ipjfe REPUBLIKA SLOVENIJA ^ DRŽAVNI ZBOR MANDAT SEJNI ZAPISI V DRŽAVNEGA ZBORA IZREDNA SEJA 27. IZREDNA SEJA 27 (16. julij 2010) ^«UKA.SLO №W // II / \Vl! S z ^ o 2 P ^ < o — O — m r-< % 0- £ = > Q Z. a O O it # ^ ^ ЧЧ ^У/ ■^WlhlflO*** UVOD Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov. Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov. Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis. Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov. Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture. Sejni zapisi Državnega zbora. 27. izredna seja (16. julij 2010) Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik Izdajatelj: Državni zbor Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana Telefon: +386 1 478 94 00 Leto izida publikacije: 2012 www.dz-rs.si DNEVNI RED 27. IZREDNE SEJE 1. točka dnevnega reda: PREDLOG KANDIDATKE ZA MINISTRICO ZA GOSPODARSTVO, EPA 1166-V VSEBINA Določitev dnevnega reda......................................................................................................................5 1. točka dnevnega reda: Predlog kandidatke za ministrico za gospodarstvo, EPA 1166-V.............................................................................................................................................5 BORUT PAHOR...................................................................................................................................... 5 MATJAŽ HAN.........................................................................................................................................6 JAKOB PRESEČNIK..............................................................................................................................7 ANTON URH...........................................................................................................................................8 MILAN GUMZAR....................................................................................................................................9 DR. LÄSZLÖ GÖNCZ...........................................................................................................................10 BOJAN KONTIČ...................................................................................................................................11 MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................11 FRANCI KEK........................................................................................................................................15 CVETKA ZALOKAR ORAŽEM............................................................................................................15 MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................17 BOGDAN BAROVIČ.............................................................................................................................18 MAG. BORUT SAJOVIC......................................................................................................................19 MELITA ŽUPEVC..................................................................................................................................19 IVAN GRILL..........................................................................................................................................20 MAG. BORUT SAJOVIC......................................................................................................................22 ANTON KAMPUŠ.................................................................................................................................22 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................23 RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................25 TOMAŽ TOM MENCINGER.................................................................................................................. 26 DR. VINKO GORENAK........................................................................................................................26 ANTON ANDERLIČ..............................................................................................................................27 SILVEN MAJHENIČ..............................................................................................................................28 SAMO BEVK......................................................................................................................................... 28 SAMO BEVK......................................................................................................................................... 29 SAMO BEVK......................................................................................................................................... 29 FRANCI KEK ........................................................................................................................................ 29 SILVA ČRNUGELJ...............................................................................................................................30 JOŽEF JEROVŠEK .............................................................................................................................. 30 JOŽEF JEROVŠEK .............................................................................................................................. 31 JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................31 MIRO PETEK........................................................................................................................................32 JANKO VEBER.....................................................................................................................................32 MARIJAN KRIŽMAN ............................................................................................................................ 33 MILENKO ZIHERL................................................................................................................................34 FRANCI KEK ........................................................................................................................................ 35 FRANCI KEK ........................................................................................................................................ 35 FRANCO JURI......................................................................................................................................35 MAG. ANDREJA RIHTER....................................................................................................................36 ANDREJ MAGAJNA............................................................................................................................37 LJUBO GERMIČ................................................................................................................................... 37 BOJAN KONTIČ...................................................................................................................................38 MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................39 VITO ROŽEJ.........................................................................................................................................40 JOŽE TANKO.......................................................................................................................................41 FRANCI KEK ........................................................................................................................................ 42 FRANCO JURI......................................................................................................................................42 MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................43 MAG. DARJA RADIĆ...........................................................................................................................43 MAG. DARJA RADIĆ...........................................................................................................................43 Državni zbor V. mandat 27. izredna seja 16. julij 2010 Predsedujoči: dr.Pavel Gantar....................................................predsednik Državnega zbora mag. Vasja Klavora........................................podpredsednik Državnega zbora Miran Potrč.....................................................podpredsednik Državnega zbora Seja se je začela 16. julija 2010 ob 9. uri. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 27. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Marijan Pojbič, Janez Janša, Vili Rezman, Rado Likar, dr. Peter Verlič, mag. Štefan Tisel, Roberto Battelli, Franc Jurša, Franc Pukšič, Gvido Kres, Marjan Bezjak in dr. Vinko Gorenak od 13.30 dalje. Na sejo sem vabil predsednika Vlade Boruta Pahorja, kandidatko za ministrico za gospodarstvo mag. Darjo Radić ter druge predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na določitev dnevnega reda 27. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem seje 14. julija 2010. Predlogov za spremembo dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da se za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na glasovanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 49 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti nihče. (Za je glasovalo 48.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 27. izredne seje Državnega zbora določen. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA KANDIDATKE ZA MINISTRICO ZA GOSPODARSTVO. Predsednik Vlade Borut Pahor je 12. julija 2010 Državnemu zboru predlagal, da za ministrico za gospodarstvo imenuje mag. Darjo Radić. Besedo dajem predsedniku Vlade za dopolnilno obrazložitev predloga. BORUT PAHOR: Dobro jutro! Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite mi, da v svojem imenu in v imenu mojih kolegic in kolegov izrazim zadovoljstvo, tudi hvaležnost temu visokemu domu, da je tako hitro procesiral odločitev o kandidatki za novo gospodarsko ministrico. Kot veste, je pred kratkim časom ta položaj zapustil dr. Matej Lahovnik, Vladi pa se je postavilo vprašanje, zlasti meni kot tistemu, ki izpolnjuje njeno delo, koga naj postavim na ta položaj. Na tem položaju - to me učijo lastne izkušnje iz leta in pol dela - potrebujem sodelavko, ki je praktična, ki ima nek celovit vpogled v naloge in delo ministrstva, ki ima tudi vizijo področja, za katerega odgovarja, ki ima dobro socialno mrežo tako v lastnem ministrstvu kot v celotni administraciji Vlade, zlasti pa ima posluh za gospodarstvo in ima gospodarstvo dobro mnenje ali solidno mnenje o njenem delu. Mag. Darja Radić odgovarja takšnim pričakovanjem. Zato vas prosim, da jo danes, ko boste glasovali o njeni primernosti za izvolitev na ta položaj, podprete. Če bo dobila tudi kakšen glas podpore iz vrst opozicije, bo to samo dodatna spodbuda, da bo svoje delo opravljala toliko bolj predano. Naj ob koncu izpostavim tisto, kar je bil najin dogovor glede njenih bodočih nalog. Najtežje je izpolniti pričakovanje in cilj Vlade, ki smo si ga zadali do izteka mandata, in to je kazalce konkurenčnosti slovenskega gospodarstva dvigniti nad povprečje. Mislim, da smo se, to je zdaj filozofija vodenja države v času krize, odločili pravilno. V prvem letu ob strmem padcu BDP-ja in ob finančni krizi, ki je pomenila hkrati globoko gospodarsko in socialno krizo, smo se odločili pomagati ljudem. Tudi zato smo iz državnega proračuna potrošili 44 % denarja več za to, da nobene od socialnih skupin nismo pustili zadaj. Zato je Slovenija v letu 2009 sicer lahko opazovala in videla socialne krče. Toda prav nobena od socialnih skupin ni bila pozabljena ali v situaciji, ko bi bila povsem brez socialne perspektive. To je omogočilo socialno povezanost in tisto minimalno zaupanje državljank in državljanov v državo in v institucije sistema, ki so nam omogočili, da smo začeli tudi z drugimi ukrepi, ki bodo kratkoročno in zlasti dolgoročno povečali stabilnost našega gospodarskega in socialnega sistema. Mi vemo, da ne moremo potrošiti za socialno povezanost več, kot ustvarimo. Naloga mag. Darje Radić je, da skupaj s sodelavci vzpostavi pogoje za to, da bomo prigospodarili dovolj, da bo Slovenija ostala socialna država. Zato bo svoje naloge usmerila na tri glavna področja: na krepitev zlasti izvoznega dela slovenskega gospodarstva. Tukaj naj poudarim, da poleg znanih izvoznikov moramo, in to štejem kot privilegij, videti zlasti majhne in srednje igralce na trgu globalne ekonomije, ki iz Slovenije uspešno prodirajo v svet. In svoje konkurenčnosti ne utemeljujejo samo na nizki ceni dela. Drugič, naša naloga je, da vzpostavimo okolje, ki bo spodbujalo podjetja, da bodo investirala v inovacijo. In tretjič, naloga Darje oziroma nove ministrice, če boste tako odločili, je, da spodbudi neko transformacijo atmosfere, v kateri se nahajamo, da bodo zmagovalci v tej tekmi na trgu, domačem in tujem, primerno stimulirani in nagrajeni. Tukaj ne mislim samo na nagrade, ki so sestavni del trga, na katerem se borijo, ampak tudi v družbi. Brez tega bržkone Slovenija iz krize ne more, tako kot druge države ne morejo. Če bomo znali spoštovati rezultate tistih, ki uspejo, ne zato, ker ne igrajo po pravilih, ampak prav zato, ker igrajo po pravilih, ki jih določa ta visoki zbor, potem bomo ustvarili potrebno atmosfero zaupanja in samozaupanja, da je mogoče v relativno kratkem času iz te krize iziti tako, da bomo vsi v boljšem položaju po krizi, kot smo bili pred njo. Kriza se umirja, gospodarska rast še nekaj let ne bo tako visoka, kot je bila tik pred njo. Treba se bo treba znajti v teh pogojih. Toda mislim, da ima mag. Darja Radić tako filozofijo vodenja ministrstva, da bo skupaj s svojimi kolegicami in kolegi prispevala k temu, da bomo skupaj s tem visokim zborom ob praktičnih ukrepih za pomoč gospodarstvu, zlasti tistemu delu, ki je ali pa bi lahko bil konkurenčen, zlasti malim in srednjim podjetjem, ki bodo prav gotovo v enem časovnem pasu nosila glavno breme naše izvozne usmerjenosti, pomagamo do tega, da bi v tem uspeli. Njo vidim kot sestavni del ekipe, ki je lahko uspešna, ki pred vami brani praktični del ukrepov Vlade kot tudi strukturni oziroma dolgoročni, ker ima glede tega trdno politično prepričanje, da je to bržkone edina alternativa Slovenije, da stori korake, ki so sicer nepriljubljeni in nujni, in je pripravljena za to prevzeti svoj del odgovornosti. Če bo danes Državni zbor sprejel to pomembno odločitev, bo Vlada v celoti lahko tudi v času poletnih počitnic opravila svoje obveznosti nemoteno, zato se temu visokemu zboru, gospod predsednik, tudi zahvaljujem. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. V skladu z 230. členom Poslovnika zbora se je kandidatka predstavila Odboru za gospodarstvo in odgovarjala na vprašanja članov odbora. Poročilo Odbora ste prejeli. Mnenje Odbora bo predstavil predsednik Matjaž Han. Prosim! MATJAŽ HAN: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani predsednik Vlade, ministrski zbor, kolegice in kolegi! Mag. Darja Radić se je v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije, to je s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora, včeraj predstavila članom in nadomestnima članicama Odbora za gospodarstvo in odgovarjala na njihova vprašanja. Predlagana kandidatka za ministrico je v uvodni predstavitvi najprej na kratko predstavila poglede na stanje, probleme in pa potrebne temeljne usmeritve gospodarskega razvoja Slovenije, nato pa podala temeljne usmeritve delovanja Ministrstva za gospodarstvo tekom njenega morebitnega mandata. Ob tem je poudarila, da bo nadaljevala z uresničevanjem programa, ki sta ga predstavila skupaj z njenim predhodnikom, dr. Matejem Lahovnikom, saj je bila ne nazadnje državna sekretarka na ministrstvu. V nadaljevanju je na kratko predstavila stanje in napovedi v mednarodnem okolju ter stanje in napovedi za Slovenijo, saj je to temeljni okvir, v katerem bo v naslednjih dveh letih delovalo slovensko gospodarstvo. Glede na ta okvir si je kot kandidatka za ministrico zastavila temeljne programske usmeritve Ministrstva za gospodarstvo, ki bodo: podpora h krepitvi razvoja aktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, spodbujanje konkurenčnosti slovenskega turizma na globalnem trgu in zagotavljanje stabilne, konkurenčne in trajnostne oskrbe z energijo. Glede prve usmeritve podpore h krepitvi razvoja aktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je poudarila, da je čas po krizi najprimernejši za temeljito prenovo gospodarstva na podjetniški ravni, in sicer preko vlaganj v nove investicije, uvajanja novih tehnologij ter iskanja novih trgov. Njena ambicija je razviti celovito paleto inštrumentov, ki bodo podjetjem v podporo v vseh fazah njihovega razvoja in ki bodo zajemali finančne inštrumente, inštrumente za delovanje in nadgradnjo podpornega okolja za podjetništvo ter inštrumente za krepitev znanja, internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. Prioritetne aktivnosti v letu 2010 na tem področju pa bodo: zagon programa finančnega inženiringa, program internacionalizacije in spodbujanje tujih neposrednih investicij, povezovanje podpornih institucij s ciljem povečanja preglednosti razvojnih spodbud in povečanje administrativne učinkovitosti, izboljšanje poslovnega okolja, implementacija direktiv za vzpostavitev enotnega notranjega trga in pa skrb za krepitev konkurence in nadzor nad morebitnim pojmovanjem konkurence na trgu. Na področju spodbujanja konkurenčnosti slovenskega turizma je omenila pripravo strateškega načrta za turizem 2011 — 2016 in poudarila, da so po intenzivnem investicijskem ciklu njene prioritete tudi učinkovito trženje slovenskega turizma, zagotavljanje kakovosti turistične ponudbe, usposabljanje turističnih delavcev in razvoj destinacijskega menedžmenta. Temeljno vodilo bo partnersko sodelovanje s turističnim gospodarstvom in aktivno vključevanje ostalih resorjev v izvajanje turistične politike, saj odprava glavnih slabosti slovenskega turizma sodi v delovna področja teh dveh resorjev. Tretja temeljna usmeritev njenega delovanja se nanaša na področje energetike, ker je glavni cilj zagotavljanje stabilne, konkurenčne in trajnostne oskrbe z energijo. Energija namreč postaja ključni dejavnik gospodarskega razvoja in ohranjanja blaginje. Ukrepi na tem področju pa bodo usmerjeni v zagotavljanje čim večje samooskrbe z energijo, v gradnjo ustrezne infrastrukture za dobavo in distribucijo energentov, v zagotavljanje pogojev za delovanje trga z elektriko in plinov ter v spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Predstavila pa je seveda tudi prioritetne naloge na tem področju. Člani in pa nadomestni članici odbora so predlagani kandidatki za ministrstvo predstavili preko 30 tudi zelo konkretnih vprašanj, ki so se nanašala na zelo različna področja. Mag. Darja Radić, predlagana kandidatka za gospodarsko ministrico, je odgovorila na vsa zastavljena vprašanja ter člane Odbora zelo podrobno in izčrpno seznanila s svojimi stališči, pogledi in mnenji, kot tudi s konkretnejšimi predlogi za ukrepe na posameznih izpostavljenih področjih. Na nekatera vprašanja, zlasti s področja energetike, pa ni v celoti podala konkretnih odgovorov, saj je poudarila, da vseh področij ne pozna tako dobro, da bi lahko bolj konkretno odgovorila. Bo pa pred sprejetjem odločitev vsako področje temeljito tudi preučila. Po končani predstavitvi je Odbor za gospodarstvo z devetimi glasovi za in nobenim glasom proti sprejel mnenje, da je bila predstavitev mag. Darje Radić kot kandidatke za ministrico za gospodarstvo ustrezna. Hvala. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Stališče Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo predstavil Jakob Presečnik. Prosim! JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod predsednik Vlade, ministrice in ministri in drugi člani Vlade, spoštovane kolegice in kolegi! Slovenija je po zadnjih podatkih uradno še vedno v recesiji. Poleg nas se od držav Evropske unije v recesiji nahajajo le še Grčija, Ciper in Romunija. Na lestvici svetovne konkurenčnosti pa smo padli za 20 mest, na 52. mesto med 58 državami. Po naših podatkih so se za nami uvrstile le Bolgarija, Romunija, Argentina, Hrvaška, Ukrajina in Venezuela. Očitno je, da je Vlada do sedaj premalo naredila za zagon slovenskega gospodarstva. Večina ukrepov je bilo usmerjenih v tako imenovano socialno področje oziroma v gašenje posledic krize, kar je seveda hvalevredno. Tu dajemo Vladi vsa priznanja. Nekoliko manj se je očitno naredilo za zagon slovenskega gospodarstva. Čakanje na izboljšanje gospodarske klime v sosednjih državah, naših največjih gospodarskih partnericah je preveč pasivna politika, če temu sploh lahko rečemo kakšna politika. Od kandidatke za ministrico - verjamemo, tudi že bodoče ministrice - pričakujemo veliko. To pričakuje vsa slovenska javnost, državljani in državljanke, zaposleni, gospodarstveniki in tako dalje. Bojazen, da še nismo dosegli dna krize in da znamo iti po poti Grčije, je žal ta trenutek zelo prisotna in zelo realna. Kot enega večjih problemov v Slovenski ljudski stranki vidimo dejstvo, da investicij enostavno ni. Ravnokar smo sprejeli rebalans proračuna. Namesto da bi privarčevali pri trošenju, ki ne prinaša dodane vrednosti, znižujemo investicije. Večinoma na področju prometa, zdravstva, obrambe, znanosti in tako dalje. V najbolj neprimernem času, po našem mišljenju, bomo varčevali z zamikom investicij v prihodnja leta. Z investicijami je povezano izredno težavno stanje v gradbeništvu in posledično z njim povezanimi dejavnostmi. Če malo obrazložim zadevo, bi rekel naslednje, da so se v preteklem obdobju izredno pospešenim graditvam avtocestnega križa in tudi nekaterih drugih infrastrukturnih ter drugih projektov slovenska gradbena podjetja ustrezno odzvala in ustrezno tudi tehnološko prilagodila. V tem hitrem tempu izgradnje slovenske infrastrukture je bilo poleg največjih slovenskih gradbenih podjetij v projekte vključenih tudi nešteto večjih ali manjših podizvajalcev, obrtnikov, samostojnih podjetnikov in tako dalje ter vsa prostorska in inženirska projektantska stroka. Avtocestni križ je bolj kot ne zgrajen, drugih večjih infrastrukturnih investicij pa v tem trenutku ni na vidiku. Močno zaostajajo priprave na izgradnjo preostalih razvojnih osi. Ravno tako ni projektov na področju železnic. Tudi bolj kot ne zasebna gradnja stanovanjskih in poslovnih objektov je v tej situaciji popolnoma zamrla. Pri tem moram poudariti, da ne gre samo za zamude pri pripravi projektov v tem mandatu, pač pa se prepočasna priprava vleče že od prej, pa vendar ugotavljam, da so priprave sedaj izgubile vso intenzivnost. Od kandidatke za ministrico pričakujemo, da bo Sloveniji zagotovila še kako potrebne infrastrukturne projekte, ki bodo širši slovenski gradbeni dejavnosti od načrtovalske do izvajalcev zagotovili možnosti in priložnosti za nadaljnje delo in izkoriščanje njihovih predvsem človeških in tehnoloških potencialov. V času te težke gospodarske krize ni treba namreč posebej poudarjati, da od teh državnih infrastrukturnih projektov in drugih projektov ni odvisna samo peščica največjih slovenskih gradbenih podjetij, mimogrede, z nekaj 10 tisoč zaposlenimi, pač pa je posredno od teh projektov odvisnih tudi na desetine in tisoče drugih delovnih mest. Potem je tukaj problem plačilne nediscipline, ki neposredno zadeva poslovanje čisto vseh gospodarskih družb. Če tudi mogoče rešitev problematike ne sodi tehnično gledano na Ministrstvo za gospodarstvo, posledice problema zagotovo prizadenejo to področje. Kljub že nekaterim spremembam zakonodaje bo to področje čim prej treba še ustrezneje rešiti. Problem se vleče že predolgo časa, prave rešitve pa kar ni in ni. Kot eno izmed prvih nalog od ministrice pričakujemo, da se bo lotila reševanja tega problema. Glede na situacijo razmislek o določitvi maksimalnega plačilnega roka verjetno le ni tako iz trte zvit. V zadnjem času se seznanjamo tudi s takimi ali drugačnimi namerami Vlade o posredni ali neposredni prodaji, po naši oceni, slovensko strateškega državnega premoženja. Seznanjamo se tudi o organizacijskih spremembah, povezanih z nekaterimi strateško pomembnimi družbami v Republiki Sloveniji. Tukaj imam v mislih dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke s strani strateškega partnerja in ponovno obujeno idejo o ustanavljanju velikega logističnega holdinga. To je vsekakor stvar tudi novega ministra za gospodarstvo. Glede na včeraj povedano moram reči, da nas njeno stališče nekoliko skrbi. Finančna in gospodarska kriza ne more in ne sme biti alibi za izgubo večinskega slovenskega deleža v najpomembnejši banki in ne sme biti alibi, da bi storili kakšno neumnost z ustanavljanjem nekega logističnega mastodonta za to, da bo zadeva še manj transparentna, kot je sedaj. Skladni regionalni razvoj, to je beseda, ki je v tej sestavi Vlade in v tem mandatu skorajda ne slišimo, še manj pa občutimo. Politične volje za ustanavljanje pokrajin ni. O skladnem regionalnem razvoju pa tako ali tako ne govori nihče. Glede na to, da kandidatka za ministrico ne prihaja iz centralne Slovenije. Upamo, da jo bo ta trenutek spremljal pri vseh njenih odločitvah. Neenakomerno razvita Slovenija in različne regije potrebujejo različne rešitve in vložke, tako finančne kot drugačne. Tu je problem še energetike, tako v investicijskem kot organizacijskem smislu, ki je zagotovo med največjimi izzivi v prihodnjem obdobju ne samo na področju gospodarstva, ampak vseh resorjev Vlade. Ne dvomimo v izvolitev kandidatke za ministrico mag. Darje Radić, zato ji želimo uspešno delo pri tej tako pomembni funkciji. Za imenovanje in izvolitev ste sicer odgovorni predsednik Vlade in koalicija. Poslanci Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke njeni izvolitvi ne bomo nasprotovali. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev bo predstavil Anton Urh. Prosim! ANTON URH: Spoštovani, gospod predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, ministri, spoštovani predstavniki Vlade, spoštovane, kolegice in kolegi! Z veseljem bom predstavil stališče Poslanske skupine DeSUS glede predloga kandidatke ministrice za gospodarstvo mag. Darje Radić. Naj uvodoma povem, da Poslanska skupina DeSUS obžaluje odhod gospoda Lahovnika s položaja ministra za gospodarstvo, katerega delo ocenjujemo kot uspešno in kot pozitiven prispevek pri premoščanju kriznih časov, ne samo nacionalnega, temveč tudi skupnega evropskega gospodarstva. Seveda to še zdaleč ne pomeni, da nas skrbi nadaljnja usoda vodenja tega resorja, ki je na tej točki reševanja družbe iz kriznih razmer eden od ključnih akterjev saniranja teh posledic in oživljanja razvoja gospodarstva, ki bo na polovici mandata te vlade dobil novo ime. V Poslanski skupini DeSUS nam je žal, da zaradi naglice, ki smo ji priča pri tem predlogu, kandidatka ni prišla v našo poslansko skupino, da bi se nam predstavila, kajti po naši oceni na tak način poslanci dobimo boljšo priložnost, da kandidata za vodenje ministrstva vsaj osebno spoznamo in se pogovarjamo o njegovih prioritetah in viziji delovanja ministrstva. Po drugi strani pa tudi razumemo, da je hitra izvedba postopka za imenovanje nove ministrice nujna, saj je to eno najzahtevnejših ministrstev, da so pred nami tako parlamentarne, kot vladne počitnice in ne bi bilo dobro, da bi prelagali odločanje v jesen in tako po nepotrebnem izgubljali čas, ki v današnjih razmerah zahteva neprekinjeno kontinuiteto delovanja v luči spoprijemanja z reševanjem izhoda iz krize. Zastoja na tem ključnem resorju zaradi praznega ministrskega mesta si ne smemo privoščiti. V Poslanski skupini DeSUS ocenjujemo, da mora na čelo ministrstva stopiti predvsem odločen človek, z menedžersko izkušnjo, z dobrim poznavanjem situacije in jasno vizijo vodenja, ki bo znal usklajevati delo znotraj svojega resorja v korist slovenskega gospodarstva in s tem družbe kot celote. Gospo Darjo Radićevo odlikujejo izkušnje tako z neposrednim delovanjem v gospodarstvu na več področjih kot tudi s poznavanjem resorjev z vidika javne uprave. Ne samo v tem mandatu. Ima izkušnje v izobraževanju za slovensko gospodarstvo ključne dejavnosti, to je v turizmu. V tem trenutku je po našem mnenju gospa Darja Radić tista oseba v Republiki Sloveniji, ki kot državna sekretarka najbolj in do potankosti pozna dosedanje delo in smernice ter cilje prihodnjega delovanja ministrstva. Ve, kje so ključni problemi in odprta vprašanja, zato pričakujemo, da jih bo znala konstruktivno rešiti. Pričakovanja v Poslanski skupini DeSUS glede nadaljnjega vodenja gospodarskega ministrstva so v prvi vrsti zagotovo v tem, da ne zaide z začrtane poti programa dela in da predvidene ukrepe v največji možni meri izvede. Dejstvo je, da stanje našega gospodarstva ni zgolj posledica pričujoče globalne krize. Zato je toliko bolj pomembno, da so ukrepi dolgoročni. Prestrukturiranje gospodarstva je neizogibna nuja. Zato bo treba vložiti maksimalne napore v to, da bo narejen premik s točke, ko saniramo negativne posledice krize na točko, ko bo naše gospodarstvo stabilno in pripravljeno na hiter in učinkovit odziv na morebitne prihodnje krize. Za uspešno okrevanje gospodarstva so smiselni: njegovo zdravljenje, odstranitev neuporabnih lupin in zaživitev zdravih jeder. Tukaj so inovativnost, tehnološki razvoj in podjetništvo ključni na poti omenjenega. Seveda so ključne tudi ustrezna usmeritev, finančna podpora ter spodbuda same države. Posebno pozornost kaže usmeriti tudi v nastajanje novih, vsaj malih podjetji v okoljih, kjer je gospodarstvo manj razvito, in spodbujati njihovo rast v srednje velika podjetja. V Sloveniji so zato ukrepi za povečanje globalne konkurenčnosti, turističnega gospodarstva in povečanje obsega turistične dejavnosti s spodbujanjem javno-zasebnega partnerstva nujni. Smiselno je graditi gospodarstvo tudi na področjih, ki pomenijo stično točko z resorjem za kmetijstvo, torej v živilsko-predelovalnih in prehrambnih dejavnostih. To je zgolj nekaj točk, kjer vidimo priložnost za to, da se gospodarstvo okrepi, tako da bo kot zdravo gospodarstvo lahko okrepilo prihodke v državni proračun. Da bodo lahko še kako potrebna delovna mesta in da bodo le-ta stabilna in varna. Le to vodi v splošno družbeno blaginjo, ki jo v današnjih časih še kako pogrešamo. Kandidatka za ministrico za gospodarstvo gospa Darja Radić je po našem mnenju vredna zaupanja, da bo naše gospodarstvo peljala ne samo po poti okrevanja, pač pa tudi po poti do močnega in stabilnega gospodarstva, ki bo s svojo konkurenčnostjo postavljeno enakovredno ob bok gospodarstvom drugih držav članic Evropske unije ter drugih izven te zveze. Zato jo poslanci DeSUS z veseljem podpiramo. Hvala. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo predstavil Milan Gumzar. Prosim! MILAN GUMZAR: Hvala za besedo, gospod predsednik. Predsednik Vlade, ministri, ostali sodelavci Vlade, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni! V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije bomo podprli predlog predsednika Vlade, da se za ministrico za gospodarstvo imenuje mag. Darjo Radić. Gospo Radićeva v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije ocenjujemo kot primerno kandidatko z dolgoletnimi izkušnjami na področju načrtovanja gospodarskega razvoja tako na lokalni kot nacionalni ravni. Gospa Radićeva ima izkušnje tudi iz realnega sektorja, kar v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije ocenjujemo kot še posebej pomembno v teh časih. Tako smo v dnevnem časopisju lahko zasledili, da gospa Radićeva velja za osebo, ki se odziva tudi na konkretne probleme posameznih podjetij in jim pri tem nudi pomoč, kar je v tej situaciji izredno pozitivno. Še posebej bi radi izpostavili njeno vlogo kot državne sekretarke, ki je bila odgovorna za koordinacijo priprave politik, spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti. Na tem področju sicer ocenjujemo, da je bilo preko ukrepov Slovenskega podjetniškega sklada, Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije ter drugih že veliko narejenega, a bo preko izvedbe dodatnih inovativnih ukrepov treba še marsikaj postoriti. V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije bi želeli izpostaviti, da je v gospodarskem resorju treba več napora vložiti v ukrepe, ki bodo posodobili strukturo gospodarstva, ki se je še posebej v teh časih izkazala za relativno zastarelo in slabotno. Gre za dolgoletno zatečeno stanje, ki pa ravno v kriznih časih odraža realno moč slovenskega gospodarstva. Seveda se v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije zavedamo, da prestrukturiranje gospodarstva zahteva dolgoročno načrtovanje in izvajanje mnogih aktivnosti za doseganje teh ciljev. Pri tem v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije menimo, da kot malo in odprto gospodarstvo ne smemo izvajati togih oziroma strogih ciljno usmerjenih industrijskih politik, temveč moramo več pozornosti nameniti institucionalnemu in pravno urejenemu okolju, ki omogoča razvoj in še pomembnejše udejanjenje oziroma implementacijo dobrih idej. V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije si prav tako pri načrtovanju gospodarskega razvoja želimo več ukrepov, ki bodo medsektorsko oziroma medresorsko usklajeni. Pri tem še posebej mislimo na področje šolstva, izobraževanja in raziskovalno-razvojnih kapacitet Slovenije. Zato v tem segmentu tudi vidimo priložnost, da bo mag. Radićeva tudi z izkušnjami iz pedagoškega in raziskovalnega dela uspela predstaviti ukrepe in instrumente, ki bodo omogočali gospodarsko-tehnološki preboj. Tako kot vsa Evropa tudi Slovenija trpi za boleznijo, ker se v raziskovalno-razvojnih in drugih institucijah znanja generira neverjetno veliko znanja in veščin, na drugi strani pa se ta znanja in veščine ne prenašajo ustrezno v realni sektor. Kot vemo, je Slovenija močno izvozno orientirana država in je v izvozu tudi uspešna, a je ta struktura izvoza slaba, saj izvažamo večinoma tehnološko manj zahtevne produkte. Od bodoče ministrice tako pričakujemo, da bo v prihodnjih mesecih skozi svoje delo predstavila ukrepe za srednje- in dolgoročno prestrukturiranje gospodarstva za doseganje večje konkurenčnosti Slovenije. Le-ta pa lahko zagotovi večjo raven blaginje in kvaliteto življenja prebivalstva, kar nam je in nam mora biti seveda glavni cilj. Kot že povedano, bomo v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije glasovali za imenovanje mag. Radićeve na mesto ministrice za gospodarstvo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Narodnih skupnosti bo predstavil dr. Laszlo Göncz. Prosim! DR. LÄSZLÖ GÖNCZ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovana ministrica, spoštovani ministri, spoštovani ostali predstavniki Vlade, kolegice in kolegi! Prvič, naj poudarim, da je tudi stališče naše poslanske skupine pozitivno do predloga predsednika Vlade oziroma do mag. Darje Radić, ki je predlagana za ministrico za gospodarstvo. Ne trdimo, da smo veseli situacije, da je prišlo do odstopa dosedanjega ministra, ki smo izredno cenili. Vendar glede na vse okoliščine, ki so se dogajale v preteklih dneh, in na izjemno potrebo po čim hitrejši zasedbi te nad vse pomembne ministrske funkcije, smo zadovoljni, da je premieru uspelo v kratkem času najti primerno kandidatko. Če menimo, da je bilo glede na izredno slabo, splošno gospodarsko finančno situacijo dosedanje delovanje ministrstva za gospodarstvo zadovoljivo, lahko obdobje, ki je pred nami, pričakujemo s kančkom optimizma, saj kandidatka za ministrico, ki je bila tudi do sedaj državna sekretarka na istem ministrstvu, lahko zagotavlja kontinuiteto po tem. Glede njene predstavitve programa in prioritet bi omenil poudarek na izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, brez česar ni mogoče zaustaviti negativnih trendov preteklih 15 mesecev. Poslušal sem tudi del njene vizije izhoda iz krize, o kateri bi rekel zgolj toliko, da bodo rezultati seveda potrjevali primernost vsebinskih poudarkov. Vendar je tudi laik lahko ocenil, da je na predstavitvi kandidatka operirala zelo suvereno in strokovno. V zvezi z njenimi načrti o pospešenem izoblikovanju regionalnih oziroma območnih gospodarskih središč menimo, da je ta projekt, če bo uspešno izveden, lahko velik prispevek k celovitemu izboljšanju gospodarske dejavnosti pa tudi, kar se tiče parcialnega razvoja določenih panog. Pri tem opozarjamo na potrebo po večji uravnoteženosti omenjenih gospodarskih središč na celotnem območju države, predvsem pa na dodatno skrb do gospodarsko manj razvitih območij, kar se v državni gospodarski politiki končno tudi mora uveljaviti. Z gotovostjo lahko trdim, da je v vzhodnem predelu države, predvsem na Pomurskem območju velik interes po policentričnem konceptu oblikovanja gospodarskih središč. To ima v našem primeru tradicijo. Tudi razvoj v zadnjih desetletjih je izoblikoval zametke potencialnih središč policentričnega značaja, ki se lahko med seboj dobro povezujejo in dopolnjujejo. Ker je gospa Radić strokovnjakinja tudi na področju turizma, upravičeno pričakujemo, da se na tem področju kljub nedvoumnemu dosedanjemu razvoju v preteklih desetletjih lahko naredijo pospešeni koraki z novimi dodanimi vrednostmi. Menim, da je tudi v pokrajini, iz koatere prihajam, predvsem pa v obmejnih predelih, še veliko za postoriti. Treba bi bilo sistemsko premestiti razvojno strategijo na področju turizma tistih območij, ki so potencialno skriti turistični zakladi, do sedaj pa se s temi nihče ni poglobljeno ukvarjajo. Z vidika narodnih skupnosti bi opozoril zgolj na eno vprašanje. Kljub večkratnim opozorilom in prošnjam, naslovljenih tudi na naslov Ministrstva za gospodarstvo, nismo še uspeli oblikovati novih temeljev zagotavljanja gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti, kar žal v veliki meri vpliva na razvojne možnosti madžarske in italijanske narodne skupnosti ter na njuno dejansko družbeno enakovrednost. Od kandidatke pričakujemo, da bo do tega specifičnega vprašanja pokazala interes in bo z ostalimi pristojnimi resorji sodelovala pri tem. Za konec bi spomnil, da v nasprotju s prvo polovico 20. stoletja, ko so v neki drugi državni tvorbi igrali dokaj pomembno politično vlogo politiki s priimki Radić, ki so bili moškega spola, danes oziroma v zadnjih tednih vstopajo v srednjeevropskem prostoru na politično sceno osebe z istim oziroma s podobnim priimkom, vendar so te ženskega spola. Pred kratkim je bila namreč imenovana gospa Iveta Radićova za predsednico slovaške vlade. Prepričan sem, da bo čez nekaj ur za ministrico za gospodarstvo slovenske vlade imenovana gospa Darja Radić. Slovaška premierka oziroma njena vlada je že sprejela eno odločitev - odklonilno stališče do pomoči Grčije, ki zelo odmeva in za katerega nisem prepričan, da je poteza v pozitivni smeri. Vendar v to se ne bom spuščal. Zaključujem s tem, da upam, da bodo tudi že prve poteze naše nove ministrice vredne splošne pohvale, ker bodo v prid rasti slovenskega gospodarstva v celoti. V tej dejavnosti ji želim veliko uspeha. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil gospod Bojan Kontič. Prosim! BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani prisotni! Danes sicer ni čas, da bi ocenjevali odhajajočega ministra. Je pa vsekakor to priložnost, da se dr. Mateju Lahovniku v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov zahvalim za njegovo sodelovanje. Ni skrivnost, da so bile med nami tudi razlike. Najbolj opazna je bila pri sprejemanju Zakona o delitvi dobička. V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo zagovarjali obvezno delitev dobička tudi med zaposlene, seveda pod določenimi pogoji. Nismo uspeli in tu je že ena izmed nalog za novo ministrico. Vladni predlog, ki je bil v tretje zavrnjen, ker smo uspeli vanj z amandmajem vključiti obvezno delitev dobička, je bil tudi brez tega amandmaja boljši od sedanje ureditve. Prav bi bilo, da bi jeseni ta zakon skupaj z delavskim delničarstvom v Državnem zboru tudi sprejeli. Predlog predsednika Vlade bomo poslanke in poslanci Socialnih demokratov podprli. Menimo, da je predsednik ravnal odgovorno, ko je predlagal kandidatko v zelo kratkem roku. Kandidatka je bila tudi sedaj sestavni del ekipe Ministrstva za gospodarstvo in bo lahko hitro in učinkovito nadaljevala z delom. Prioriteta je vsekakor dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V Poslanski skupini Socialnih demokratov pa dodajamo zahtevo po občutku za socialno pravičnost, da ne rečem varnost. Področje delovanja kandidatke na mestu državne sekretarke na Ministrstvu za gospodarstvo, kjer se je posvečala zlasti vodenju in koordiniranju dela na področju priprave politike, spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti ter turistične politike, nas navdaja z optimizmom. Včeraj smo na seji Državnega zbora zavrnili Zakon o delovnih razmerjih, ker smo se odločili, da sprostimo prostor v zakonodajnem postopku za dopolnjen predlog, ki bo preprečil ustanavljanje "slamnatih podjetij". Pri tem naj to priložnost izkoristim, da ponovim ugotovitev, da zgolj sprememba 73. člena Zakona o delovnih razmerjih ne bo dovolj. Potreben bo tudi poseg v Zakon o gospodarskih družbah in tu pričakujem aktivno vlogo bodoče ministrice. Ko govorimo o slamnatih podjetjih, jih danes nekateri povezujejo tudi z invalidskimi podjetji, ki zaposlujejo sicer nezaposljive osebe in poslujejo skladno z zakonom. Potrebno bo ostro sankcionirati zlorabe, ne pa kaznovati tistih, ki pošteno tekmujejo znotraj ostre konkurence. V tej dvorani in tudi sicer veliko govorimo o skladnejšem regionalnem razvoju, črpanju tako imenovanih evropskih sredstev in razpisih tudi Ministrstva za gospodarstvo. Gospodarstvo pričakuje sodelovanje in spodbudo na področju razvoja, a to že presega resor, ki danes dobiva novo ministrico. Izzivov je torej več kot dovolj. V Poslanski skupini Socialnih demokratov pričakujemo aktivno politiko ministrstva in odzivnost na pobude in zahteve, ki prihajajo iz gospodarstva. Pozdravljamo torej hitro ukrepanje predsednika Vlade, kajti v teh zaostrenih gospodarskih razmerah potrebujemo ministrico s polnimi pooblastili. Poslanke in poslanci Socialnih demokratov bomo torej predlog predsednika Vlade za novo ministrico podprli. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil mag. Andrej Vizjak. Prosim! MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani ministri, lepo pozdravljeni! Torej v Slovenski demokratski stranko ocenjujemo, da je za gospodarske razmere v Sloveniji, ki so slabe, odgovorna tudi sedanja vlada in tudi sedanja gospodarska politika, ne le zgolj gospodarska kriza, ki je imela svetovne in seveda evropske razsežnosti. Res je, Slovenija je padla v to krizo, ker je pač odprta in majhna ekonomija, vendar bi lahko posledice te krize slovensko gospodarstvo in slovenski ljudje drugače čutili na svoji koži, če bi bila gospodarska politika uspešnejša. Sprehodimo se še enkrat skozi večkrat ponovljene številke, ki so žalostne. Padec bruto domačega proizvoda v Republiki Sloveniji v letu 2009 je bil rekorden glede na evroobmočje. Torej eden največjih padcev v Evropski uniji. Ne le padec bruto domačega proizvoda, temveč tudi padec bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči je padel tako z 91 % povprečja sedemindvajseterice na 86 % povprečja sedemindvajseterice. Kaj to pomeni? Torej kljub temu, da so bile vse druge države tudi v krizi, je v Sloveniji padec bruto domačega proizvoda po kupni moči padel za 5 % točk več, kot je to povprečje. Torej, to je ena zelo ilustrativna potrditev slabe politike v dosedanjem obdobju in mandatu te vlade. Padec konkurenčnosti, bilo je že omenjeno. Za 20 mest smo uspeli pasti na lestvicah mednarodne konkurenčnosti. Čedalje bolj skrbi podatek o naraščajoči inflaciji in kaj goni inflacijo v Republiki Sloveniji? V glavnem cene komunalnih storitev oziroma od Vlade nadzorovane cene, tudi cene energentov zaradi dviga trošarin, cene elektrike in podobno. Brezposelnost, v mandatu te vlade ste pridelali 40 tisoč dejansko novih brezposelnih, ki so evidentirani na Zavodu za zaposlovanje. Vsaj toliko je še tistih, ki so v raznih ukrepih, interventnih ukrepih te vlade, ki čakajo na delo na domu oziroma so v podjetjih brez dela, pa so evidentirani kot zaposleni, hkrati so pa seveda dejansko brez dela. Tudi včeraj objavljen strukturni kazalec glede produktivnosti dela kaže, da smo padli v enem letu z 84,3 % povprečja sedemindvajseterice na 80,8 %. Torej za približno 3 in pol procenta smo padli tudi po kazalcu produktivnosti. Če nadaljujem s primanjkljajem, torej namesto da bi vlagali v gospodarstvo, da bi gospodarstvo razbremenjevali in vlagali denar v projekte, se nam kopiči in povečuje ta fiksna javna poraba, povezana z nekimi tekočimi odhodki, ki gredo iz rok v usta. Na račun tega smo pridelali za rekordnih že 5 % bruto domačega proizvoda primanjkljaja. Ali če gledamo po prihodkih proračuna Republike Slovenije, za okoli 25 % primanjkljaja. Imate 25 % primanjkljaja glede na prihodke državnega proračuna. Javni dolg ni uspelo nobeni drugi državi v sedemindvajseterici povečati toliko v tem mandatu kot vam, pri čemer velikodušno delite poroštva za te in one zadeve. Pravzaprav se niti ne ve, za katere stvari dajemo poroštva. Pravkar sprejet Zakon o pristopu Slovenije k finančnemu mehanizmu za pomoč državam evroobmočja je bil sprejet pravzaprav v nekih okvirih, kjer se niti ne ve, komu bo namenjen ta denar. Dali smo že kar poroštveno kvoto dobrih dveh milijard evrov. V Slovenski demokratski stranki ponovno poudarjamo, da so bili ukrepi gospodarske politike neustrezni, prepočasni in neučinkoviti. To ne menimo samo mi. To potrjujejo številke, ki sem vam jih v preteklosti oziroma doslej navedel. Namesto, da bi šli z ukrepi razbremenjevanja gospodarstva, gremo obratno, z ukrepi dodatnega obremenjevanja gospodarstva. Poglejte samo trošarinsko politiko te vlade. Drastično so dvignjene trošarine na vse energente, zlasti na pogonska goriva, kurilno olje, plin. Dvignjene so trošarine na električno energijo. Napovedan za naslednje leto, hvala bogu ni bil izveden v letošnjem letu, je dodaten davek na tiste, ki emitirajo CO2 v okolje, približno 120 milijonov evrov več prihodkov iz naslova tega davka. V proračunskem memorandumu te vlade za leto 2010 in 2011 se je zapisalo, da bo nov Zakon o obdavčitvi nepremičnin povečal davčne prihodke iz tega naslova za okoli pol odstotka bruto domačega proizvoda, ali beri 160, 170 milijonov evrov. Torej, to je neznosen davčni vijak, primež, stiskalnica, kamor so umeščeni slovenska ekonomija in tudi slovenski ljudje. Poglejte, besede, danes je v enem izmed slovenskih dnevnikov zapisan nemški pregovor: "Roke rade pozabijo, kar so usta obljubila." Poglejmo hearing oziroma zaslišanje ministra Lahovnika, novembra 2008. Zapisal oziroma povedal je: "Kot sami veste, je bil eden od pogojev zato, da sem se odločil vstopiti v vlado ta, da se dejansko v prvi fazi razbremeni gospodarstvo. Sedaj, ko sem dejal, o čem razmišljam in kar mislim, da je prva in boljša poteza, je dejansko, da se v prvi fazi znižajo prispevki za socialno varnost." Spoštovana vlada, ali ste znižali prispevke za socialno varnost v državi po letu dni in pol ob teh besedah, ob teh obljubah gospodarskega ministra takrat? Ne prispevkov, ne davkov niste znižali. Nasprotno, povečali ste jih. Zato še enkrat: roke rade pozabijo, kar so usta obljubila. Upam, da boste končno prešli od besed k dejanjem in da bodo poslej morebiti ukrepi na gospodarskem področju le zagledali luč sveta. Vendar ne, tudi zadnji rebalans proračuna gre v nasprotju s pričakovanjem gospodarstva. Pravzaprav je zadnji rebalans proračuna zelo jasen signal, da Vlada sledi zgolj eni in sami politiki, to je kratkoročni, kratkovidni neučinkoviti politiki konsolidiranja javnih financ na račun rezanja investicij oziroma na račun rezanja tistega, kar lahko v prihodnje ustvarja gospodarsko rast. To je kratkoročna statična politika, ki se ni nikoli obrestovala in je vedno dajala samo pospešek eni špirali padanja v globino blede gospodarske aktivnosti, glede BDP glede produktivnosti, glede davčnih prihodkov in posledično tudi glede neke možnosti izhoda iz krize. Kaj potrebuje slovensko gospodarstvo ta trenutek? Potrebuje odločnega, politično močnega ministra ali ministrico. Takšnega, ki bo besede spremenil v dejanja. Takšnega, ki bo svoje videnje, kaj je prav v tem gospodarskem prostoru, udejanjil v konkretne ukrepe in to izpeljal skozi odločanje med vsemi gospodi in gospemi, ki sedijo za menoj, skozi odločanje skozi Vlado. Ne pa, da bo tam nekdo uspel z nekimi drugimi pogledi zadevo sprevrniti v svoje nasprotje. Minister Lahovnik je bil eden izmed ustanoviteljev Zaresa. Eden izmed najbolj priljubljenih politikov tega časa, pa mu to ni uspelo. Ministru Lahovniku ni uspelo udejanjiti tega, kar je obljubil, za kar se bo zavzemal in kar je obljubil kot nek pogoj, za kar je vstopil v politiko, da bomo razbremenili gospodarstvo. Takrat je že bila, novembra 2008 je že bila kriza, so se že videli izzivi in pasti tudi naraščajočega primanjkljaja in posledično stanja v javnih financah. V svojem hearingu je navedel številne probleme tudi s plačami v javnem sektorju oziroma z odhodki in s seveda potrebo po konsolidiranju javne blagajne in javnih financ. Vendar je kljub temu povedal, da je treba razbremeniti gospodarstvo, da je treba znižati prispevek za socialno varnost za 5 % točk. To piše, to so njegove izjave. Torej, kljub temu, da smo imeli močnega, politično močnega ministra, priljubljenega ministra, mu to ni uspelo. Ni mu uspelo zato, ker je bila očitno beseda finančnega ministra in beseda premierja drugačna in je zavrla ta prizadevanja. Sprašujem vas, retorično: Ali je mag. Darja Radić politično močnejša, učinkovitejša od ministra Lahovnika? Ne bom špekuliral. Odnos do gospe Radić kažejo tudi ministri stranke Zares, ki jih danes tukaj ni. Ni ministra Golobiča, ni ministrice Širce in podobnih. To je ilustracija odnosa, to je ilustracija odnosa stranke do tega. Jaz mislim, da bi bilo najbolje, morebiti tudi ne čisto za hec predlagati, da se ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo združi v ministrstvo za visoko šolstvo, gospodarstvo, znanost in tehnologijo. Potem bo imelo politično močnega ministra končno enkrat. Lahko in verjamem, da je gospa Radić dober strokovnjak, pridna, delovna ženska, da ve, kaj je treba v gospodarstvu storiti. To je možno in to je lahko tudi res, da je delovna, da je pravzaprav povezovala ministrstvo doslej. Vendar, ali bo lahko ob tej situaciji spravila skozi Vlado prepotrebne ukrepe za gospodarstvo? To so retorična vprašanja, na katere si morate odgovoriti, predvsem spoštovani poslanci koalicije, kajti vi nosite odgovornost, kajti vi vladate tej državi in vi nosite odgovornost za stanje in za ravnanje Vlade v tej državi. Pa se sprehodimo skozi nekaj ukrepov oziroma nekaj stališč gospe Radić, ki smo jih lahko včeraj dobili na hearingu oziroma na zaslišanju gospe Radić. Prvič, zakonodaja, gospodarsko pravo, zakonodaja s področja gospodarskega prava je ustrezna in ne potrebuje hitrih in nepremišljenih sprememb. Poslanci koalicije ste podpirali zahtevo za preiskovalno komisijo, da je Zakon o prevzemih povzročil anomalije, da je celo, nekateri nosimo politično odgovornost za to, da je Zakon o prevzemih slab in je omogočil menedžerske prevzeme. To ste podpisali. Danes ugotavlja tako minister Lahovnik, kot bodoča ministrica Radić, da je z zakonodajo vse v redu. Včeraj je bilo potrjeno. Odločite se, ali boste še naprej iskali in politično obglavljali ljudi, ki so delali s korektnimi in dobrimi nameni, ali pa boste končno verjeli tistim, ki jih predlagate za ministre. Jaz sem vesel, nenazadnje tudi kot nekdanji minister, da leto dni in pol potem, ko je nastopila ta vlada, da ni bilo niti enega, poudarjam, niti enega sistemskega predloga za spremembo zakonodaje na področju gospodarskega prava, niti enega, niti na področju Zakona o gospodarskih družbah, niti na področju Zakona o prevzemih, niti na področju Zakona o trgovini, niti na področju nobenega. Skratka, zakona, ki ureja gospodarsko področje. in so bili sistemski zakoni, ki so bili sprejeti v prejšnjem mandatu. Toliko smo govorili o Zakonu o gospodarskih zbornicah. Ko je bilo toliko očitkov s strani Zaresa, češ zakaj ste uvedli prostovoljno članstvo v gospodarski zbornici in zakaj še ne tudi v obrtni zbornici, je gospa Radićeva včeraj povedala, da misli, da je kar prav, da obrtna zbornica ostane v obveznem članstvu. Zdaj pa razumi kdo more. Zato vam povem še enkrat, nemški pregovor pravi: "Roke rade pozabijo, kar so usta obljubila." Zelo pomembna je bila napoved treh ključnih politik, ko se govori o državnih pomočeh gospodarstvu in izjava gospe Radićeve dobesedno tako: "Zdaj je čas za nove investicije, izdelke, tehnologije in preboje na tuje trge." Vlada pa v rebalansu črta denar za nove investicije, ne podpore davčnih olajšav za investicije in za razvojne projekte gospodarstva in ne podpre znižanja davčnih stopenj od dobička, ker to je tisti denar, ki je lahko v podjetjih horizontalno v vseh podjetjih namenjen temu. Kandidatka na eni strani pove, da podpira zniževanje davkov, da misli, da je to pravi ukrep, vendar, da se zaveda, da je to fiskalno težko zaradi razmer, v katerih smo, torej že na tem področju popušča in opušča ravnanje v prihodnosti glede razbremenjevanja gospodarstva. Zelo zanimivo je stališče gospe Radićeve glede ekonomske diplomacije. Vsi se zavedamo, da je v času gospodarske krize, torej v času in v stanju, v katerem se nahaja slovensko gospodarstvo, izjemno pomembno, da slovensko gospodarstvo poskusi prodorneje uveljaviti priložnosti na tujih trgih. Ekonomska diplomacija je bila prestavljena z Ministrstva za gospodarstvo na Ministrstvo za zunanje zadeve. Gospa Radićeva dobro ocenjuje, da je bila to preuranjena odločitev te vlade. S tem se v celoti strinjam. To je bila res preuranjena in napačna odločitev te vlade. Slovenska diplomacija, slovenska diplomatsko-konzularna predstavništva so približno v takšnem obsegu, kot je naša država. Torej so skromno opremljena z ljudmi in tudi s finančnimi viri. In zelo malo ljudi je na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in še ti se ukvarjajo v glavnem z diplomatsko-konzularnimi posli. Za gospodarstvo velikokrat zmanjka časa. Jaz sem štiri leta hodil po svetu in to opazoval. Nekateri diplomati so zelo, zelo naklonjeni gospodarstvu, nekaterim je pa to španska vas in jim je veliko ljubše hoditi tam po sprejemih razno raznih kolegov, kot pa iskati konkretne priložnosti za slovensko gospodarstvo. Zato smo želeli, da se ekonomski svetovalci na teh diplomatsko-konzularnih predstavništvih ukvarjajo le z gospodarskimi posli, da so organizacijsko vpeti v strukturo Ministrstva za zunanje zadeve, da imajo status, kot jim pristoji glede na funkcijo. Torej, se pravi, da imajo status, kot ga lahko imajo po Zakonu o zunanjih zadevah, vendar da so vsebinsko odgovorni za delo Ministrstva za gospodarstvo, kajti le-to ministrstvo lahko koordinira, usmerja in nenazadnje tudi nadzira opravljeno delo teh ekonomskih svetovalcev. S tem, ko je prišlo to vse skupaj na Ministrstvo za zunanje zadeve, bo v nekaterih državah to zelo dobro funkcioniralo, tam, kjer imajo veleposlaniki čut, da je njihova glavna naloga iskanje poslov za Slovenijo in privabljanje tujih investicij v Slovenijo. Večina držav oziroma večina veleposlaništev pa žal takšnih ni. Zato mislim, da je to ena izmed napak, ki je bila storjena in katere sestavni del je očitno tudi sedanja kandidatka za ministrico, saj je bila doslej državna sekretarka, pa se je kljub temu zgodila. Že danes lahko čutimo glede na včerajšnje zaslišanje kandidatke trenja znotraj koalicije. Tu nam predstavnik največje koalicijske stranke govori glede obvezne delitve dobička zaposlenim, pri čemer kandidatka za ministrico podpira prostovoljno delitev in pravi, da ni treba spremeniti Zakona o gospodarskih družbah, ko govorimo o tako imenovanih slamnatih podjetjih in preprečevanju zlorab na področju delovnega prava. Tudi sam menim tako, da je Zakon o delovnih razmerjih tista prava pravna oblika, kjer se išče rešitve za ta nedopusten pojav. Zelo zanimivo je bilo gledanje kandidatke na varstvo konkurence in varstvo potrošnikov. Pravi, da bo ustanovitev nove Agencije za varstvo konkurence in varstvo potrošnikov oziroma nov zakon rešil te probleme in da bo ta organ poslej neodvisen od politike. Torej, če prav razumem, pa je bil zdaj odvisen od politike, so bila dejanja Urada za varstvo konkurence do zdaj odvisna od politike? Od katere politike? Na ta vprašanja nismo dobili odgovora. Če meni nekdo pravi, da bo zdaj Urad za varstvo konkurence šel kot organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo kot agencija pod okrilje Vlade, kjer bo Vlada imenovala direktorja, Vlada je politični organ kot parlament, kjer bo Vlada imenovala direktorja agencije, da je pa to zdaj neodvisno od politike. Poslušajte, to lahko govorite kje v vrtcu, pa mogoče tam v prvi triadi osnovne šole, kaj višje pa vam nihče ne bo več verjel tega, da če Vlada nekaj imenuje, da je to neodvisno od politike. To je glavna dodana vrednost tega zakona. Jaz mislim, da gre za še eno agencijo in da gre za obglavljanje sedanjega uspešnega neodvisnega vodjo Urada za varstvo konkurence gospoda Soršaka, ki je stopil na žulj številnim tajkunom v tej državi, ki sodijo v politično gnezdo sedanje koalicije. Energetika. Jaz sem bil razmeroma razočaran nad šibkim znanjem, pa ne samo znanjem, ampak tudi nad stališči gospe Radićeve na področju energetike. Energetika je zelo zahtevna panoga gospodarstva, je vpeta tudi v interese številnih lobijev, gospodarskih lobijev, tudi političnih lobijev. Zato mora biti tu človek, ki zna te stvari presekati in imeti tudi lastno mnenje. Moram reči, da je gospa Radićeva tu pokazala razmeroma malo neke odločnosti. Recimo, eno zanimivih vprašanj, ki je bilo neodgovorjeno in je prizadelo številne Štajerce, še posebej Mariborčane je to, da je prišlo pred kratkim do neodplačnega, torej zastonj, neodplačnega prenosa deleža Dravskih elektrarn v družbi, ki gradi hidroelektrarne na Spodnji Savi na holding. Se pravi, nekdo je enostavno Dravskim elektrarnam vzel eno naložbo, ki so jo imele v družbi za izgradnjo verige in jo prenesel na holding. Prav tako slišim, da se je zgodilo tudi s prenosom deleža, ki so ga imele Soške elektrarne v tej družbi. Torej, meni ne bo nihče povedal, da je šlo pri tem za čisto gospodarsko odločitev, ki kje stvar teh družb. Kajti, poznam stališče Holdinga Slovenskih elektrarn, ko naj bi prenesel delež, ki ga ima on v podjetju, ki gradi Spodnjo Savo na Gen Energijo. In takrat je holding povedal, da gre za koristno, dobičkonosno, učinkovito naložbo in da se ji ne bo kar tako odrekel, pa bi takrat to naredil odplačno, po knjigovodski ceni z nekim donosom. Zdaj pa je ta isti holding na gospodarski osnovi dosegel, da je neodplačno dobil ta delež. Torej, gre za čisto politiko, za čisto vmešavanje nekih političnih vladnih struktur v odločanje teh gospodarskih družb na škodo Dravskih elektrarn. In veste, kaj je bilo Dravskim elektrarnam rečeno? Bodite srečni, da smo vam to naložbo vzeli, vsaj nimate stroškov z njo. To je ravno tako, kot bi jaz vam vzel hišo ali avto in rekel: "Bodite srečni, da sem vam to vzel, ker zdaj ne boste imeli stroškov z vzdrževanjem hiše in avta." Ta logika je pa res močna. Gre za nenehno vpletanje politike v te energetske zgodbe in samo eno veliko upanje lahko gojimo, da bo nekdo uspel presekati te premočne spone. Zelo zanimivo je bilo razmeroma ravnodušno gledanje državne sekretarke oziroma bodoče ministrice na preplačano električno energijo. Menim, da ni v Sloveniji največji problem preplačana električna energija gospodinjstev, tudi tu je bila, očitno, po ukrepih urada. Bolj skrbi preplačana električna energija v gospodarstvu, v firmah. Firme so preplačale električno energijo precej in prav je, da bi se vsaj politika zavzela za to, da se del preplačila ali pa vse tudi vrne. Spoštovani, kar nekaj področij je, kjer bo zelo pomembno, da bo nova ministrica znala prepričati vse ostale člane Vlade. Vemo pa, kako je s tem. Ponavadi se to da narediti, če ima človek političen vpliv, moč, če zagrozi s kakim izstopom iz koalicije in podobno. Ministru Golobiču je vse uspelo. Ministru Golobiču je uspelo prepričati Vlado in ministre, da ni nič narobe, če ima zatajeno "nabiralnik firmo" na Nizozemskem, ki je ni prijavil javnosti. Ministru Golobiču je uspelo prepričati, da ni nič narobe, če mu je banka odobrila praktično nezavarovane kredite in neustrezno zavarovane kredite. Podatki kažejo, da je bilo okoli 50 % kreditov Ultri neustrezno, neprimerno in tudi neprvovrstno zavarovanih. Da je bilo v to kategorijo moč stlačiti zgolj 20 % kreditov. To se pravi, v kategorijo, da so bili krediti ustrezno, primerno ali prvovrstno zavarovani, 50 % jih sploh ni bilo zavarovanih in 30 % je bilo takih, ki so bili zavarovani s kakimi brezvrednimi menicami in podobnim. Ministru Golobiču je uspelo prepričati Vlado, da ni nič narobe, če njegova firma trguje oziroma posluje z državo. Skratka, da je stranka Zares edina poštena stranka v tej državi, vsi ostali pa smo verjetno na drugi strani. Takega človeka bi potrebovali na gospodarskem resorju. Takega, ki bi uspel prepričati, da je zdaj zunaj noč in da smo mi tule pri minus 15 stopinjah. In bi mu vsi verjeli in bi mu rekli: "Res je, Gregor." Spoštovani! gospodarstvo, ne opozicija, gospodarstvo pričakuje, da boste postavili na mesto človeka, katerega besede in dejanja bodo imela težo in katerega ukrepi ter napovedi se bodo tudi uresničili. Da ne ostanemo še enkrat pri tistem nemškem reku, ki pravi: "Roke rade pozabijo, kar so usta obljubila". In da ne boste pravzaprav še enkrat podlegli skušnjavi, da je za vse, kar je bilo doslej slabega v tem mandatu, kriva prejšnja vlada, in vse, kar bo poslej slabega, kriva neučinkovita koalicija oziroma kakšen šibki člen te koalicije. Ponavadi je to DeSUS ali pa kdo drug. V Slovenski demokratski stranki kandidatke za ministrico ne bomo podprli. V glavnem ji tudi ne bomo nasprotovali. Danes smo, če ste se malo prešteli zjutraj, omogočili, da se je ta seja sploh začela. Kajti če opozicija ne bi glasovala o dnevnem redu in bi obstruirala ali pa bi se vzdržala glasovanja, te seje še zdaj ne bi bilo. Ne vem, če bi se vas zbralo toliko tu. Imenovanje ministrov Vlade je stvar koalicije, ni stvar opozicije. Spoštovani, če bi bilo opoziciji malo mar, kar se dogaja na gospodarskem področju, bi to naredili, pa nismo. Slovenija potrebuje ministra, Slovenija potrebuje učinkovito gospodarsko politiko. Prosim vas, enkrat se streznite tudi pri sprejemanju ukrepov v tej smeri. Ne nasedati in podlegati nekim kratkovidnim politikam, ki dvigujejo davčne obremenitve v državi v imenu konsolidiranja javnih financ, delajo pa prav nestabilne javne finance na srednji in dolgi rok. Zato seveda želimo gospe Radićevi veliko, veliko učinkovitih ukrepov in srečne roke, iznajdljivosti, znanja pa morebiti tudi gorenjske trme, da izvede to, kar je včeraj tudi nakazala. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Zares bo predstavila Cvetka Zalokar Oražem. Še prej pa ima postopkovni predlog gospod Franci Kek. Prosim! FRANCI KEK: Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, prosil bi vas, da razpravljavce opozorite, da se držijo točke dnevnega reda in ne da ponavljajo že stokrat izrečene laži. Če bomo delali na tak način, bom tudi jaz vsakič povedal, da minister Andrej Vizjak je majhne otroke. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prva stvar. Vsak je odgovoren za svoje besede. Vsak se je s svojim stavkom in s svojimi izrečenimi misli podpisal pod svojo osebo in svoj politični profil. Moja naloga je, da pazim, da je besednjak kolikor toliko v sozvočju z občimi kulturnimi in javnimi normami v javnem življenju. Stališče Poslanske skupine Zares bo predstavila Cvetka Zalokar Oražem. Prosim! CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Drage kolegice in kolegi! V Poslanski skupini Zares smo kandidaturo mag. Darje Radić pospremili z besedami: "Ženska dejanj in manj besed". Mislim, da smo s tem povedali marsikaj, morda tudi odgovorili na nekatere zadeve mojega predhodnika. Vsekakor pa menimo, da smo s tem dovolj dobro ponazorili, kaj menimo o kandidatki. Tudi o njenem dosedanjem delu. No, ampak, če se ozremo na njeno biografijo, potem vidimo, da je doslej delo opravljala na Občini Jesenice, bila zaposlena v gradbenem podjetju Grosuplje, kasneje tudi na Občini Kranjska gora, kjer je bila med drugim tudi direktorica Zavoda za promocijo in razvoj turizma v Kranjski Gori. Njena karierna pot se je kasneje usmerila bolj v raziskovalno in pedagoško delo, tako da je v zadnjem obdobju, preden je postala državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo, od leta 2005 do 2008 bila zaposlena na Visoki šoli za turizem v Portorožu. Vsekakor lahko ocenjujemo njeno dosedanje delo tudi skozi delo državne sekretarke na Ministrstvu za gospodarstvo. Številni ste danes govorili o dobrem delu njenega predhodnika. Prepričana sem, da je v to delo gospoda Lahovnika vtkanih tudi mnogo, mnogo konkretnih dejanj državne sekretarke mag. Darje Radić. Doslej je bila drugi človek tega ministrstva. Zato je rešitev, ki jo je predlagal predsednik Pahor in na nek način predstavlja kontinuiteto dela, dobra. Dobra zato, ker pravzaprav ne bo potrebovala niti minute, da prevzame to ministrstvo. Dobra zato, ker je pravzaprav že doslej vodila številne razpise in projekte znotraj ministrstva, in dobra tudi zato, ker je v času ministrovanja gospoda Lahovnika sokreirala program dela, ki ga bo nadaljevala in obenem - prepričana sem tudi-, dopolnila z nekaterimi novimi pristopi, novimi predlogi in novimi pogledi na razreševanje hudih problemov, v katerih smo. Kajti časi, v katerih smo - mnogi ste o tem govorili -, so težki in v teh časih prevzemati tako zahtevno delo prav gotovo ni lahka odločitev. Kriza je še tu, nestabilnost in nejasnosti so še. Želimo si le, da bi se kriza vendarle počasi umirila in da bi države, ki mnogokrat še vedno tavajo v temi pri iskanju rešitev, počasi našle učinkovit mehanizem za oživitev gospodarstva in obenem tudi predvsem sanacijo finančnih trgov. Kriza je tudi Slovenijo močno prizadela. Tega nihče ne skriva. Nihče ne skriva. Razlikujemo se le v pogledih morda in niansah o tem, zakaj je kriza Slovenijo prizadela močneje kot druge države. Opozicija seveda pri tem vidi glavni vzrok v tem, da je pač to odraz nesposobnosti Vlade. Sama osebno in tudi v stranki Zares menimo, da je kriza vendarle večplastna in so vzroki še kje drugje. Prav gotovo v številnih težavah, ki so bile tudi podedovane, ki so bile tudi podedovane, kajti leta in leta se je kopičilo. Zadev se ni reševalo. K reformam se ni pristopalo. Tranzicija je pokazala vse svoje stran poti v krizi. Nedorečenosti pri lastniških prevzemih so izbile na plano, kajti menedžerji v Sloveniji so se žal bolj ukvarjali s tem, kako prevzeti podjetja, v katerih menedžirajo, kot pa ta podjetja voditi in sredstva namenjali predvsem za razne obvode in odvode, kako priti do denarja za prevzeme. To je marsikaj, kar je povzročilo, da je Slovenija v večji krizi. Nenazadnje tisto, kar nihče, nikoli v opoziciji noče slišati pa je treba večkrat poudariti, je tudi to, v letih, ko je bilo lahko vladati, ko so bile vreče in kašče polne, v tej državi nismo proizvedli, pripravili zalog za težke čase, ničesar. Še več problemov je bilo opuščenih, še več težav nakopičenih, še več predvolilnih obljub danih. Plačna reforma javnega sektorja je pripravljena tik pred tem s 100 milijonskimi posledicami, zaradi katerih danes pravzaprav vse boli glava in zaradi katerih so nas sicer polna usta tega, da je treba javne finance in javni sektor skrčiti. Seveda, kdo je pa kriv za to, da je v tem trenutku zbezljalo vse v neobvladljive mere, to pa je že nekoliko zadeva, kjer nekateri doživijo anamnezo oziroma pozabljenje, po slovensko. Vse te strukturne slabosti se še toliko bolj kažejo in seveda pri tem ima naše gospodarstvo velike težave, kajti ni konkurenčno in je tehnološko slabo opremljeno. Kajti - kot sem že rekla -, denarni šel v tehnologijo, denar je šel za prevzeme. Še tisto, kar je bilo, je pa vmes izpuhtelo. Zato ministrice ne čakajo lahki časi in ne preproste naloge. A taka kot je _ sem prepričana -, bodite prepričani in verjemite nam, dober je obet in porok, da bo v iskanje rešitve vložila vso svojo energijo, znanje, voljo, dinamiko in moč, ki jo ima in ki je njej še posebej lastna. Nenazadnje - kot je bilo že večkrat ponovljeno -, sama sem prva izpostavila tudi gorenjsko trmo, ki ni tako zelo za na odmet, in seveda tudi zdravo razumsko logiko, ki je ne manjka. Gospa mag. Darja Radić je človek dejanj, je človek akcije, je odločna, je brezkompromisna in morda je tudi to dobro, da so ji besede manj pomembne, da ji vtis ni pomemben in tudi ne všečnost. Kot je povedala na včerajšnji predstavitvi, je pomembno biti aktiven pri iskanju novih trgov in pomagati gospodarstvu pri krepitvi konkurenčnosti in tehnološki posodobitvi. Njena ambicija je razviti za gospodarstvo čim več instrumentov za pomoč gospodarstvu, za razvoj podjetniškega okolja. Tu bo pomemben po njenem mnenju razvoj finančnega inženiringa. To je poudarjala včeraj večkrat in eksplicitno: finančni inženiring za mala in srednja podjetja. Na drugi strani razvoj gospodarskih središč, razpis za to v znatnih sredstvih 185 milijonov je prav tem trenutku odprt, in pa internacionalizacija ter spodbujanje tujih, neposrednih investicij. Med ostale pomembne prioritete je kandidatka Radić uvrstila tudi razvoj podpornih institucij, za katere je poudarila, da jih je v Sloveniji veliko, vendar pa so med seboj slabo povezane in ne najbolj učinkovite. Naj pri tem povem še, da je v zvezi s spremembami gospodarske zakonodaje želela jasno predstaviti predvsem svoje stališče v tem smislu, da ni za nepremišljene spremembe zakonov, da meni, da je zakonodaja v večini primerov sprejeta in da so težave v korektnem smislu in so težave drugje in da v tem trenutku ni pravih in velikih potreb za radikalne spremembe zakonodaje. Je pa obenem poudarila, da, če bo potrebno in se bo pokazalo, da so spremembe zakonodaje potrebne, potem bo seveda do takšnih sprememb tudi prišlo. Na področju energetike je izpostavila sprejetje nacionalnega in energetskega programa, spodbujanje obnovljivih virov energije in zagotavljanje čim večje samooskrbe z izvajanjem energetskih investicij v Sloveniji, tako tistih, ki so že blizu realizacij oziroma v njenem teku, kot tudi tistih, pri katerih je treba pripraviti še dokumentacijo in projekte. Napovedala je aktivnosti in ureditev pogojev in razmer za investicijo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj ter drugih energetskih projektov. Še morda nekaj mnenj o gospe Darji Radić. Mislim, da je pomembno, da so njeno kandidaturo pozdravili tako v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so že izpostavili dosedanje sodelovanje in ga ocenili kot dobro. Seveda in tudi to, da upajo, da bo njeno imenovanje doprineslo h kontinuiteti dosedanjega dela ministrstva predvsem na področju konkurenčnosti in inovativnosti. Skratka, izkušnje gospodarske zbornice so dobre. Enako tudi izkušnje Obrtno-podjetniške zbornice, kjer so bili prav tako zadovoljni z odločitvijo, da bo nova ministrica postala gospa Darja Radić, saj so z njo, kot pravijo, doslej dobro sodelovali in je bila ona aktivni dejavnik v odnosu z gospodarstvom. V Poslanski skupini Zares mag. Darji Radić želimo, da bi nadaljevala svetlo tradicijo vražjih Slovenk. Zakaj sem to rekla? Vražjih Slovenk zato, ker so to bile in smo tako poimenovali nekoč smučarke. Tudi tiste, ki so prihajale z njenega konca: Špela Pretnar in Alenka Dovžan. Prepričana sem, da ima Darja marsikaj vražjega v sebi. Zato ji želimo na mestu, ki zahteva od človeka zares veliko znanja, odločnosti, energije, volje, trme, tudi potrpljenja in odprtosti. Vemo, da ji ne manjka, zato bomo v Poslanski skupini Zares njeno izvolitev podprli. Ker pa je bilo prej izrečenih tudi nekaj kritik v zvezi s prisotnostjo ministric oziroma ministra v stranki Zares, dovolite, da vendarle povem, kje so. To ni odraz kakršnegakoli nasprotovanja, ampak časi so takšni, da je v tem trenutku minister Golobič na Univerzi v Kopru na sestanku, ki je bil že dlje časa dogovorjen. Ministrica Širca ima srečanje z direktorji vseh nacionalnih, kulturnih zavodov, ki je bilo dogovorjeno že pred meseci. Ministrica Krebsova pa je žal v postelji. Veste, da je bila operirana in v tem trenutku jo je žal zadeva ponovno položila v posteljo. Jaz se v njihovem imenu opravičujem. Ni treba insinuirati, da je karkoli narobe, da je to odraz česarkoli. Zato sem pač to morala povedati, drugače ne bi. So tudi državni sekretarji. Ampak dejstvo je, da se vedno najde vse slabo, kadar se želi videti samo slabo. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Končali so s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Besedo dajem poslankam in poslancem. Besedo ima gospod Matevž Frangež. Prosim! MATEVŽ FRANGEŽ: Darja Radić je predstavljena kot kontinuiteta dosedanje gospodarske politike, ki sta jo skupaj kreirala s sedanjim ministrom Matejem Lahovnikom. Sam si kljub tej kontinuiteti vendarle želim, da bi nova ministrica na ministrstvo prinesla tudi nujno potrebno novo dinamiko, okrepila Ministrstvo za gospodarstvo in mu dala večji pomen in vlogo v celotni vladi. Tudi izkušnja v tem Državnem zboru je, da gospodarsko politiko bolj kot Odbor za gospodarstvo na podlagi iniciativ Ministrstva za gospodarstvo vodi Odbor za javne finance in monetarno politiko na podlagi iniciativ Ministrstva za finance. To je verjetno logično glede na gospodarski ustroj in politiko vlade. Kljub temu pa naj v izhodišču povem, da si želim, da bi bilo to sodelovanje med Državnim zborom in ministrstvom v tem pogledu okrepljeno in da bi tudi ministrstvo aktivneje vodilo svojo politiko v začrtanih smereh, to je: povečevanje konkurenčnosti gospodarstva in varna in stabilna oskrba z električno energijo. Gotovo lahko dosedanjo državno sekretarko v tej kandidaturi podprem. Kljub temu pa poudarjam, da med nami ni vse idealno in da obstajajo razlike v pogledih, da sem ponosen na to, da pripadam vladni večini, ki ni monolitna struktura, ampak je sestav avtonomnih osebnosti, ki imajo svoje mnenje, ki pa zmorejo te medsebojne razlike in poglede usklajevati v tvornem dialogu, da na koncu sprejemamo najboljše možne rešitve. In tako je tudi v tem primeru. Identificiranih imam nekaj razlik v pogledih, ampak me te razlike ne prepričajo v to, da Darja Radić danes ne bi bila vredna moje podpore, mojega zaupanja pri njeni izvolitvi na mesto ministrice za gospodarstvo. Zakaj? Zato, ker se je tudi v dosedanjem tesnem sodelovanju z Državnim zborom izkazala kot osebnost, ki je sposobna skozi dialog, skozi odkrit in iskren pogovor, ki izpostavlja razlike, povezati na skupni imenovalec tisto, kar nas vendarle druži. Medsebojne razlike pa uskladiti v smeri, ki zagotavljajo najboljše možne rešitve. To je gospodarska politika, ki jo potrebujem. Ne pa gospodarska politika enosmernih pogledov, ki je vedno prepričana v svoj prav in ki je še vedno pripravljena na dolgo in široko hvaliti gospodarsko dediščino preteklosti. Sam te gospodarske dediščine v preteklosti, ne samo vladavine vlade Janeza Janše, ampak tudi prejšnjih vlad pač ne morem oceniti kot optimalno izhodišče, s katerim je Slovenija vstopila v krizo in neoptimalno izhodišče zato naredimo prepotreben razvojni preboj. Prav razvojni preboj v smeri tehnološko zahtevnejšega konkurenčnejšega gospodarstva, ki se bo napajalo na znanju in ustvarjalnosti naših ljudi, je nekaj, o čemer obstaja pomembno soglasje v Državnem zboru. Tisto, kar pogrešam in kar pričakujem od nove gospodarske ministrice, je to, da okrepimo implementacijsko fazo za uresničevanje teh politik, da od cilja do cilja jasno razdelamo ukrepe, v končni fazi pa smo pomemben del tega že zaokrožili v izhodni strategiji, ki vendarle predstavlja zbir in nabor gospodarskih politik naše vlade. Razlike obstajajo. Zagotovo sam nisem navdušen nad šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj, da ne rečem drugače, da ji skoraj nasprotujem, pri čemer pa sem toliko realen, da vem, da te investicije ne moremo več preprečiti. Kandidatka za ministrico je včeraj dejala, da ji nihče še ni pokazal, kakšne so alternativne možnosti za zanesljivo in stabilno oskrbo z električno energijo v Sloveniji. Skupaj s kolegoma Levaničem in Jurijem in kolegico Župevčevo smo že pred meseci na Vlado naslovili pobudo, da naj pripravi alternativno študijo o prihodnosti slovenske energetike brez šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Samo takšna strokovna študija lahko namreč pokaže, kje so alternative. Alternative pa obstajajo. Ravno na področju obnovljivih virov energije, za katere pričakuje, da jim bo ta vlada dala več pozornosti do konca tega mandata, ker je to področje, s katerim je Slovenija relativno bogata, definitivno pa bogatejša od tega, kar danes uresničimo v dejanskem energetskem izplenu. Z gospo Radićevo se razlikujeva tudi v nekaterih pogledih na privatizacijo državnega premoženja. Verjamem, da se bomo o tem še tvorno pogovarjali. Nenazadnje sedaj, ko bomo v nadaljevanju letošnjega leta v Državnem zboru sprejemali tudi strategijo upravljanja kapitalskih naložb. Sam bom med tistimi, vem pa, da nas ne bo malo, ki bomo dokazovali, da je država lahko dober lastnik podjetij, in da ne smemo brezglavo prodajati državnega premoženja, ker je to nepovraten proces. Med drugim je bila ena od uspešnejših potez te vlade, konkretneje finančnega ministra, ravno to, da je z uspešnim plasmajem obveznic na mednarodnem trgu nadoknadil tisto izgubo, ki so jo povzročile tuje banke, ki delujejo v Sloveniji, ko so takoj po začetku krize iz Slovenije umaknile 3 milijarde evrov. To je takrat predstavljalo realno grožnjo za zlom finančnega sistema. Vlada je z učinkovitimi ukrepi to nadoknadila. Tudi ta izkušnja nas uči, zakaj je pomembno ohraniti poglavitne slovenske banke, v domači, da ne rečem v državni lasti. Morda je nekaj razlik tudi v podpori velikih infrastrukturnih projektov. Jaz si ne predstavljam, da bomo zahteven tehnološki in razvojni preboj v tej državi naredili samo tako, da bo politika selektivno podpirala nekatere ideje in projekte podjetnikov, ampak mora tudi država, kot je to pred 40 leti naredila Finska, organizirati, vzpostaviti pogoje in sama vlagati v to, da izboljšamo temeljno infrastrukturo slovenskega gospodarstva, to temeljno razvojno hrbtenico, ki predstavlja boljše obete, da dinamiziramo svoj razvoj, zagotovimo več blaginje v slovenski družbi in gradimo novo slovensko zgodbo o uspehu. Glede Dravskih elektrarn, gospod Vizjak jih je omenjal, v glavnem delim stališča z njim. Vesel sem, da je po informacijah soglasje Vlade k brezplačnemu prenosu lastniškega deleža Dravskih elektrarn na družbo Hidroelektrarne na Spodnji Savi umaknjen iz Vlade, da torej Vlada o tem soglasju ne bo odločala, s čimer tega brezplačnega prenosa ne v primeru v Dravskih elektrarn, ne v primeru Soških elektrarn, ne bo. Čaka pa nas nov izziv in to je razvojni načrt Holdinga Slovenskih elektrarn. Ker tukaj sedi nekaj predstavnikov Vlade, naj zelo jasno povem, da pričakujem, da bo Vlada dala soglasje k temu razvojnemu načrtu šele tedaj, ko bo holding uskladil tudi z zaposlenimi v odvisnih družbah. V slovenski energetiki je nekaj resnih vprašanj. Holding potrebuje prenovljen razvojni načrt, ampak mora biti ta usklajen in predmet enega širšega soglasja v slovenski energetiki, ne pa nadaljevanje nadvlade ene regionalne veje slovenske energetike nad drugimi. Ministrici Radić, kandidatki Darji Radić želim obilo uspehov v njenem delu. Računam na to, da bo njeno delovanje v močni meri, tako kot do sedaj oprto na tvoren dialog v parlamentu. Prepričan sem, da lahko tudi z njenim vodstvom dosežemo boljše rezultate slovenskega gospodarstva. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Bogdan Barovič. Prosim! BOGDAN BAROVIČ: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Slovenija je tudi po naših besedah že več kot leto dni v gospodarski in finančni krizi, pa še kakšni. Ampak to ne sodi na današnjo sejo. Za reševanje gospodarske krize je odgovorna Vlada ob podpori parlamenta v tistih segmentih, ki jih gospodarstvo, slabo gospodarsko stanje rešuje. Ob dogajanju, ki smo mu bili priča, je bilo moje osebno in tudi prvo vprašanje Slovenske nacionalne stranke: Kako bo lahko Vlada obvladovala vsebino, torej reševanje iz gospodarske krize, če še lastne kadrovske politike ni zmožna obvladovati? To ni trditev na pamet. Imam navado, da zelo rad argumentiram vse besede, ki jih spregovorim. Gospod Matej Lahovnik kot gospodarski minister in pa seveda član stranke Zares, ene od koalicijskih strank, ni ne prvi, ni ne zadnji, ki je, ki bi ali ki bo iz kakšne stranke izstopil. To se je dogajalo v preteklih desetih letih, odkar sedim v tem parlamentu. Verjamem, da se bo to zgodilo še velikokrat v prihodnjih letih. To nima prav nobene zveze, kar se tiče Slovenk in Slovencev, ki so nas izvolili v ta parlament. Prav čisto nobene zveze, da je zaradi razlogov, ki jih bom navedel, Matej Lahovnik moral, trdim, moral odstopiti kot gospodarski minister. V trenutku, ko je izstopil iz stranke, je bil vrhunski, vrhovni, super problem te vlade, ne kako nadaljevati s spremembo zakonodaje, da nam bo šlo na bolje, ampak, kaj pa zdaj. Kaj pa, če bo zdaj ta stranka zahtevala, da mora biti minister nekdo drug iz te stranke? Kaj se bo zdaj zgodilo glede besed, zapisanih v koalicijski pogodbi? Skratka, bistvo problema je nastal -kader, karierizem, izpolnjevanje nekih pogodbenih določil v neki koalicijski pogodbi, ne pa, kaj se dogaja na gospodarskem področju. Zato je bil prisiljen Matej Lahovnik odstopiti. Ker je sam čutil in vedel, da se bodo politična kopja karierizma in položajnih funkcij lomila na njegovem hrbtu. Predsednik Vlade in ta vlada bi morala reči samo eno: "Izstopil je iz neke politične stranke, toda je priljubljen minister, najbrž je priljubljen zato, ker dobro dela ali ker poskuša dobro delati, kar je tudi dokazal. Smo v gospodarski in finančni krizi, kadrovske zadeve bomo rešili, ko jih bomo rešili, in jih bomo reševali kasneje, gremo z delom naprej." Če bi bil jaz predsednik Vlade, bi rekel: "Matej, delaj naprej. Hvala, da si povedal, da te ni v tej stranki Zares, boš pač, kjer boš, delaj naprej." Ne! Bolj pomembno je, kaj piše v koalicijski pogodbi. Bolj pomembno je, da se obravnava in po časopisih vlači človeka, ki opozarja na napake, ne pa da se vlači po časopisih in raziskuje te napake. Bolj pomembno je za to vlado, kdo je zdaj tisti, ki je naš, da bo tam, ne pa, kaj zna, kaj zmore, kaj hoče. Vse ostalo seveda ni pomembno. In tudi ko bo, če bo, nova ministrica v tej vladi, bo zgodba enaka. Enaka! Padla bo med valove, postala bo neopazna in poslušala šepet školjk, ki so največje in najbolj pomembne, ali pa - če želite -, posameznikov, ki imajo vpliv v Vladi, brez da bi imeli za to razlog in brez da bi javnost za to vedela. Nič ne bo mogla storiti in postala bo grešni kozel. Moj "ne", verjetno edini, in "ne" mojih dveh kolegov, verjetno edini trije "ne-ji" niso "ne-ji" gospe Radičevi. So pa velik, jasen in poudarjen "ne" takšni vladni politiki, politiki karierizma, politiki položajnih funkcij in politiki, kjer je važno, da je nekdo naš, tisti, ki je napisan v koalicijski pogodbi. Ni pa važno, kaj zmore in kaj zna. V časih največje krize smo izgubili že petega ministra. Prepričan sem, da je bil ta med ostalimi izgubljenimi najboljši, na najbolj pomembnem področju, zgolj in samo zaradi nekega političnega kupčkanja znotraj neke koalicijske pogodbe. In nič, popolnoma nič zaradi skrbi za gospodarstvo in za pomoč ljudem v stiski. To ni pomembno. Važno je, da imamo svojega človeka, postavili ga bomo, saj bo šel skozi in bomo delali tako naprej. Slaba politika je to. Nikamor ne pelje. Jaz bom rekel ne načelno še enkrat proti takšni karieristični politiki. In ne bo rekla tudi Slovenska nacionalna stranka. Trije smo danes tu in trije bomo tako glasovali. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Borut Sajovic. Prosim! MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsednik za besedo. Jaz sem eden tistih, ki bo danes rekel "da", ker sem trdno prepričan, da Slovenija v teh kriznih časih potrebuje uspešen preboj na področju gospodarstva, da moramo izvesti številne strukturne reforme, ki so širšega značaja, in da je za Slovenijo zelo pomembno, da kontinuirano na področju gospodarskega resorja delamo naprej, da ni zastoja, da ministra ali ministrico dobimo čim prej in da iščemo rešitve. To je naša naloga. Moram reči, da sem zaradi odstopa in praznega mesta razočaran, kajti moja politika je bila vedno, da se je treba takrat, ko se pojavijo težave in problemi, boriti in reševati, ne pa pred njimi pobegniti. Vesel sem, da gospa Radićeva delo ministrstva pozna zelo dobro. Imeli smo kar nekaj izkušenj, kjer je gospa vskočila na delo, ki ga ministrstvo opravlja, prišla v parlament na številna usklajevanja namesto ministra, tudi reševala probleme na terenu. Moram reči, da smo bili z njeno vlogo in strokovnostjo poslanke in poslanci našega kluba zadovoljni. Tudi jaz osebno. Seveda, v življenju so akademska znanja, teorija je nekaj, praktična izvedba pa drugo. Mislim, da je tu primerjalna prednost kandidatke, da delovanje, razpise pozna. Predvsem jo pozitivno ocenjujem kot osebo, ki ima voljo, željo po delu in ne po teoretiziranju. Ima tudi nekaj izkušenj na številnih drugih in tudi na tem področju. V razpravah v zadnjih dneh je bilo veliko slišati, da mogoče nima dovolj političnih izkušenj. Jaz ji to lahko štejem ne kot slabost, ampak kot prednost, kajti vse te zadeve na takšni funkciji in položaju pridejo same po sebi. Več pa bo štela naša podpora vseh poslank in poslancev. Kajti, če bomo trdno stali za tem, kar smo vsi skupaj obljubili, potem bomo zagotovo na gospodarskem področju lahko še uspešnejši, kot smo bili uspešni do zdaj. Mislim, da bo kandidatka to povezavo, ta most z nami zmogla. Vesel sem tudi, da je kandidatka ženska. Veliko govorimo o enakih možnostih. Prav je, da besede postanejo tudi dejanja in da v Vladi dobimo še eno ministrico več. Kajti tiste, ki jih imamo in smo jih imeli do zdaj, ne odstopajo, delajo trdno, pogumno in zagnano kljub težavam, ki so na tej poti vsak dan. To je dobro sporočilo. Glede posameznih tem, zagotovo pomoč slovenski obrti in podjetništvu. Tu imamo še velike rezerve, plačilna disciplina, razbremenitev gospodarstva, manj birokracije, razmislek o alternativnih virih energije in nenazadnje tudi o kadrovanju države v podjetja, ki so v večinski državni lasti. Ta podjetja morajo biti zgled, tako po dobrem vodenju, kot tudi po imenovanju v nadzorne svete ter po strategiji, kaj z njimi želimo v bodoče. Enostavno sem prepričan, da kontinuiteta dela na ministrstvu ne bo trpela. Bodoča ministrica ne rabi 100 dni miru, ampak bo za trdo in odgovorno delo poprijela že danes oziroma jutri. Jaz ji na tej poti obljubljam pomoč, podporo, moj glas in želim srečno in uspešno na tej poti. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospa Melita Župevc. Prosim MELITA ŽUPEVC: Hvala lepa, gospod predsednik. Mag. Darja Radić ima po mojem mnenju vsaj tri odlike, ki bodo pri delu ministrice še kako pomagale. Prva je, da dobro pozna delo gospodarskega resorja. Druga, da zna poslušati, in tretja, da zna odločati. Zakaj izpostavljam 1. točko? V zadnjih dneh pa tudi danes sem slišala nekaj pomislekov, da naj bi imela gospa Darja Radić premalo političnih izkušenj, premalo politične moči. Jaz se s tem pomislekom ne morem strinjati. Prvič, zato, ker je državna sekretarka in torej dobro pozna delo gospodarskega ministrstva. Bila je desna roka odhajajočega ministra in nenazadnje ima tudi druge potrebne izkušnje. Sicer pa se boste tudi sami verjetno dobro spomnili ministra, ki ga danes opozicija tako opeva, ko je ta minister leta 2002 zasedal svoje mesto, položaj gospodarskega ministra, je prišel iz profesure in ne iz politike. Prišel je torej brez izkušenj in odšel z bogatimi izkušnjami. Mag. Darja Radić zna poslušati. To se mi zdi za ta položaj izjemno pomembno. Izzivi, ki so pred gospodarskim resorjem in njo kot ministrico, terjajo konsenz, terjajo soglasje in terjajo posluh. Zna odločati. To je v tem kritičnem času, ko bomo v prihajajočih mesecih sprejemali prelomne odločitve, pomembneje kot kdajkoli prej. Kandidatka je včeraj na Odboru izpostavila kot enega izmed pomembnih segmentov njenega dela zagotavljanje stabilne, konkurenčne in trajnostne oskrbe z energijo. Nekaj besed je bilo danes že povedanega o tem. Dovolite, da se ji na tem mestu zahvalim. Za to, da je, praktično tik preden je postala ministrica, s predsednikom Vlade obiskala Zasavje, kjer smo dosegli pomemben dogovor. To je, da se zasavsko energetiko ponovno umesti na zemljevid Slovenske energetike. Da bo prihajajoči nacionalni energetski program vseboval širok nabor projektov, tudi zasavskih in drugih. Zakaj to poudarjam? Ker mag. Darja Radić očitno razume, da slovenska energetika ni en sam projekt in ni en sam energetski objekt. Slovenska energetika ni in ne more biti samo Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Ni namreč mogoče prezreti, da smo se zadnje mesece z ministrom, ki je zapustil ta pomemben položaj, pogovarjali samo o tem projektu. Jaz mislim, da prej, ko se bo nova ministrica soočila z nakopičenimi problemi, predvsem pa prej, ko bo javnosti ponudila odgovore na ključna vprašanja, lažje ji bo. Ta neodgovorjena vprašanja in dvomi - s tem se strinjam -, so slabi za projekt, so slabi za Šaleško dolino in so slabi za slovensko energetiko. Samo eno izjavo bi rada prebrala, ki jo je dal gospod Meh pred slabe pol leta, citiram: "V tej državi se skoraj vsi čutijo poklicane dvomiti o šestem bloku: politiki, novinarji in zabavljači. V javnost je bila vržena domneva o korupciji, sedaj pa naj se tako imenovani Šaleški lobi brani." Na to lahko odgovorim, 6. blok ni Patria. Torej, moje upanje in moja želja novi ministrici, ki bo danes kot kandidatka zagotovo dobila dovolj podpore, je, da končno preseka s tem gordijskim vozlom in da javnosti, civilni družbi, poslancem in drugim ponudi odgovore, ki jih zastavljajo že mesece. Zadnje dni je bilo slišati, da projekt pač teoretično ni mogel biti voden idealno in da bi se ga dalo voditi gospodarneje. Če vse to drži, potem se sprašujem: Zakaj ni bil voden gospodarneje, kdo je za to odgovoren in kdo bo odgovarjal? Odgovori na ta vprašanja so nujni in kot povedano bodo tudi novi ministrici olajšali delo. Moj predhodnik je že nekaj govoril o podjetjih v večinskih državni lasti. Dovolite, da še jaz nekaj besed povem o skrbi za upravljanje z državnim premoženjem. V procesu približevanja OECD in zasledovanja smernic te organizacije smo se tudi v tem parlamentu v številnih dokumentih zavzeli za odgovorno in transparentno delovanje organov nadzora in vodenja družb v državni lasti in odnos med državo kot lastnikom ter temi organi. V ospredje smo postavili gospodarno vodenje v javnem interesu po načelih učinkovitosti, preglednosti, odgovornosti in predvidljivosti. Kar nekaj primerov je bilo v zadnjih nekaj mesecih -namenoma jih ne bom poimensko izpostavljala -, ko se ni bilo mogoče znebiti vtisa, da je upravljanje s premoženjem države bolj stvar samovolje nekih posameznikov ali pa da se država na nek način otepa prevzemanja odgovornosti z ravnanjem z javnim oziroma z državnim premoženjem. Tudi tukaj v ministrico polagam velike upe. Upam, da bo imela dovolj poguma, da bo ukrepala takrat, ko se ji bo zdelo potrebno, in da bo, kot je bilo danes že govora v nekaterih preiskovalnih komisijah, upoštevala tudi ugotovitve kakšne druge preiskovalne komisije v Državnem zboru, ki preiskuje tudi gospodarno in transparentno ravnanje podjetij v državni lasti. Mag. Darji Radič, ki bo danes zagotovo dobila dovolj podpore, želim predvsem veliko poguma. Hvala. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima gospod Ivan Grill. Prosim! IVAN GRILL: Hvala lepa za besedo. Če gledamo, kakšna podpora se obeta bodoči ministrici, lahko računamo edino na Ministrstvo za zdravje, kajti edini predstavnik oziroma državni sekretar s tega ministrstva je tukaj na tej predstavitvi. Verjetno bo zdravje potrebovala. Glede na to, da prihaja iz stranke Zares, bi pričakoval, da bi jo vsaj poslanci iz skupine Zares tukaj vsaj formalno ali pa simbolno podprli, pa ni niti enega. Tako, da se ji očitno obeta resnična velika, velika politična podpora. Bilo je danes zopet očitano, da prejšnja Vlada ni pustila polnih kašč in kaj vse bi bilo, če bi bilo seveda drugače. Preden pridem k tistemu bistvu nekaj statističnih podatkov, ki več kot dovolj povedo, kaj v resnici je. Slovenija je končala v letu 2008 z javnofinančnim primanjkljajem minus 1,8 BDP. Poljska, ki je tudi novopristopna država Evropske unije, minus 3,6, Češka minus 2,1. Pomeni, da so bile kašče na Poljskem, na Češkem bistveno bolj prazne. Pa si poglejmo po letu dni vladanja Pahorjeve vlade, kakšne so bile te kašče. Slovenija je imela minus 7,8 BDP. Češka minus 4,8, Poljska plus 1,2. Pomeni, da tiste države, ki so bile bistveno slabše v letu 2008, so se v letu 2009 uspele popraviti. Če bi sklepal po tem, kar opozicija zdaj že dve leti trobi, da so bile prazne kašče, bi potem lahko sklepal, da, če bi bila Janševa vlada še 4 leta na oblasti, bi bile te kašče tako polne, da ne bi bilo treba nobenemu več nič delati. Saj bi se verjetno to tudi zgodilo, da bi bile kašče bolj polne, ampak žal so se volivke in volivci odločali takrat drugače. Zdaj pa, da preidem k bistvu. Da zdaj že bivši minister gospod Lahovnik ne bo dolgo gospodarski minister, je bilo moč zaznati že takrat, ko se je zelo obotavljal, da to ministrstvo tudi prevzame, ker se je zelo dobro zavedal, kako zahtevno je to ministrstvo in kako kompleksno je, predvsem pa koliko podpore bi tudi potreboval. To ministrstvo je zagotovo najbolj ključno za urejanje gospodarskih razmer, posebej sedaj, ko imamo takšno gospodarsko situacijo, ki se na svetovnem trgu tudi močno odraža, pri nas pa še vedno bolj, namesto da bi se začela umirjati, pada gospodarska rast oziroma aktivnost. To gre pripisovati tudi slabemu delu gospodarskega ministrstva. Ne želim tukaj govoriti toliko o slabem delu gospoda Lahovnika, čeprav tudi sam nekako ne delim mnenja, da bi bile tukaj vsaj z njegove strani predložene v Državni zbor kakšne take res sistemske spremembe zakonodaje. Bilo je nekaj njegovih tistih populističnih teženj, idej o zmanjševanju menedžerskih plač pa to kar je ljudem všeč, ampak tistih res sistemskih predlogov zakonov, ki bi se lahko odzivali na slabe gospodarske razmere, pa žal ni bilo, ampak verjetno to ni bila samo njegova krivda, ampak tudi ostalih resorjev. Spremembe zakonodaje na področju gospodarstva bi morale biti v bistvu prioriteta. Tem spremembam bi se morala podrejati tudi ostala področja, ostali resorji, vključno s socialno politiko, da ne govorim o finančni. Vse bi moralo biti podrejeno temu, da se gospodarstvo čim prej opomore, kajti edino to lahko zagotavlja potem tudi boljšo socialno situacijo v Sloveniji, zdravstveno in še bi lahko naštevali. Brez gospodarstva žal tega ne bo. Verjamem, da je gospod Lahovnik želel, da bi te prioritete realiziral. To je tudi v svojem hearingu takrat napovedal, iz kakšnega razloga prevzema ta odgovorni resor. Ampak je zelo kmalu verjetno prepoznal, da pač tukaj te podpore ni imel. Če govorimo sedaj o njegovih, recimo dosežkih, ali kar se je v Državnem zboru obravnavalo, je bil mogoče najbolj pomemben ta zakon o delitvi dobička zaposlenim. Njegov namen je bil tukaj dober. Dober je bil. Ampak je koalicija ta zakon tako "sfužla", da je potem upravičeno tudi padel zaradi nesmiselnega amandmaja. In če sedaj citiram gospoda Sajovica, da lahko bodoča ministrica gospa Radićeva računa na podporo LDS pa tudi koalicije, je to lep primer, kakšno podporo je imel gospod Lahovnik, ko je nasprotoval, da preidemo na obvezno delitev dobička zaposlenim. Tako so takšne izjave zelo zelo trhle. Koaliciji je bil že takoj po prevzemu oblasti ključni cilj delitev volilnega plena. Zopet priviligirati določene družbene elite in priviligirati področja, ki so za posamezno stranko koalicije pomembna. In katere so bile te prioritete? Poglejmo od konca leta 2008 naprej, kaj so bile tiste ključne prioritete Vlade, ki z gospodarsko krizo - to upam, da vsak razume -, nimajo nič skupnega. Zagotovo ni mogla biti prioriteta, da so se spreminjali zakoni, da smo zopet omogočili odvetniške tarife, da se povečujejo v nebo. Da se lahko povečuje sodniške plače. Ali so to prioritete, ki bodo rešile naše gospodarstvo? Da se Zakon o izbrisanih sprejme v obliki, ki nas bodo sedaj s težkimi odškodninami še verjetno močno močne skrbele, ne samo nas, ampak tudi naše zanamce. Zakon o RTV. Je to prioriteta za gospodarsko krizo? Prioriteta je, da podredi medije. Prej je kolega Vizjak omenil, da ni bilo kakšnih večjih sistemskih sprememb. Res je, ni bilo sistemskih. Bila je pa ena zelo pomembna sistemska sprememba, ampak v škodo gospodarskega ministrstva in ta je, da se je področje telekomunikacij preneslo na področje visokega šolstva, ki ga vodi gospod Golobič. V Slovenski demokratski stranki smo že takrat opozarjali in razkrivali namen, zakaj želi ta resor imeti pod svojo ingerenco, zakaj želi imeti nadzor. Že takrat je bilo znano, da bodo na ta način Ultra in vse njene hčerinske in povezane firme imele odličen napajalnik za črpanje javnega denarja skozi državna podjetja. To je bil tisti razlog, na katerega je gospod Lahovnik komaj čakal. Resnično, komaj je čakal, da je imel nek tehten argument, tehten razlog, ki ga je tudi javno obelodanil in tudi potem, ne ponudil, ampak dal svoj nepreklicni odstop. Zavedal se je, da tudi v prihodnje ni mogoče računati na to, da bi se zadeve na področju gospodarstva uredile. Sedaj pa smo pred potrditvijo nove ministrice. Jaz tudi verjamem, da bo imela dovolj podpore, čeprav verjetno brez koalicijskih poslancev, ki bomo, če ne drugega, dali vsaj kvorum, vas ni dovolj. Saj vas ni bilo dovolj že na začetku, ko smo potrjevali dnevni red. Tako je tukaj verjetno njena podpora več kot zadovoljiva. Ampak jaz upam, da se gospa Radić zaveda, seveda izrekam čestitke predvsem za pogum, ampak upam, da se zaveda, v kakšno vlogo se tudi podaja. Prihaja v ekipo, ki bo zagotovo zanjo veliko, veliko breme in pa verjetno ne bo podpore oziroma si bo morala podporo izboriti. To je tisto ključno, na kar smo opozarjali v Slovenski demokratski stranki, pa tudi v nekaterih drugih opozicijskih strankah, da tukaj ni pomembno, ali ima ona politične izkušnje ali veščine, pomembneje je, ali ima ona politično podporo. To je tisto pomembno, in bojim se, da te podpore ne bo dovolj, da bi lahko tiste potrebne spremembe na področju gospodarstva uspela spraviti skozi proceduro v Vladi oziroma že same ideje, skozi pripravo zakonodaje, in nenazadnje tudi skozi parlament. Gospa kandidatka je na hearingu, ki ga nisem poslušal direktno, ampak prek ostalih komunikacijskih pripomočkov, nakazala vse tiste probleme, ki v Sloveniji obstajajo. Vse je odlično prepoznala, seveda tudi skozi delo državne sekretarke. Vendar to ni dovolj. Nujno je treba, da jih prepozna. Ampak to ni dovolj, ker ne verjamem, da ji bo uspelo to zadevo seveda tudi speljati naprej. Zato tiste njene ugotovitve: povečati konkurenčnost, zmanjšati obremenitev gospodarstva, uvesti finančni inženiring za mala in srednja podjetja - na to mi v Slovenski demokratski stranki že opozarjamo od leta 2009, od začetka leta naprej. Pa nič od tega ni bilo uslišano, ne s strani Vlade, ne s strani koalicije. Tako tudi z njene strani verjetno ne bo mogoče pričakovati, da ji bo to tudi uspelo, vsaj ne v tako kratkem času. Zato ne verjamem, da bo to ključno ministrstvo imelo vnaprej takšno pozornost, tako težo, pomembno težo, kot bi jo naše gospodarstvo potrebovalo. Jaz kandidatki vseeno želim veliko uspeha, veliko sreče in lahko s strani SDS računa na konstruktivno pomoč in tudi podporo, kadar bo to podporo tudi želela. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod mag. Sajovic, replika. MAG. BORUT SAJOVIC: Jaz sem vesel, da me je spoštovani kolega Grill omenil, me je pa očitno narobe razumel. Kot koalicijski poslanec vedno stojim za svojimi ministri pri odločitvah v Državnem zboru. Prej, ko potekajo usklajevanja in pa podobne zadeve, pa ima seveda vsak od nas lahko svoje mnenje. Branili smo in tudi ubranili stališče ministra Lahovnika, da je za Slovenijo boljša prostovoljna kot pa obvezna delitev. Od svojega ministra, kateregakoli, pa pričakujem, da tudi on to stališče bolj odločno in pa energično brani. Tipičen primer je bil zakon o delitvi dobička. Potem bi bilo lahko več angažmaja tudi pri zakonu o pogrebni dejavnosti. Smo ga dali zdaj v predal. Bolj bi se lahko odrezali tudi pri zakonu o gorskih vodnikih. To so tiste zadeve, kjer je za uspešno delo, ki si ga Slovenija želi in potrebuje, potrebno oboje. Jasna vizija, odločnost ministrov, podpora večine v Državnem zboru in potem bomo seveda na področju zakonodaje lahko še bolj uspešni. To je za Slovenijo dobro. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Anton Kampuš. ANTON KAMPUŠ: Spoštovani podpredsednik! Kolegice in kolegi, predstavniki ministrstev, lepo vas pozdravljam! Priznati moram, da gospo Radićevo poznam dlje časa in da me je prepričala, da bom danes glasoval zanjo, s svojim delom in pa z včerajšnjo predstavitvijo na Odboru za gospodarstvo, na kateri je do potankosti predstavila svojo vizijo vodenja gospodarskega ministrstva v Sloveniji. Dobil sem sorazmerno primerne odgovore na vsa vprašanja, ki sem si jih tudi sam postavljal. V tem trenutku smo v Sloveniji pred velikimi izzivi, predvsem prestrukturiranje gospodarstva, kar nam nikakor ne steče, ne gre nam. Vemo, da je prestrukturiranje gospodarstva proces, ki traja desetletja oziroma - lahko rečemo - vedno. In vse ali pa prav vsi gospodarski ministri do sedaj so seveda imeli to kot prioriteto, so odlično načrtovali, ampak na žalost je ostalo samo pri načrtovanju. Nihče do sedaj ni izvedel nobenih reform. Pred sedanjo ministrico je veliko nalog s tega področja, ker ocenjujem, da je samo načrtovanje reform v gospodarstvu premalo. Treba jih je izvesti. Treba jih je izvesti po strokovnih parametrih, tako kot stroka določa, in ob tem pogledati tudi tiste, ki so v procesu prestrukturiranja. Prestrukturirati je treba tista delovna mesta v Sloveniji, ki so slabo plačana. Eden izmed teh primerov dobre prakse - bi si upal reči -,je Pomurski zakon, ki je primer, v katerem so bili pred kratkim objavljeni razpisi za posodobitev opreme ter posodobitev proizvodnje. Bili so pogojeni z novimi delovnimi mesti. Od tega pričakujemo precejšnje število delovnih mest. Druga pomembna zadeva je seveda animacija. Animacija posameznih oddelkov ali pa ponovna priprava vsepovsod ukinjenih razvojnih oddelkov, ki imajo za nalogo, da posodabljajo proizvodnjo, pripeljejo nove izdelke in s tem zadovoljijo vsa pričakovanja delavcev. Bistvo vsega pa je seveda v inovativnosti, ki pa je pri nas vsekakor prisotna. Je pa veliko anomalij, na katere bom tudi sam opozoril. Pa ne na veliko, ker bi potem vzel preveč časa, ampak predvsem prva anomalija zame je preprečevanje dela na črno in zaposlovanja na črno. Tega se bo ministrica skupaj z drugimi ministri morala lotiti takoj. Takoj pa pomeni, da je treba prečekirati vse parametre, ki preprečujejo delo na črno in zaposlovanje na črno. Verjetno je treba bistveno zvišati kazni. Treba je dati več prioritet. Tako je, nadzornim organom. Potem je treba na nek način prečekirati vse tisto, kar sploh lahko sami v svoji režiji delamo, in še nekatere druge parametre. Naslednji paradoks, v katerem smo se v Sloveniji znašli, je to, da imamo v Sloveniji 114 industrijskih con, ki nimajo nikogar, ki sploh niso zasedene. Sedaj lahko razumemo trud tudi drugih ministrov, da se več ne posega na zemljišča, ki za to niso določena. Skorajda ne vidim prave rešitve, kaj bo sedaj s tistimi, ki so vložili veliko sredstev za te industrijske cone, ki samevajo, in kaj bo sedaj s tistim, da smo uničili ta zemljišča, ki so prepotrebna. Reči je še treba, da tudi naše slovensko gospodarstvo vsekakor okreva. Takšni so podatki. Saj tudi v Evropi in v drugih državah gremo počasi v tej smeri. Tako bi si skoraj upal reči, da je počasi treba pustiti preteklost. Preteklost je verjetno samo izhodišče, na katerem je treba naprej graditi in se postaviti v bran inovativnosti. Slovenija in Slovenci, še posebej pa ta industrijski del tega je resnično inovativen. Imamo veliko primerov odličnih firm in tistih patentov, ki jih v Sloveniji imamo in so neizkoriščeni. Na tem je treba graditi. Graditi pa je treba na ljudeh. Prav smo se odločili, da moramo imeti v Sloveniji odlično izobražen kader, ki bo pripomogel k temu, da se bomo tudi v prihodnje po teh lestvicah, o katerih ste danes govorili, pomikali nekoliko višje. Mogoče še ena majhna prispodoba. Verjetno je res, da je človek pač takšen, da sam sebe vidi v najlepši luči. Ampak ocene, ki so danes padale, so pretirane. To pa pomeni, da imamo polne kašče, da bi lahko imeli polne kašče. Pogoji, ki so bili danes dani, so nesprejemljivi. Nobene polne kašče ni in nobene polne kašče ni bilo. Lahko pa bi bile polne kašče, če bi drugače ravnali. Konec koncev pa je tako, da tako ali tako ocene dajo vedno drugi, ne pa ti, ki si to dovolijo delati. Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Franc Bogovič. FRANC BOGOVIČ: Lep pozdrav, spoštovani podpredsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Lep pozdrav tudi dvema državnima sekretarkama, ki sta bili prej, mislim da, pomotoma izpuščeni s strani enega od naših kolegov. Danes govorimo o zamenjavi že petega ministra v tej vladi in sam ocenjujem, da so te zamenjave že skoraj tretjine slovenske vlade v tem letu in pol preveč in bi bilo bolje, če se v Državnem zboru ne bi toliko ukvarjali s temi temami. Veseli pa me, da smo ob nastali situaciji, ki je iz takšnih ali drugačnih razlogov navedla ministra Lahovnika k odstopu, pri imenovanju nove gospodarske ministrice hitrejši, kot smo bili pri kmetijskem ministru, kjer smo kar dva meseca iskali kandidate. Mislim, da je vsak tak zastoj neprimeren. Zato se mi s tega vidika zdi prav, da se to mesto, prepotrebno za Slovenijo, zapolni pred počitnicami in da lahko nekdo, ki je tudi že v Vladi do zdaj deloval, čim prej vzame to odgovorno funkcijo v svoje roke in tudi izvede ukrepe, ki so na tem ministrstvu in v Sloveniji zagotovo potrebni. Gospodarsko ministrstvo je izredno pomembno ministrstvo, kreira podporno okolje za slovensko gospodarstvo. Kar cela vrsta najrazličnejših razpisov, ki se razpisujejo tako iz državnih, se pravi naših sredstev, kakor tudi iz tistih sredstev, ki se nam vrnejo iz Evrope, gre preko tega ministrstva. Predvsem usmeritve, ki jih to ministrstvo daje na dolgi rok, dodobra zaznamujejo usmeritev Slovenije. V preteklosti je bilo kar nekaj uspešnih razpisov na področju turizma in še marsikje. Upam, da bo tudi pri razpisih, ki so zdaj v pripravi oziroma so tik pred razpisom, se pravi gospodarska središča, dovolj srečne roke, srečne roke tudi v tem kontekstu, da se zavedamo, da je regionalna komponenta v Sloveniji zelo potrebna in da ne bomo spet dobili kakšnega takšnega razpisa, kakršen se je na visokem šolstvu že izpeljal, kjer so se sredstva skoncentrirala zgolj v osrednji Sloveniji in s tem dejansko onemogočala enakomernejši razvoj Slovenije. Mislim, da Slovenke in Slovenci od tega razpisa veliko pričakujemo, različna okolja, panoge tudi pričakujejo, in res me prav zanima, kakšen bo ta razpis. Upam, da bo v redu. Tudi ostala področja, kot so finančna okolja, SID banka in podobnimi instrumenti in tuje investicije, vlaganja, podpora tujim investitorjem, gospodarske diplomacije so zelo pomembna področja. Zato resnično želim, da ima ministrica srečno roko pri tem delu. Ministrstvo za gospodarstvo je zelo pomembno tudi, ker upravlja s pomembnim delom slovenskega premoženja, ki je predvsem na področju energetike. V mislih imam osnovno infrastrukturo, nad katero imajo v večini evropskih dežel države kar precej močno roko nad njo, tudi v lastniških strukturah različno. Vendar se v večini evropskih dežel odloča, da se to prepotrebno infrastrukturo le ima v veliki meri v lasti ali vsaj v večinski lasti. Tudi v Sloveniji je za moje prepričanje k sreči danes še tako. Je pa na tem področju cela vrsta turbulentnih aktivnosti, ki se odvijajo v zadnjem času. Upam, da bo to ali v nacionalnem energetskem programu, predvsem pa v samih aktivnostih ministrstva dorečenih nekaj stvari, ki po nepotrebnem že dlje časa visijo v zraku. Sam sem na lanski januarski seji postavil poslansko vprašanje premierju, ki ste ga poslanke in poslanci tudi smatrali, da je dovolj tehtno, da je bila potem opravljena tudi razprava o razvoju energetike v Slovenji v Državnem zboru. Januarja lanskega leta so bila postavljena vprašanja: Ali so v spremenjenem okolju, ki se je pojavilo z nastopom gospodarske krize na celotnem svetu, se pravi s padcem cen, s padcem porabe, s sprejetjem energetsko-okoljskega paketa, ki ga je Evropa tik pred tem sprejela, usmeritve in pa aktivnosti, ki se vodijo v Sloveniji, na pravi poti? Ali je mogoče potreben temeljit razmislek in potem tudi doreči korake? Žal se to, da bi bil kakšen temeljit razmislek, ni storilo lani na začetku leta, ampak se neki temeljiti razmisleki, premisleki pa tudi kakšne deviacije odkrivajo leto in pol po tem. Bojim se, da smo marsikaj že v tem času zamudili in mogoče tudi kakšen korak več naredili v napačno smer. Upam, da bo ministrica v tej zadevi imela dovolj odločnosti. Iz njene predstavitve včeraj na Odboru za gospodarstvo je bilo vidno, da se v preteklosti ni ukvarjala s tem področjem, da je bila očitno to domena bivšega ministra in pa tudi direktorja direktorata za energijo. Sam pa mislim, da bodo morali na gospodarskem ministrstvu v bodoče o marsikateri potezi temeljito razmisliti. Gre za zadeve, ki so vezane na obremenitve, ki prihajajo na to področje. 70 milijonov je novih obremenitev za obnovljive vire. Spodbujamo vire, kot je fotovoltaika, okoli katere so v Španiji prenehali s temi subvencijami, ker je bilo ugotovljeno, da je osemkratna cena energije le predraga, da gre tudi ves odliv tako za obresti kakor tudi za tehnologije v neke tretje države. Mislim, da je pri nas na obnovljivih virih v zadnjem letu narejeno precej na tem področju. Po mojem globokem prepričanju je nekje meja, do kod sme iti ta vir. Mislim, da so zadeve vezane na izkoristek vodnega potenciala, vezane na izkoristek lesne biomase, geotermalne energije, tiste, katerim bi Slovenija morala posvetiti večjo pozornost, razviti svoje tehnologije in tudi z razvitimi tehnologijami prodajati znanje. Na marsikaterem od teh področij pa so bile te tehnologije razvite že v preteklosti. Posledica pri proračunu sprejete nove trošarinske politike, kjer slovensko elektrogospodarstvo, ki dobi za proizvodnjo elektrike 460 milijonov, na novo obremenimo s 120 milijoni trošarine, mislim, da je to pot v neko smer nekonkurenčne države, nekonkurenčne energetike, ker bo pač pritisk tudi na ceno, na drugi strani pa predvsem gospodarstva, ki tako velikega pritiska predvsem v energetsko intenzivnih panogah, kot je papirna industrija in podobno, ki enostavno tega ne bo mogla preživeti. Tudi CO2 je na pohodu. Energetika bo veliko plačevala, tako da sam mislim, da je o stvareh treba resno premisliti. Da pa v preteklosti tega resnega premisleka ni bilo, govorijo tudi te zadeve o takšnih za moje pojme nekontroliranih potezah, kot je ta prenos deležev z Dravskih elektrarn na holding, kar se tiče deleža v podjetju Hidroelektrarne na Spodnji Savi, kar se tiče tudi, kakor slišim v zadnjih dnevih tudi zaustavljenega pričakovanja, da se zgolj z enega energetskega stebra, se pravi, z Gen energije pobere komplet dobička, da se drugim pušča. Mislim, da se takšna politika na nek način dela v energetiki. Nemir temu delajo tudi mogoče celo upravičene zahteve posameznikov, povračilo določenih sredstev energetike. Zato ministrici priporočam, da o tem področju temeljito razmisli in tudi dobi širši pogled v to. Kajti, prepričan sem, da se je v zadnjem letu in pol na tem področju naredilo številne napake, ki jih bomo Slovenke in Slovenci plačevali v bodočnosti tudi s tem, da gospodarstvo vzpostavljamo kot nekonkurenčno. Kot druga zadeva, ki jo želim poudariti, je to, da je naloga gospodarskega ministra najbrž tudi to, da gospodarstvo postavi zopet v ospredje nekega družbenega dogajanja, da gospodarstvenike in gospodarstvo v Sloveniji naredimo takšno, da bodo domači lastniki podjetij z veseljem vlagali doma, da ne bodo iskali priložnosti v tujini in da bodo konec koncev pošteni in pa podjetniki v tej družbi spoštovani, zaželeni državljani in državljanke in da ne delamo nekih napak, h katerim se je tudi mogoče celo bivši minister včasih zatekel, k nekemu populizmu, demagogiji in konec koncev pogromu gospodarstvenikov, lastnikov kapitala. Brez teh in brez neke zdrave ekonomske politike, v kateri bodo pošteni in pa uspešni podjetniki cenjeni, se nam v državi Sloveniji zelo slabo piše. Tukaj mislim, da je naloga ministrice, da skupaj z Gospodarsko zbornico in ostalimi asociacijami poskrbi, da se odpravi deviacija v gospodarstvu, če se dogaja, v drugi fazi pa, da da tudi gospodarstvenikom mesto in pa veljavo, ki jim v družbi pritiče. Zagotovo bo pomembna vloga gospodarske ministrice, da bo pazila, da bo tudi javna uporaba v Sloveniji zmerna. V Sloveniji se približujemo 50 % BDP, kar pomeni, da je javna poraba bistveno previsoka. Če ne bomo nekaj naredili, da se bo čim prej ta javna poraba zopet približevala številki 40 oziroma 40, 42 je ocena strokovnjakov, da je primerna številka, se nam bo dogajalo to, kar se nam dogaja sedaj, da uporabljamo približno eno četrtino tistih javnih sredstev , ki jih ne pridelamo, ki jih ne ustvarimo, to se pravi iz kreditnih aranžmajev, in to na dolgi rok ne vodi nikamor. Poti sta dve. Na eni strani spodbuditi gospodarsko aktivnost, da bo tudi ta prispevek v javni porabi, ki ga daje gospodarstvo, večji. Na drugi strani pa najbrž v tem prehodnem obdobju tudi stisniti pasove in preiti to obdobje z nekimi zdravimi javnimi financami. Ne pa s tem, kar se nam dogaja, da sedaj iz leta v leto dvigujemo zadolženost, s tem pa tudi zmanjšamo boniteto države. Konec koncev nam bodo obresti v kratkem predstavljale že skoraj 10 % vseh pobranih davkov. Taka ekonomija in taka družba na tak način ne bosta mogli delovati dolgo časa. Mislim, da bo za ministrico pomembna naloga tudi njena vloga pri reformah, ki so v družbi potrebne. To niso hvaležne reforme. Celotna Evropa je praktično ali pa v mnogih deželah so ljudje na cestah, ko se govori o pokojninski, delovno-pravni, zdravstveni reformi. Mislim, da bo tukaj poleg ministra za delo, družino in socialne zadeve, ministrice za javno upravo še nekaj ministrov moralo stopiti v bran nekim reformam, najti tisto primerno mero tako na eni strani čuta za socialo, na drugi strani pa tudi za vzdržne javne finance, predvsem pa za spodbuditev gospodarske aktivnosti, da bomo v tej državi v prihodnje bolje živeli. Ne se zatekati h kratkoročnim dopadljivim ukrepom, ki bodo državo v nekaj letih pripeljali v zelo nezavidljiv položaj. Pomembno vlogo ministrice pričakujem tudi na področjih, kot so: finančni sektor, Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav. To niso zadeve, ki so samo v domeni financ. Ampak mislim, da je gospodarstvo v veliki meri odvisno od tega, kakšna bo struktura tudi lastništva v teh institucijah. Zato mislim, da je potreben tukaj neki ekipni del tega gospodarskega dela Vlade. V tem delu resnično pričakujem učinek od nje. Ministrica ima v Državnem zboru podporo. Mislim, da je tudi prav tako, da bo danes izvoljena. Želim ji uspešno delo, kajti, če bo gospodarska ministrica uspešna, bo uspešna tudi Slovenija. Mislim, da vsi skupaj želimo uspešno Slovenijo. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa Renata Brunskole. RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni vsi prisotni! Tudi jaz sama bi si želela na začetku najprej zahvaliti dosedanjemu ministru za gospodarstvo dr. Mateju Lahovniku za sodelovanje in delo z Državnim zborom, torej tudi z nami. Kandidaturo gospe mag. Darje Radićeve bom podprla. Razloge, zakaj podpreti mag. Radićevo, je predstavil že v uvodu predsednik Vlade, bila pa so predstavljena tudi poročilo in stališča poslanskih skupin. Poleg vsega navedenega pa je zame dodaten argument tudi dejstvo, da bo resor gospodarstva vodila gospa, ki izhaja praktično iz takoimenovane operative. Torej, iz operativnega dela, iz prakse, izkušenj in naprej do vodenja gospodarskega resorja. Kar nekaj je bilo razprave tudi o izkušnjah, o poznavanju gospodarstva. Zagotovo je turizem eno od področij, ki pomembno vpliva na nadaljnji razvoj tako Slovenije, kot tudi gospodarstva. Na drugi strani pa so v okviru Ministrstva za gospodarstvo tudi področja, za katera sem prepričana, da jih je mag. Radićeva v dveh letih lahko dodobra spoznala. Mislim, da smo tudi tukaj v Državnem zboru to priložnost imeli velikokrat. Da je velikokrat bila ravno ona tista, ki je namesto gospoda ministra predstavljala spremembe zakonodaje, in da tovrstno poznavanje ne bi smelo sploh biti več nikakršen problem ali težava za mag. Radić. Istočasno pa je zagotovo zanimivo tudi to, da je imela tudi sama poleg izkušenj in prakse na področju neposrednega dela v tem resorju tudi priložnost delati v teoriji, torej pri prenašanju teoretičnih znanj. Prepričana sem, da je bilo takrat zelo pomembno tudi poznavanje in izkušnje iz prakse. Seveda njena odločnost, energičnost, ambicioznost in - kot so nekateri že izrekli -pogum so zagotovo potrebni pri vsaki tovrstni odločitvi, za katero sem tudi pri njej prepričana, da ni bila enostavna. Vendar, če so ambicije, če je ta energičnost in zagnanost pa tudi konec koncev podpora, potem se ni česa bati. Prepričana sem, da je tudi v primeru njene kandidature, kolega Kampuš je prej govoril o kaščah. Sama sem pri razmišljanju o delu in sodelovanju Ministrstva za gospodarstvo nekajkrat že sama ugotovila, da vidim tudi nadaljnje delo Ministrstva za gospodarstvo poleg Vlade, Kabineta predsednika Vlade v večji meri kot tistega, ki bo povezovalec med ostalimi ministrstvi. Namreč, zagotovo je to, kar je že bilo omenjeno, tako sodelovanje Ministrstva za gospodarstvo z Ministrstvom za finance. Jaz pa vidim, zakaj je to pomembno. Zagotovo v povezavi z bankami oziroma finančnimi inštitucijami, tudi lizing podjetji in ostalimi. Predvsem zato, da gospodarstvo prejme potrebna investicijska in ostala finančna sredstva takrat, ko jih potrebuje za nadaljnji razvoj ali zagon proizvodnje, in da takrat lahko določeno delovanje v večji meri zaživi. Sama pa bi navedla en primer povezovanja gospodarstva s politiko, en dober primer, kjer pa menim, da bi bilo treba, da se sicer v bodoče samo Ministrstvo za gospodarstvo še bolj vključuje, poleg Kabineta predsednika Vlade in samega predsednika. Ko je šlo za problematiko dolenjskega kraka avtoceste, se je neposredno vključilo gospodarstvo: Revoz, Krka. Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine je apelirala na pristojna ministrstva. Menim, da bi se tukaj moralo še v večji meri vključevati tudi samo Ministrstvo za gospodarstvo. In v bodoče tudi v povezavi z razvojnimi osmi, mogoče tudi v času prejšnje vlade, kot so nekateri od kolegov govorili o kaščah. Kašče so bile zagotovo polne v času visoke gospodarske rasti. Meni je žal, da takrat, ko so se te kašče polnile, in tudi danes se polnijo v nekem deležu, ne tako velikem kot v preteklosti s strani gospodarstva, velikih gospodarskih družb. V prejšnjem tednu, 14 dni nazaj je bilo govora o dveh največjih slovenskih izvoznikih - Krki in Revozu, kako uspešna sta in tako naprej. Meni je žal, da se tudi za časa ne samo te vlade, tudi prejšnje vlade ali pa še več prejšnjih vlad ni tudi dalo pomembnega mesta temu gospodarstvu s povezovanjem Ministrstva za gospodarstvo z Ministrstvom za okolje in prostor, z Ministrstvom za kmetijstvo in Ministrstvom za promet. Zakaj o tem govorim? Še danes Novo mesto in ti največji gospodarski družbi na področju izvoza nimata obvoznice, nimata kvalitetne prometne navezave iz Novega mesta na avtocestni odsek. Morebiti tudi Ministrstvo za gospodarstvo v preteklosti ali do sedaj ni naredilo potrebnih korakov. Leta 2007 se je sprejemal nacionalni avtocestni program. Takrat so se ponekod celo vključili nekateri pomembni priključki nekaterih velikih slovenskih mest, ne Novo mesto, kjer sta ta dva največja izvoznika. Vse drugo se je vključilo, na to se je pozabilo. Meni bi bilo žal, če ne bi bilo predstavnikov z območja Dolenjske in Posavja. Meni bi bilo žal. Ampak, ker so bili takrat ljudje v Državnem zboru, ker so bili takrat ljudje s teh območij v Vladi, mi je pa žal, da se na to ni opozorilo. Res mi je žal in pričakujem, da bo tukaj ministrica za gospodarstvo tudi na vseh ostalih območjih Slovenije - lažje govorim o območju, od koder prihajam. Vendar prepričana sem, da sta v večji meri potrebna ta sovpetost in tudi posluh gospodarstvu. Ni dovolj, da se Gospodarska zbornica, Obrtno-podjetniška zbornica vključujeta in hodita na sestanke na Ministrstvo za okolje in prostor, na Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za promet in na ostala ministrstva. Prav je, da to pomoč izvede resorno ministrstvo, to je Ministrstvo za gospodarstvo. Menim, da bi bilo prav tako. Sama sem tudi sedaj kot poslanka v dveh letih v precejšnjem delu spoznala ustroj delovanja. Menim, da tukaj vidim pomembno priložnost. Naj povem, v tem tednu, ko sem se pogovarjala z gospodarstveniki, so takšna tudi njihova pričakovanja, da se tukaj še v večji meri vključuje Ministrstvo za gospodarstvo. Menim, da je gospa Darja Radić,oseba, ki zna prisluhniti, da bo tukaj tudi izkazala veliko mero posluha in da bo vse tisto, kar se v gospodarskih družbah izkaže kot potreba, kot problem, ali je to na področju financ, financiranja pomoči ali na drugih resorjih, torej tako kmetijstva, tako sprememb namembnosti, umestitve avtocest, železnic in ostalega ali pa česa drugega, da bo tukaj izkazana pomoč, tudi vezano na pridobivanje evropskih sredstev in povezovanje vseh ostalih ministrstev. Zagotovo je to naloga Vlade, pa tudi posamičnega ministrstva. Kot sem že prej povedala, mag. Darjo Radić bom danes zagotovo podprla za ministrico za gospodarstvo. V letošnjem letu, ko je zopet čas lokalnih volitev, v Sloveniji je 210 občin in samo sedem nas je žensk - županj. Vesela sem, da bo ob imenovanju predsednika Vlade 7. novembra in kasneje ministrske ekipe -spomnim se -, da je bilo na začetku 5 ministric. Vesela sem, da bomo ponovno imeli 5 ministric, torej 5 žensk v Vladi Republike Slovenije, tako kot je bilo na začetku mandata te vlade. Menim, da je tako prav in pošteno, kot so povedali kolegi, vezano na diskriminacijo oziroma enakopravnost, v tej vladi se temu, upam, ni bati. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima Tomaž Tom Mencinger. TOMAŽ TOM MENCINGER: Hvala lepa. Spoštovane, spoštovani! Darjo Radić poznam. Poznam tudi njeno delovanje od zgodnjih 90. let pa naj bo to do danes na različnih področjih, bodisi politično, bodisi poslovno. Prepričan sem, da izkušnje Darje Radić, ki jih ima v turizmu, gradbeništvu, javni upravi in izobraževanju, dobrodošle pri vodenju tako pomembnega ministrstva, kot je gospodarsko ministrstvo. Poleg tega bo v tem delu potrebovala veliko veliko strpnosti in kot so nekateri predgovorniki omenili, tudi veliko dogovarjanj in usklajevanj z različnimi ministrstvi. Vsi vemo, da je svetovna kriza, ki se predvsem odraža na finančnem in gospodarskem področju. V tem, lahko rečem, da vidim predvsem za Slovenijo priložnost na trgih Evropske unije in v globalnem svetu, priložnost Slovenije kot majhnost. Mislim, da se je to pokazalo tudi v športu kot svetovno uspešno. Prepričan sem, da je tu in na gospodarskem področju veliko prostora za tako uspešnost. Predvsem v drobnem gospodarstvu, malem gospodarstvu in seveda srednjem gospodarstvu. Da do tega pride, je treba ustvariti pogoje in primerno okolje, pa naj bo to na državnem nivoju ali na lokalnem nivoju. Bodisi skozi prostorsko dokumentacijo, skozi energetsko opremljanje teh površin in predvsem vsem tem stvarem mora biti podlaga ustrezna zakonodaja. Darjo Radić čaka veliko dela. Predvsem bi mogoče izpostavil področje gospodarskih središč. Predhodniki so že omenili in naj povem, da podatki Japtija, ki so zadnji podatki, govorijo o 2.589 hektarjih površin v 117 conah, ki so neizkoriščene, so pa formulirane in pa opredeljene kot cone. Vidim dejansko ogromno dela, da se te stvari takoj evidentirajo in se ugotovi, zakaj te cone in te površine niso zaživele. Gorenjska je izgubila ministra pred kratkim, dobiva novo ministrico. Zato smo zelo veseli, predvsem zgornji del Gorenjske. Tako, da ji ob tej priložnosti čestitam. K izvolitvi ima podporo tudi z moje strani in skozi vso to razpravo, ki je bila v Državnem zboru do tega trenutka, praktično vidimo, da ima podporo, pa naj bo to opozicija ali pa koalicija. Bi pa mogoče zaključil s tem, da bi si v prihodnosti želel absolutno manj izrednih političnih sej v Državnem zboru in pa predvsem izrednih sej na področju reševanja Slovenije, reševanja slovenskega gospodarstva. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod dr. Vinko Gorenak. DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Jaz verjamem, da nas kandidatka gospa Radićeva posluša. Občutek pa imam, da glede na to, kaj vsak poslanec od nje pričakuje, jaz ne bom nobenih pričakovanj izrekel, da bi morala biti kakšna dobra vila ali zlata ribica, bi jo lahko potem primerjali, ampak temu ne gre tako. Ona bo član neke ekipe, ki je slaba ekipa, in v nobenem primeru ne bo mogla delovati izven te ekipe. Ne glede na njene sposobnosti, pri čemer moram reči, da nekako zgodovina te vlade, tudi prejšnje vlade pa še katere nazaj zelo jasno pokaže, da ni nujno, da je tisti, ki je javno prepoznana politična osebnost in močna osebnost ali karkoli drugega, tudi dober minister. Zelo pogosto se pokaže to, da so tisti, ki so manj znani, kasneje celo boljši ministri. V tem kontekstu ji jaz lahko želim samo uspešno delo v času mandata, ki ji še preostane. Pa vendarle je treba reči nekaj. Motijo me nekatere razprave, zato sem bom na njih odzval, saj sem se že velikokrat. Čas debelih krav in tako dalje in tako dalje. Ja, gospe in gospodje, na oblasti ste bili do leta 2004 in nikoli do leta 2004 z izjemo štirih mesecev Bajukove vlade niste ustvarili nobenega plusa. Od leta 1990 pa do leta 2004, minus štiri Bajukove mesece, ste ustvarjali iz leta v leto minus. Danes pa trdite, da vam neka vlada, ki se je imenovala Janševa vlada in je bila na oblasti od leta 2004 do leta 2008, ni pustila zadosti polnih kašč. Ja, seveda je najprej poravnala tisti minus, ki ste ga ustvarili v šestnajstih letih. To je najprej poravnala. Na koncu vam je pa pustila še nekaj malega plusa in to ne v eni, ampak v vseh državnih blagajnah. V vseh državnih blagajnah. Seveda gospodarska rast v času od leta 2004 do leta 2008 - to bom menda že petič povedal danes - ni prišla tako, kot bo pojutrišnjem toča ali pa slabo vreme. Za dobro gospodarsko rast je treba kaj narediti. Ampak res je, da smo od leta 2004 do leta 2008 skušali izkoristiti konjunkturo na svetovnih trgih in pospešiti že tako solidno gospodarsko rast. To nam je relativno solidno uspevalo. Evropa je bila takrat na treh in nekaj procentih, Slovenija pa je bila takrat na 5, najmanj, do 7 %. Tudi leto 2008 smo končali s 3,5 % BDP plusa, ko so že nekatere države, kot je Nemčija, beležile minus. Ampak ponavljam, zato je bilo treba delati. Gospa Radićeva pa seveda na tem področju nima dobrih pogojev. Mogoče bi ona - jaz sem včeraj poslušal, kaj je povedala na predstavitvi. Govorila je o razbremenitvah gospodarstva in tako dalje, o večji gospodarski rasti in tako dalje, kar je že prav. Samo ti pogledi sodijo v desne vlade. Ti pogledi niso bili nikoli razumljeni in tudi nikoli ne bodo razumljeni v levih vladah. Leve vlade običajno skrbijo za socialo. To je sicer prav, ampak do določene mere in jih prav čisto nič ne zanimajo gospodarstva. Prav nič. To dokazujejo tudi drugi primeri, kot so Češka, Poljska, Slovaška. Slovenija pa je mogoče še najbolj izrazit primer. Res težko poslušam nekatere ljudi, ki govorijo o tem, kako so nepotrebne kakšne izredne seje, saj lahko na rednih sejah sprejmite zakone, vendar jih na rednih sejah sprejmite, ne pa da jih ne sprejmete. Nekaj besed o gospodu Lahovniku. Kakorkoli je to fenomen bolj za sociologijo, za kakšne sociološke strokovnjake. Jaz se ne spomnim, da bi s strani gospodarskega ministrstva, saj tudi sistem te države je tak, prihajali kakšni jako pomembni zakoni v tem mandatu, pa je vendarle bil minister na vrhu priljubljenosti. Res pa je tudi, da je ta minister hkrati na nek način gospodarski minister, potem od njega preveč pričakujemo, ker je v veliki meri odvisen od finančnega ministra. Saj, ta dva sestavljata gospodarsko-finančni tim in ta dva lahko s pravilnimi ukrepi potegneta državo iz krize, v kakršni je, seveda ob podpori Vlade. Zato sam gospodarski minister zelo težko brez podpore finančnega ministra in razumevanja finančnega ministra, kaj je treba narediti, kaj uspešnega naredi. Ta vlada, predvsem pa finančni minister te Vlade nekaj ne razume. Jaz bom to povedal zelo poenostavljeno, da se bo dalo razumeti, seveda so številke lahko približne, številke ne morejo biti točne, ampak so lahko približne zaradi lažjega razumevanja. Če imate, če vi nekemu podjetniku s 100 zaposlenimi znižate davke za tisoč evrov, imate s tem tisoč evrov manj v državni blagajni, bo ta podjetnik, ne bo kupil čolna in ladje in ne vem kaj. Načeloma bo ta podjetnik širil proizvodnjo in bo zaposlil tri delavce. Ko bo zaposlil tri delavce, bodo tisti trije delavci predstavljali plus v državni blagajni, ker državna blagajna ne bo plačevala socialnih podpor. Dodaten plus pa bo državna blagajna imela, ko bodo ti delavci začeli plačevati davke. Ampak tega leva vlada ni nikoli razumela, ne samo slovenska, tudi nobena druga ne. Najprej je treba dati podjetniku z minusom na davkih. Ta bo zaposloval in državna blagajna se bo polnila. Ampak tega razumevanja pri nas ni in ga verjetno ne bo. Jaz verjamem, da gospa Radićeva to razume, ampak verjamem tudi to, da bo ostala nerazumljena. Želim pa ji seveda veliko uspehov pri delu. Glede izvolitve bom ravnal tako kot poslanska skupina - za njeno izvolitev ste odgovorni sami, mi pa oziroma sam ji pa ne bom nasprotoval. Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Anton Anderlič, prosim! ANTON ANDERLIČ: Kot je običajno pri katerikoli točki, je tudi danes, da se razpravlja o vsem in o zelo dolgem časovnem obdobju, kar se je v tem času dogajalo. In tudi nekateri že napovedujejo, kako bo. Ampak vendarle danes imamo na dnevnem redu imenovanje ministrice za gospodarstvo. Iz poročila, ki so ga pripravili kolegi, ki so v Odboru za gospodarstvo, nesporno izhaja, da je bila podpora enoznačna in da nihče ni bil proti, da je bila predstavitev ustrezna. Sam se zavedam, da razprava o kandidatu/kandidatki za ministra, ko pride do zamenjave v Vladi, ne more odražati celotne razprave o vseh problemih, ki se tičejo Vlade, ki se tičejo države, ki se tičejo posameznih ministrov in tako naprej. Niti ne o celotnem programu dela ministra na določenem področju. To velja tudi za gospod Radićevo, kajti vstopa v delo sredi mandata, tako rekoč. Vstopa v delo, ko so programi Vlade že v teku. Kajti ni mogoče pričakovati, da bi si Vlada drugače zastavila katerikoli program kot tako, da na začetku mandata naredi prioritete, naredi terminske programe in tako tudi izvaja ta program. Res je, vsak lahko na svojem mestu da svoj pečat in ga tudi da, ali dobrega, slabega. To ocenjujejo potem tisti, ki jim je do tega, predvsem pa volivci in volivke po izteku mandata. Zato ne mislim ministrici dajati kakršnihkoli navodil, dajati usmeritev, kaj bi si želel, da se v mojem okolju zgodi bolje, da bi bilo vsem nam bolje. Ampak želim, da bo imela pogoje in tudi vsaj takšno podporo, kot ste jo s tem, ko ne nasprotujete imenovanju s strani opozicije, priznali. Malce nekorektno je in tudi ni prav, da postavljate Državni zbor v vlogo razdeljenega organa, kjer je nek del odgovoren za izvajanje dobrih stvari v tej državi. To je pozicija, opozicija pa izključno, da, če se le da, kje kaj nagaja, ne pa da se ta zbor razume, kot bi se moral razumeti tudi takrat, ko so bila ta razmerja drugačna, da je Državni zbor zakonodajna veja oblasti, ki jo sestavlja 90 poslancev in poslank, le vloge so različne. Eni so tisti, ki so na strani vladajoče koalicije, ker je tako bilo postavljeno na začetku mandata, in drugi opravljajo odgovorne naloge opozicije. Da se lahko kje kaj stakne ali pa da se najde skupni imenovalec ali kakorkoli bi že to imenovali, ni nič narobe in prav bi bilo, predvsem, ko gre za nekatere skupne stvari. Prepričan sem, da je mogoče razumeti ta včerajšnji rezultat na Odboru za gospodarstvo kot skrb vseh nas, da bi čim prej dobili ministrico in da bi se čim manj poznal odhod ministra. Ne mislim, da je mogoče razumeti največjo popularnost in medijsko podporo neki osebi, neki politični figuri, da je to enako najbolj uspešnemu delovanju na področju, ki ga pokriva ali znotraj Vlade ali pa kar znotraj celotne politike. Te stvari se očitno vrednoti drugače, kajti stvari so vendarle takšne, da se enkrat na enem, drugič na drugem področju pojavljajo težave. Zelo težko je to tudi razumeti, češ najboljši minister odhaja. Najboljši pa je zato, ker je bil prejšnji teden ali ta teden prvi na lestvici popularnih v Sloveniji v enem od medijev. To preprosto ne gre. Kakšne okoliščine so pripeljale do tega... / oglašanje iz dvorane/... drugi ali prvi, ampak jaz še vedno trdim, da ne morete narediti enačaja, da je zato, ker je bil prvi ali drugi na lestvici najboljši ali drugi najboljši, ampak da ga je splet okoliščin po eni strani vrednotil kot najbolj popularnega, kajti tudi diskusije, ki jih poslušam tukaj, so nasprotujoče. Na eni strani pravite, kako je najboljši minister odšel, po drugi strani pa pravite, da je na področju gospodarstva vse narobe in da ukrepov, ki bi jih morala Vlada s tega področja narediti, ni. Kako naj si to zdaj razlagamo drugače, kot...? Ja, čakajte, tukaj sem slišal, da vas v zadnjih 20 letih nikoli ni bilo zraven, razen zadnjih štirih let. Jaz pa vem, da vsaj SDS je bila kontinuirano prve štiri ali šest let zraven, od 1990 tja do 1994, pa še vmes 2000 in tako naprej. Ampak danes nimamo tega dela tukaj, da delamo bilanco 18 let. Povejmo,ali bomo podprli to kandidaturo ali ne. Jaz pravim, da jo bomo, ker so včeraj dolgo sedeli na Odboru, ker je bila predstavitev ustrezna, imamo poročilo in nimam prav nobenega razloga, da ne bi temu poročilu verjel. Drugo vprašanje pa je, ali res ne bi bilo smiselno spremeniti načina imenovanja ministrov, ministric, o čemer se tudi že dolgo razpravlja. Tudi vi ste eno ustavno spremembo na to temo v prejšnjem mandatu predlagali. Podprl bom predlog za imenovanje. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Silven Majhenič. SILVEN MAJHENIČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Gospodarski resor je še posebej v tem času krize resor, ki zahteva strokovnjaka, ki bo znal popeljati naše gospodarstvo v stabilno in izvozno slovensko gospodarstvo, kar je na nek način tudi cilj izhodne strategije. Graditi je treba na novih delovnih mestih in manj na socialnih transferjih, ki so v mnogih primerih tudi zaviralni segment pri interesu zaposlitve in samozaposlitve. Treba bo vlagati več časa, energije in denarja v razvoj malega gospodarstva. Še posebej pa se bo to pokazalo, ko bo zaživelo malo delo. Dober primer je Nemčija, kjer se je malo delo v zadnjih letih povečalo kar za trikrat. Ne bi govoril, kaj je treba na področju gospodarstva izboljšati, kajti smernice za izboljšanje so izdelane in treba jim bo slediti skozi čas, ki prihaja, in jih postopno tudi realizirati. Verjamem, da kandidatki ne manjka znanja in volje, da uresniči zastavljene cilje. Kajti v času, ko je bila državna sekretarka, se je srečevala z vsemi ovirami, ki jih lahko obvlada le tisti, ki ima znanje in je dovolj odločen, da realizira zastavljene cilje. Na nek način imate srečo, da je pristala in vas potegnila iz zagate. Gotovo pa se ne strinjam, da barko zapusti tisti, ki je odgovoren in dolžan, da z vso odgovornostjo pripelje tudi do cilja. Zakaj je treba zamenjati nekoga, ki je sposoben in strokoven? Zakaj vedno prevlada pripadnost stranki? Vedno bolj se ugotavlja, da ni pomembno, ali si strokovnjak ali obvladaš resor. Pomembno je le, da si prave barve. Kot sem že povedal, je to zelo odgovoren in pomemben resor, kjer mora imeti odgovorni minister vizijo in smisel za dialog z vsemi ostalimi resorji, ki so na nek način povezani z gospodarstvom. Ne moremo si dovoliti, da ministrstva med seboj ne delajo sinhronizirano. Kajti v takšni situaciji se nam zgodi tisto, na kar nas vsak dan opozarjajo mediji. Skratka, kandidatka ima zagotovo dovolj izkušenj in znanja ter ne potrebuje uvajalnega časa, kar je nedvomno pozitivno in prednost, da gospodarstvo ne zastane in v tem kriznem času še stanje poslabšuje. Ne dvomim, da v koaliciji kandidatka nima podpore in da bo potrjena. Zato ji želim na novem delovnem mestu vse dobro. Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Samo Bevk. SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Naj že na začetku povem, da bom kandidatko za ministrico za gospodarstvo mag. Darjo Radić podprl. Mislim, da je predlog predsednika Vlade za novo ministrico dober. Tudi zato, ker je mag. Darja Radić doslej opravljala delo državne sekretarka. To pomeni, da je bila drugi človek ministrstva in bo zato lahko takoj poprijela za delo brez kakršnegakoli spoznavanja ali uvajanja na novem delovnem mestu, kar bi potreboval vsak, ki bi prišel na mesto ministra oziroma ministrice od zunaj. V gospodarski resor spada tudi rudarstvo oziroma, če povem bolj natančno, tudi rudniki v zapiranju. Mogoče bi bilo bolj primerno, da bi rudniki v zapiranju spadali v resor Ministrstva za okolje in prostor. Vsekakor pa je to problematika, ki je izrazito medresorska zadeva. Naj naštejem resorje, ki so tako ali drugače povezani s to problematiko, poleg gospodarskega in okoljskega vsaj še Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za kulturo. V nadaljevanju se bom osredotočil na problematiko zapiranja idrijskega rudnika živega srebra, ki je s svojo 510 letno zgodovino in s skoraj pol tisočletnim obratovanjem bil drugi največji rudnik živega srebra na svetu. Zato ni naključje, da pol tisočletna dediščina idrijskega rudnika čaka na vpis na prestižni seznam svetovne dediščine pri Unescu. Program preprečevanja posledic rudarjenja v rudniku živega srebra Idrija je bil izdelan v letu 1986 in dopolnjen leta 1995 in leta 2001. Planirano je bilo, da bodo zapiralna dela končana do konca leta 2006. Injektiranje se je zavleklo in bo končano šele v letošnjem letu. Že v programu iz leta 1986 pa je bilo predvideno, da zaradi specifičnih geomehanskih pogojev rudnika ne bo mogoče zapreti v celoti in bo treba del nad četrtim obzorjem stalno vzdrževati in odvodnjavati. Po končanih zapiralnih delih pa je treba izvajati tudi monitoring izvedenih del. V letu 2008 je bil izdelan in potrjen program vzdrževanja nezalitega dela jame in monitoringa po končanih zapiralnih delih za obdobje od leta 2008 do leta 2012. Kljub temu, da se bo še naprej izvajalo vzdrževanje in monitoring, pa bi bili pogoji za likvidacijo družbe, kot to predvideva 12. člen Zakona o preprečevanju posledic rudarjenja v rudniku živega srebra Idrija, izpolnjeni šele po končanem injektiranju. Zakaj se je minister dr. Lahovnik odločil, da je rudnik poslal v likvidacijo že decembra lani. Mi ni jasno. Ta njegova odločitev je bila nestrokovna in preuranjena. Kljub likvidaciji družbe, kot je predvideno v zakonu, bo treba stalno vzdrževati nezaliti del jame in izvajati monitoring, dokler ne bo z meritvami dokazano, da se je premikanje terena nad rudnikom povsem ustavilo. Za ohranitev znanja in visoko kvalificiranih delovnih mest je bilo v prej omenjenem dokumentu sprejeto stališče, da se istočasno z likvidacijo sedanje družbe ustanovi nova družba oziroma javni zavod, ki bi vključeval tudi dejavnost informacijsko-raziskovalnega centra za živo srebro. Ustanovitev takega centra je bila planirana že v programu vzdrževanja nezalitega dela jame in monitoringa po končanih zapiralnih delih za obdobje do leta 2012, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije dne 26. aprila 2007, se pravi, pred tremi leti. V Uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o preoblikovanju podjetja Rudnik živega srebra je v 2. členu določeno, da je ena izmed dejavnosti, za katere je bila ustanovljena ta družba, tudi raziskovalna dejavnost v zvezi z živim srebrom ter izobraževanje in ozaveščanje javnosti v zvezi z zmanjševanjem posledic obremenjevanja okolja z živim srebrom. Določeno je še bilo, da omenjeno dejavnost opravlja družba v okviru posebne notranje organizacijske enote. Na podlagi sklepov Vlade in določil Uredbe je bil 21. junija 2008 v Idriji formalno ustanovljen Mednarodni informacijski raziskovalni center za živo srebro. Naj povem, da je včeraj Idrijo obiskala predsednica in izvršna direktorica Sklada za svetovno okolje Monicque Barbut, ki je podprla delovanje takšnega centra. Ne samo to. Dejala je, da ima... PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Bevk, vas lahko opozorimo na razpravo o ministrici! SAMO BEVK: Govorim o projektu, ki ni bil uresničen pod vodstvom prejšnjega ministra. Želim dati vsebinski poudarek, kaj čaka novo ministrico na tem položaju, da ta projekt tudi... PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Marsikaj jo čaka, ampak... SAMO BEVK: ... kajti dejala je, da se v kontekstu bližnjih pogajanj o besedilu svetovne konvencije o živem srebru lahko Idrija poteguje za sedež svetovnega centra za živo srebro. Tudi tak center je v interesu te vlade, prav gotovo bi moral biti, in tudi tega resorja, kamor pač po spletu različnih okoliščin spada problematika idrijskega rudnika živega srebra. Glede na to, da je bil moj poseg res malo bolj specifičen, bi vseeno še rad prebral še en neuresničen sklep Vlade, ki bo moral biti uresničen v času ministrovanja ministrice mag. Darje Radić, da naj Ministrstvo za kulturo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, poudarjam, v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za finance in lokalno skupnostjo v štirih mesecih, torej še pred ponovnim odločanjem Odbora UNESCO za svetovno dediščino o vpisu serijske medcelinske kombinacije živo srebro in srebro na seznam svetovne dediščine iz dela izhodišča za program celovitega upravljanja kulturne in naravne dediščine v Idriji, vključno s predlogom o najprimernejši organizacijski obliki upravljavca in jih predloži Vladi. Tak sklep je sprejela Vlada in zavezuje tudi Ministrstvo za gospodarstvo, da ga uresniči, pa ga v teh sedmih mesecih še ni uresničilo. Upam, da bo pristojno ministrstvo skupaj s kulturnim ministrstvom pripravilo ta sklep in ga dalo na Vlado še do konca tega meseca. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Franci Kek. FRANCI KEK: Hvala za besedo. Še kakšen stavek o gospe Radićevi. Kandidatko bom podprl, glede na to, da menim, da je primerna kandidatka in da bo dobra ministrica. Podpira jo tako koalicija kot naša stranka Zares. Tudi s strani opozicije nismo včeraj na Odboru začutili nobenega glasu proti. Polagam pa ji na srce, da pri energetiki ne zanemarja okoljskega vidika. Okoljski vidik je dolgoročna naložba. Če lahko na kratki rok razmišljamo le o energiji, moramo tudi glede gospodarstva in tudi turizma, kateremu daje bodoča ministrica velik poudarek, razmišljati trajnostno in se zavedati, kaj vse nam nepravilno ravnanje z okoljem lahko prinese. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa Silva Črnugelj. SILVA ČRNUGELJ: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Lepo pozdravljeni člani Vlade! Kolegi in kolegice! Naj na začetku povem, da bom kandidatko za ministrico za gospodarstvo seveda z veseljem podprla. Razlogov ni malo. Ne nazadnje, tako kot jaz smo jo tudi vsi člani parlamenta imeli možnost spoznati pri delu in pri različnih nalogah, kako in kakšen način se je lotevala tudi argumentacije in priprave določenih gradiv. Veseli me dejstvo, da je gospa Radić delala na različnih področjih, zlasti na področju, ki bo v tem mandatu in v tem obdobju zelo pomembno in to je pomembno razreševanje problematike v gradbeništvu. Vemo, da je gradbeništvo v veliki krizi. V krizi ne le zaradi svetovne recesije, ampak tudi zaradi mogoče nekaterih neustreznih zadev, zlasti glede zakonodajnih podlag za reševanje nekaterih problemov, ki so na tem področju. Ker to področje pozna, verjamem in upam, tako kot je nekdo danes že rekel, da bo kot dobra vila izpolnila vsa tista pričakovanja, ki so bila povedana na Odboru za gospodarstvo pa tudi danes, in bo znala z veliko optimizma in energije, ki jo ona ima, ter z odločnostjo razrešiti ta gordijski vozel na področju delovnih razmerij pa tudi področju gospodarskega prava in razreševanja vseh možnih problemov, ki so nastali zaradi verige slamnatih podjetij. Verjamem in upam, da se bo tega dela lotila tako, kot se je lotila tudi reševanja problematike turizma. Danes ni nihče povedal, da je Slovenija ena redkih držav, ki v teh hudih časih recesije in krize ravno na področju turizma ni utrpela padca, in da je turizem edina panoga, ki je v tem obdobju na en način celo blago naraščala. To se pravi, da tisto podporno okolje, ki ga je ona v enem obdobju svoje kariere kreirala, je bilo na en način dobro in harmonično razporejeno. Pa tudi skozi način razreševanja in urejanja zadev na področju turizma je pokazala, koliko subtilnosti in harmoničnosti je pač sposobna tudi pri regionalnem določanju in iskanju regionalnih možnosti za vse možne dele Slovenije. Ker vemo, kako in na kakšen način je bil ta koncept razrešen. V glavnem verjamem, da bo znala stopiti v stik z vsemi ostalimi drugimi ministri v Vladi. Zlasti z ministrom za finance, saj bo institut davčne politike seveda zelo pomemben v tem obdobju, kako in na kakšen način dejansko stimulirati tiste dele gradbenih in drugih ostalih panog, ki so. Verjamem, da bo, tako kot je rekla na Odboru za okolje, spoznala in preučila področje energetike, ki bo v tem obdobju zelo aktualno. Ne le zaradi zakonodaje in strategije, ki bo sprejemana, ampak tudi zaradi investicij, ko se bo v tem kratkem obdobju pač na en način odločalo o vseh možnih variantah, kako in na kakšen način. Njen občutek za trajnostni razvoj, upam, da bo tudi skozi obnovljive vire energije, akcijski načrt, ki ga bomo morali tudi v tem parlamentu potrditi, pa bo pokazal, kako in na kakšen način se ona loteva tudi okoljske problematike in koliko občutka ima. Energija, ki jo ima, in ta je vsekakor pozitivna, bo dejansko pokazala, da smo ženske zmožne daleč več, zlasti pa v kriznih situacijah, ko se nekateri mogoče umikajo težkim in pomembnim odločitvam. Hvala lepa PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Jožef Jerovšek. JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice, kolegi, predstavniki Vlade! Proces razpadanja te vlade se nadaljuje. Danes imamo pred seboj modelno krpanje te barke, ki pa seveda tone in bo tonila verjetno tudi še naprej. Jaz bi tu rad pozdravil tudi gospo kandidatko. Žal imamo še stalno v veljavi ta nesmiseln Poslovnik iz časa največje nadutosti LDS, ki so, ko so mislili, da so na oblasti za večno in da bodo pravzaprav ministre imenovali z dekreti, ni treba, da se soočimo poslanci z njimi in tako naprej. Ampak k sreči / nerazumljivo/ vse teče in tudi to je, LDS z Zaresom je že odtekel praktično. Marsikaj se tudi na gospodarskem področju premika. Lahko bi tudi tu rekli. In vendar se vrti "pur si muove". Kajti, danes nekateri tajkuni, ki ste jih tako povzdigovali v preteklosti, so že preteklost, nekateri postajajo preteklost, žal pa so pomagali potopiti tudi slovensko barko. V tem je problem in na tem področju. Poglejte, ta vlada, ta oblast ne naredi ničesar. Zakaj? Izgleda tako, da se še ta vlada in koalicija še vedno ne zavedata, da bi potrebovali trajno dobre ministre. Zakaj ne? Imeli smo dobrega gospodarskega ministra, elokventnega, lucidnega poznavalca. Ampak v tistem trenutku, ko je dregnil v osir korupcije, finančnih malverzacij, konflikta interesov, je moral oditi on, ne pa tisti, ki so gnojni tvor. Ne, ne, tisti del, zagnojeni del vlade je bilo treba zaščititi, minister pa je moral praktično v trenutku odstopiti. Zato, ker je pokazal na velike probleme in veliko izčrpavanje slovenskih javnih financ in gospodarstva na račun bogatenja nekaterih. Zdaj potrjujemo kandidatko za novo ministrico. Gospa mag. Darja Radić je bila dober tehnokrat. Jaz ji to priznam. Sem jo večkrat poslušal. Tehnokratsko je bila na svojih funkcijah. Jaz bi ji želel, da se bo razvila v dobro ministrico in ji to tudi želim. Ampak se mi zdi, da odhaja v okolje, kjer bo resorno odgovorna, kjer ji to skoraj ne more uspeti, kjer bo izgubila dobrega tehnokrata verjetno celo, ker jo bo okolje te vlade pogojilo. Glejte, gospod predsednik Vlade je prej dejal, da želi, da kandidatka kot gospodarska ministrica spodbudi transformacijo atmosfere, v kateri smo. Mišljeno tako, da se bo nagrajevalo zmagovalce, da bodo zmagovalci na gospodarskem področju spoštovani v družbi. Ja, ne vem, ali se gospod Pahor spreneveda. Do zdaj, kdo so bili zmagovalci?! Koga so kazali na televiziji?! Ja, saj niso v tem mandatu tisti gospodarstveniki, ki so res s pravo investicijsko politiko, ki so z naravno rastjo razvijali gospodarstvo, ki so razvijali nove proizvodnje. Ne, zmagovalec je ljubljanski župan Janković. On je pravi menedžer, on županstvo jemlje kot menedžerstvo, in to je zmagovalec te oblasti. In zmagovalec zdaj za svoje projekte potrebuje dodatnih 200 milijonov evrov, kjer se morajo prilagajati razpisi in ne vem, kaj vse, kaj vse bo spet vleklo to državo v prepad. Gospa Radićeva nima možnosti ob takšni mentaliteti in takšni filozofiji te vlade, da bi spodbujala zmagovalce. Zmagovalce, recimo gospoda Boscarola, Pipistrel, je prejšnja vlada dala v razne nadzorne svete, ekonomsko poslovni svet. Ne, v tem mandatu vam zanesljivo rečem - na najpomembnejše nadzorne funkcije v državnih bankah so imenovani nekateri po pravilu, da bodo volkovi, ki so odgovorni za največje transmisije državnega denarja, čuvali ovčice. Garantiram iz izkušenj. To je filozofija te vlade. In tu je bilo prej od gospe Cvete Oražem rečeno, da so se pokazale nedorečenosti pri lastninskih zadevah, nedorečenosti pri lastninskih zadevah so prišle na plan. Ta tajkunska privatizacija, to je za stranko Zares nedorečenost. Za njih to ni smrtni greh, ampak nedorečenost in ob takšnem poznavanju in gledanju na to, kar se je dogajalo, kandidatka, gospodarska ministrica nima nobenih možnosti, kljub temu, da je gospod Golobič očitno dal že, ampak je morala očitno reči, odstopila bom od filozofije Lahovnika, da je treba spoštovati zakon. Včeraj je izjavila, da bo v okviru zakonov. Ja, samo takšno pojmovanje zakonov, kot jo imajo v Zaresu, potem se prilagajati takšnim zakonom, tako tolmačiti zakone, potem to ni možno delati v korist države. Te nedorečenosti po filozofiji stranke Zares, drugače pa velike nepravilnosti pri menedžerskih prevzemih in odobravanje kreditov. Ta nedorečenost je, da imamo zopet pred seboj saniranje bank, kjer so denar pošiljale tem junakom tranzicije. Mi smo v tej državi zamudili deset let razvoja, vlaganja v razvoj na račun teh kreditov in tega prevzemanja podjetij. Vaš predhodnik LDS je bil na oblasti celo večnost, seveda... / oglašanje iz dvorane/ PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Ali bi se lahko umirili? Besedo ima gospod Jerovšek. JOŽEF JEROVŠEK: Popolnoma jasno je, gospod Kramar je bil ves ta čas direktor največje banke, kjer so dajali kredite. Veste, da ga je gospod Golobič tja nastavil. Odgovori so zelo jasni, kdo je bil finančna oligarhija v državi celo obdobje. Odgovori so zelo jasni. Zamudili smo 10 let razvoja. Gospa kandidatka, kolikor sem jaz sledil, seveda ni rekla nič o razvoju novih proizvodov in novih materialov. Če Slovenci ne bomo razvili novih proizvodov, novih tehnologij, novih materialov, potem na to, da bomo mi faktor na področju gospodarstva, prenosa znanja, tehnologij, lahko pozabimo. Morda bo kdo rekel, za to imamo drugo ministrstvo, Golobičevo. Ja, on res investira v Nizozemsko, v neka podjetja, to drži. Tiste tehnologije so takšne, da navadno "žrejo" naš denar in ga ne vlagajo. Finančna tehnologija je to, kako proračunski denar prenesti nekam. Najbolj me je zmotilo, da o tem razvoju novih proizvodov nove tehnologije ni rekla nobene. Gospo Radićevo sem šel poslušat pred kakšnim mesecem in pol, ko je stranka Zares imela neko seanso v Slovenski Bistrici in so potem zlorabili klub direktorjev in Obrtno zbornico in so sklicali direktorje. Gospa Radićeva je tudi govorila o teh gospodarskih središčih, kjer je za razpis. V Slovenski Bistrici imamo perfekten program visokotehnoloških razvitih proizvodov iz aluminija, ker imamo tam to industrijo. To je prihodnost. In smo vključeni v to gospodarsko središče, to je program Alurek. Potem ko smo postavljali konkretna vprašanja, vse je pripravljeno, samo država bi morala zraven stopiti, se je zavedala, da ta Alurek pod to vlado verjetno ne bo prišel zraven, uspel v razpisih, ker je denar že rezerviran v projektih tipa "ala Stožice". Zato se bojim, da gospa Radićeva kljub vsem svojim sposobnostim, jaz jih priznavam, pravim, da je soliden tehnokrat in ima možnosti, da bi se razvila v dobrega gospodarskega ministra, ampak zaradi mentalitete, zaradi načina vladanja, ker centri moči od zunaj odločajo in sedaj pred volitvami propagando peljejo naprej, nima možnosti uspeti kot dobra ministrica za gospodarstvo. Če pa bo dosledno delala tako, bo pa morala tudi ona iti kot gospod Lahovnik. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Janez Ribič. Prosim! JANEZ RIBIČ: Hvala za besedo. Spoštovani prisotni, lepo pozdravljeni! Veliko dobrega smo danes že slišali o kandidatki za ministrico, slišali smo tudi veliko o ministru gospodu Lahovniku, ki je odstopil. Odstopil zato, ker želi in se je žrtvoval, da bi pokazal Sloveniji, kaj se ne bi smelo dogajati v tej vladi. Mene skrbijo neka druga področja, vrednote. Če vemo, da je vseobsegajoča gospodarska kriza predvsem posledica krize morale, ko vemo, da zaradi razkroja univerzalnih vrednot posamezniki z višjimi etičnimi načeli tonejo v depresijo in nočejo rojevati, da so mladi brez etičnega kompasa in ne vedo, kako iti skozi življenje s poštenostjo ali s prevarami, z izobraževanjem in trdim delom ali z zlorabami in kriminalom, ko razočarani iščejo zasilne izhode v alkoholu, drogah, različnih oblikah izrojenosti. Ko vse to vemo, se vsiljuje ugotovitev, da je zadnji trenutek za novo prakso, za spoštovanje vrednot. Ne smemo dovoliti, da nam stvarnost oblikujejo posamezniki, ki so zaradi lastne koristi pripravljeni lagati. To dela eden najvišjih predstavnikov Vlade. Takšen politik naj bi dajal zgled mladim. Narobe svet. Naj ga bo sram! Ampak pri predsedniku Vlade takšni ljudje še vedno uživajo podporo. To me skrbi. Skrbi me, da bo predlagana kandidatka morala delovati po usmerjanju nekoga drugega iz ozadja, zato bi moral predsednik Vlade to agonijo presekati. Drugače bo naslednjič sam na vrsti za zamenjavo. V Slovenski ljudski stranki ne bomo nasprotovali imenovanju mag. Darje Radić za ministrico za gospodarstvo, saj smo pripravljeni pomagati pri razreševanju nastale gospodarske krize. Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Na vrsti je gospod Miro Petek. MIRO PETEK: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav! Predsednik Vlade je kandidatki Radić pripisal vizionarstvo. Pa sem šel pogledat slovar slovenskega knjižnega jezika, kjer piše, da je vizionar tisti, ki je sposoben notranjega doživetja, doživeti nekaj, kar v stvarnosti še ni nastopilo. In za vizionarja navajajo tudi še nekatere druge termine, med drugimi jasnovidec. Torej, na mesto ministrice dobivamo jasnovidko. Sprašujem se, kje je bila doslej, ker z očitnimi sposobnostmi bi lahko to državo že zdavnaj rešila iz vseh teh tegob. Vendar po moji oceni gre pri kandidatki bolj kot za vizionarstvo za vrlino poslušnosti do svoje stranke, to je do Zaresa. Kajti običajno vizionarstvo nekomu pripiše šele čas, šele zgodovina. Tukaj pa smo dobili vizionarko že kar na zalogo, že vnaprej. To ni najbolj dobro. Moram se pridružiti tistim, ki jim je žal, da minister Lahovnik odhaja. Tudi zame je bil med najboljšimi ministri v tej vladi. Bil je tisti, ki je s svojo strokovnostjo dajal neko protiutež narcisoidnosti in nastopaštvu te vlade. Ne samo to, Lahovnik se je uprl korupciji in klientelizmu znotraj lastnih vrst, kar je seveda še vedno presedan oziroma izjema v slovenski politiki. Skratka, sledil je zakonu, ki ga je napisala in potrdila sprejela v Državnem zboru sama koalicija. Ker pa smo tukaj sami med štirimi stenami in ker novinarji seveda o tem ne bodo poročali, samo za našo informacijo. Pred mnogimi leti, ko sem bil še novinar, sem pisal članek o izjemnih uspehih hčerke in sina Irme Pavlinič Krebs. Bila sta svetovna prvaka v plesanju, imenitna plesalca. In v tem intervjuju sta mi povedala, da ne bi mogla plesati, če jima ne bi pomagala mnoga koroška podjetja. Ni problem. Problem je samo v tem, da je bila takrat Irma Pavlinič Krebs poslanka Državnega zbora. Sedela je na tistem mestu. Bila je podpredsednica Državnega zbora. To ne gre skupaj, da tajkuni financirajo dejavnost, kakršnokoli že, poslancev ali pa ministrov. Res pa je, da je bila takrat ministrica Krebsova v LDS, danes je v Zares. Zares pa proklamira novo politiko. Vemo pa, kakšna je ta nova politika. Na to je dobro opozoril bivši minister Lahovnik in na to je tudi opozoril gospod Golobič. Se pravi, nova paradigma, ki temelji na korupciji in klientelizmu in laži. Toda nazaj h kandidatki Radićevi. O njej smo slišali same lepe besede. Jaz je ne bom podprl kljub tem slišanim hvalospevom. Gospo Radićevo namreč najdemo tudi v obsežnem gradivu, ki ga imam tudi sam v pisarni, glede manipulacij in dogajanj okrog zdravilišča Rimske Toplice. Gospa Radićeva je bila s strani takratne ministrice Kovačeve leta 2003 predlagana v programski svet zdravilišča Rimske Toplice. To, kar je zanimivo, da je takratna ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin temu odločno nasprotovala. Zanimivo je to, da je bila gospa Radičeva takrat podsekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo. Petrinova je očitno takrat vedela, kaj se pripravlja oziroma kaj se dogaja okrog Rimskih Toplic in je njenemu imenovanju v programski svet ostro nasprotovala. In kaj se je zgodilo? Gospa Radićeva je skupaj z Zdenko Kovač in še dvema drugima ostala članica tega programskega sveta in je spremljala vsa določila predpogodbe in glavne pogodbe glede revitalizacije zdravilišča Rimske Toplice. Tea Petrin pa je 20. 4. 2004 odstopila z mesta ministrice za gospodarstvo. Takrat je nastopil svoj prvi mandat kot minister gospod Matej Lahovnik, ne 2002, kot je bilo enkrat prej rečeno. In vemo, kam je ta zgodba ciljala. Ciljala je k temu, da bi celotni kompleks Zdravilišča Rimske Toplice dobila Družba medicinsko-rehabilitacijski center skupaj z Barsosom oziroma pokojnim Baričevičem. Gospa Radićeva je bila takrat zraven, ko se je vrednost Rimskih Toplic cenila na vsega en evro. Kasneje je ta cenitev znašala 750 tisoč evrov, dejanska vrednost Zdravilišča Rimske Toplice pa je nekaj nekaj milijonov evrov. Na koncu bi rad dodal, da imajo v družbi Rimske Terme, ki danes preurejajo zdravilišče Rimske Toplice, svoj delež tudi država oziroma paradržavni skladi oziroma podjetja v večinski državni lasti. Sam se bojim, da se s prihodom Radićeve na Ministrstvo za gospodarstvo lahko zgodi, da bo ta zgodba, ki se je začela v začetku leta 2000, zaključila tako, kot so jo takrat zastavili. To je, da bo to zdravilišče prešlo v roke ozke slovenske tajkunske oziroma ozke slovenske kleptomanske elite. Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Janko Veber. JANKO VEBER: Hvala za besedo. V času, v katerem se nahajamo, lahko zaznavamo zelo velike posledice dejstev, da se je denar iz dodane vrednosti v gospodarskih programih vlagal v menedžerske odkupe, ne pa v razvoj tehnologij in kadrov v posameznih podjetjih. Zato je naloga Ministrstva za gospodarstvo v tem trenutku izjemno pomembna ravno na tem področju, da spodbudi razvoj, nove tehnologije in vlaganja v kadre. Tako, da to področje, ki ga ima ministrstvo planirano z zelo velikimi sredstvi, 185 milijonov evrov, ki je na razpolago zato, da se ta sredstva vloži v razvoj, je zagotovo ena od ključnih nalog, ki jih bo tudi kandidatka morala izpeljati v tem mandatu. Tukaj bi seveda morali še posebej izpostaviti tudi dejstvo, da gospodarska in finančna kriza ni enakomerno prizadela vsega območja v Sloveniji, da so daleč najbolj prizadeta tista območja, ki so nekako tudi oddaljena še od avtocestnega križa in tukaj bo treba vzpostaviti tudi poseben mehanizem, da se ta razvoj tehnologij in znanja prenese tudi v ta okolja. Namreč prevelika koncentracija samo na velikih območjih, velikih centrih bi pomenila še večje razlike v razvoju v prihodnosti. Tako sta na to temo tudi Odbor za gospodarstvo in Odbor za kmetijstvo in okolje opravila pomembno razpravo, kjer smo ugotovili, da obstaja v Sloveniji strateška surovina in tudi dobrina. Gre za les, ki pokriva nekje 60 % površine slovenske države. Samo vzpostavitev lokalnih centrov za predelavo lesa bi lahko pomenila konkretno pomoč v teh območjih in seveda ponovno oživitev gospodarstva in tehnološkega razvoja. Zato se mi zdi, da bo izjemno pomembno, da se sklepe, ki so bili sprejeti na skupni seji teh odborov, ponovno detajlno preuči in se jih seveda vključi tudi v nadaljnje delo predvsem Ministrstva za gospodarstvo. Če k temu dodamo, da se seveda v teh središčih lahko vzpostavijo tudi logistična središča za obnovljive vire energije s poudarkom na predelavi lesa in lesne biomase, lahko govorimo o tem, da iz te strateške surovine resnično lahko v prihodnosti iztržimo veliko več, kot pa mogoče v današnjem času, ko ugotavljamo, da pravzaprav najkvalitetnejše izdelke uvažamo iz tujine, da pa so ti izdelki narejeni iz slovenskega lesa. Vse to, mislim, da je ena od izjemno pomembnih nalog, ki jo bo to ministrstvo moralo izpeljati skupaj v sodelovanju tudi z drugimi resorji. Vendar se mi zdi, da je lesnopredelovalna industrija tista, ki je v tem obdobju bila nekako mogoče pozabljena ali pa premalo izpostavljena, ker je v izredno velikih težavah. To je ena od tistih gospodarskih panog, ki jo moramo spodbuditi v večji meri, kot je bilo to mogoče zaslediti do sedaj. Tako, da glede na to, da kandidatka za ministrico zelo dobro pozna vso to področje, seveda pričakujem, da bomo resnično s skupnimi močmi naredili zelo veliko, da se ravno ti logistični centri širom Slovenije za predelavo lesa vzpostavijo in da se opremo na tisto, kar imamo, ne pa na nekaj, kar bi mogoče lahko pridobili od zunaj in to tudi mogoče v nekem trenutku drago plačevali. Ta usmeritev se mi zdi, da je tista, ki jo Slovenija ta hip najbolj potrebuje, racionalna, učinkovita in predvsem tudi dolgoročna. Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Marijan Križman. MARIJAN KRIŽMAN: Hvala, gospod podpredsednik. Pozdravljam predstavnike Vlade in seveda vse kolegice in kolege poslanke in poslance! Jaz bom zelo na kratko podprl kandidatko za ministrico gospo Darjo Radić. Podprl jo bom iz enega preprostega razloga. Ker je pokazala odločnost, pokazala je veliko mero znanja in nenazadnje Odbor za gospodarstvo sestavljamo vse stranke iz tega parlamenta in tam je dobila 100 % podporo. Kakršnokoli drugačno razmišljanje bi bilo po mojem nepotrebno razpredanje zadev o gospe Radić. Predvsem govorimo o ministrici, o kateri bomo danes glasovali. Jaz sem nekaj o gospe kandidatki prebral. Še posebej me je razveselil njen odnos do nekaterih segmentov prav tega ministrstva, katerega bo vodila. In sicer bi rad povedal samo nekaj v smislu turizma. Prihajam z Obale, iz Kopra, Slovenske Istre, kjer je turizem možno razviti veliko bolje, kot je razvit do sedaj. Na srečo prihajajo turisti sami. Kakšnih prav velikih naporov pa ni bilo do sedaj udeleženih. To je tudi ona ugotovila v eni svoji izjavi. Ker se turizem počasi in vztrajno širi v notranjost in ne več tako masovno na obale, v beton, na plaže, je Slovenska Istra prav zelo, zelo primerna za razvijanje takega turizma v notranjosti, kjer se seveda ti trendi pojavljajo po vseh teh mediteranskih državah. Kot rečeno, slovenska Istra je ena izmed tistih, ki lahko veliko ponudi. V tem trenutku je pa žal vse skupaj mogoče komaj na začetku ali pa tudi ne. Zakaj mi je bila njena izjava všeč? Jo bom prebral. Poudarila je, da je Slovenija zaradi izdatnih naložb v zadnjih letih zelo visoko na svetovni lestvici konkurenčnosti, turistične infrastrukture. Toda po učinkovitosti trženja turistične ponudbe in prepoznavnosti blagovne znamke slovenskega turizma je naš položaj na lestvici konkurenčnosti katastrofalen. Smo na 92. mestu od 133 držav. Proračunski denar očitno ni bil učinkovito uporabljen. Kdo je odgovoren za zagotavljanje učinkovitosti trženja slovenskega turizma, pa vemo. Všeč mi je, ker je povedala, kdo. Na nacionalni ravni je to Slovenska turistična organizacija, poudarja Radićeva. Ta izjava mi je všeč, ker je povedala, kakšno je dejansko stanje, kdo je za to stanje odgovoren. Jaz sem prepričan in upam, da bo z nastopom na svojem mestu, ki ga bo 100 % danes zasedla, seveda ukrenila, da se bodo ti kazalci obrnili na bolje. Predvsem pa, da ne bo na 133. mestu taka država, kot je Slovenija, ki ima morje, hribe, smučarijo, letni turizem, in smo na 92. mestu. Ta problem ni od včeraj, ta problem je nekoliko starejši in ima po mojem prepričanju zelo dolg rep. Ampak jaz ne bi rad kot nekateri moji kolegi poslanci začel razpravljati, kdo je kriv, zakaj, ali je bilo prej jajce ali kokoš, itd. Jaz trdim, da, če je sedaj priložnost in če je, in jaz sem prepričan, da je gospa Radić prava kandidatka za ministrico, in pričakujem, da bo tudi ta segment uredila. Gre namreč za dohodek, ki prihaja iz turizma. Ta dohodek je neverjetno čist denar. Nobene industrije ne rabimo za to, nič kaj posebnega. Okoli sebe pa ustvarja seveda večkratnike tistih, ki pomagajo temu turizmu, da lahko živi, deluje in vse kar potrebuje, je treba seveda tudi zagotoviti. Pravzaprav so še druga področja, kjer je gospa Radić ravno tako odločna. Pokazala je, da se spozna na ta resor, saj je v tem resorju tudi delala. Enkrat so jo tudi odslovili. Zadovoljen sem, da je prišla na velika vrata nazaj. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Milenko Ziherl. MILENKO ZIHERL: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Lep pozdrav, predstavnikom Vlade, kolegicam in kolegom! Sam imam občutek, da pač zamenjujemo napačnega ministra oziroma da se je zadeva pričela odvijati od vrha navzdol in ne od spodaj navzgor. Minister je vsekakor, ne samo, da je užival veliko podporo na lestvicah popularnosti, ampak je tudi užival med poslanskimi kolegi, predvsem ko se ga spominjamo iz preteklega mandata. Veljal je za duhovitega človeka brez dlake na jeziku in je znal zelo s kakšno pikro pripombo vzbuditi pozornost. Sedaj je vsekakor, ko ne bo več na lestvici popularnosti na prvem mestu, je to omogočil predsedniku države, katerega je prehiteval v zadnjem času. Malo bi se kazalo pomuditi, kje je bila ta sporna točka, ki je napeljala ministra Lahovnika k odstopu. Vsekakor predvidevam, da je neugodna finančna atmosfera, v kakršni vsekakor ni imel osnovnih pogojev, da bi realiziral kakršenkoli gospodarski projekt. Višek ledene gore je bila vsekakor afera Ultra. Tukaj bi kazalo izpostaviti ravnanje predsednika Vlade, ki se je postavil na stran ministra Golobiča in s tem nekako postal soodgovoren za morebitne nepravilnosti, za katere pa se bojim, da se ne bodo odkrile. Za to navzkrižje interesov Ultra -minister se je začel zanimati tudi gospod Kos. Vendar se močno bojim, da bo na teren šel zavezanih oči in zatisnjenih ušes in na koncu izjavil, da ni nič našel oziroma da na področju ni nič spornega, čeprav že po Sloveniji vrabci čivkajo o tem, da pri zadevi nekaj smrdi. No, za protiudar je kot naročeno prišla raziskava Evropske banke za obnovo in razvoj, ki je revidirala projekt TEŠ 6, za katerega je torej ugotovila kup nepravilnosti pri finančni strukturi postavitve TEŠ 6. Tukaj bi kazalo poudariti, da smo v Slovenski demokratski stranki že večkrat opozarjali, kajti investicija s 700 milijoni evrov je nekako pristala na milijardi in 100 tisoč evrih. Ravno banka je ugotovila cel kup tako imenovanega zidanja stroškov, torej predimenzionirana turbina, potem stroški, predolga gradnja, prepozen zagon, ko bi se pričel lahko denar vračati. Na tem mestu želim izjaviti, da nima nihče nič proti postavitvi TEŠ 6, ker je v energetski strukturi, ne samo s količino, ampak tudi predvsem s hitro vključitvijo v sistem, je nujna. TEŠ 6 kot nadomestek vseh ostalih blokov 1, 2, 3, 4 in 5 je nuja, vendar ne predimenzionirati. Razen tega je raziskava pokazala, da morda zaloge premoga v Šaleški dolini le niso tako optimistične oziroma, da ne bodo zadoščale za predviden čas do 2050, ampak da bodo izčrpane že prej oziroma da bi prešli na zahtevnejše in dražje rudarjenje ter povečanje cene energenta. Zato se je v določenih medijih - recimo - Energetika Net pokazalo, da se že plaho razmišlja za blok 6, da bi tudi delal na uvožen premog. In potem ta povezava bloka 6 in rudarjenja v Šaleški dolini odpade. No, potem pa še k samemu delokrogu oziroma delovni atmosferi ministrice. Torej, na nek rožnati teren in na postlano verjetno ne bo prišla. Če bi bilo vse tako lepo in rožnato, verjetno tudi njen predhodnik ne bi odstopil. Da je v gospodarstvu nekaj narobe oziroma da je veliko narobe, kaže odstop predsednika Gospodarske zbornice Slovenije gospoda Pavčka. Zaradi neetičnega ravnanja, ko ni plačeval socialnih prispevkov za svoje zaposlene, za zaposlene tam, kjer je on lastnik, so ga ostale branže v Gospodarski zbornici Slovenije opozorile in dosegle njegov odstop. Ministrica, ker je gospodarstvo interdisciplinarni postopek oziroma ministrstvo, bo morala imeti posluh predvsem pri finančnem ministru, pa potem pri ministru za delo, družino in socialne zadeve in pri okoljskem ministrstvu. Ji bo precej težko, če samo pogledamo finančno situacijo, ki ni rožnata. Tukaj poročajo, da se je že in da se bo do konca mandata Vlada Boruta Pahorja zadolžila za 8 milijard evrov. Da bodo ljudje vedeli, kaj to pomeni, je to 10 prog Divača-Koper, torej dvotirnih, je to 584 falconov, je to 91 tisoč 729 najmodernejših Audijev A8, je to 28 % vrednosti velekoncerna Siemens. Kakšne velike finančne pomoči ne bo deležna oziroma bo ministrica delovala v težkih finančnih pogojih. To pa je tudi posledica tržnih projektov, v katere so vlagale banke, in sedaj bo treba to sanirati. Tukaj poročajo, da bo zaradi stadiona Stožice na Slovenca 110 evrov, zaradi sanacije Nove Ljubljanske banke, ki je vlagala v te nasedle projekte ali pa projekte, ki se zlepa ne bodo izplačali, torej sanacija 2 tisoč 250 evrov na zaposlenega oziroma na prebivalca, intervencije v gradbeništvu 250 evrov na prebivalca, TEŠ 6 600 evrov, avtocestni križ 150 evrov in sanacija SID banke oziroma Slovenske investicijske družbe 240 evrov in še nekaj takih manjših investicij. Finančna situacija ni rožnata. Kako bo dosežena konkurenčnost gospodarstva, kako bo prišlo do prepotrebne pomoči malim in srednjim podjetjem? Na terenu vidimo, da je cel kup podjetij s 50 do 100 zaposlenimi in rabijo, imajo ideje. Ne upajo si pa narediti naslednjega koraka, torej v večja podjetja, tam do 200 zaposlenih, ker se bojijo te slabe finančne situacije in ne upajo tvegati. Srečala se bo tudi s padcem konkurenčnosti, nanj bo morala najti odgovore in dve leti bo kar premalo. Sam bi izpostavil še velik problem, na katerega opozarjam, in sicer na relacijo kmetijska proizvodnja-predelava-trgovina-potrošnik, kjer si očitno trgovina jemlje prevelik delež. Skupaj s kmetijskim ministrom bo morala zagristi tudi v to precej zahtevno področje, v to kislo jabolko. Zelo cenim, v veselje mi je, da je pač ministrica z Gorenjske. Vendar, da se ne bi opekli, kot smo se pri nekem drugem ministru, ko smo računali, da bo imel več posluha za Gorenjsko, pa v bistvu ni imel posluha za celo Slovenijo in se na njegovem področju ni čisto nič premaknilo. Tukaj sem tudi nekoliko skeptičen. Na koncu ob vsem povedanem še vedno nisem prepričan o svoji podpori. Nasprotoval vsekakor kandidatki ne bom. Mislim, da ima z uradniškega področja dovolj znanja, da se hitro odzove, da najde odgovor. Vendar, sedaj bo stopila še na drugo področje, torej na politično področje in bo ona tista, torej se ne bo mogla več nasloniti na svojega šefa, na ministra, ampak bo ravno obratno. Od nje bodo podrejeni direktorji, sekretarji in tako naprej pričakovali pač neke odgovore. Zaradi tega ji želim vse najboljše, da se bo uspešno spopadla s temi izzivi, ki jo čakajo. Kot sem pa že rekel, stopa na svoj položaj v težkih razmerah. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Kek, želite? FRANCI KEK: Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. Mislim... PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Želite postopkovni predlog? FRANCI KEK: Postopkovno, rad bi povedal, da nismo dolžni v okviru te točke, ki je na dnevnem redu, poslušati lažniva, zlonamerna natolcevanja, kako nekaj smrdi, kako sta v zraku korupcija in klientelizem, brez konkretnih dokazov in konkretnih pričevanj. Na kaj mislite, povejte? Pa bomo lahko odgovorili. Do zdaj, ko je imel minister Gregor Golobič možnost odgovoriti, je na vse odgovoril. Vsa vaša natolcevanja so se izkazala za neresnična. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Franco Juri. FRANCO JURI: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Nam je bilo jasno, da bo danes govora ne samo o kandidatki, o gospe Darji Radić, ampak da bo to predvsem poligon, kjer bo zlasti ena stranka opozicije ali cela opozicija skušala obračunavati z našo stranko, z drugim ministrom, ki ga ni na dnevnem redu. Torej nič novega pod julijskim soncem. To smo pričakovali, to smo tudi dobili. To navsezadnje kaže na pomanjkanje fantazije in izvirnosti pri kolegih največje opozicijske stranke. Škoda bi bilo, da bi se ta razprava zreducirala na neki pingpong, na neko debato in na polemiko o stvareh, ki se tako in tako odvijajo dnevno v vseh medijih in tudi po raznih preiskovalnih komisijah v samem Državnem zboru in zlasti ker, kot je povedal kolega Kek v svojem proceduralnem predlogu, ni bilo nič dokazanega in prav, ker ni dokazov, potem pridejo prav tudi take razprave za to, da bi še naprej mešali štrene, ustvarjali neke razmere, stalne napetosti, kjer pravzaprav dokazi niso potrebni, natolcevanja pa so tako ali tako del arzenala opozicije. O sami kandidatki, jaz bi jo najprej podprl. Mi v stranki smo jo takoj podprli. Predvsem, ker Darja Radić predstavlja nadaljevanje dela, ki ga je že opravljala uspešno. Ne gre pozabiti, da je bilo kar nekaj projektov gospodarskega ministrstva na plečih državne sekretarke in da je pravzaprav ona neki steber v tistem ministrstvu, ki ga že poznamo in torej lahko ocenjujemo tudi danes. Zanimiva pa je ta poza opozicije, ki opozarja na uspešnost dosedanjega ministra. Danes smo poslušali prvič toliko pohval na račun enega ministra te vlade in te koalicije. Do včeraj, dokler je bil sam minister, pa smo iz istih ust slišali samo katastrofistične ocene pač gospodarstvo je tonilo. Ni bilo nobene perspektivne. Naenkrat danes slišimo, da je bil ta najboljši minister in da je minister, ki odhaja, ki je pač odšel, dejansko zelo kompetenten. Jaz se zahvaljujem opoziciji za take dobre ocene. To pomeni, da se bo ta uspešnost nadaljevala tudi z Darjo Radić. Kajti tisti uspehi so bili rezultat dela celotnega ministrstva, torej tudi ali predvsem državne sekretarke, ki bo danes postala zagotovo ministrica. Ta resor je zahteven. Je resor, ki v danih okoliščinah v času krize in recesije dobiva še poseben pomen. Jaz se v bistvu veselim vodenja takega resorja s strani kompetentne poznavalke nekaterih gospodarskih panog. Večkrat je bilo izpostavljeno, da je Darja Radić tudi strokovnjakinja za turizem. Turizem pa je tista panoga, mislim da je bilo danes tam nekajkrat izpostavljeno, ki nam v teh hudih časih še kako pomaga. Pomaga gospodarstvu. Kajti to je edina panoga, ki zagotavlja neko kontinuiteto, še zlasti, če bomo znali urediti razmere v tej širši okolici, če bomo znali urediti razmere s sosednjimi državami. Turizem je izjemno pomembna gospodarska panoga. Tako kot pričakujem, da se bo v gospodarskem ministrstvu uveljavilo spoznanje, da je ob razvoju treba dodati še tisto besedico ob trajnostnem razvoju, ki omogoča preživetje tudi okolju. Okolje je največji kapital našega življenja in tudi našega dolgoročnega gospodarskega razvoja. Zato trajnostni razvoj, ki naj bi ga podprli s socialno, gospodarsko oziroma socialno-odgovorno intoniranim gospodarstvom, pomeni tudi, da bo treba poskrbeti za vse tiste projekte, ki so na dnevnem redu in ki lahko pomenijo veliko obremenitev za naše okolje. Govora je bilo tudi o nepravilnostih, ugotovljenih glede načrtovanja termoelektrarne 6. Naj opozorim spoštovane kolege iz SDS, da se je vse začelo v času prejšnjega mandata in da tiste nepravilnosti in veliko nedorečenih vidikov tega mega projekta, ki smo ga mi podedovali in ga moramo nekako izpeljati, ne da bi za to plačali hujše penale, da je ta projekt v bistvu podedovan, da se je takrat odločalo in tudi veliko teh nepravilnosti. Jaz upam, da prihaja čas za celovito oceno in za maksimalno transparentnost. Pravzaprav se bo izkazalo, kaj se je pri tem dogajalo. Vi veste, da je bilo kadrovanje, ki si ga je privoščila prejšnja vlada, absolutno enostransko, politično. Takrat je marsikatero veliko podjetje propadlo prav zaradi političnega kadrovanja. V naši vladi, zlasti pri tistih podjetjih, kjer so bila imenovanja odvisna od tega ministrstva, od gospodarskega ministrstva, do teh čistk ni prišlo. Morda je ta tudi eden tistih velikih problemov, ki se nanaša na TEŠ 6 in sploh na Heles pa na druge panoge, kjer so nekateri politični kadri iz prejšnje vlade preživeli, ostali in še naprej delali veliko škodo. Upam, da se danes pričenja nova etapa, novo obdobje in da bo tudi ministrica Radić nekoliko bolj odločno nastopila in zagotovila polno transparentnost. O klientelizmu lahko govorimo, ampak govorimo o tistem klientelizmu, ki je botroval nepravilnostim, na katere se sklicuje danes tudi poslanec iz SDS. Nekoliko smešno, da tudi to slišimo iz teh ust, ampak takšna je pač politika in to bi lahko danes pričakovali. Poskus je bil, da bi spet odpirali file Ultre in gospoda Golobiča, to ponavljati, ker očitno v tistih preiskovalnih komisijah, pa v tistih ustanovah, ki na tem delajo, ni bilo mogoče dokazati ničesar takšnega, za kar bi lahko rekli, da je nepravilno ali nezakonito. To je glavna mantra in glavna travma SDS in žal tudi nekaterih drugih opazovalcev in dela medijske krajine. Hvaležna tema, kjer se lahko špekulira, kjer ni treba ničesar dokazati. Če ji zaupam tudi, da bo ministrica, bodoča ministrica Darja Radić imela priložnost povedati vse tisto, kar se je dogajalo v gospodarskem resorju tudi vizavi teh špekulacij tudi vizavi Ultre in tako dalje, da pove, kaj se je res dogajalo. Takrat bo to, kar smo tudi mi slišali, ko smo se pogovarjali v stranki, jasno, da ta sprememba ni nastala na podlagi neke travme, ki se imenuje Ultra ali Golobič, ampak je šlo za druga razhajanja, za druge ocene in za nič takšnega, kar bi bilo več od tistega, kar vsi mi kot poslanci sedaj vemo. Zgodba je stara in ni dokazana. Zato jaz prosim, da razumete imenovanje Darje Radić kot imenovanje, potrjevanje kontinuitete, ki ima absolutno podporo stranke Zares. Ima podporo koalicije, ki dokazuje, da re sodelovanje stranke Zares v koaliciji naprej samozavestno in brez nikakršnih kompleksov ali sindromov manjvrednosti, kajti Darja Radić je ministrica naše stranke. Se tega ne sramuje, se ne sramuje predsednika te stranke in je pripravljena samozavestno delovati naprej in izpeljati vse projekte, pri katerih je že intenzivno in kompetentno delala. Ponavljam, turizem je velika prednost, izkoristimo kvalificiranost kandidatke. Dajmo tudi našemu turizmu tisti zagon, ki si ga zasluži. Kajti okrog turizma lahko nastaja povezava, mreža, sinergija med različnimi gospodarskimi panogami, kjer bomo uveljavili ne samo turizem, ampak tudi kmetijstvo, tudi varovanje okolja, rekreacijo, tudi malo podjetništvo, tako kot počnejo v nekaterih turistično in kulturno razvitih evropskih državah. Povezava med turizmom in kulturno dediščino je še kako pomembna. Na koncu pa priporočam in svetujem bodoči ministrici, naj podpre tiste panoge, ki gredo daleč od špekulacijskih in špekulativnih finančnih dejavnosti, tiste panoge, ki so produktivne, ki nas oddaljujejo od popolne odvisnosti od tujih verig, čeprav je treba biti vpleten v tem kontekstu evropskega skupnega trga in gospodarstva, ampak da postanemo bolj prodorni proizvajalci, inovatorji in torej podpora tistim inovatorjem, ki bodo slovenskemu gospodarstvu ponudili več dodane vrednosti. Seveda bom Darjo Radić z veseljem podprl. PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima mag. Andreja Rihter. MAG. ANDREJA RIHTER: Hvala lepa, predsedujoči. Mag. Darjo Radić, kandidatko, bom seveda podprla. Imam kar veliko razlogov, veliko razlogov pa ne bi vseh naštevala, mogoče samo nekaj. Darjo Radić poznam od leta 2001, ko smo na področju kulture začeli sodelovati s področjem turizma in ko se je kulturna dediščina začenjala vpenjati, nenazadnje v turizem. Darja Radić pozna svoj posel zelo dobro, profesionalno. Zaradi tega lahko rečem, da so njena izhodišča ali cilji, kot jih je včeraj predstavila na svoji predstavitvi, spodbujanje konkurenčnosti slovenskega turizma ena od vsebin, v katero verjamem, da jo bo tudi izpeljala. Vseskozi se že pogovarjamo o tem turizmu, o gospodarski panogi, vendar ga nekako ne prepoznamo kot resnično gospodarsko panogo. Darja Radić je ženska, ki zelo dobro strokovno pozna, ima zelo veliko izkušenj. Zato ne dvomim, da bo poleg vseh tistih resorjev, ki so jih že pred mano naštevali kolegi, da bi bilo treba sodelovati, seveda tudi resor kulture oziroma kulturne dediščine, kot je tudi moj predhodnik rekel, ena izmed glavnih vsebin ali partnerstev. Zelo veliko je tistih osamelcev, ki se jim reče gradovi, ki potrebujejo vsebino, ki potrebujejo partnerstvo in predvsem partnerstvo v gospodarstvu z dobrimi programi in dobrimi črpanji sredstev iz evropske skupnosti. Na drugi strani smo speče lepotice, sakralno kulturno dediščino že obnovili skozi vsa leta, na drugi strani pa so nam nekako ostali nemi gradovi ali nenazadnje stavbe, ki ne govorijo svoje zgodbe. In tukaj bo Darja Radić, sem prepričana, naredila svojo potezo, kakor jo je že takoj, ko bomo pregledali, kaj se na slovenski turistični organizacij dogaja oziroma se je dogodilo, kajti pravega efekta za vložek sredstev, ki so bila dana, danes še vedno ni. Prepričana sem, da bo Darja Radić doprinesla svežino. Kot izkušena ženska, ki se odloča na podlagi argumentov, na podlagi premisleka, Prepričana sem, da bo tudi gordijski vozel, katerega ste ji danes tako očitali, rešila, ki se ji reče energetika. Ampak ob tem, da bo resnično premislila in se ne bo pustila zapletati v neke nove gordijske vozle, vendar rekla bobu bob, ne glede na to, iz katere stranke ali politike izhaja, zaradi tega, ker se je do svoje vloge dosedanjih izkušenj v politiki in tudi v Vladi obnašala in tudi reagirala odgovorno. Zato pričakujem, da bodo tudi te njene odločitve odgovorne in dobre za vse nas, kar ne nazadnje poslanci od nje pričakujemo. Zaradi tega in mnogih argumentov Darjo Radić podpiram. Veselim se sodelovanja z njo kot poslanka. Posebej pa se veselim, da bo marsikateri minister ali ministrica v njej pridobila dobrega partnerja, dobrega sodelavca, če bo leta tako želel. Tisto, kar si ne nazadnje v Vladi tudi želimo, da postane Vlada usklajen tim, ki bo delal za iste cilje in iste usmeritve in bodo s tem najbolje naložena tudi sredstva. Gospodarstvu manjka dober vodja, bi lahko rekli, kakor sem vas poslušala. Zato sem prepričana, da je Darja Radić ena izmed dobrih voditeljev, če je sama zadržana do hitre odločitve gospodarske diplomacije, je vsaka stvar za nekaj dobra. Mogoče je bila tudi ta odločitev tista, da se bo sedaj veliko bolje posvečala tej svoji vlogi in kot prvega partnerja pridobila ministra Žbogarja, da bosta aktivno razmišljala o gospodarski diplomaciji in o vlogi in poslanstvu naših veleposlaništev, ambasadorjev in vseh zaposlenih, da je pač gospodarstvo tisto, ki najprej potrebuje partnerstvo s strani države in vseh ostalih, ki morajo odpirati vrata našemu gospodarstvu. Darji Radić lahko zaželim dobro pot in z moje strani in tudi marsikaterih kolegov oziroma vseh veliko podpore pri nadaljnjem delu. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Andrej Magajna. ANDREJ MAGAJNA: Lep pozdrav vsem navzočim! Kandidatki gospe Radić ne bom nasprotoval. Se pa sprašujem, kakšno alternativo ima sploh v Sloveniji ekonomska politika, kakšne kadre imamo na razpolago, kakšne vizije pravzaprav sploh ima Slovenija iz nekega začaranega kroga, v katerem se nahajajo predvsem male nekonkurenčne države. Ravno o konkurenčnosti bom spregovoril par besed. O tem je bilo zelo relativno malo pomena v smislu mednarodnih relacij. Slovenija se bo morala boriti za čim boljši uspeh v mednarodni menjavi. Vendar žal na tem področju ne veljajo pravila lojalne konkurence. Borimo se torej za konkurenčnost v situaciji, kjer so pogoji za lojalno konkurenčnost zelo okrnjeni. Pravila Svetovne trgovinske organizacije. Ta govorijo o svobodi gospodarskih subjektov, o svobodi nastopanja. Po drugi strani pa vemo vsi, da si velike gospodarske družbe, gospodarstva, podprta z državo, utirajo pot ne s kvaliteto svojih produktov, ampak tudi in predvsem s protekcionističnimi ukrepi. Pravila Svetovne gospodarske organizacije bi morali spremeniti. Zakaj to govorim in komu to govorim? Verjetno v prazno. Kaj bo neka mala država Slovenija lahko pri tem naredila? Kako lahko majhne države kot Slovenija konkurirajo velikim multinacionalkam? O tem bi morala Slovenija tudi razmišljati. Ne samo o svoji konkurenčni kondiciji, tudi o zaščitnih ukrepih, saj so cele panoge podvržene cenenim produktom, ki so neke vrste damping cena. S to damping ceno ne bomo mogli konkurirati. Države, ki plačujejo delovno silo, ki plačujejo prispevke, ki izpolnjujejo druge pogoje, ki imajo visok družbeni standard, ne morejo konkurirati družbam in okoljem, kjer je delovna cena pod vsakim nivojem, kjer se ne spoštuje osnovnih pravil civilizacije in kulture. V teh pogojih sem pač pesimist, da bo Slovenija uspela in da bi morala sočasno iskati tudi zaščitne ukrepe, tako na področju prehrane, določenih trgovskih panog pa tudi na področju finančnega trga in bančništva. Če bomo prepustili največjo slovensko banko tujemu prevzemu, se lahko vprašamo, kaj bo to pomenilo za gospodarstvo. Od ministrice nisem dobil jasnega odgovora in se bojim, da bo šel trend naprej, da bomo konkurenčni v nekonkurenčnem okolju in da bomo kot Slovenija potegnili krajši konec. Vseeno pa želim novi ministrici pri teh prizadevanjih veliko sreče. PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Ljubo Germič. LJUBO GERMIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Najprej bi želel čestitati gospe Radić za pogumno odločitev, da je sredi mandata ob vseh napovedih in okoliščinah, v katerih živimo v tem trenutku, sprejela odločitev, da sprejme ta izziv in da kandidira za mesto ministrice za gospodarstvo. Glede na to, da je to bila pogumna odločitev, je njeno dosedanje delo prav gotovo jamstvo za to, da bo dobra ministrica. To je možno potrditi tudi na podlagi njene predstavitve v okviru včerajšnje razprave na Odboru za gospodarstvo, kjer je pravzaprav z jasnimi odgovori na zastavljena vprašanja in v okviru predstavitve povedala, kako vidi razvoj tega področja naprej. Predvsem tudi iz izkušenj, ki jih je imela in si jih je lahko pridobila v okviru dela na tem ministrstvu že v slabih dveh letih. Pri tem je treba jasno povedati, da je struktura slovenskega gospodarstva neugodna. Kajti dobra leta, ko bi bilo možno bistveno lažje narediti neke strukturne spremembe, to ni bilo narejeno in zato skrbi, na kakšen način bomo lahko realizirali vse projekte, ki jih bo treba narediti, predvsem tudi iz naslova dejstva, da je slovensko gospodarstvo in slovenska podjetja v preteklih letih najelo veliko kreditov in z visoko stopnjo zadolženosti, ki pa žal ni rezultirala samo v razvojne preboje, v modernizacijo tehnološke opremljenosti v gospodarski strukturi, ampak je bilo vezano tudi s stimuliranjem v preteklih obdobjih za konsolidacijo lastništva. Zato se nam zdi in tudi v LDS smo v okviru stališča temeljni poudarek namenili predvsem ustvarjanju konkurenčnih pogojev slovenskih gospodarstev, da bomo ustvarjali takšno, ki bo omogočilo bistveno povečanje dodane vrednosti, in takšne zaposlitve, ki bodo imele takšna plačila za delo, ki bodo zagotavljale dostojno življenje. Ne pa situacija, v kateri smo, da samo na račun nizko plačane delovne sile lahko ustvarjamo konkurenčne možnosti slovenskega gospodarstva. Seveda jaz tudi upam, da ne bodo nadaljevane nekatere slabe prakse odločitev v preteklosti, tudi v okviru pretekle vlade, kjer smo imeli iz lokalnega okolja zelo negativne ocene o odločitvah, ki so bile vezane na državna podjetja in prodajo državnih podjetij, izguba marsikaterega delovnega mesta, šlo je tudi v stotine. Na drugi strani seveda pa nismo bili deležni ustreznih ukrepov, ki bi šli v podporo dodatnim razvojnim spodbudam. Sam bom gospo Radićevo, kandidatko za ministrico, podprl. Želim ji, da bi našla ustrezne sogovornike ne le v koaliciji, ampak tudi v opoziciji, kajti razmere, v katerih bo delovala, niso lahke. Hvala. PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Zmago Jelinčič ni navzoč. Gospod Bojan Kontič, izvolite! BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Nekaj časa je še ostalo. Naj ga izkoristim tudi, da povem svoje osebno stališče glede kandidature, o kateri danes odločamo. Jaz sem prepričan, da bo kandidatka dobra ministrica,da bo nadaljevala delo, ki je bilo pričeto. Prav zanimivo je danes poslušati ocene opozicijskih poslancev o odhajajočem ministru. Še nekaj dni nazaj niso bile tako spodbudne, pravzaprav so bile kritične. Danes je temu drugače in morda je pa tudi čas, da se odkrito pove, kaj se misli, morda o tistem, ki odhaja, če že ni dobrih besed za tiste, ki ostajajo. Prepričan sem, da bo ministrica našla odgovore na vsa vprašanja, ki so ji bila zastavljena. Nikakršna skrivnost ni in nič novega ne bom povedal, če povem, da je moje odločanje in razmišljanje vezano tudi na izvedbo največjega energetskega objekta v tem trenutku. Ni skrivnost, da zagovarjam izvedbo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj in da bi imel težave, če bi v tem trenutku tako kar pavšalno in po čez ocenili, da je ta projekt slab, da ga je treba ustaviti ali karkoli podobnega. Torej prepričan sem, da bo ministrica nadaljevala tudi s tem projektom. Je prav in s tem se seveda strinjam in poudarjam, da pa o morebitnih nepravilnostih javno spregovorimo. O morebitnih, pravim, ker nikakršnih dokazov v tem trenutku ni, da bi te nepravilnosti bile, razen občutkov in vtisov, ki jih nekateri pri tej investiciji imajo. Ko govorimo o novi ministrici, je dobro oceniti tudi situacijo, takšno, kot danes je. Zdaj, če vse skoncentriramo in odhod ministra Lahovnika skoncentriramo na Blok 6 in na to, da se je minister odločil za umik, ker ne želi sprejeti odgovornosti za to veliko investicijo, bi bilo to preveč tudi zame in gre v bistvu za veliko bolj prozorno igro. Temu ministru je potrebno dati nekaj za popotnico in pokazati, da je šel zaradi nečesa drugega, ne zaradi tistega, na kar je opozoril. Ampak to je preveč prozorna igra, da bi ljudje tej igri enostavno nasedli. Zdaj slišim, da se išče tudi grešni kozel za to investicijo in da so ga baje že našli. Zgodbe se pač odvijajo tako, kot jih nekateri načrtujejo. Jaz sem prepričan, kot sem dejal v uvodu, da bo razprava o tem še potekala, da se bomo o tem še pogovarjali zelo odkrito in tudi odpravili, če je karkoli mogoče odpraviti in izboljšati v tem trenutku. Sicer pa je zelo pomembno, da je izkušena na področju turizma in da bo lahko na tem področju storila kaj več, kot je bilo storjeno v preteklosti. Namreč, imamo velike potenciale, velike možnosti, ki pa so premalo izkoriščene. Če pogledamo sosednje države, znajo zelo dobro izkoristiti vse naravne danosti, ki jih imajo. Mi pa pri tem nismo tako uspešni. V razmišljanju bi bilo treba seveda aktivneje pristopiti k iskanju ustreznih rešitev. Torej, turizem je panoga, ki lahko pomembno vpliva pri nadaljnjih ocenah o našem družbenem proizvodu, domačem proizvodu in tudi od turizma bo odvisno, kako bo v prihodnje naraščal. Tudi od turizma. Verjetno je pomembno še kaj drugega. Konkurenčnost, o kateri je bilo v preteklih mesecih veliko govora, in doseganje višje stopnje konkurenčnosti, to je naloga, ki si jo je zadala ministrica in jo je tudi dejansko napovedala. Zdaj zelo težko pristanem na ocene, ki sem jih slišal v pretekih mesecih, ko je bilo rečeno, da je konkurenčnost slovenskega gospodarstva odvisna zelo od tega, ali bomo imeli obvezno delitev dobička v Sloveniji ali ne. Zato bo treba odgovoriti tudi na vprašanje, kaj se je zgodilo na tem področju v času, ko ta zakon ni bil sprejet, ko je v Državnem zboru padel. Napovedi so namreč bile, da je veliko investitorjev, ki čakajo na odločitev Državnega zbora o tem, ali bomo dobiček delili tudi med zaposlene ali ne. Sedaj je ta odločitev jasna. Zanima me, koliko je teh tujih investitorjev v tem času stopilo na gospodarska tla v Sloveniji in preizkusilo srečo tudi pri nas. Na to bomo iskali odgovore v prihodnjih mesecih. Ministrici pa želim seveda nadaljevanje dela na tem področju, ki ga dobro pozna, nadaljevanje sicer v drugi funkciji. Ampak naloge pa ostajajo približno enake in poudarki približno enaki. Želim ji veliko sreče pri opravljanju nove funkcije, ki jo bo danes prevzela. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima mag. Radovan Žerjav. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa za besedo. Gospodarstveniki mi iz dneva v dan po telefonu in tudi tako, v živo stokajo, češ, kako da v Ljubljani nič ne storimo za njih. Polni so kritike. Kritike predvsem na račun gospodarske politike, ki je, kot pravijo, praktično ni oziroma je zelo nedorečena. Od vseh nas, predvsem pa od Ministrstva za gospodarstvo pričakujejo veliko bolj aktivno politiko, predvsem pa ukvarjanje z realnimi problemi. Kar nekajkrat smo se pogovarjali o njih v Državnem zboru, ampak očitno od tega ni kaj dosti koristi. Naj naštejem samo nekatere. Še vedno je številka 1 plačilna nedisciplina, kreditni krč, torej financiranje, gospodarstvo, financiranje proizvodnje, financiranje investicij, problem spodbujanja investicij, tehnološkega razvoja, inovacij. Predvsem si želijo, da bi prenehali z obremenjevanjem gospodarstva, da bi to zgodbo obrnili na drugo stran in da bi prišli v razbremenjevanje gospodarstva, kar je, po moji oceni, edina prava pot, če želimo povišati ali zvišati ali spodbuditi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Pričakujejo tudi resne spremembe na področju delovno-pravne zakonodaje, to kar pa se že dogaja. Ko danes ponovno poskušam na eni strani hvalospeve strank iz koalicije kandidatki, na drugi strani skepso strank iz opozicije, se ponovno sprašujem, ali je takšna procedura imenovanja ministra sploh smiselna in ali je sploh optimalna. Najbrž bi bilo dobro enkrat resno o tem tudi spregovoriti in na tem področju narediti kakšne spremembe, ker mislim, da je takšna procedura, kot jo imamo, čisto brez zveze, kot se temu reče, ampak tako pač je. Sam osebno sem na tem mestu pričakoval gospodarstvenika, pričakoval sem kriznega menedžerja. To bi bil najbrž pravi odgovor koalicije na čas, v katerem živimo. Verjamem pa, da je to skoraj nemogoče tudi zaradi neatraktivnosti opravljanja tega poklica. Najbrž se bomo tudi o tem morali v prihodnosti pogovarjati ali pa vsaj začeti pogovarjati, pa ne z demagogijo. Kam smo namreč pripeljali funkcijo, denimo predsednika Vlade ali funkcijo ministra? To se mi zdi pravzaprav neodgovorno. To bomo morali spremeniti. Ni normalno, da je takšna pomembna funkcija, pravzaprav najpomembnejša funkcija v državi, atraktivna morda za kakšnega profesorja, ki se lahko kadarkoli vrne na tisto delovno mesto, od koder prihaja na to mesto funkcije ministra ali pa morda za kakega državnega uradnika ali pa uslužbenca. To po moji oceni ni dobro za to državo. Mi bi morali imeti sistem ali pa možnosti, da na te funkcije pripeljemo najboljše možne kadre, ki jih država premore. Ne glede na to, koliko za to tudi oni sami zahtevajo zato, da pridejo na to mesto. To je namreč razprava za en drugi čas. Gospo Darjo Radić bomo sodili po njenem delu. Danes karkoli govoriti o njej kot o ministrici, je seveda preuranjeno. Vsekakor pa je treba dati spodbudo. Spodbudo predvsem v spopadu s povečanjem konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar mislim, da je naloga številka ena. Pričakujem tudi, da bo zavzela racionalna stališča pri zelo lahkotnih, da ne bom rekel, nonšalantnih odločitvah v povezavi s spremembami lastništva v najpomembnejših finančnih inštitucijah. Trdno sem prepričan, da slovensko gospodarstvo potrebuje močno, učinkovito, konkurenčno slovensko banko. Tujih bank imamo dovolj. Za vsakim vogalom je pravzaprav ena. V vsaki ulici imamo banko, ki so vse po vrsti tuje. Prav bi bilo, da naredimo vse in še več, da vendarle ena najpomembnejša, največja, najmočnejša banka ostane v slovenskih rokah. Jaz mislim, da je to zelo zelo pomembno za slovensko gospodarstvo. Ampak o tem bomo tudi še govorili v tej hiši. Prav z zanimanjem bom spremljal, kako se bo ministrica spopadla z energetskimi vprašanji. Na tem področju Slovenija od osamosvojitve naprej nikoli ni imela prave strategije. In je tudi sedaj nima. Vse je prepuščeno nekim individualnim odločitvam. Odločitvam, ko, se na koncu sploh ne ve, kdo jih je sprejel in kdo je za njih odgovoren. Pogovarjamo pa se o odločitvi, o projektu, ki je težak več kot milijardo evrov. V kolikor bi imeli v Sloveniji pravo energetsko strategijo, ta projekt TEŠ 6 zagotovo ne bi smel biti prioriteta te države. Zagotovo je na energetskem področju veliko takšnih projektov, ki bi morali imeti prednost pred tem projektom. Če bi imeli strategijo, bi v skladu s tem tekla tudi realizacija. Ampak tako pač je. Žal iz tega konca Slovenije prihaja pač velika politična moč in je najbrž tudi razlog v tem, da se ta projekt tako bliskovito odvija. Mimogrede, strinjam se tudi s tistimi, ki pravijo, da je to pravzaprav pravi razvojni zakon za ta del Slovenije in je denimo pomurski razvojni zakon, če ga tako imenujem, v primerjavi s tem, resnično miloščina. Od nove ministrice pričakujem, da bo končno prenehala z gonjo proti direktorjem ali predsednikom uprav, ki so bili imenovani v prejšnjem mandatu. Zamenjajte za božjo voljo tiste, ki jih mislite zamenjati. Bil bi že čas po letu in pol in prenehajte z mrcvarjenjem ljudi. To mrcvarjenje namreč ne koristi nikomur. Niti obema stranema, še najmanj pa podjetjem. Tako da, dajte zamenjajte tisto, kar mislite zamenjati, ostalo pa pustite pri miru. PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Joško Godec ne bo razpravljal. Gospod Vito Rožej. Izvolite! VITO ROŽEJ: Hvala za besedo, predsedujoči. Morda bi začel z eno mislijo, ki jo je kolega Ribič izrekel, da je ekonomska kriza posledica krize vrednot. Ekonomija pa je , kot jo ta država in pretežni del tega sveta pojmuje, kapitalistična in temelji na želji po ustvarjanju dobička. Kar z drugimi besedami, če hočete bolj svetopisemsko, temelji na pohlepu, temelji na smrtnem grehu. Tako, da se seveda strinjam, da je ekonomska kriza posledica krize vrednot. Če pač vse stavimo na pohlep, se ta stvar ne more dobro končati. Do tega smo pač prišli z našim gospodarstvom in seveda svetovnim. Tudi najbrž ga ni med nami, ki bi trdil, da je zdajšnja ekonomska kriza, da so pač krivi kultura, šolstvo ali pa mogoče šport, da smo se znašli v tej krizi. Prav gotovo ne. Kateri pa so zdaj ti ukrepi, s katerimi vidimo, kako bomo iz te krize izšli, so pa popolnoma drugačni. Jaz sem velikokrat slišal kritike na račun odhajajočega ministra s strani opozicije, danes seveda temu ni tako. Češ, da je bila razbremenitev gospodarstva premajhna, skratka, da bi morali pohlepu dati še več prostora in da bo potem že rešil stvari same po sebi. Poskusi, da bi se to naredilo, so seveda bili, rezultate vidimo danes. Poskusi v prejšnjem mandatu so bili takšni, da so se te obremenitve zmanjšale. Po nekih ocenah je slovensko gospodarstvo zadihalo za 12 milijard lažje. Polovica od tega pa je šla, kot veste tudi tisti, ki ste pritisnili tipko za, za te zakone, v odkup in v to, čemur zdaj pravite tajkunsko lastninjenje. Čigava je krivda, tukaj je popolnoma jasno, da na strani prejšnje koalicije, ki je v prejšnjem mandatu razbremenila slovensko gospodarstvo. Samo polovica je šla v tisto, kar bi si želeli, da bi šla. Se pravi, da bi šlo skratka v investicije, razvoj in tako naprej. Nekatera podjetja so to tudi naredila in to tista podjetja, ki jim danes ministri te iste vlade, ki je razbremenila gospodarstvo, očitajo, da na veliko "harajo" po državnih proračunskih sredstvih. In to isti minister, ki je, recimo, predlagal omejitev nadomestila po opravljanju funkcije za pol leta, potem pa brezsramno izkoriščal, čeprav je seveda imel od česa živeti, to celo leto in obenem še gladko izjavil, da ga tega niti malo ni sram. Ravno te ljudi bi moralo biti sram, ki zdaj najbolj s prstom kažejo na nekatere druge, ki so edini zmogli vrlino, ki je tako v politiki, kot v gospodarstvu redka, in to je, da se prizna napaka. Predsednik ene od političnih strank je zmogel priznati napako in je bil seveda za to hudo kaznovan in je še vedno. Predsednik neke druge je, recimo, kopiral govore tujih državnikov in se ni niti opravičil za to. Lagal je glede resnice o helikopterskih prevozih in se seveda nikoli ni opravičil za to. Lagal je celo sodišču te države glede razloga svoje odsotnosti. Vodja poslanske skupine je pri tem držal vrečo, pa se nikomur ni nič zgodilo. Tako mislim, da je govor o vrednotah prav v gospodarstvu morda še najbolj sprevržen. Najbrž ga ni področja zakonodaje, kjer bi se luknje v zakonodaji iskale bolj vneto in temeljito, kot se iščejo ravno tu. Seveda, saj pogon je, kot sem že omenil, pohlep, smrtni greh, ki je očitno marsikomu še vedno blizu, ker še vedno lahko poslušam tudi v današnji razpravi govor o tem, da je seveda treba razbremeniti gospodarstvo. Kakšna je seveda tista slika gospodarstva, ki ga želimo videti, smo se na načelnih ravneh večkrat lahko tudi zedinili v tem Državnem zboru, da hočemo večjo dodano vrednost, da hočemo nove tehnologije, hočemo inovacije. Podjetja, ki pa se s takimi stvarmi ukvarjajo, pa so ravno tista, ki so deležna največjega medijskega linča. Trdi se, da prejemajo državna sredstva, kar seveda ni res. Res je, prejemajo proračunska sredstva, ampak ne te države, ampak drugih držav, ki prepoznajo to vrednoto. Recimo podjetje Ultra je dobilo od ameriške zvezne države New Jersey takšno pomoč. Tu je tisti kamen spotike, ki ga moramo preseči, če želimo, da bo slovensko gospodarstvo resnično zmoglo ta preboj, da bomo znali videti, kaj je dobro, za kar se seveda lahko ozremo v tujino. Ta primer iz New Jersey je že morda lahko tak. Da bomo razumeli, da so enaki pogoji za vse tisto, kar omogoča resnično konkurenčnost, ker so ti enaki pogoji uzda temu pohlepu, ki nas je pripeljal v to gospodarsko krizo. Ne morda posamično reševanje tega, onega projekta, tega ali onega šampijona, tega ali onega zavoženega projekta. Ker na tak način, ker teh projektov je tisoče in tisoče, ne bomo prišli nikamor, saj sistemsko to ne bo. Vedno bodo imeli nekateri občutek, da so protežirani, drugi seveda da so zapostavljeni. Nihče se ne bo trudil opreti na lastne sile. Vsi bodo molili roko državi, naj jim pomaga. Gospodarska ministrica, bodoča, najbrž da bo morala vsem pomagati. Tisto pa, kar bo naredila, in to je povedala tudi na zaslišanju, je, da bo spoštovala zakone, kar seveda velja za vse člane naše stranke ne glede na to, da si seveda kakšni sogovorniki mislijo ravno nasprotno. Res je tudi, ker so predgovorniki povedali, da bo gospodarska ministrica prevzela ta položaj v nehvaležnem času z velikimi izzivi, ki so bili preveliki za nekoga, ki je prej opravljal to funkcijo. Tukaj jaz vidim razlog odstopa dosedanjega gospodarskega ministra, ki je že težko pristal na to, da je sploh na začetku mandata te vlade postal gospodarski minister, in se seveda trudil najti eleganten izhod. Ali je ta bil res tak ali ne, boste seveda presodili sami, na koncu najbrž da, volivke in volivci. Všeč pa mi je, da v njegove čevlje, za katere, sem prepričan, da nikakor ne bodo preveliki, stopa ženska, kar je prav gotovo dobro. In to ženska z izkušnjami, ki je na tem področju že delovala in bo delovala tudi vnaprej. Morda seveda njeno ministrovanje ne bo zaznamovano z elokventnimi, lucidnimi ali pa ne vem kakšnimi izjavami. Prepričan sem, da bo to ena od ministric, ki bo manj govorila, pa več naredila, kar je prav gotovo dobro. S tem se boste strinjali vsi prisotni. Jaz tudi upam, da, ker je Gorenjka, ne bo nič bolj delovala za Gorenjsko, tako kot pravzaprav koruptivno razmišlja kolega Ziherl. Upam, da bo enako dobro zastopala interese gospodarstva v vseh delih te države. Da ne bo tako kot morda nekateri med nami delovala za dobro svojega volilnega okraja, pri tem pa ne imela neke slabe veste, tako kot nekateri med nami, ki potem premorejo kvazi moralno držo, da pridigajo drugim o njihovih dejanjih in domnevni spornosti. Jaz tudi upam, da ne ta gospodarska ministrica in ne katera druga ali pa minister, ki jo bo nasledil, kakorkoli bodo stvari v bodočnosti šle, ne bo zasedla tega položaja zaradi tistega, kar je kolega Žerjav predlagal, češ, naj bodo to najboljši kadri, naj zahtevajo, kolikor hočejo in naj pridejo in naj bodo krizni menedžerji. Kako zgrešeno! Potem lahko seveda začnemo licitirati za ta delovna mesta, zbirati javne ponudbe, kdo bo dal manj, kdo bo dal več itd. Ravno to je ena logika tega istega gospodarstva, ki temelji na pohlepu, ki seveda v državni upravi med funkcionarji nima kaj iskati. Pravila so znana, za vsa enaka. Po plačni lestvici so takšne, kakršne jih ta Državni zbor potrdi. Komur to ni prav, naj se pač tega izziva ne loteva. Jaz sem vesel, da se je mag. Radićeva tega veselila. Veselil sem tudi tega, da bo to tretja ministrica iz kvote moje stranke. Da bodo v ministrski kvoti stranke Zares tri ministrice in eden minister. To me spominja na en istrski pregovor: "Ženska v hiši podpira tri vogale, enega pa osel." In v primeru stranke Zares je ravno tako. Pri teh ministricah imamo tudi enega ministra. Pri čemer pa ne mislim, da je osel zaradi svojih intelektualnih ali katerih drugih sposobnosti. Prav gotovo pa zaradi trme in vztrajnosti na svojem položaju in da si pusti metati v obraz vse žaljivke, ki mu jih mečejo, in kljub temu svoje delo opravlja dobro. Tako ga bo tudi nova ministrica in tako kot ga obe ostali ministrici iz te stranke. Upam, da bodo v bodočih debatah v slovenskem gospodarstvu več rekli o sami vsebini in točkah, ki bodo na dnevnem redu, ne pa še o čem drugem. Da bomo znali razumeti, da so pravila pisana za vse. Za bivšega nadzornika Luke Koper, ki je sedaj poslanec pa sicer furman oziroma avtoprevoznik, za ministra, ki je še vedno minister pa solastnik tehnološkega podjetja, za poslanca, ki je lastnik parih delnic pa je seveda to pozabil povedati nekemu mediju, ko ga je vprašala, ali pa za neizobraženega delavca, na kateremkoli delovnem mestu, upokojence, itd. Da so pravila enaka in da, če je kaj na tem Državnem zboru, ni to, da bo iskal izjeme kvazi izstopajoče točke in jih blatil in jih tlačil v povprečje, ampak bo skrbel za to, da se bodo ta pravila spoštovala. Če bodo pravila kje premalo natančno napisana, jih bo popravil. To je naše delo. Vse ostalo pa, mislim, da ni vredno nivoja, ki bi si ga politika v tej državi zaslužila. Jaz bom iz omenjenih razlogov mag. Radićevo podprl in ji seveda še naprej želim uspešno delo na tem področju. Zdaj bo imela več možnosti manevrskega prostora in tudi odgovornosti, ki pa se je za razliko od koga drugega ne brani. Srečno torej! PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jože Tanko. JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo in vsem lep pozdrav! Tu lahko najprej ugotovim, da je predsednik Vlade zamudil dobro priložnost, da bi udejanil vsaj del svoje napovedi izpred mesecev, ko je dejal, da je možno voditi državo tudi z manjšim številom ministrov, kot je sedanje. Ob odstopu dr. Lahovnika je imel idealno priložnost, da bi resorje nekako prestrukturiral. Namesto da se zdaj ukvarjamo z imenovanjem novega ministra, bi tu mirno lahko obravnavali novelo Zakona o Vladi in bi te zadeve v skladu s to obljubo, napovedjo predsednika Vlade tudi realizirali. Druga zadeva, ki je signifikantna v teh razpravah, je predvsem to, da vsaj ena politična skupina meri odnos kogarkoli do česarkoli skozi očala Ultre. Jaz mislim, da je bilo iz razprav praktično vseh poslancev iz Zaresa, praktično vse je bilo na temelju Ultre in teh dogajanj okrog Ultre. Skratka, velika težava v tej poslanski skupini je prav razmerje javnega do Ultre. Tu bi rad opozoril tudi na zapis, na pismo ministra, ki je odstopil, ko je v delu svojega dela zapisal, poleg razlogov, o katerih govorimo, da je odstopil, je tudi naslednje: "V resor, ki ga trenutno vodim, še vedno spadajo družbe, kjer je država neposredno večinski lastnik. Med temi naj izpostavim HESS, Gen energijo, Eles, elektrodistribucijska podjetja, Telekom, Pošto in še nekatera druga. Ministrstvo za gospodarstvo poleg tega skupaj z izvajalskimi institucijami izvaja razpise z namenom spodbujanja tehnološkega razvoja in internacionalizacije. Glede na navedeno prijavljanje družb iz skupine Ultra na razpise mojega ministrstva lahko domnevam, da poskušajo poslovati tudi z družbami, ki so neposredno v večinski lasti države in spadajo v resor mojega ministrstva." To piše v pismu ministra, ki je odstopil. Ob tem pa bi vas rad spomnil, da sem sam tudi postavil tri pisna poslanska vprašanja, prvega 12. marca, drugega 23. aprila in tretjega 10. 6., kjer sem Vlado zaprosil, da nam pove, s katerimi ministrstvi, državnimi institucijami in gospodarskimi družbami, v katerih ima oziroma je imela država več kot 25 % lastniški delež, je poslovala Ultra ali njene hčerinske družbe v obdobju pred vlado Janeza Janše, v času Janševe vlade in s katerimi po Janševi, torej v času Pahorjeve vlade. Drugič, je bilo vprašanje, ali so bili za te posle izpeljani javni razpisi. Tretjič, je bilo vprašanje, kdaj so bile pogodbe podpisane, za koliko časa, za katere produkte in namene. Četrtič, kolikšne so oziroma so bile pogodbene vrednosti in koliko je bilo izvedenih plačil. Petič, ali so bile kakšne pogodbe prekinjene, če so bile kdaj in zakaj. Šestič, ali je prišlo do podaljšanja pogodb in na kakšni osnovi, če je prišlo kdaj in zakaj. Na trikrat ponovljena takšna vprašanja Vlada ni želela odgovoriti. Ni odgovorila in se je skrila pač za Zakon o javnih naročilih in drugo zakonodajo. Zanima me, na kakšen način Vlada sploh lahko izvaja svojo lastniško funkcijo, ko v organe teh družb, v nadzorne svete, tudi na čelo teh družb postavlja ljudi iz svojega kroga, ki imajo, ki sprejemajo odlične, očitno odlične ukrepe, vsaj tako po izjavi poslancev iz koalicije, in ne izvajajo svoje lastniške funkcije. Nočejo poročati o tem, ali je dejansko tudi v teh primerih prišlo do kakršnih koli kolizij, do takih, ko je konec meseca junija v svojem odstopnem pismu napisal minister Lahovnik. Kako Vlada izvaja funkcijo lastnika? Kako Vlada postavlja nadzorni svet, na kakšen način poročajo nadzorni sveti večinskemu lastniku? Vlada očitno nima popolnoma nobenega interesa, da bi nad poslovanjem in nad tovrstnim poslovanjem, na katerega je opozoril gospod Lahovnik, sploh izvajala kakršno koli funkcijo. Tu lahko mirno rečemo, da Vlada svoje lastniške vloge ne opravlja in dopušča, tolerira poslovanje na tak način. Tu je bilo tudi rečeno, da je gospa Radić pač oseba, ki bo nadaljevala Lahovnikovo politiko. Minister Lahovnik je zaradi ene politike odstopil. Ali lahko pričakujemo čez 14 dni odstop nove ministrice, ki bo najbrž danes imenovana z glasovi koalicije, če bo nadaljevala Lahovnikovo politiko? Ali pa bo nadaljevala kakšno drugo politiko? Politiko svojega predsednika stranke in tudi Vlade očitno, ki se brani na kakršen koli način poročati o poslih, ki očitno sodijo v krog klientelističnih in tudi najbrž koruptivnih poslov? Tudi, če so že zakoniti, so zagotovo tudi, so najbrž pa koruptivni. Tu mislim, da je treba ta opozorila, ki jih je v svojem odstopu napisal minister Lahovnik, jemati resno. Tega bi se morala zavedati tako koalicija, Vlada in tudi organi, ki smo jih postavili, da bdijo nad tem, da stvari potekajo zakonito, transparentno in tudi pregledno. Skratka, na tem področju ni očitno popolnoma nobenega interesa, ne za kakršno koli prestrukturiranje, racionalizacijo, še manj pa za kakršen koli nadzor in zakonitost nad poslovanjem. Očitno nekateri ostajajo in ostajajo privilegirani pri sodelovanju s firmami v večinski državni lasti in tudi pri uporabi in izrabi javnih sredstev, ki so očitno nekaterim dosegljiva pod izredno ugodnimi pogoji. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite? Replika. Gospod Franci Kek. Prosim! Popravek navedbe. Bili ste dejansko omenjeni v govoru kot poslanska skupina. Popravek napačne navedbe, prosim. FRANCI KEK: Bili smo omenjeni kot vsi poslanci Zares in se čutim poslanca Zares, ki smo danes razpravljali. Gospod Tanko je omenil, da imamo poslanci Zares težave z Ultro. Nikakršnih težav nimamo z Ultro. Vemo, da je uspešno podjetje in da deluje po zakonu. Zakon, kakršen velja za ostala podjetja, ne velja tudi za Ultro. Smo pa deležni nenehnega obravnavanja, posploševanja kar tja na splošno, da je v zraku korupcija, da nekaj smrdi. Ko pa spregovorite o konkretnih zadevah, vam pa minister Golobič zelo enostavno lahko dokaže, da nič ni res. Le priložnost mu morate dati in jo tudi na preiskovalni komisiji ima. Hvala. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Repliko, popravek navedbe, Franco Juri. FRANCO JURI: Hvala, gospod predsednik. Kolega Tanka, ki je navedel domnevo, da smo mi obsedeni s tem vprašanjem, želim samo opozoriti, da smo replicirali na razprave, ki so se ukvarjale pretežno z Ultro in z drugim ministrom, malo manj s kandidatko Darjo Radić. Torej, mi smo le odgovorili in še enkrat dokazali, da je Ultra predvsem mantra SDS, in dejstvo, da v preiskovalni komisiji, ki jo je zahtevala opozicija in ki jo vodi cenjeni kolega poslanec Rudolf Petan, žal, do sedaj niso mogli priti do nobenih dokazov. Nasprotno, izkazalo se je, da se ta konstrukt lahko obrne kot bumerang zoper tiste, ki so ga lansirali. Ni konkretnih dejstev ali dokazov, ki bi to sumničenje ali govorice ali ta konformizem, ki temelji na stereotipih o hudobnih politikih iz Zaresa, utemeljevali. Torej, še enkrat, bodimo resni. Danes se pogovarjamo in danes bomo glasovali o kandidatki za ministrico, ki izhaja iz naše stranke ponosno in ki bo samozavestno izpeljala projekte, ki jih je sama tudi začela in pri katerih je resno delala od začetka mandata. Hvala. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Besedo ima mag. Andrej Vizjak. MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Bodočo ministrico mag. Darjo Radić čaka težko delo. Zelo težko bo uresničila svoje napovedi, svoja videnja, kajti divjanje gospoda Križaniča, ministra za finance, na davčnem področju je nemogoče zaustaviti. Danes je na spletu Ministrstva za finance objavljen predlog Zakona o obdavčitvi nepremičnin. Poglejte, kaj zmore socialdemokratska vlada na področju obdavčitve nepremičnin. Prvič, premier Pahor je napovedal, da ne bo povečevanja obstoječih davčnih bremen ne prebivalstva in ne gospodarstva. V zakonu piše, da bo iz naslova davka na nepremičnine približno za 30 % več pobranega davka, kot znašajo obstoječe davščine na nepremičnine. To se pravi, prva prelomljena beseda. Zakaj čaka gospo Radićevo težko delo? Zato, ker v tem istem zakonu piše, da bodo poslovni objekti obdavčeni s petkratnikom vrednosti stanovanjskih objektov v letu 2011 in da bodo industrijski objekti obdavčeni s sedemkratnikom obdavčitve stanovanjskih površin. Obdavčeno bo vse, kmetijske površine, gozdne površine, vse. Spoštovani, davčni primež se privija ne glede na obljube sedanje ministrice, ne glede na obljube predsednika Vlade, kot da živimo v dveh različnih svetovih. Minister za finance dela eno, besede predsednika Vlade, besede bodoče gospodarske ministrice so drugo. Poglejte, kaj je še napisano v tem zakonu. To si bodo lahko Socialdemokrati obesili v svoje pisarne. Ta določba 11. člena predloga zakona, "davka ni mogoče odpisati glede na določbe Zakona o davčnem postopku tudi v primeru, če bi s plačilom davka bilo ogroženo preživetje davčnih zavezancev in njihovih družinskih članov". Torej tudi v tem primeru ni mogoče odpisati davka. In še naprej, "davčna izvršba se opravi, tudi ko je vrednost nepremičnine nesorazmerno velika glede na višino neplačanega davka". To pomeni, da se lahko zaseže nepremičnina v primeru, tudi če bi znašal dolg en evro ali deset evrov. In še naprej, "če zavezanec ne more plačati davka, lahko občina pridobi celotno nepremičnino". Se pravzaprav usede z lastništvom na to. Če si vi tako predstavljate izhodno strategijo, če si vi tako predstavljate neko popotnico sedanji ministrici za gospodarstvo, da boste petkrat, spoštovani premier, jaz sem vesel, upam, da ste si prebrali tudi Predlog zakona o obdavčitvi nepremičnin. Vaša izjava je odmevala v medijih, da ne boste povečevali obstoječih davkov. V tem predlogu zakona piše med finančnimi posledicami, da se bodo davčni prilivi iz naslova tega davka povečali za 30 % glede na obstoječe davke. To piše v predlogu zakona, ki je danes na spletnih straneh, da se bodo obdavčili poslovni objekti za petkratnik glede na stanovanjske objekte, da se bodo obdavčili industrijski objekti s sedemkratnikom, glede na odločitve stanovanjskih nepremičnin. In še enkrat, 11. člen pravi, da ne glede na Zakon o davčnem postopku ni mogoče davkov odpisati v primeru, če bi bilo s plačilom ogroženo preživetje davčnega zavezanca ali njegove družine. Tudi v tem primeru mora davek plačati in izterja se tako, da se podržavi oziroma vzame nepremičnina človeku. To piše v zakonu, ki ga je skreiral vaš minister, ki ga je Socialna demokracija oziroma SD predlagal za ministra. To je v posmeh vašim besedam, prizadevanjem kandidatke. Zato govorim, ker je to nekorektno do kandidatke, da gre s tako popotnico, s takim nahrbtnikom v ta mandat. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne želi. Želijo? Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne želi. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Odločali bomo o naslednjem predlogu sklepa: Za ministrico za gospodarstvo se imenuje mag. Darja Radić. Glasujemo. Navzočih je 65 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 9. (Za je glasovalo 47.) (Proti 9.) Ugotavljam, da je mag. Darja Radić imenovana za ministrico za gospodarstvo. Ministrici Vlade čestitam k imenovanju in želim uspešno opravljanje dolžnosti. Prosim novoimenovano ministrico, da v skladu s 113. členom Ustave Republike Slovenije priseže pred Državnim zborom. / aplavz/ MAG. DARJA RADIĆ: Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Želi ministrica spregovoriti pred Državnim zborom? Želi. Prosim, gospa ministrica. MAG. DARJA RADIĆ: Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Dovolite mi, da se vam iskreno zahvalim za vaše zaupanje za podporo pri moji kandidaturi za ministrico za gospodarstvo. Zavedam se, da je pred menoj težka naloga. Zavedam se, v kakšni situaciji je gospodarstvo. Skupaj z mojimi sodelavci na Ministrstvu za gospodarstvo si bom prizadevala, da s svojimi ukrepi in aktivnostmi čim bolj omilimo to krizo in seveda predvsem, da z našo zavzetostjo pomagamo temu našemu gospodarstvu priti na višjo tehnološko raven, mu zagotoviti višjo konkurenčno pozicijo. Zavedam se in prepričana sem, in to sem že večkrat ponovila, zdravo gospodarstvo in samo zdravo gospodarstva je tista temeljna garancija, temeljni garant in porok za socialno varnost in blaginjo državljank in državljanov Republike Slovenije. Še enkrat, hvala lepa za zaupanje. PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani kolegi in kolegice, ob upoštevanju imenovanja ministrice za gospodarstvo Državni zbor ugotavlja naslednje: Ker je dr. Mateju Lahovniku prenehala funkcija ministra za gospodarstvo, z današnjim dnem v skladu s 14. členom Zakona o poslancih ponovno opravlja funkcijo poslanca. Drugič, v skladu s 14. členom Zakona o poslancih preneha opravljati funkcijo poslanca Lojze Posedel, ki jo je opravljal namesto poslanca dr. Mateja Lahovnika v času, ko je ta opravljal funkcijo ministra. Ob tem se Lojzetu Posedelu zahvaljujem za opravljeno delo v Državnem zboru. S tem zaključujem to točko dnevne reda. Zaključujem tudi 27. izredno sejo zbora. Hvala lepa. Sedaj pa res želim prijetne parlamentarne počitnice. Hvala lepa. Seja se je končala 16. julija 2010 ob 14.06. INDEKS GOVORNIKOV A ANDERLIČ, ANTON...............................................................................................................................27 B BAROVIČ, BOGDAN..............................................................................................................................18 BEVK, SAMO.....................................................................................................................................28, 29 BOGOVIČ, FRANC.................................................................................................................................23 BRUNSKOLE, RENATA........................................................................................................................25 Č ČRNUGELJ, SILVA................................................................................................................................30 F FRANGEŽ, MATEVŽ..............................................................................................................................17 G GERMIČ, LJUBO....................................................................................................................................37 GÖNCZ, DR. LÄSZLÖ...........................................................................................................................10 GORENAK, DR. VINKO.........................................................................................................................26 GRILL, IVAN............................................................................................................................................20 GUMZAR, MILAN......................................................................................................................................9 H HAN, MATJAŽ...........................................................................................................................................6 J JEROVŠEK, JOŽEF.........................................................................................................................30, 31 JURI, FRANCO..................................................................................................................................35, 42 K KAMPUŠ, ANTON..................................................................................................................................22 KEK, FRANCI........................................................................................................................15, 29, 35, 42 KONTIČ, BOJAN..............................................................................................................................11, 38 KRIŽMAN, MARIJAN.............................................................................................................................33 M MAGAJNA, ANDREJ.............................................................................................................................37 MAJHENIČ, SILVEN..............................................................................................................................28 MENCINGER, TOMAŽ TOM.................................................................................................................26 P PAHOR, BORUT.......................................................................................................................................5 PETEK, MIRO..........................................................................................................................................32 PRESEČNIK, JAKOB...............................................................................................................................7 R RADIĆ, MAG. DARJA............................................................................................................................43 RIBIČ, JANEZ..........................................................................................................................................31 RIHTER, MAG. ANDREJA....................................................................................................................36 ROŽEJ, VITO...........................................................................................................................................40 S SAJOVIC, MAG. BORUT.................................................................................................................19, 22 T TANKO, JOŽE.........................................................................................................................................41 U URH, ANTON.............................................................................................................................................8 V VEBER, JANKO......................................................................................................................................32 VIZJAK, MAG. ANDREJ..................................................................................................................11, 43 Z ZALOKAR ORAŽEM, CVETKA............................................................................................................15 ZIHERL, MILENKO.................................................................................................................................34 Ž ŽERJAV, MAG. RADOVAN..................................................................................................................39 ŽUPEVC, MELITA...................................................................................................................................19