev, ki brez vsat ke potrebe potiskajo celo štut dentovske sile v tuje vode. Prit mer levičarskih list na tržaški univerzi uči in svari!
Jasno je da bodo protislovent ski nestrpneži zavirali uzakonit tev slovenskega šolstva na Tržat škem in Goriškem. V tem smislu pritiskajo' in bodo pritiskali na italijansko vlado. Ali pri tem se je treba iskreno vprašati, ali ni bila ze leta 1945 in potem zamut jena marsikatera ugodna prilika in to prav zaradi trme tistih krot gov, ki bi še danes v šolskem in drugih slovenskih narodnostnih vprašanjih radi igrali vodilno vlot go v raznih skupnih odborih?
VESTI z GORIŠKEGA
Slouenci, fašizem in komunizem
Kier ni svoboda le prazna beseda
Kdor občuti na lastni koži nasilje dikta-, torskih ideologij in režimov, ta razume tudi vse mučeniško trpljenje svojega na-j roda in zna dobro ceniti nevarnosti, ki narodu pretijo. Kdor živi daleč proč, od dejanskega izvajanja režimskih krvoločnih diktatur, ne občuti nobenega mo, ralnega in telesnega pristika, in ne more) razumeti težkega položaja, v katerem se narod nahaja. Se manj more tak človek soditi o nevarnostih, ki narodu pretijo.
Na Primorskem je zavladal fašizem 3 vso krutostjo svoje ideološke nacionalir stične nestrpnosti. Z vsem sovraštom in prezirom je obsodi! Slovence in Hrvate na smrt. Na popolno brezpogojno nacionalno smrt. Zato pa je preganjal vse, kar je bilo slovenskega in hrvatskega, ter tudi, , fizično pobijal naše ljudi.
Nekateri so se fašizma prestrašili in ker niso zmogli korajžnega zoprstavljanja in upiranja, so našli možnost življenja v Jugoslaviji. Tam niso trpeli niti moralna niti fizično.
Mnogi so šli s Primorskega zaradi svojih življenjskih prilik in ti so se odločili za beg pred nasiljem težkega srca, ker so pač bili prisiljeni zaradi okoliščine nujne obveznosti.
Ostali so na Primorskem kljubovali nasilju' in se mu tudi dejansko upirali, ker so ljubili svoj narod, ki se jim je smilil, in so mu stali ob strani do konca. S svojim pogumom in nastopom so dajali na-
l-odu moč vztrajnosti in upanje v boljšo bodočnost. Zato so občutili na lastnem telesu vso ostrost in gorje fašističnega meča. Mnogi so padli: Strancar, Gortan, Bidovec, Marušič, Valenčič, Miloš, Lojze Bratuž in nešteto drugih. Samo posebno fašistično sodišče jih je obsodilo na smrt, petindvajset. Pa koliko drugih je padlo pod fašističnim strelom!
Med vojno je znano, da je fašizem s, svojo vojsko na še bolj nezaslišan način svoje delo uničevanja Slovencev in Hrvatov nadaljeval.
Prišlo je do slošnega upora. Primorski Slovenci in Hrvati so šli v odločen boj proti nacifašizmu, toliko bolj korajžno, ker je upor zajel složno vse jugoslovanske narode. In povsod so se naši bratje borili proti nacifašistom.
Komunisti so izrabili priliko in nastopili tudi za dosego svojih ciljev in namenov. Z vso krutostjo so spretno izvajali, komuništično taktiko in zahrbtno morili naše drage brate. Zasejali so zmedo in zmoto, o posledicah katerih bo spregovorila zgodovina.
Zopet so se nekateri zbali zdaj pa komunistov in se raje spravili drugam, kol da bi kljubovali na lastnem rodnerti področju in ostali z narodom ter z njim delili bridko usodo, istočasno pa se skupaj z njim borili proti nacistom in fašistom. Drugi pa so ostali z narodom in preizkusili še komunistično gorje na lastni koži.
V Jugoslaviji je zavladal komunizem s svojim diktatorskim režimom. Slovenska demokratska zveza se je pojavila zato, da brani narod in njegove pravice pred ko-( munizmom in da v Italiji zagovarja njegove pravice. Dala je takoj ob nastanku svoje žrtve na oltar svobode in pravice: Uršiča in Kalina, ki so ju komunisti ugrabili.
V Jugoslaviji so odpravljene vse svoboščine, civilne in politične. Toda narod je ohranjen in živi, recimo, da životari siromašno. Toda te dni je nepristranski italijanski duhovnik, ki je obiskal Slovenijo ter se tam pogovarjal s cerkvenimi predstojniki dejal, da so z verskega stališča precej zadovoljni. Jugoslovanski izo-, braženec pa mi je tudi te dni pravil, da živila tam ne manjka. Vsaj v njegovem okolišu ne.
S tem ni rečeno, da kdo režim odobruje in ga zaradi tega zagovarja, ker zlasti tisti, ki cenijo svobodo ne samo zase, am, pak tudi za ves narod, ne bodo nikoli in za nobeno ceno priznali, še manj zagovarjali diktatorske režime.
Caš je najboljši zdravnik in pošten sod-, nik. Ozdravil nas bo tudi komunizma in prisodil njemu kanec, narodu pa zopet zlato svobodo s težko, toda dragoceno iz-| kušnjo.
Narod bo ohranjen! Režimi izginejo, narodi ostanejo.
Ali pa je pri nas na Primorskem fašizma konec? Ali je na Koroškem nacizma konec? Ni še konec niti fašizma pri nas na Primorskem, niti nacizma na Koroškem, Na enem in drugem področju živita fašizem in nacizem ter onemogočujeta prosto dihanje in prosto življenje našega naroda. V Italiji tnismo zaščiteni, ker je še živ fašizem, vrinjen ne samo v misovsko (novofašistično organizacijo, ampak več, ali manj v vse italijanske organizacije, tu- 1 di v demokrščansko stranko. To je strahotno in sramotno, da je demokrščanska, stranka, ki bi nas morala v imenu krščanstva braniti in ščititi, tista, ki nas noče poznati, in računa ter čaka, da izumremo. Sami nekateri italijanski župani tako govorijo in sami osporavajo pravico do zaščite.
V	Videmski pokrajini nimamo niti eneg^ samega razreda osnovne šole in še bore malo poštenih slovenskih duhovnikov, ki zvesto, Bogu na hvalo, narodu na veselja in čast, učijo božjo besedo v materinščini svojih vernikov.
Tudi tam čakajo nekateri, da še ti naši pošteni duhovniki izumrejo... In potem? Pa živi v Videmski pokrajini vsaj 30.000 Slovencev!
»Narod moj umira«, je žalostno ugotavljal veliki naš pokojni monsignor Ivan Trinko, ko je vrh,Trčmuna pod Matajur-, jem bridke solze prelival nad težko usodo svojega ljubega in trpečega naroda v dolini Nadiže.
Na Koroškem so razmere tudi zelo hu7 de. Berimo kaj piše koroški list »Naš tednik - Koroška kronika«. Berimo kaj piše londonski »Klic Triglava« v člankih »Naša kri vpije do neba« in »Kakor pod nacizmom«.
Za vsako ceno nas še živeči fašizem hoče iztrebiti. Žalostno, zelo žalostno pa je, dejstvo, da so mnogi demokrščani na vodilnih mestih tisti, ki računajo na naš konec in komaj čakajo na pogreb.
Se bolj žalostno je dejstvo, da so ponekod cerkveni predstojniki tisti, ki stojijo proti živi besedi našega vernega slovenskega ljudstva, in slovenskim duhovni-, kom ovirajo pridno in pošteno pastirova-nje med Slovenci.
Komunistične nevarnosti, ki bi. nam pre-, tila kot Damoklejev meč v Italiji ni. Borba med demokrščani za sestavo vlade kaže le eno, da so razne struje te stranke v medsebojnem boju za oblast. V tem boju se. nekatere poslužujejo »komunistične ne-, varnosti« kot gesla, ki dejanski nima resnične stvarne podlage. Vlada ima v Italiji na razpolago velika sredstva in vso moč, da v kali zatre vsak poizkus komunističnega nasilnega podviga. To jamči sama ustava!
Sicer pa, ali naj mi Slovenci branimo laško »demokracijo«, ko število obiskovalcev slovenskih šol pada prav zaradi te »demokracije«, in ko se odgovorni čini-telji iste »demokracije« tega veselijo in,
Meseca maja se je goriški občinski svet sestal trikrat in se bavil s pestrim dnevnim redom. Med drugim je razpravljal o vprašanju razširitve mreže mestnih greznic za kakih 80 milijonov lir stroškov. Potrdil pa je tudi splošni načrt zgradbe greznic, vključno na področju Standreža in Ločnika, ki predvideva skupnih 800 milijonov lir stroškov. V iglici Ascoli podirajo zdaj štiri nadaljnje hiše, ki so v nevarnosti, da se zrušijo do tla, in na njih mestu sezidajo nove. Odškodnina gospodarjem bo znašala 12.292.000 lir. Za štandreško nogometno igrišče je svet sklenil prispevati 110.000 lir na leto.
Za 1000 lir na leto je občina vzela v najem nekaj prostora pred cerkvico v Sentmavru, da se bodo motorna vozila tam lažje ustavljala in obračala. Na seji so razpravljali tudi o novi občinski hiralnici, zgrajeni v Ločniku. Da bo lahko sprejemala goste, je svet sklenil nakupiti več potrebne opreme. ,
ZA PROSLAVO 25. APRILA
V	petek 27. mata pa je svet razpravljal, dobri dve uri v zadevi proslave 25. aprila.' Ta dan je državni pravnik v spomin na osvoboditev in konec vojne po zlomu na-cifašističnih sil. Po vsej državi so 25. april, slovesno proslavljali in obujali spomin na težke dogodke in grozote, ki so jih naci-fašisti povzročili, le v Gorici so samo visele zastave z javnih poslopij in župan je izdal le kratek razglas. Nič drugega! komunistična svetovalca sta zato vprašala župana za pojasnilo in ta je na seji 18, maja povedal, da on ne smatra za potreb-mo, da bi se ta dan proslavljal tudi v Go-, rici, z ozirom da so v Gorico vkorakali jugoslovanski partizani, z znanimi dogodki iz maja 1945, hitro za njimi pa še za7 vezniške čete.
Dr. Batti je stvarno, toda energično prikazal neumestnost takega županovega in odborovega zadržanja. Kritiziral je žut panovo trditev, da predstavlja on dušo občine, ker je 25. april državni praznik, ki ga je treba proslavljati tudi v Gorici, kakor so ga slovesno proslavljali v Trsti} in drugod. Cas je, je dejal govornik, da se enkrat za vselej odpravita mržnja in sovraštvo zaradi dogodkov iz maja 1945, za katere smo vsi odgovorni (je glasno poudaril njegov kolega dr. Battello.)
Novofašisti in monarhist dr. Pedroni so naglo podpisali pohvalo županu zaradi njegovega zadržanja 25. aprila in njegove, izjave in zahtevali, da se po takem njihovem dnevnem redu glasuje. Toda dr. Battello je svoje vprašanje spremenil v dnevni red in zahteval, da se o njem razpravlja, kar se je tudi zgodilo v petek 27. maja.
Na tej seji so predložili dnevn: za proslavitev 25. aprila tudi demokrščani. Tako je svet razpravljal kar na treh. Dr, Battello je poudaril, da so slovenski svetovalci sedeli in bodo sedeli v goriškem občinskem svetu in da' je treba enkrat za vselej končati z mislijo, da Slovencev tu, ni. Ce so bile žrtve meseca maja 1945, so bile še prej pod fašizmom tako v mirnem, času, kakor med vojno. Pokazal je na dr. Sfiligoja in opozoril, da predstavlja on eno takih žrtev fašizma. Zahteval pa je samo to, da se tudi v Gorici proslavlja
čakajo, da izginemo ter nas prav v tem pričakovanju nočejo zaščititi?
Smo in ostanemo pošteni demokrati, nekomunisti in zvesti verniki, toda za norca se ne smemo pustiti imeti.
Fašizem je živo dejstvo pri nas, kakor je živo dejstvo nacizem na Koroškem. Enega in drugega občutimo Slovenci na našem telesu. Zato oklenimo se naših pra-( vic in ostanimo trdno na- braniku naše demokracije in našega jezika in vse naše kulture ob spoipiinu na vse prestano trpljenje in na vse naše mučenike.
Vsako omaloževanje fašističnega zla in nevarnosti 1 >e groba žalitev vseh žrtev fhšizma'.
Priib.orski Slovenec
Lega Nazionale in slovenski vrtci
V	torek 24. maja je goriška Lega Nazionale proslavila 24. maj kot obletnico vstopa Italije v prvo svetovno vojno. Za to priliko so morali na proslavo tudi otroci slovenskih vrtcev. Lega Nazionale pa je zasebna organizacija za italijanstvo in je do tu vedno skozi zelo temna očala motrila na naše šole. Slovenci vprašamo: Kako to, da oblustva dovolijo taki zasebni organizaciji voziti otroke slovenskih vrtcev na njene proslave?
Ali sme kaka ‘slovenska organizacija peljati otroke italijanskih vrtcev na kako proslavo slovenskega značaja?
Za proslavo padlih vojakov, ki počiva! jo na Oslavju, bodo poskrbele pristojne oblasti, ko bodo otroci bolj odrasli in seveda v slovenščini ter s pravilnim zgodovinskim podukom.
25. april. Socialdemokrat prof. Zuccalli je pobijal trditev župana, da predstavlja on sam dušo občine in povedal, da so meseca aprila in mafjfe 1945 prišli v Gorico, ker so se borili za svoje pravice in za svoje ideje. Čeravno nasprotniki, je poudaril prof. Zuccalli, so vredni spoštovanja kot borci ne glede na to, kar se je meseca maja tistega leta zgodilo. »Tega mnenja«, je povedal prof. Zuccalli, »so tudi mnogi občani, s katerimi sem po županovi izjavi od 18. maja govoril«. Monarhist Pedroni je naravnost besnel in njegove besede so bile najpogostejše »zločini«, »izdajalci«, seveda na račun »sla-vokomunistov«. Seveda so ga razni govoi-niki ostro zavrnili. Liberalce Grof Attems je potegnil s Pedronijem, kar se je tikalo njegovega dnevnega reda, da se namreč, 25. april ne proslavlja. Govoril je še de-mokrščan dr. Calderini, ki je sicer lepo razvil svoje misli in tudi poudaril, da sq Slovenci priznani državljani in nositelji pravic po načelih demokracije in na podlagi republikanske ustave. Toda njegov, dnevni red je vendar spominjal kot očitek »titinom« na dogodke iz maja 1945, Pod besedo »titini« razumejo goriški ita-lijani vse Slovence, čeravno je dr. Calde-, rini, napačno seveda, trdil, da se slovenski demokrati niso borili na strani jugoslovanskih komunistov v drugi svetovni vojni. Dr. Calderini ni znal ločiti borbe za nacionalne pravice jugoslovanskih na-, rodov istočasno od borbe komunistov za svojo stvar.
Dobil je besedo dr. Sfiligoj in dejal, da se 25. april mora smatrati za svečan dan ne le v Italiji, ampak po vsem svetu, ker pomeni konec vojne in dan zloma naci-fašizma ter začetek nove dobe, demokratične in republikanske. V demokraciji smo vsi enaki in imamo priliko in možnost, boriti se za svoje ideje in pravice z be-, sedo, ne z orožjem. 25. april pa nas spominja nujno na žrtve nasilja pod diktaturami in tekom vojne. Padle bojevnike častimo kot junake, nedolžne žrtve pa kot mučenike, je dejal dr. Sfiligoj, in nat daljeval: »Mi preživeli smo dolžni razumeti in spoštovati vse žrtve in žalost vsel^ svojcev padlih in izginulih, naj pripadejo bilo kateremu narodu, in naj spadajo ka7 teri koli ideologiji. Na nekem vojaškem pokopališču, kjer so počivali italijanski, nemški, slovenski in drugi vojaki, sem po prvi svetovni vojni čital sledeči napis: »Tu smo vsi kamerati«! Zato rečen, da gre naš spomin vsem žrtvam, tudi onim i2j maja 1945, med katerimi se najajajo tako Italijani, kakor Slovenci. To sem že večkrat poudaril. Mene samega pa so maja 1945 odpeljali, kakor lahko pričajo nešteti goriški uradniki. To pa pomeni in dokazuje, da je šlo tudi za komunistično revolucijo. Revolucije, na žal, imajo svo-, je težke zakone. To je dejstvo, odkar svet stoji. Moram pa omeniti, da so padli tudi pred vojno in prav tu v Gorici. Lojzeta Bratuža so fašisti ubili z umazanim strojnim oljem? Sodniki pa so v sodbi zapisali, da so ga ubili zaradi visokih so-, cialnih razlogov. Naj omenim še slovenske žrtve taborišč zlasti umrlih v Trevi-zu in Monigu, kjer ni sledu za njimi, ker so tam grobišča .razkopati, ministrstvo pa tistim žrtvam ni izkazalo časti. Kot pri-
V	zadnjih časih skoraj ne mine leden, da ne bi svet izvedel o kakšnem širšem valu protivladnih demostracij, ki so zajele zdaj to zdaj ono državo.
Začelo se je v Južni Koreji, kjer se je ljudstvo dvignilo piloti Singmarijevemu režimu in tako javno pokazalo, da je naveličano vlade, ki je kriva številnih zlorab, zlasti pa še vseh nerednosti pri zadnjih predsedniških volitvah. Ker demonstracijam ni bilo konca, je Singman Ri najprej izjavil, da je pripravljen odstopiti in razpisati nove volitve, če je taka volja ljudstva, in ko mu je nato tudi narodna skupščina naznanila enako zahtevo, se je mož res odpovedal predsedniškemu mestu ter se umaknil s političnega pozo-rišča.
Komaj se je nekoliko pomirilo v Južni, Ko reji, so že izbruhnili precejšnji neredi po raznih turških mestih, kjer so študentje začeli demonstrirati proti Menderesovi vladi in zahtevati njen odstop zaradi ukrepov proti republikanski stranki in njenemu predsedniku Ineonu. Tamkajšnji parlament, v katerem ima večino liberalna stranka, je namreč dal široka pooblastila parlamentarnemu, odboru, naj prouči delovanje opozicijske republikanske stranke, ter obenem sklenil, da se ne bo smel predsednik Ineonu udeležiti dvanajst sej
v	parlamentu. Dogodki niso ostali brez posledic, čeprav je vlada povzela takojšnje ukrepe proti demcstrantom; nezadovoljstvo se je le še vedno širilo po državi in prav te dni je vojska izvedla državni udar, odstranila dosedanjo vlado ter za-j
padnik slovenske jezikovne skupnosti vztrajam na zahtevi, da našo skupnost de-| mokratična republikanska ustava zakonsko zaščiti. Mi Slovenci se borimo na demokratičen način, z besedo, z dostojno a vztrajno zahtevo. Ne rabimo nasilja. Smo demokrati, zato naj se nas demokratično upošteva in zaščiti.«
Vsi prisotni so mirno in pozorno poslušali dr. Sfiligoja in župan je takoj pripomnil: »Slabo je ravnal župan iz Tre-viza, ker ni ukazal spoštovati grobov tistih žrtev. Slabo je tudi. da ministrstvo teh žrtev ni počastilo. Jaz sem vedno o-drejal in pazil, da so vsi grobovi padlih, ki so v mojem območju, lepo počaščeni«, Za to Vam izrekam priznanje, je dodal dr. Sfiligoj.
Ker je le dr. Battello dnevni red zahteval proslavitev 25. aprila, ne da bi se spuščal v kkke ideološke načelne izjave,, medterh ko je domokrščanski dnevni red poydarjal na dogodke, ki niso s 25. aprilom v skladu in ki jih Slovenci ne moremo potrditi, sta prisotna slovenska^ svetovalca dr. Sfiligoj, in g. Rufli Bratuž, glasovala za dr. Battellov dnevni red, z izjavo, da se sicer z ideologijo dr. Battella ne strinjata. G. Bratuž je še izjavil, da se strinja z dr. Sfiligojevimi izjavami in da je on, ki je okusil preganjanje s treh strani, odločno za to, da se tudi v Gorici proslavlja 25. april.
Svet je z večino glasov sklenil, da sq ima 25 april vsako leto primerno proslaviti.
Italijanski listi niso poročali podrobno
dr. Sfiligojem in Bratuževem govoru in nastopu, in niti ne o gosti besedi, ki je na seji bila o goriških Slovencih.
ŠOLSKE VESTI
ZAKLJUČEK SOLSKEGA LETA Tudi na naših srednjih šolah je bil v soboto 28. maja zaključek šolskega leta z mašo, ki so se je dijaki nižje srednje in strokovne šole udeležili v stolnici, dijaki liceja in učiteljišča pa v cerkvici sv. Ivana.
#	* *
RAZSTAVA SOLSKIH RISB
V	šolskih prostorih v ul. Randaccio je tudi letos razstava šolskih risb. Med raz7 stavljavci sta bila nagrajena za najboljše geometrične risbe Edi Bertossi in Nada Škorjanc, za prosto risanje pa Peter Komac in Sabina Mozetič.
*	* *
LEP USPEH SLOVENSKIH DIJAKOV
Ustanova »Consorzio provinciale per la istruzione tecnica« iz Gorice je pred dne-
vi	nagradila štiri dijake strokovnih šol., Med štirimi nagrajenimi dijaki po lO.OOp lir, so kar trije dijaki naše strokovne šole, in sicer Marij Buiatti iz Jazbin ter, Marija Cernic in Marija Ferletič, obe iz Doberdoba. - Čestitamo!
SMRTNA KOSA
V	visoki starosti 94. let je v Gorici predi pretekli teden umrl g. Ignacij Zorzut iz znane Zorzutove družine iz drevoreda XX. septembra v Gorici. Užaloščeni družini naše iskreno sožalje.
gotovila, da bo obdržala oblast do novih volitev, na katerih se bo ljudstvo lahko svobodno izreklo za novo vlado.
Med tem so izbruhnile demonstracije tudi na Japonskem, kjer socialisti in komunisti zahtevajo razveljavljenje japon-sko-ameriške vojaške pogodbe, odstop sedanje vlade in odpoved bližnjega obiska ameriškega predsednika E isenhowerja. Teh zadnjih demonstracij ne moremo sicer smatrati kot pristen izraz ljudske volje, vendar nam tudi te dokazujejo, da je na Japonskem, kakor v Turčiji in Južni Koreji, dana vsakomur možnost, da na javen način daje duška svojemu nezadovoljstvu.
Sedaj pa poglejmo v Jugoslavijo. Politične razmere, v katerih že petnajst let živijo jugoslovanski narodi, se ne morejo sploh primerjati s položajem v Turčiji, Južni Koreji in na Japonskem, toda do sedaj se ni še nihče upal dvigniti javno svojega glasu v znak protesta proti komunističnim vladajočim krogom ter tako pokazati, da se ne strinja z njih politiko. Zakaj se ni kaj takega zgodilo? Morda zato, ker so Jugoslovani res tako zadovoljni s sedanjim stanjem v državi? Odgovor na vse to je zelo enostaven: Jugoslovanom je nemogoče odpreti ust zaradi tamkajšnjega policijskega sistema, ki ne dopušča niti najmanjšega znaka opozicije. Vsaka javno izgovorjena beseda proti vladi bi pomenila težka leta zapora ali prisilnega dela. Vemo pa, da je kljub temu najmanj sedemdeset od sto jugoslovanskega ljudstva proti sedanjemu komunističnemu režimu, četudi nam tega ne morejo pokazati razni volilni izidi, ki skoraj vedno govorijo... o plebiscitarnem glasovanju za edino uradno - komunistično listo.
Lahko pa bi se lepega dne Jugoslovani naveličali hlapčevskega položaja, v katerega jih je s silo pahnil komunizem, in bi tudi na zunaj pokazali svoje nezadovoljstvo z množičnimi demostracijami, med katerimi bi odločno zahtevali takojšnji odstop dosedanje komunistične klike. Tudi. to bi bil pristen izraz ljudske volje, toda radovedni smo, ali bi bil v takem primeru kak »Primorski dnevnik« enakega mnenja. Prav gotovo ne bi hotel slišati ničesar o ljudski volji, o odporu proti reakcionarnim klikam, temveč bi jo ubral po drugačnih strunah: začel bi takoj govoriti o vmešavanju in spletkah tujih agentov in hujskačev, sovražnikov napredka, demokracije in svobode.
In vendar ni mogoče govoriti o napredku, svobodi in demokraciji, kjer narod ne sme javno izražati svojega mnenja...
cDrobne vesti
IZREDEN DOGODEK V DOBERDOBU.
V	nedeljo 22. maja popoldne je bila v do-berdobski farni cerkvi svečana blagoslovitev novih orgel. Glavni del svečanosti je obsegal koncert cerkvenih pesmi, ki so jih pod vodstvom gospoda Franceljna Valentinčiča iz Pevme zapeli združeni zbori Doberdoba, Jamelj, Gorice, Pevme in Jazbin.
*	# *
NOVA ŽRTEV CESTNE NESREČE. V torek 17. maja popoldne so na pečanskem pokopališču pokopali devetnajstletnega domačina Antona Kovica, ki se je prejšnjo nedeljo smrtno ponesrečil pri Volčji dragi, ko se je s sovaščanom vračal na motorju s kratkega izleta po Jugoslaviji.
*	# *
POROKA. V soboto 14. maja sta se v cerkvici sv. Duha poročila učiteljica Vera Onesti in učitelj Zdenko Vogrič. Iskrena voščila!
Utvare m resničnosti koeksistence
(Nadaljevanje s 1. str.)
je grozil z raketami in atomskim orožjem, so našli za vse to na tisoče opravičil. Ko se je smejal in v Ameriki božal otroke, so celo prepričani demokrati poskakovali od navdušenja.
Vse to ogromno moralno bogastvo se je čez noč izničilo. Hruščev se je obnašal kot se gerttleman v zahodnem svetu obnašati ne sme. Samo prenapeti ošabni petelini histerično obračajo hrbet svojemu prijatelju, ki so ga še včeraj objemavali.
Od vseh dosedanjih brskanj po vzrokih Hruščevega obnašanja je morda najtočnej-ša analiza tista, ki jo je izrekel eden najboljših srednjeevropskih poznavalcev bo-ljševiških razmer, prof. Schapiro. Ta je s prstom pokazal na Mihaela Suslova. Njegova zvezda izhaja istočasno ko Mikoja-nova očitno zahaja. Suslov se rad ponaša z apostolstvom »čuvarja Stalinove vesti« in uživa polno zaupanje medvedjega maršala Malinovskega, ki je bil v Parizu Hruščev telesni paznik. Vrhunsko konferenco, pravi Schapiro, je pokopal Suslov. Ali je res tako, bo pokazala že najbližja bodočnost.
Pariz je samo eno dejanje. Kaj bodo prinesla druga, ni mogoče uganiti. Pariz je bil poizkus razbitja zahodnega sveta, ki se je ponesrečil. Nekaj velikih zablod in utvar je shlapnelo.
S SE|R OBČINSKEGA SVETA
25* april - praznik osvoboditve
konca vojne in zloma nacifašizma
PRED ŠTIRIDESETIMI LETI
Naš polom s plebiscitom
Koroški nemški koledarji že prinašajq spominske članke na nemško plebiscitno »zmago« pred štiridesetimi leti. Tako je »Kdrtner Bauernkalender 1960« ves posvečen spominu nemške »zmage« leta 1920. In vendar resnični kristjani nemške narodnosti ne bi smeli biti »ponosni« na to »zmago«, ampak bi se je morali sramovati.
Slovenski narod je v prvem vsponu svoje samostojnosti grešil kot greši sleherni začetnik. Zakopan je bil v svoje, drobnarije, se preklal, kakšni naj bodo, napisi na javnih higienskih prostorih in se spuščal v smešne formalnosti. Ko pa je napočila ura življenjske odločitve, je ■odpovedal. Kdo izmed številnih Primorcev se ne spominja usodnega leta 1918? Mmogi, ki so kot prostovoljci služili poc} gene’raiom Maistrom v Tržaškem bataljonu, v. Lavričevem, Badjurovem ali Martin*; čičevem odredu, vedo, da so bili »Janezi« sicer železni avstrijski vojaki, da pa jih na Koroškem skoraj ni bilo.
Tudi v diplomaciji smo takrat hudov hudo šepali. Deželna vlada je skrbela za »domače«, za Koroško pa se je le malq zanimala, obsedal jo je šušteršičjanski duh in vera v »zeleno mizo«.
Ko gledamo sedaj nazaj na koroški plebiscit 1. 1920, moramo priznati: plebiscit se ni obnesel. Da,- še več, reči moramo: določitev plebiscita v takih razmerah je. bila skozi in skozi pogrešena, še več bila je skrajno krivična! Kdo je sprožil'plebiscitno načelo in kdo je in kako plebiscitno kampanjo vodil, o tem je bolje molčati.
Določitev plebiscita je bila za Nemce) nagrada in plačilo za to, da so skozi pol stoletja pred plebiscitom z vso brezobzirno brutalnostjo s pomočjo šole potujčeval-nice ponemčevali naš narod na Koroškem. Zaradi tega brezobzirnega in načrtnega ponemčevanja je bilo slovensko koroško ljudstvo že tako ponemčeno, da smo plebiscit morali izgubiti! Vsega tega vodilne slovenske politične stranke niso vedele. Brez verifikacij :na licu mesta so se potegovale za - plebiscitno pravico.
Pogosto smo se spraševali: zakaj smo izgubili plebiscit na Koroškem? Edini točen in pravilen odgovor je: zato, ker smo ga morali izgubiti! Zato, ker je bilo našo slovensko ljudstvo na Koroškem že takp prepojeno z nemškim duhom, z drugo besedo: že tako ponemčurjeno, da smo pri plebiscitu morali doživeti poraz!
Zato je bila določitev plebiscita na Koroškem za naš narod ogromna krivica! Vzgoji kristjana za janičarja, potem p<^ mu reci: zdaj pa se svobodno odloči za
Tečaj za nadzornice v kolonijah
Tržaške dobrodelne ustanove, ki vodijo počitniške kolonije za slovenske otroke, prirejajo skupen tečaj za nadzornice. Tečaj bo v dneh 21. 22. 23. in 24. junija od 18. do 20. ure v prostorih Slovenskega dobrodejnega društva v Trstu, ulica Machiavelli 22 11.
Tečaj je obvezen za nadzornice, ki so napravile prošnje za sprejem v letošnje kolonije, prost za one, ki se za to zanimajo. Pismene prijave poslati do 10. junija t.I. na:
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu, ulica Machiavelli 22-11,
SLOKAD, ulica del Rnnco 14 in Vincencijeva Konferenca, ulica Trento
2-II.
križ ali za polmesec! Za kaj se bo odlottllj
Gotovo Za polmesec! Toda, ali je bilo to pravično? Nobenega dvoma ni, da je bilo to skrajno krivično!
Kri ni voda in kar je bilo narobno zavednih Slovencev na Koroškem ,so glasovali za slovansko državo. In bilo jih je 15279 ali 41 odsto. Pri takem brutalnem nasilju in ponemčevanju se moramo čuditi, da jih je še toliko bilo - in to pri skrajno nesmotrenem in brezbrižnem zanimanju slovenskega sredinskega razum-, ništva za plebiscit.'
Rož in Pliberška okolica sta kar strnjeno glasovala za slovansko državo. Našteji mo občine: v Rožu so imele večino za Jugoslavijo občine Loče. Ledenice, St. Ja-; kob v Rožu, Bistrica v Rožu, Svetna ves, Slovenji Plajberk, Sele. Sedem občin torej. In v pliberški okolici so imele večino za Jugoslavijo občine: Libeliče, Zvabek, Blato, Libuče, Bistrica v Podjuni, Globas; nica. Torej šest občin. Sele so dale za slovansko državo 97 odsto glasov, Blato pa 85 odsto.
Za Avstrijo je bilo oddanih 22025 glasov ali 59 odsto. Večina za Avstrijo je, znašala 674(1 glasov.
Samo mesta in trgi v plebiscitnem ozemlju so prispevala za nemško državo 5191 glasov. Bistveno so vplivali na plebiscit
prav tisti, ki so se bili izselili v nemška oziroma ponemčena mesta: Beljak, Celovec, St. Vid ob Glini, Gradec, Dunaj itd, in so se vozarili glasovat v svoje rojstne občine. V tujini so se navzeli nemškega duha in mišljenja. Pozabiti pa tudi ine smemo, da so k nemški zmagi prispevali razni diplomatski mešetarji, ki so si »zaslužili« razkošne vile na Vrbskem jezeru in bili deležni še drugih »provizij«.
Najbolj radikalno so Avstrijci ponemčevali trge in mesta. To so storili z nemškimi otroškimi vrtci in nemškimi šolami,
V	Borovljah so učili otroke v otroškem vrtcu »Wir Ferlacher sind alle deutsch«. (Mi Borovijčani smo vsi Nemci).
Tudi v Prekmurju so po prvi svetovni vojni nekateri zahtevali plebiscit. Popolnoma pravilno jim je odgovoril narodno zavedni slovenski učitelj: »Da, mi smo za plebiscit! A šele čez petdeset let! Do zdaj so Ogri učili otroke po šolah, da niso Slovenci, zdaj pa moramo i mi imeti toliko, časa, da jim povemo, da so Slovenci!«
Podobno načelo bi moralo veljati na Koroškem. Petdeset let so jih vzgajali v ' šolah za Nemce. Popraviti bi morali najprej krivico in jih vzgajati enako dobo časa za Slovence. Sele potem bi jim mogli izročiti glasovnico, s katero bi se odlo-| čili za slovansko ali germansko državo!
IZLET V ANDORO
(Špansko pismo)
Po španskih cestah neredko srečamo vozila z mednarodno evidenčno tablico »AND« - Andora. Prav te tablice dražijo slovenskega študenta, ki so mu hribe že rojenice podtaknile v zibelko in mu toliko časa ne dajo miru, dokler jo z avtostor pom ne potegne proti Pirenejem. Pustolovščina se mnogo ne razlikuje od današnjega počitniškega potepanja koderkoli, po Evropi z edino razliko, da s pomivanji krožnikov in podobnimi zaslužki na tej zemlji ni kruha. Prej se prerineš, dalje z beračenjem kot s poštenim delom.
Pirenejska državica šteje vsega skupaj 6500 glav, javnemu prometu pa je prepuščenih nič manj kot 3300 avtomobilov. Ti avtomobili bi morali v deželi, ki premore, samo dve za motorna vozila urejeni cesti, saj je država skoraj za polovico manjš^ od Tržaškega ozemlja, povzročati najhujše prometne težkoče. Pa jih ne. Avtomobili »AND« dirjajo namreč po vseh evrop7 skih cestah - in celo v Tr§t včasih zaide, po kaka obrabljena cestna barka. Vsi ti številni avtomobili vedo o svoji domovi; ni bore malo. Z najvišjim državnim dovoljenjem so se vtihotapili v deželo. V Fran-| ciji so avtomobili v primerjavi s španski; mi cenami, zelo poceni. Človeku, ki si je
v	Franciji kupil avtomobil, ni prav nič težko z njim jprekoračili andorsko državno mejo. Na cesti, ki prihaja iz Francije,, so cestne zapornice stalno odprte. Nikogar tudi ni, ki bi jih zapiral.
Stoletnica garibaldinskega izkrcanja
Prosvitljeni narodi so v drugi polovici XIX. stoletja z napredkom in civilizacijo bolj ko kdajkoli zaslutili v sebi brstenje narodne zavesti, hrepenenje po združevanju bratov 'iste usodne povezanosti, istega ali sorodnega jezika, iste krvi, ker so se upravičeno zavedli, da bo posamezniku zajamčen obstoj le v velikih skupnostih, v katerih drug drugemu pomagajo, drug drugega branijo ter po številčni moči pred svetom tudi nekaj pomenijo. Takim stremljenjem so kljubovali tako posvetni kot cerkveni egoizmi, ki so z vsemi silami branili svoje monopolistične privilegije z znano »divide ed impera«. Tako je bilo v nekdanji Avstromadžarski monarhiji, tako v Nemčiji in tako tudi v Italiji. Separatizmi danes spet poganjajo v glavah častihlepnežev, egoistov in političnih diletantov, ali zgodovinski razvoj hiti h krepitvi in združevanju, saj imamo danes dejansko zgolj dve pomembni velesili sveta. Hegemonija se bo morala umakniti solidarnosti, čut manjvrednosti malih narodov pa se bo prav tako moral umaknivi odločnosti in samozavesti.
V	teh dneh je preteklo 100 let od Garibaldijevega izkrcanja na Siciliji. Ta dogo-godek je za kasnejše zedinjenje Italije gotovo najpomembnejše križišče novejše italijanske zgodovine. Zgodovinska dogajanja so se v takratnih časih razvijala brez tiste hlastnosti in neučakanosti, ki je značilna za današnje dni.
Enajst let pred izkrcanjem na Siciliji, julija 1849. je Garibaldi na Sv. Petra trgu v Rimu - za časa kratkotrajne republike -vzkliknil italijanskemu narodu: »Ne prinašam vam časti in bogastva, ampak lakoto, žejo, boj in smrt!« Narodno zedinjenje je bilo dokončano šele septembra 187Q z vkorakanjem garibaldincev in Piemont-cev v Rim. Izkrcanje »tisočaka« na Siciliji meseca maja 1860 pa je postavilo te-
melje zgodovinskemu razvoju italijanskega zedinjenja.
Zakaj je Garibaldi za dosego svojih stremljenj izbral prav Sicilijo za svoje pohodno torišče? Zato, ker sta se dva o-stala načrta izkazali za neizvedljiva. Eden, izmed teh načrtov je prevideval izkrcanje na jadranski obali v bližini Ancone. Po Zasedbi Umbrije iz vzhoda, naj bi osvobo-j ditelji napredovali proti Cerkveni državj in zasedli Rim. Ta načrt, pa so morali opu; stiti, kgr je zahteval številno moč vojaštva in zlasti veliko pomorskih prevoznih sredstev. Drugi načrt je predvidevaj izkrcanje na zahodu, na Tirenski obali, približno tam, kjer so se v zadnji vojni izkrcali Angleži in Američani. Tudi ta načrt so zavrgli, ker je zahteval bojevanje z dvema nasprotnikoma, proti Napoli-tancem in proti papeški vojski. Poleg tega so zaupna poročila pripovedovala, da niti v Abrucih in niti v Kampanji ni računati na ljudsko vstajo v korist osvoboditeljev.	,
Povsem drugačen je bil položaj na Siciliji. Tu se je spomladi 1. 1860 vnela splošna ljudska vstaja proti Neaplju ir} Burboncem. Kraljestvo obeh Siciliji je bilo politično in diplomatsko na zelo šibkih nogah, neprimerno šibkejših od Cerkvene države, ki je še vedno uživala moralno podporo Francije in Napoleona III, Tako so se odločili, da se najprej izkrcajo na Siciliji, da zasedejo južne pokrajine in šele nato korakajo proti Rimu. Razvoj kasnejših dogodkov je pokazal, da so pravilno ukrepali.
RDEČE SRAJCE,
SALONSKE SUKNJE, CILINDRI
Sicilska ekspedicija je bila izredno pomanjkljivo opremljena. Kralj Viktor E-manuel in njegov minister Cavour sta bila prisiljena gojiti določene obzire do evropskih držav. Dogodke bosta sicer obrav-
navala kot »dovršeno dejstvo«, sama pa se v pustolovščino ne bosta spuščala. Ce; lotno odpravo sta prevažala dva mala parnika »Lombardo« in »Piemonte«, ki sta bila last zasebnikov. V noči med 5, in 6. majem 1860 sta odplula s 1087 garibaldin-ci na krovu iz luke Quarto. Le del posadke je bil oborožen s staromodnimi puškami. Municije pa skoraj ni bilo. Garibaldi je nosil uniformo sardinskega generala, njegov »šef štaba«, Sirtori, pa je bil v salonski suknji s cilindrom na glavi.
Da je nepripravljen in diletantsko o-premljen ekspedicijski korpus kljub vsemu uspel, so se imeli Garibaldi in njego-
vi	bojevniki zahvaliti celi vrsti neverjetnih pripetljajev. V začetku si vodstvo od; prave ni bilo niti na jasnem, kje naj se) pravzaprav izkrcajo na sicilski obali. V noči med 10. in 11. majem pa je Garibal; di prejel obvestilo, da je luka Maršala »povsem neutrjena«, in da v mestu ni niti enega samega napolitanskega vojaka. Tako se je odločil, da jo z obema parnikoma potegne v luko Maršala. V luki sta bili v zaščito britanskih vinskih trgovcev zasidrani dve topovnjači. Tri neapeljske fregate, ki so se končno približale luki, so opustile obstreljevanje Garibaldijevih par-, nikov prav zaradi prisotnosti britanskih topovnjač. Tako se je zgodovinsko izkr7 canje »tisočaka« izvršilo povsem mirno in neovirano. Meščani malega mesteca Maršala v začetku sploh niso vedeli, zakaj pravzaprav gre. Možje in žene, ki so prihiteli, da napasejo svojo radovednost, so garibaldince spraševali, če so Švicarji. Potem, ko so izvedeli, kdo so tujci, jih je seveda zajel val navdušenja. Objemavali so se in poljubovali na vse pretege. Eden. izmed krajevnih vinskih trgovcev je Garibaldiju daroval konja, ki ga je novi lastnik krstil za »Maršala«, nakar je tudi vinski trgovec svojo najboljšo vrsto vina imenoval »maršala«.
(Nadaljevanje na 4. str.)
nilllll!ll!IIIIM!llllllll!l!l!l!l!l!linilll!llllll!lllll!llllllllll!nnHI«i!llllllllilllll!«IWinilllllllllllM^
POP ČRTO
Avto-dialektika
Pri bogatašu in pri polizancu je nakup avtomobila kaj preprosta in prav nič zamotana zadevščina: oba jo enostavno mahneta v trgovino, ki se ji včasih pravi tudi salon, in si kupita vsak svoj avto. Bogataš zato, ker kupuje avto z neprimerne) manjšimi tehtanji in presojevanji kot si izbira kravato preprost zemljan, polizanec pa si spričo obilice dolgov tudi ne beli glave, kako jo bo prodajalcu zagodel, saj mu receptov v tej umetnosti ne pri; manikuje. Pri obeh ni torej nobenih globinsko psiholoških zamotanosti, ki bi jih, veljalo razčleniti.
Kako pa se razvija nakupni postopek pri tisti zvrsti današnjih zemljanov, ki bi si skoraj lahko privoščila avto in vendar ne brez težav in duševnih bojev; pri ti-, stih ljudeh namreč, ki stalno kolebajo med uresničenjem prijetnih sanj in previdnostjo.
Kot vsi zamotani duševni pojavi, s katerimi nas krmi današnji čas, tako so tudi take življenjske odločitve tesno povezane z dialektičnimi pridobitvami jegu; ljastega stoletja. Avto-dialektika je tipično duševno stanje današnjih dni, ki se vleče, skozi celo vrsto zamotanih preobrazb.
Imamo n. pr. znanca. Imenujmo ga Pod-platar. Nekega dne smo ob kavarniški mi; zi opazili, kako se je z vso silo spravil na avtomobile in avtomobiliste vsega sveta. V prejšnjih časih ga motorizacija ni zanimala. Skuterji, avtomobili, zebraste lise, rdeče, zelene, rumene luči, vse to je bilo zanj zrak, celo precej pokvarjen zrak, Slehernega sobesednika je moril s svojo življenjsko filozofijo, po kateri so avtomobili kulturna sramota, oboževanje motorjev pa civilizatorični skok v prazgodovino človeškega rodu. Pred motorozirano dobo - tako je zatrjeval g. Podplatar -
je človek oboževal vse drugačne kulturne vrednote kot pa so eksplozije bencinskega motorja. Kam bomo pripluli, je moraliziral, če bo človeštvo svoje čustvene vrednote merilo bo tahometrskem kazalcu?
To dobo njegovih nazorov je že kmalu zamenjala druga preobrazba. Naš gospod Podplatar se je kar čez noč pričenjal zgražati nad različnimi svojimi znanci, ki so si privoščili avto, čeprav on dobro ve, da njihovo premoženje kaj takega ne dovoljuje. Vedno pogosteje je ob družinski, kavarniški ali gostilniški mizi, med kolegi in drugod, načenjal vprašanje, kako je mogoče, da si Stričevi, Komparetovi, Nun-čevi v razmerah, v kakršnih živijo, preganjajo čas s takim razkošjem. Tu nekaj ni v redu, je zatrjeval, kajti avto je dra-goletna zadeva, ki znatno presega normalne meščanske dohodke. Končno tudi on, Podplatar, nekaj zasluži, ali za avto..., kje vraga naj vzame denar, po pošteni, poti gotovo ne. No, je še pristavil, bomo že še prebirali po časnikih, od kod denar za avtomobilske pustolovščine...
Tretja preobrazba. Nekega večera je gospod Podplatar zaupal svoji ženi in o-stali družini, da se je vpisal v - šofersko šolo. Na veliko začudenje svojcev jim je seveda z vso prepričevalnostjo zatrjeval, da niti od daleč ne misli, da bi si po pridobitvi patentina morda omislil avtomobil. Niti misliti! Končno, je razlagal, živimo v drugi polovici XX. stoletja in v okolju, ki malikuje motorju... Ej, v prejšnjih časih je človeštvo častilo neprimerno dragocenejše malike, ali v teh časih je neobhodno potrebno, da se človek tudi temu smrdljivemu hudiču približa in ume, z njim ravnati. Sleherni današnji zemljan ima pravico, da si od časa do časa ogleduje svet iz avtomobilske perspektive, saj imamo tako in tako malo od življenja. In če si že Stričevi, Komparetovi in Nun-čevi, ki so znatno manj od nas, privošči-, jo avtomobilske vožnje, zakaj bi se jih morali mi odpovedati.
Četrta preobrazba. Gospod Podplatar se je lotil skrbnega preračunavanja In ugotovil, kako drage so vendar tramvajske, avtobusne in filobusne vožnje. Kalkulacije so mu tudi dokazale, da je avtomobilska vožnja za štiri osebe cenejša od železnice. In podplati so z vsakim dnem dražji, da o času sploh ne govorimo. Cas pa je zlato. Pozabiti tudi ne smemo, da šteje za avtomobilista dan 72 ur. Da pa človek v 72 urah več stori kot v 24, jasno kot beli dan.
Peta preobrazba. Gospoda Podplatarja ne zanimajo več uvodniki po časopisju, ne Hruščev in niti vsi sputniki tega sveta. Na zanima ga več tržaška kronika in še) najmanj avtomobilske nezgode. Ni mu ma-ri, kaj predvaja Slovensko gledališče, kaj vrtijo po tržaških kinematografih, katera moštva se pretepajo po tržaških igriščih, in niti po čem so češnje in jagode. Zanj obstoja v časopisju edinole inseratni del, dnevnikov in še tu samo tista rubrika, ki ponuja rabljena vozila.
V	kavarni, v uradu, na cesti in v gostilni pripoveduje slehernemu potrpežljivemu poslušalcu, kako neverjetno poceni so danes rabljena vozila. Pri tem seveda ne pozablja zatrjevati, .da se mu niti ne sanja, da bi si nabavil takle »našminkani, kadaver«. Izkušnje nas vendar poučujejo, trobi na levo in desno, da se človek z, vozili, ki jih je odložila gospoda, pošteno nasmuka. Ce pa premisliš, da z ducatom tisočakov že lahko dobiš 1100 letnika 1955, te vendar zagrabi...
Šesta preobražba. Končno je gospod Podplatar srečni lastnik precej razmajanega 1100. Seveda ga je kupil le tako -zaradi lepšega - in tudi zato, da bi Stričevim, Komparetovim, Nunčevim dokazal, da je resnično opravil šoferski izpit, ker prav ti opravljivci raznašajo okrog, da je pri izpitu zletel...
Sedma preobrazba. Po sedmem obisku 1100 v mehanični delavnici so stroški nabave in popravil zahtevali več denarja
kot pa bi stal novi 500 žardiniera, zato se, je gospod Podplatar odločil, da si kupi prav to vozilo, ki številnim Tržačanom v zadnjih dneh draži jetra. V petek 20. mam je gospod Podplatar po ogledu novega v zila na žardinierski paradi na Velikem trgu v kavarni Fabris svečano prisegal, da se človek XX. stoletja lahko marsičemu odpove, nikoli pa ne lastnemu vozilu. Casi - tako je skoraj preglasno oznanjal -v katerih smo smatrali avto za razkošje, so že davno za nami. V tisoč stvareh se lahko omejimo, ali vozilo nam je civiliziranim ljudem bolj potrebno kot vsakdanji kruh. Prava kulturna sramota je, da imamo še vedno toliko šolnikov, ki se vozijo v šolo s tramvaji! Končno so bili, časi, v katerih so ljudje smatrali električno svetlobo za razkošje, ki nas bo pri? peljalo v degeneracijo. Pa nas ni!
Osma preobrazba. Vsi Podplatar ji so postali v tretji dekadi letošnjega majnika strastni avtomobilisti, vendar si še vednc> belijo glave, kako to, da si Stričevi, Komparetovi, Nunčevi lahko privoščijo avto, ko vendar sedaj iz lastnih izkušenj vedo, kaj taka zadeva stane. Tudi Stričeve, Kom-paretove in Nunčeve mučijo skrbi, kako so- mogli Podplatarjevi pri tej draginji kupiti kar 500 žardiniera. Na Vnebovhod so so se vsi ti nekdanji pešci srečali v Sežani pri bencinski črpalki. No, bomo že čitali v časnikih, kako in kaj, so drug o drugem razmišljevali.
Pa se nekateri še čudijo, kako so se, pred nedavnim preobražali razni naši narodnjaki, liberalci in klerikalci, krščanski socialci, sokoli in orli - in še nekateri apolitični Slovenci.
Človeški rod drvi z raketno hitrostjo, nazaj k naravi. Buba denarja, oblastnosti in nevoščljivosti ga preobraža v gosenico. Preobraža in levi se neprestano, pa naj že pripada politični, narodnostni, ra-zumniški ali katerikoli zvrsti današnje; človeške dejavnosti. Avtodialektika metamorfoze.
Avtomobilski lastnik svoje vozilo enostavno »poandori« že s tem, da se je pri-zibalo na andorska tla. Vozilo kaj hitro zapusti gostoljubno deželo, saj je z andorsko evidenčno tablico oproščeno na španskih cestah vseh taks. Take so navade v Andori. Pa je še več drugih.
Srečna dežela! Upravljata jo kar dva državna poglavarja - in oba sta tujca. Eden je vsakokratni predsednik Francoske republike, drugi pa vsakokratni škof španskega mesteca Urgel. Današnji an-dorski gospodar general De Gaulle prejema na leto 960 frankov apanaže. Spanec pa samo polovico tega zneska, zato pa še po šest lepih andorskih pršutov, po šest hlebcev andorskega sira in po ducat ko-kokošk. Večkrat so že predlagali v andor-skem parlamentu zvišanje plače državnima poglavarjema, ali ljudska volja je bila drugačnega mnenja. Končno Andora ni Amerika in andorski kmetje niso magnati.
Kadar ministrski predsednik ob večernih urah sklicuje ministrsko sejo svojih 24 ministrov v Dolinsko hišo, Casa della Val, poteka tako državno dejanje z vsa neprisiljenostjo in preprostostjo. Ministrski predsednik in vsi njegovi številni člani kabineta opravljajo svoje delo brezplačno. Njegovo ekcelenco predsednika vlade še kar dobro preživlja mala trgovinica, ki je odprta vse do pozne večerne ure. Zamudniki na ministrskih sejah so se zadržali na polju ali pri živini, morda so se tudi pogajali za kako solidno tihotapsko kupčijo...
Ministrska sejna dvorana je v vsem podobna nekoliko večji kmečki izbi. Kadar ministrski predsednik razpravlja o kakih načelnih državnih vprašanjih, se morda pokaže potreba odpreti državni ai‘hiv in pregledati stare urbarje. Ob pomanjkanju jeklenih blagajn hranijo državne spise v solidni hrastovi omari, ki ima šest ključavnic. Vsaka izmed šestih občin čuva po en ključ. Ce na seji ni prisoten eden izmed šestih občinskih zastopnikov, sejo od-godijo. V Andori s časom ne skoparijo.
V	častitijevi omari je med drugim spravljen dokument iz 1. 1293, s katerim sta Francija in Španija zajamčili Andori neodvisnost. Zelo važno je tudi varstveno pismo iz leta 1810, v katerem se oznanja, da bo Francija vzela v zaščito andorske Katalance na južni strani Pirenejev, kadarkoli bi jih kdo ogražal in ne glede na andorsko državno geslo: »Samo dotakni se me, če imaš korajžo!«
Od časa do časa pobirajo v Andori tudi davke, vendar se pri tem delu ne potijo. Z davki plačujejo vojsko: dvanajst orožnikov, kolikor jih premore dežela. Policijska sila je naravnost orjaška. To je tudi potrebno, saj je Andora tihotapsko središče, domovina brezdomcev in pomembna tujskoprometna zanimivost. Tujcem je treba včasih natančno pogledati na prste in jih izkomplementirati iz dežele, če postajajo nadležni.
Domačinom pa je policija nepotrebna. Vsi prebivalci se med seboj poznajo in to zadostuje. Zato so pred kratkim predlagali, da bi državno ječo, ki jo sestavlja ena sama miniaturna sobica, oddali v najem, ker je tako in tako vse leto prazna. Njen zadnji prebivalec bi moral biti neki gorjan, ki je nekaj skuhal - nobenega tihotapstva, tihotapstvo ni kaznivo - in bi, moral odsedeti 14 dni. To delo bi opravil čez nedelje, da ne bi po nepotrebnem zamujal časa. Ko se je kot dogovorjeno prvo soboto zvečer prikazal, je našel ječo zaklenjeno. Jetničarja ni bilo od nikoder, ministrski predsednik je v hribih kupoval živino, pravosodni minister pa je okajen dremal v gostilni in ga ni bilo mogoče priklicati k nastopu sl(užbe. Obsojenec je zmerjal vse po vrsti, saj je moral predelati kar precej dolgo pot. Naslednjo nedeljo so ga amnestirali in zadeva je bila urejena.
Andora ima tudi svojo lastno radijsko-oddajno postajo. Edina napovedovalka ima po zatrdilu strokovnjakov najbolj zvočen glasek med vsemi latinskimi napovedovalkami romanskega sveta. Imenuje se Car-men del Monle. Postaja oddaja samo gramofonsko glasbo, prenaša pa tudi reklamo, ki donaša deželi kar lepe denarce. Neko podjetje, ki se je namestilo ob reki Balira, plačuje državi visoko davščino in tudi edina cigaretna tovarna, ki se ponaša z izvrstnimi izdelki pirenejskega tobaka, obratuje dan in noč. V glavnem proizvaja svoje specialitete za tihotapce tako v Španijo kot v Francijo. Obstoja tudi železni rudnik, ki je prav tako zelo aktiven. Kmetov in pastirjev ne nadlegujejo z davščinami.
Strankarstva v Andori ne poznajo. Zunanja politika se omejuje na spretno izigravanje Španije proti Franciji in narobe.
V	tem so si Andorci prisvojili dragocene izkušnje...
Pisemskih znamk, ki so po drugih miniaturnih državah važen vir dohodkov, Andorci ne tiskajo. Po notranjosti razdeljujejo pošto brezplačno. Kdorkoli že vzame pismo s seboj. Zunanjo pošto oskrbujeta oba zaščitna patrona, zato so za mednarodni promet v obtoku francoske kot španske poštne znamke.
Počasi pa se romantika le umika civilizaciji. Glavno mesto Andora la Vieja, ki šteje komaj 1000 prebivalcev, ima kino, variete, nekaj gostiln in celo en nočni lokal - vse seveda samo za tujce... Podjetni Francozi se zanimajo, da bi iz tega gorskega gnezda ustvarili letovišče in organizirali tudi zimski šport. Vse to bi državici prinašalo denar in tudi nemir.
Ce jo bodo tržaški študentje letos mahnili na izlet v Južno Francijo, naj ne pozabijo obiskati tudi Andoro. Ne bo jim žal.
M. L.
EISENHOVVER 0 POLOMU VRHUNSKE KONFERENCE
■ KnMaevrnsn
Dne 24. maja zvečer je govoril predsednik Eisemhovver po radiu in televiziji o vzrokih poloma pariške vrhunske konference. Pojasnil je, da bodo Združene 'države predložile OZN načrt o organizaciji opazovalnih poletov, da se na ta način preprečijo iznenadni napadi. Izrazil je u-panje, da bodo Združeni narodi sprejeli ponudbo ZAD, s katero je Amerika pripravljena staviti taka letala na razpolago.
Predsednik Eisenhovver je obtožil Hru-ščeva, da je kriv poloma vrhunske konference, da pa so Združene države vedno pripravljene na pogajanja za utrditev miru, ki temelji na pravičnosti in svobodi. Dodal je, da bodo Združene države s svojimi zavezniki nadaljevale s sodelovanjem, da se prepreči izbruh vojne, ki bi se lahko, sprožil zaradi napačnega vrednotenja sil.
Predsednik je izrekel svoje prepričanje, da sta tako ameriški kot ruski narod prežeta želje po miru, in je dodal, da Združene države ne morejo Kremlju dovoliti, da s svojo politiko bega svetovni mir.
Nato je predsednik govoril o treh glavnih ciljih ameriške politike:
1) Združene države morajo ohraniti svojo moč ne da bi se udajale ljubeznivostim ali pa vplivom čustvenega histerizma.
2) Združene države morajo nadaljevati pogajanja s sovjetskimi voditelji na praktičnih osnovah o vseh nerešenih vprašanjih in zboljšati morajo stike med ameriškim in ruskim narodom.
3) Združene države morajo s sodelovanjem svobodnih narodov izboljšati blaginjo na svetu, zato da se bo svoboda lahko uveljavljala.
Dejal je, da je eden glavnih ciljev Zdru-, Ženih držav prihod odprte družbe. Ponovno je tudi potrdil mnenje, da morajo Zdru-, žene drž/ve podvojiti svojo budnost, dq se izognejo nuklearnemu Pearl Harbouru. »Prepričali smo se, da so tudi pogajanja lahko samo za prikrivanje priprav za iznenadni napad«. Izrekel je vse priznanje generalu De Gaulleu in ministrskemu predsedniku Macmillanu, »ki sta se čvrsto postavila na stran ameriške delegacije, kljub neprestanemu prizadevanju Sovjetov, da bi razdvojili zahodnjake«.
V	nadaljnem svojem govoru je predsedn nik priznal, da še vedno obstoja nezaupanje Sovjetov do zahodnega sveta in da je prav zaradi tega pred petimi leti predlagal uveljavljanje odprtega neba za medsebojno letalsko nadzorovanje. Predlog, je dejal, je še vedno v veljavi. Nato je predsednik izrazil svoje presenečenje nad tolikim hrupom zaradi letala U-2, ki so ga sestrelili dne 1. maja, čeprav so Sovjeti vedeli za dolgoletne ameriške polete nad sovjetskim ozemljem. Predsednik je primerjal tajnosti Sovjetije z načeli odprte družbe, ki vladajo v Združenih državah. Eisenhower ie dejal, »da -se je Hruščev lansko leto, ko se je vozil z vlakom po Kaliforniji peljal le nekaj sto
Stoletnico gnribaldinslMp izhrcanja
(Nadaljevanje s 3. str.)
SREČA JIH JE SPREMLJALA...
Sicilski pohod garibaldincev je spremljala velika sreča, ne samo ob izkrcanju^ ampak tudi pri nadaljnem pohodu. Čeprav je Neapeljsko kraljestvo razpolagalo s številno, dobro oborožerlo in izvrstno izur? jeno vojsko - samo na Siciliji je bilo 3000(} vojakov -, ni Garibaldi na svojem p.ohodu nikjer naletel na večji odpor. Ne morda zato, ker se neapeljski vojaki ne bi hote-
li	bojevati, ali zato, ker bi simpatizirali z garibaldinci, ampak zgolj zato, ker so generali neapeljskega kraljevstva povsem odpovedali in svojega gospodarja nesramno izdali. To se je pokazalo že ob prvi in odločilni bitki na sicilskih tleh. v »bitki« pri Calatafimi.
Garibaldijevemu tisočaku se je najprej postavilo po robu vsega 600 Napolelan.-, cev, čeprav je nekaj kilometrov daleč ta-) borila rezerva 3000 bojevnikov. Ti bi lah-, ko igraje potolkli in pognali v morje vse, garibaldince. Namesto tega pa je poveljujoči general Landi iz povsem nerazumljivih vzrokov zapovedal umik. Na ta način ie Garibaldi »sijajno premagal« številčno neprimerno močnejšega nasprotnika, kar je bilo odločilne važnosti za ves nadaljni potek sicilskega pohoda.
POT K NARODNI ENOTNOSTI
Tudi ko je Garibaldi' vkorakal v Palermo, je mestni poveljnik, general Lanza, kapituliral pred mnogo šibkejšimi garibaldinci, podpisal z Garibaldijem premirje in se vkrcal s svojimi četami na ladje, ki so ga zapeljale naravnost v Neapelj. Drugega neapeljskega generala Brigantija, ki se je v Kalabriji obnašal prav takp strahopetno in izdajalsko, so umorili lastni Vojaki. Zaradi takega popolnega poloma neapeljskih generalov, je Garibaldijeva ekspedicija, kjub pomanjkljivi opremi in-številčni šibkosti, postala za italijansko zgodovino zgodovinski podvig. Sicilijancem pa, ki so se dvignili proti za-sovraženim burboncem in se pridužili ga-ribaldincem, pripada slava za osvoboditev Italije. Sele po osvoboditvi Sicilije in Neaplja, se je Piemontcem odprla pot v Rim in s tem veliko delo narodnega ze-djenja Italije.
Garibaldijeve zmage so navdušile ves slovanski svet v bivši monarhiji. Na Češkem je Tyrš ustanovil sokolstvo, ki je z »Južnim Sokolom« zajelo ves ^lovanskj jug. Rdeče garibaldinske sokolske srajce so napovedovale -tudi Avstriji iste težnje, po osvoboditvi in združenju vseh jugoslovanskih narodov. Ta cilj so doživeli Sokoli po vseh slovanskih deželah.
metrov oddaljen od interkontinentalnega raketnega izstrelišča, ki si ga je lahko nemoteno ogledal iz vlaka«.
»Ko je torpediral konferenco«, je dejal Eisenhower, »je Hruščev dejal, da nastopa zaradi svojega zgražanja nad ameriškimi napadalnimi dejanji. Ze davno pa je vedel o teh poletih. Jasno je, da so Sovjeti sklenili razveljaviti moje potovanje v Rusijo, še preden je njihova delegacija zapustila Moskvo v prepričanju, da se iz konference ne bo zrodilo nič konstruktivnega. Vendar je treba pri ocenjevanju pariških dogodkov upoštevati dvoje stvari. Morda je sovjetsko ravnanje potisnilo kazalce na uri nazaj, vendar je treba poudariti, da se Hruščev ni povzpel nad samo zmerjanje. To je tudi način, s- katerim si obljublja doseči takojšnji smoter.«
Ko ie predsednik obravnaval vprašanje letala U-2, je izjavil, »da so Združene države s prvo izjavo zanikale vohunske namene, da zaščitijo pilota, njegovo poslanstvo in obveščevalne ustroje v trenutku, ko še. ni bilo dognano dejansko stanje, Prva poročila niso navajala, ali je pilot še živ, če poskuša zbežati ali se izogniti zasliševanju, ali je mrtev, letalo pa pokončano. Nujno je potrebno ščititi letalca in obveščevalne ustroje ter prikrivati letalska poslanstva. Spomniti se je treba, da so nam ti poleti dolgo časa nudili najvažnejša obvestila za varnost države. Kasneje, ko smo zagotovo zvedeli za pilotovo usodo in se ni bilo moč izogniti se odkritju poslanstva, smo objavili konkretne podrobnosti«.
Glede sedanjih političnih sporov / v Združenih državah je predsednik izjavil, da je od vprašanj, ki so nastala okrog poleta od 1. maja, vprašanje, ali je bil ta
polet spričo bližnje vrhunske konference tudi umesten. »Vprašanje je bilo, ali naj se s poleti preneha in s tem prekine zbiranje poizvedb, bi so bistvene važnosti in ki bi jih kasneje ne dobili, ali paj s poleti nadaljujemo.«
To so glaVne misli Eise.nhovverjevega govora. Oddajali so ga v 48 urah desetkrat po radiu »Glas Amerike«. Govor pa so oddajale Judi številne druge postaje v 38 jezikih. Vse sovjetske postaje so ga pridno motile. Resnica vrta ušesa!
Letošnji rajbeljslii nabori
Kakor vsako leto so tudi letos maši fantje 24. maja odhajali na nabor. Navado imajo, da predzadnjo noč popišejo zidove z različnimi gesli. Letos so liili manj hrupni kot druga leta. To pa ne zato, ker bi morda zaostajali za fanti od fare iz prejšnjih časov. Vzrok letošnje pohlevnosti je žalostna okoliščina, da se do svojega dvajsetega leta še niso dokopali do prve zaposlitve.
Ko smo v 4redo 25. maja odhajali zjutraj na prvo izmeno v rudnik, nas je pred vhodom ravnateljskega poslopja pozdravljal velik napis: »W La Classe dei disoc-cupati del 1940«. Ob prebiranju teh besed so se nam stisnila srca. Odkar rajbeljski rudnik obstoja, so letošnji naborniki prvi letnik brezposelnih. Nekoč so fantiči s 14 letom odhajali na delo.
Bog ve, če je napis ganil tudi našega, rudniškega ravnatelja, ko je prebiral poslanico rajbeljske mladine. Vlada ima pravico zahtevati od državljanov izpolnjevanje dolžnosti, sama pa ima prav tako dolžnost, da mladimi preskrbi delo in kruh.
IHFORMSTOnSTVO KOPERSHEGfl HUDIH
Razni titovski godrnjači se posebno rad; zaletavajo v oddaje tržaškega slovenskega radia in mu očitajo pristranost. Ce pa človek odpre koprski radio, se mu kar črev. mešajo od samih samohval, banke sprejemov, obletnic, proslav, udarniških brigad in podobnih kozlarij. Sama osladna reklama od jutra do polnoči.
V nedeljski oddaji za zamejske rojake smo j med drugim poslušali tudi »poročilo« o minfilih študentovskih volitvah na tržaški univerzi. Po vzorcu obrabljenih gramofonskih plošč komunistične propagande, .je »nepristranski informator« blatil slovensko listo »Adria« samo zato, ker k njej niso hoteli - ali morda tudi ne smeli -pristopiti on in njegova skupina »naprednih« študentov.
V normalnih časih in med normalnimi ljudmi seznanjajo normalni matični narodi svoje rojake doma in v zamejstvu o dogodkih in vprašanjih nepristransko, se pravi objektivno z osvetljevanjem mišljenj obeh prizadetih strani, posebno v primerih, ko nekdo občuti potrebo postavljati se za javnega ocenjevalca. Dolžnost radijskega reporterja bi bila, da bi javnost seznanjal tudi z mišljenjem zastopnikov slovenske liste »Adria« in ne samo z enim delom slovenskih visokošolcev, ki so povrhu vsega še v manjšini. To velja seveda za normalne razmere. Naloga radia Koper pa ie obveščati samo o tem, kat: diši izključno samo po »titovstvu«. Prav zato bi morala ta ustanova svoje oddaje, tudi tako označevati: »Oddaja za titovske rojake«. Iskrenost pa je na oni strani prav, tako neznana kot je neznana objektivnost,
Ce se akademiki, ki poslušajo samo eno plat zvona, proglašajo za »napredne«, s tem jasno dokazujejo, da ne mislijo z lastno glavo in jim je zato zares potrebno tuje varuštvo. Zdi se. da so vsaj v tem oziru kolonialna afriška ljudstva vsekakor naprednejša.
Pravijo, da so bili slovenskimi visoko-šolci pred pol stoletjem izrezani iz dru-
Suobodno Corop. trgoo. združenje
Pod tem nazivom se je nedavno združilo v Stockolmu sedem evropskih držav v organizacijo »European Free Trade As-socigtion«. Te države so: Velika Britanija, Švedska, Norveška, Danska, Avstrija, Švica in Portugalska. Tem državam so bila vrata v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS), ki jo sestavljajo: Italija, Francija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg, na stežaj odprta. Od pristopa pa so jih odvračali bolj politični kot gospodarski razlogi.
Velika Britanija se ni hotela odpovedati svoji vodilni vlogi v britanskem Commonwealthu. Z vstopom v EGS pa bi se morala v določenem obsegu odreči tudi svoji vrhovnosti v korist skupnosti, kakor se je odreklo ostalih šest dežel, kj, zastopajo brez prekomorskih ozemelj nad 270 milijonov prebivalcev. Velika Britanija je pritegnila za seboj še ostalih šesl dežel, ki štejejo okrog 36 milijonov ljudi. Te male državice so ljubosumne na svojo popolno neodvisnost in vrhovnost, zato so hotele ohraniti vse svoje stare gospodarske zveze in posebno z njimi sklenjene trgovske pogodbe. Niso bile pripravljene podrediti se v nekaj letih enotni carinski tarifi in odpraviti medsebojne carinske meje kot so to storile države EGS. Želele
so pač svobodno trgo^nsko cono z EGS, vendar brez obvez, česar pa EGS ni mogla sprejeti, ker bi s tem odprla pot tihotapskemu blagutudi iz drugih držav prav preko držav EFTA.
Tako sta nastala v Zahodni Evropi dva gospodarska bloka, ki si za enkrat stvarne) še ne nasprotujeta, ali do česar bi sčasoma nujno moramo priti.
Za sporazum med obema blokoma se posebno zavzema znani nemški gospodarski minister Erhardt. Kakor smo že naglasili ne gre toliko za gospodarske kot politične razloge. EGS je prvi korak za uresničenje Združenih evropskih držav. Dokler pa se Anglija tej zamisli protivi, kakor se je protivila Evropi za časa Napo-
Dijaki Znanstvenega liceja v Trstu bodo v sredo 1. junija 1960 ob 21 uri uprizorili v Avditoriju dramo
ANTIGONA
ki jo je napisal Jean Anouilh,, prevedel Bogomil Fatur in uglasbil prof. Mercu. Načrt za sceno je izdelal Edv. Žerjal pod vodstvom prof. A. Černigoja - Prisrčno vabljeni.
 1
Dogodki doma j
DONNA CARLA GRONCHI je v soboto 28. maja kumovala v Tržiču splovitvi velike turbocisterne »Agip Livorno«.
*	* *
TITOVCI V PRECEPU. V presojanju vsakokratnega svetovnega političnega v-prašanja kolebajo titovci iz ene skrajnosti v drugo. Jugoslovanski bralci so zato navezani le na tuja radijska poročila; velika večina posluša zahodne postaje, komin-formovci pa sovjetsko propagando. Po letalskem incidentu 1. maja je Tito hitel s svojimi tolmačenji. Zaradi. »nepristanosti« je obsodil Ameriko, ostro pa je kritiziral tudi obnašanje Hruščeva v. Parizu. To pa je veljalo samo za nekaj dni. Sovjetski, albanski lakaji so Tita ozmerjali in rdeči Kitajci so proti njemu odprli vse zapornice komunistične histerije. Končno ga je še sovjetski »Komunist« obsul s klevet-niško' kanonado. Titovci so po vsem tem ponižno skrivili hrbte, pozabili na Titovo obsodbo hruščevske prepoten ce in sedaj pridno in uslužno ponavljajo kremeljske klevete. Beograjska »Borba« z Miličevičem na čelu je V tem trenutku povsem, na sovjetski liniji, dvomimo pa, da ji bo prilizovanje kaj koristilo.
*	* *
KULT OSEBNOSTI. »Pr. dn.« se je pohvalil, da so na Titov rojstni dan bizantinski priliznjenci naročili razposlati maršalu 60000 brzojavk. To je okrog 10 milijonov zapravljenih dinarjev, ali 160000 delovnih ur, ali zgradba podeželske' ljudske šole. Kdor bi k temu prištel še milijone in miljone za razne proslave in darila, bi morda lahko napisal knjigo o »rdeči tlaki«.
*	# *
KONČNO PAMET LE ZMAGUJE. Hvalevredna je pobuda tržaške kvesture, ki je letos spričo naraščajočega tujskega prometa ustanovila posebno ekipo stražnikov-tolmačev. Njihova naloga je, da so nq uslugo tujcem, ki ne obvladajo tukajšnjih jezikov. Stražniki tolmači ne bodo opravljali uslug vodnikov po mestu, ampak
bodo tujcem postregli z informacijami. Razgovor s tolmači je mogoč v naslednjih jezikih: v angleščini, francoščini, nemščini, slovenščini, srbohrvaščini, grščini, arabščini in turščini. Kvestura slovenščine in srbohrvaščine ni prezrla kot se je to , zgodilo pri drugih ustanovah. Upamo pa, da bodo te v bodoče kvesturo posnemale.
*	» *
SOLSKE RAZSTAVE IN PRIREDITVE,
so tudi letos zelo plodovite po vseh naših šolah. Zadnjo nedeljo so razstavljale šole nabrežinskega, didaktičnega ravnateljstva, nekatere šole pa so to nedeljo prirejale zaključne šolske proslave. Obiski šolskih prireditev so povsod številni, kar je najboljši dokaz, da naše ljudstvo z zanimanjem ocenjuje šolsko delo in nudi priznanje šolskim naporom. Vabimo vse Slovence in Slovenke, da kako prosto uro posvetijo tudi naši šolski mladini in naporom njihovih vzgojiteljev. S šolo moram o biti vsi tesno povezani, saj je šola kri našega naroda na tej zemlji!
#	* *
VISOKO PRIZNANJE SLOVENCU. Na
mednarodnem filskem festivalu v Cannest je Slovenec Franc Štiglic prejel drugo nagrado za mladinski film.
*	* *
NASI DIJAKI SO SE POSTAVILI.
Prejšnji teden je podjetje Aguila razdelilo nagrade za risbe s cestnoprometnim motivom, v katerem so tekmovali šolarji in dijaki tržaških srednjih šol. Dijaki Slovenske višje gimnazije in Slovenske, ga učiteljišča so odnesli kar 12 nagrad. Iskreno čestitamo!
*	* *
SLOVENSKI PROFESORJI NA TRŽAŠKI UNIVERZI. Tržaška univerza je povabila v goste \šest profesorjev in strokovnjakov iz Ljubljane, ki so v petek, soboto in nedeljo predavali o jugoslovanski, ustavi, javni upravi in delovnem pravu.
*	* *
LANSKI TUJSKI PROMET je privabil v naše mesto okrog 108000 italijanskih državljanov in 71000 tujcev. Nočnin je bilo -357000. Med tujci so na prvem mestu Jugslovani, česar bi merodajni krogi ne smeli pozabljati.
leona zaradi obzirov do svojega svetovnega imperija - četudi ta očitno zahaja -je to zadržanje razumljivo. Razumljivo je tudi zadržanje Portugalske, ki živi že stoletja v zavezništvu z Veliko Britanijo. Nikakor pa to ini razumljivo za ostality pet držav. V Švici in Avstriji se že,dvi-gajo vplivni glasovi, ki očitajo svojim vladam, da so hudo grešile s pristopom k nepomembni organizaciji EFTA namesto k EGS, ki je danes že stvarnost in ji je bodočnost zagotovljena,	J.	A.
Medšolsko tekmovanje
V petek 27. maja se je na igrišču v Co-logni vršilo lahkoatletsko tekmovanje med, slovenskimi šolami. Tekmovanje je pokazalo, da so slovenski dijaki vse premalo špdrtno pripravljeni in se sploh ne morejo kosati z italijanskimi someščani. Vzroki so različni, najvažnejši pa je gotovp pomanjkanje slovenskega športnega društva v Trstu.
V teku na 100 m je zmagal Pilat (STA) s časom 12”. V prejšnjem tekmovanju 1. 1957, je zmagal tudf Pilat, a z mnogo boljšim časom: 11’’4. Podobno se je zgodilo v skoku v višino, kjer je zmagal Pečav (VRG) s skokom 1.55 ml sam Pečar pa je v prejšnjem tekmovanju zmagal s 1.60 m. V metu krogle je zmagal Spacal (KI.
1.) s skromnim rezultatom 12.18 m. Spacal je že vrgel kroglo čez 13.40, toda letos se ni počutil dobro in je komaj premagaj Neubauerja, ki je dosegel 12.15m. V metu diska je Spacal zbil prejšnji Florjančičev, rekord 34 m z rbetom dolžine 34.06 m, Florjančiču manjka treniranje, in se je zato moral danes zadovoljiti z drugim mestom, z metom 29.27m. V skoku v daljino je Pilat prekosil prejšnji Urdihov rekord 5.60 m s skokom 5.65 m. Drugi se je plasiral Pečar (VRG) z 5.30 m, tretji pa, Neubauer (VRG) z 5.21 m. Veliko pričakovanja je bilo za tekmo na 1000 m: tq so tekmovalci predvsem potegovali za končno zmago, zato je bil čas povprečen, Zmagal je Fišer (KI. 1.) s časom 3’7’’8, drugi pa, s časom 3.8’’, se je plasiral Per-tot, ki je leta '57 zmagal s časom 3’2’’.
Tekmovanje je zaključila štafeta 4x100 m. Ekipa Realne gimnazije je takoj prešla v vodstvo in z lahkoto zmagala s časom 49”8, Pilat pa je preskrbel drugo mesto Trgovski akademiji.
Pokal je dobila Realna gimnazija, ki je zmagala v skoku v višino in v štafeti, pri vseh drugih tekmah pa si je prisvojila drugo mesto. Za njo se je plasirala Trgov, akademija z dvema Pilatovima zmagama ter z drugim mestom v skoku v višino iq v štafeti, tretji pa klasični licej s Spacalo-vima zmagama v metih ter s Fišerjevo zmago v teku na 1000 m.
REZULTATI:
100 m.: 1. Pilat (STA) 12”, 2. Ščuka (VRG) 12”8, 3. Fučka (VRG) 12”9;
Skok v višino: 1. Pečar (VRG) 1.55 m,
2. Mozetič (STA) 1.55 m, 3. Veljak (VRG) Skok v daljino: 1. Pilat (STA) 5.65 m,
2. Pečar (VRG) 5.30, 3. Neubauer (VRG), Met krogle: 1. Spacal (KI. 1.) 12.18 m, 2. Neubauer (VRG) 12.15 m, 3. Jakin (STA) 11.75 m;
Met diska: 1. Spacal (KI. 1.) 34.06 m, 2. Florjančič (VRG) 29.27 m, 3. Fučka (VRG) 28.98 m:
1000 m: 1. Fišer (KI. 1.) 3’7”8, 2. Pertot (VRG) 3’8, 3. Pahor (STA)
Štafeta 4x100: 1 VRG (Neubauer, Fučka, Ščuka, Pertot) 49”8, 2. STA Škrk, Jakin, Mozetič, Pilat), 3. Klas. 1. (Svab, Fišer, Spacal, Svetina).
LESTVICA: VRG 30 točk, STA 19 točk, KI. 1. 15 točk.
gačnega lesa. Tudi takrat so visokošolce snubile tradicionalne slovenske stranke, ali Nemci na svoje limanice niso nobenega ujeli, pa čeprav so ponujali - mineštro,.
Morda pa bo zavest samostojnosti počasi le predrla in bo tudi moderna cikorija, ki ji danes pravimo »fratelanca«, odšla v zasluženi pokoj.
Visokošolec
Šolske vesti
Letošnje šolsko leto je bilo zaključeno v soboto, 28 maja. Nižji tečajni izpiti bodo pričeli s pismenimi izdelki v petek 3. junija. Mature na višjih gimnazijah, na trgovski akademiji iri učiteljišču prično 20. junija. V jesenskem roku pa 12. septembra.
*	* *
Državna nižja industrijska strokovna-šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu,. Rojan ul. Montorsino št. 8-III., priredi ob
zaključku šolskega leta
RAZSTAVO
risli;, izdelkov strokovnih praktičnih vaj in kuharstva.
Razstava bo odprta od četrttka dne 2. junija do ponedeljka 6. junija t.l., vsak. dan od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure.
PISMO UREDNIŠTVU
Od nekaterih naših kmetovalcev smo prejeli nekaj zanimivih dopisov. Danes, objavljamo v skrajšanem obsegu pismo »kraškega kmeta«, ki ilustrira občutja kmečkega človeka na Tržaškem.
V	teh dneh se po naših družinah mnogo govori o kmečkih vprašanjih. Različne organizacije se potegujejo za »vodstvo« slovenskega kmečkega človeka. Kličejo nas sem, vabijo tja. Mnogi so posredno primorani, da se vpišejo v njih organizacije. Nekateri zato, ker imajo onkraj meje zemljo ali gozd, ali ker jim zastopniki in posredovalci »ljudske oblasti« obetajo razne ugodnosti. Kmečki agit-propovci »obiskujejo« naše kmete po Krasu in Bregu. Vse mogoče stvari jim pripovedujejo, samo tega ‘ne, zakaj je naš kmet na oni strani Fernetičev jako nezadovoljen s svojo usodo, zakaj ga tare diktatorski bič in zakaj ie tako nepravično nagrajen za svoje težko delo?
Tem partijskim potnikom gre zgolj za politiko. Cim slabše se bo kmetu godilo, tudi na tej stfani, tem bolje bo za poha-jače, ki bodo »protestirali« in se »potegovali« za kmečke pravice. Tako pobijamo nezaposlenost partijskih zaslužkarjev, kar je »veliko socialno delo«...
Na živinski razstavi v Zgoniku prireditelji niso upoštevali, da se je vršila na
IZLET NA MATAJUR
Slovensko dobrodelno društvo prireja za praznik 2. junija izlet na
MATAJUR
Spored: Odhod iz Trsta izpred kavarne Columbia ob 7. uri, s prihodom v Čedad okrog 9., nato ogled tamkajšnjega muzeja do 10. ure. Nakar bo odhod proti Matajurju, kamor se bo prispelo okrog 11. ure.
Kosilo bo v koči CAI, cena obroku okrog 600 lir. Treba pa je predhodno javiti koliko kosil bo treba naročiti, zato naj ob prijavi na izlet vsakdq pove, če: želi kosilo ali ne. Po kosilu ogled okolice ali vzpon na vrh Matajurja. Odhod ob 5,30 popoldne izpred avtobusa proti Mirniku v Brdih kjer' bo postanek in eventuelno večerja. Ob 8. zvečer odhod proti Trstu.
tleh, kjer že od pamtiveka živijo samo Slovenci. Naš človek dobro presoja, kaj je prav in kaj ni! Hvaležen je za vsako spodbudo oblasti, za vsako priznanje truda in dela, ali preko svoje tradicije ne more, tradicije, da ga nekateri krogi nagovarjajo v tujem jeziku. Na svoji zemlji upravičeno zahteva spoštovanje slovenskega jezika. Samo z jezikom njegovih prednikov se'mu lahko približajo, vzbudijo v njemu zaupanje do vseh skrivnosti naprednega kmetijstva. Tako so postopali naši stari in tako želimo, da postopa tudi sedanji rod, ki se ponaša z demokracijo.	Kraški kmet
PODPIRAJTE
SLOVENSKO
DOBRODELNO DRUŠTVO
DAROVI
Za SDZ je daroval g. K. C. lit 2000-Iskrena hvala!
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria, d, d. v Trstu
Uredništvo 'n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-H. - tej. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA:	posamezna	številka L 30.—
Naročnina: mesečno L 50.— — lešn* L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Tnst št. 11-7223