W < B 0klVt°°c!\ NO. 39 AMERICAN IH »Pfftrr IN UN«UAO« ONUT National and International Circulation SLOVCNUN WOftNJN« NCWSPAMffi CLEVELAND OfllO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 25, 1969 STEV. LXVII — VOL. LXVII AFL-CIO je podprla idejo unije policajev Njeni elani se bodo odpovedali pravici štrajka. BAL HARBOUR, Fla. — Predsednik AFL-CIO je izjavil na seji glavnega odbora, da Zveza toplo podpira idejo o organiziranju policajev v skupno unijo. Meany misli, da se bo vanjo priglasilo najmanj 300,000 policajev. Unija bo nekaj posebnega. V njenih pravilih bo predvideno, da se njeni člani odpovedujejo Pri mezdnih pogajanjih pravici do štrajka. Meany je to stališče v imenu AFL-CIO odobril. AFL-CIO je dalje sklenila, da zapusti Mednarodno konfederacijo svobodnih unij, ki je bila pred 20 leti ustanovljena kot protiutež proti podobni konfederaciji, ki je pa padla pod komunističen vpliv. Svoj korak u-lemeljuje s tem, da konfederacija svobodnih unij razmetava denar in da nekatere njene članice iščejo stike s komunističnimi u-ftijami. Najbolj pa zameri Mea-ny tej konfederaciji, da se je vmešala v njegov spor v voditeljem avtomobilske unije Reu- therjem. Sicer pa tudi v komunistični konfederaciji ne more biti vse v redu. Tam je dolga leta gospodaril po svoje generalni tajnik, ki je bil obenem zaupnik Kremlja. Sedaj se pa mož ne more sPrijaznti z moskovsko politiko na Češkoslovaškem. Zato bi ga Krernlj rad spravil z mesta gene* ralnega tajnika. Poslal je samega Šelepina, člana prezidija ruske komunistične stranke, po svetu na agitacjio proti generalnemu tajniku, pa menda Šelepin ni nič kaj dobro odrezal. Tako je U « se ni-a** prometnih predpisov. Vremenski prerok ^gi pravi: ga°NaivLZ naletavanjem sne-40. ' sja temperatura okoli Romuni bodo volili BUKAREŠTA, Rom. — V Romuniji imajo 2. marca volitve v narodno skupščino. Vodniki partije in vsi drugi kandidati vneto obiskujejo volivce in jih razlagajo vladne načrte. Volitev se seveda udeležuje le Komunistična partija, drugih političnih strank v Romuniji ni. Velikanske razdalje BERKELEY, Calif. — Naj-bližja zvezda stalnica je oddaljena od Zemlje 25,500 bilijonov milj. M Rdeče sile sposobne le za kralko ofenzivo Ameriški vojaški strokovnjaki sodijo, da rdeči nimajo sredstev za več kot 10-dnevno ofenzivo na področju Saigona. SAIGON, J. Viet. — Ameriško vojaško poveljstvo je rdečo o-fenzivo pričakovalo, saj jo je gen. C. Abrams napovedal že dan v naprej. S stalnim patruljiranjem ozemlja so ameriške in južnovietnamske sile rdečim o-nemogočile priprave, zlasti nakopičenje potrebščin in vojaštva za kako obsežno in dolgotrajno ofenzivo na glavno mesto. V njegovi bližini so zajele v zadnjih mesecih sorazmerno velike količine hrane, orožja in streliva. Napad na vrsto mest in vojaških postojank v nedeljo naj bi imel po sodbi ameriških vojaških vodnikov namen pritegniti vso pozornost ameriških in juž-novietnamskih oboroženih sil ter tako olajšati rdeči pehoti približanje postojankam, s katerih naj bi te začele napad na samo mesto, oziroma cilje, ki so jih za to določili. Kakih 40,000 rdečih je v bližini mesta pripravljenih za napad. Rc)eči so izstrelili na mesta in postojanke v okolici Saigona preko 2300 raket in min, kar je vsekakor veliko število za razmere v vojskovanju v Vietnamu. Napad je že po prvem dnevu precej popustil in ni bil niti v začetku tako hud, kot je bi lani za TET. Ameriški vojaški govornik je dejal, da bo ofenziva končala s polno polomijo. Rdeči morajo doseči svoje cilje v teku 10 dni, ker za dalj nimajo zalog. Doslej so bili najhujši boji pri Long Binhu in Bien Hoa, ameriških vojaških oporiščih severno od Saigona. Rdeči so zavzeli in nekaj časa držali celo železniško postajo v Bien Hoa, kjer je glavni ameriški armadni stan. Iz slov. naselbin PORTERVILLE, Calif. — Tu je 12. februarja umrl 68 let stari rojak Jože Kočevar, doma iz Ručertne vasi, fara Černomelj. V Clevelandu zapušča sestro Ano Tomšič, v starem kraju pa tri sestre. McCormack se h izjavil za protiraketno obrambo WASHINGTON, U.c. — Govornik Predstavniškega doma John W. McCormack je prišel do zaključka, da naj Kongres podpre gradnjo obrambe proti medcelinskim raketam. Tako se je postavil na nasprotno stališče vodnikov Senata M. Mansfielda in E. M. Kennedyja, ki sta se oba izjavila za ustavitev te gradnje, dokler razgovori s Sovjetsko zvezo ne pokažejo, ali je sporazum z njo o omejitvi stateških raket, ofenzivnih in defenzivnih, molžen ali ne. McCormack primerja sedanjo razpravo o smotrnosti gradnje protiraketne obrambe s sporom v času Trumana o gradnji vodikove bombe. Sprašuje se, kaj bi bilo, da so se Združene države takrat odločile, da vodikove bombe ne bodo razvile, čeprav so vedele, da Rusi na tem delajo. Pripominja, da Rusi vsekakor ne bi dali Združenim državam priložnosti, da bi jih dohitele, če bi se jim posrečilo jih prihiteti. To velja po njegovem tudi sedaj za izpopolnitev in gradnjo obrambe proti medcelinsk'm raketam. -Ot—v, NIXON OBJAVIL NAMERO POGAJANJ S SOVJETIJO Predsednik ZDA je v svojem govoru pred svetom NATO objavil namero pogajanj s Sovjetsko zvezo ob primernem času, toda šele po skrbni pripravi in razgovorih z zavezniki NATO. Po razgovoru z glavnim upravnikom Skupnega trga Belgijcem J. Reyjem se je zahvalil Nixon Belgijcem za ljubezniv sprejem in poletel v London. Jutri zjutraj poleti od tam v Bonn v Nemčiji. BRUXELLES, Belg. — Pred- nega trga Belgijcem Jeanom sednik R. M. Nixon se je po pri-(Reyjem. Skupni trg ima namreč hodu v mesto razgovarjal v ne-^ tudi svoje središče in glavne pi-deljo najprej s kraljem Baudou- same v Bruxellesu, podobno kot inom, nato pa skupaj z državnim tajnikom Rogersom in svetovalcem Kissingerjem s predsednikom belgijske vlade Gastonom Eyskensom in z zunanjim ministrom P. Harmelom. Šele pozno se je podal počivat v hotelu Hilton. Včeraj je govoril svetu NATO v glavnem stanu. Poudaril je, da je prišel “delat, ne se udeleževat slavnostnih sprejemov, povpraševat, ne vztrajat, se posvetovat, ne prepričevat, poslušat in se učit in izmenjavat misli ter poglede”. Dejal je, da je minil čas oboroženega nasprotovanja in da je nastopil čas razgovorov. “V primernem času in po dobri pripravi bomo začeli pogajanja s Sovjetsko zvezo v široki vrsti vprašanj, katerih nekatera bodo neposredno zadevala naše evropske zaveznike,” je razlagal Nixon članom sveta NATO. Ob svojem prihodu v Belgijo je v kratkem pozdravnem govoru spomnil na to, da je bil Bruxelles v dveh vojnah bojišče, cilj jnjegovega obiska, je dejal pred- Lani prišlo v SFRJ 20 milijonov tujcev BELGRAD, SFRJ. — V preteklem letu je prišlo v Jugosla-!S(:dAk;°e pV^-p,; da''bi bifto vijo preko 20 milijonov tujcev|Znova Cilj njegove poti v Evro_ in je tam pustilo 220 milijonov) p0 je jskanj0 “trajnega miru”, dolarjev. Vsekakor lep dohodek kot ga je pred 50 leti iskal pred_ tujskega prometa. Pred 5 leti ni- sednik ZDA w. Wilson. so dobili od tega niti petino te vs°te! DeGaullovi načrti Po obisku v glavnem stanu NATO se je razgovarjal R. M. [Nixon z vodnikom uprave Skup — Nova Gvineja je drugi največji otok na svetu. Par pripomb k Nixonovi poti po Zahodni Evropi CLEVELLAND, O. — Ta teden se je mednarodna politika preselila v Evropo in sledi potovanju predsednika ZDA R.M. Nixona. Vsak dan se bo vsula ploha poročil in o-cen, ki bo vsako hotelo biti izvirno in resnično. Večinoma bodo poročila temeljila na domnevah ali pa izvirala iz ne preveč zanesljivih vrelcev. Vsa sreča pri tem je v tem, da bo vse to prihodnji teden že pozabljeno, kar se bo tudi spodobilo. Pri vsem tem mislimo, da je treba opozoriti na par okoliščin, ki bodo pri tem potovanju vsaj značilne. Predsednik Nixon ima izredno srečo, ki je do sedaj ni imel noben njegov prednik. V enem tednu bo govoril z vsemi tremi glavnimi voditelji evropskega socijalizma: v Angliji z ministrskim predsednikom Wilsonom in njegovim zunanjim ministrom Stevar-tom, v Nemčiji z zunanjim ministrom in voditeljem nemških socijalistov Brandtom, v Italiji z zunanjim ministrom in načelnikom italijanske so-cijalistične stranke Nennijem. Brandt in Nenni sicer še ne svirata prve violine v svojih državah, lahko pa še postaneta ministrska predsednika. Tudi s tega vidika morata biti za Nixona interesantna. Nixon bo torej imel priliko, da sliši naravnost iz ust voditeljev evropskega socijalizma, kaj socijalisti mislijo o mednarodnem položaju, posebno pa o komunizmu. To bo za Nixona tem večje odkritje, ker je do sedaj črpal svoje poznavanje komunizma iz čistih kapitalističnih virov. Sedaj se mu bo odkril nov pogled na komunizem, ki bo pa za Moskvo poraznejši od ameriškega. Komunisti se namreč še zmeraj bolj bojijo socijalistov kot kapitalistov. Ako se bo potem Nixon res sestal z voditelji komunizma, bo šel na sestanek založen s podatki o komunizmu iz kapitalističnih in socijalističnih virov. Njegova sodba bo torej lahko bolj nepristranska, tega se pa komunisti najbolj bojijo. Druga okoliščina, ki je treba nanjo opozoriti, je past, ki so se komunisti vanjo sami u-jeli. Odkar vleče v Moskvi nov veter, ki zmeraj bolj časti pokojnega Stalina, je komunistom vseh vrst ostalo le malo skupnega. Kar jih veže, je “boj proti ameriškemu impe-rijalizmu”. V tem se strinjajo vsi, tovariši iz Moskve, Beograda in Peipinga, pa tudi iz Pariza in Rima. Saj obstoja menda namera, da bodo temu boju posvetili tudi ves svoj prihodnji narodni kongres v Moskvi. Ameriški imperijalizem je torej za komuniste vseh vrst nagnusna stvar, zato ga pa tudi že od začetka lanskega leta tako vneto napadajo. Pod pritiskom rdeče propagande misli na primer ruska javnost zares, da je ameriški imperijalizem nepokvarjena podoba nevarnosti za mir. Pa ti sedaj pride vrhovni agent imperija-lizma v Evropo, da bi tam o-sebno koval zarote proti komunizmu. V Kremlju dobro vedo, da to ni res, kar jim pa nič ne pomaga. Postali so jetniki lastne propagande in morajo sedaj tolči po Nixonu veliko bolj, kot želijo. Saj nič ne tajijo, da bi se radi z nositelji ameriškega imperij alizma sporazumeli o celi vrsti perečih mednarodnih problemov. Grmenje in bliskanje tega tedna, kar ga bo prihajalo iz Moskve, ne bo odkritosrčno, bo tam pozabljeno tako hitro kot v Washingtonu. Ravno tako ne bo dosti vredno grmenje in bliskanje iz vseh ostalih komunističnih držav. Preveč zares tudi ne smemo vzeti moskovskih groženj, ki napovedujejo novo krizo glede Berlina, slikajo temno bodočnost homatij v arabskem svetu in ne obetajo nič dobrega iz Vietnama. Pretiravati tudi ne smemo komunističnih napovedi, kakšne neuspehe bo Nixon odnesel iz Evrope. Neuspehe je v politiki zelo lahko ustvariti: postavimo previsoko namene politične akcije kot je pot predsednika Nixona v Evropo, potem pa lahko trdimo, da cilji niso bili doseženi. Koliko bo potovanje res koristno miru, to je pa vprašanje, ki bomo mogli nanj iskati odgovor šele potem, ko bomo v dejanjih čutili posledice N.ixonove poti. Na pravo mesto je treba postaviti tudi zadnji sovjetski kompenzacijski predlog: no- benih volitev predsednika nemške republike v Berlinu, zato pa potna dovoljenja za prebivalce Zahodnega Berlina v Vzhodno Nemčijo. Ali bo predlog dobil obliko doseženega kompromisa, ne vemo, že danes pa je očitno, da so v Moskvi našli politično razumljiv povod, da začasno ustavijo hujskanje proti Nixonu vsaj tako dolgo, dokler bo na nemških tleh in v Berlinu. Saj bi bilo res nemarno od njih, da bi iz Moskve streljali puščice nanj ravno takrat, ko že ima v žepu povabilo iz Kremlja, naj pride na obisk v ZSSR. V Moskvo je povabljen, v Berlin bi pa ne smel. Takemu nesmislu podobne “doslednosti” si tudi v Moskvi ne morejo dovoliti. NATO. Oba sta v zadnjih dneh v ospredju zanimanja zaradi razgovora predsednika De Gaulla z britanskim poslanikom v Parizu Soamesom 5. februarja letos, tekom katerega je De Gaulle predložil Britaniji, naj zapusti NATO in se pridruži Franciji, Nemčiji in Italiji v novem “direktoratu štirih”, ki bo vodil svobodno Evropo. De Gaulle bi v tem slučaju predložil opustitev sedanjega Skupnega trga in bi se zavzel za ustvaritev nove rahle gospodarske povezave svobodne Evrope, v katero bi stopila tudi Britanija. V Londonu so izjavili, da so se pripravljeni s Parizom pogovarjati, pa so povedali jasno, da iz NATO ne mislijo stopiti. Nixon v Londonu Iz Bruxellesa, potem, ko se je zahvalil za prijazen sprejem, je Nixon odletel v Veliko Britanijo, kjer ga je na letališču sprejel predsednik vlade Harold Wilson z zunanjim ministrom in še nekaterimi člani vlade. Nixon je v svojem odgovoru na pozdrav H. Wilsona poudaril posebne vezi med Združenimi državami in Veliko Britanijo v preteklosti in sedanjosti. Včeraj je imel daljše razgovore z Wilsonom v njegovem podeželskem bivališču, danes pa ponovno na sedežu vlade v Downing Street v Londonu. Predsednik ZDA je nato obiskal kraljico Elizabeto II. v Buckinghamski palači, pa se ponovno posvetil razgovorom o mednarodnih vprašanjih vse od vietnamske vojne, berlinske krize, NATO, Skupnega trga in seveda sedanjega prepira med Parizom in Londonom. Jutri bo Nixon odletel iz Londona v Bonn na Nemškem. Ky za bombardiranje Severnega Vietnama SAIGON, J. Viet. — Podpredsednik republike Nguyen Cao Ky je dejal včeraj, da bo priporočil bombardiranje Severnega Vietnama južnovietnamskim silam, če ne bodo rdeči prenehali streljati z minami in raketami na mesta v Južnem Vietnamu. Ky je dejal pred svojim odhodom v Pariz z dvotedenskega dopusta v Vietnamu: “Naši piloti so pripravljeni toda odločitev je pri predsedniku Va Thieuju. On bo določil dan, kdaj pojdemo na sever.” Van Thieu je označil rdečo o-fenzivo za polomijo in obsodil pomor civilistov. Zahodni zavezniki so izgubili svoje pravice do Berlina BERLIN, Nem. — Vzhodnonemško vladno glasilo Neues Deutschland je pretekli petek trdilo, da so zahodne sile zapravile svoje pravice do Zahodnega Berlina in nemotene zveze z njim iz Zahodne Nemčije, ker so prelomile dogovor o upravljanju glavnega mesta Nemčije. Iz Clevelanda in okolice Naznanilo— Marijina legija pri Sv. Vidu pripravi tečno, domače kosilo v nedeljo, 9. marca, od 11.30 dopoldne do 2.15 popoldne v avditoriju sv. Vida. Na razpolago bodo pečene piške in pečena govedina. Cena odraslemu kosilu $1.50, otroškemu pa $1. Ze sedaj vsi vljudno vabljeni! Iz bolnice— Mrs. Marie Kovačič, 7308 Hecker Avenue, se je vrnila iz bolnice in se zahvaljuje za cvetlice, darila in pozdrave. Mrs. Mary Germ, 15710 Corsica Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za darila, obiske in pozdrave. Asesment— Tajnica Podr. št. 25 S2Z bo pobirala nocoj od pol šeste do osme v šoli sv. Vida asesment. Zopet v bolnici— Mrs. Mary Perko, 1436 E. 52 St., je v St. Vincent Charity bolnici, soba št. 719. Obiski so dovoljeni. Kje je bila policija?— Zastopnik 22. varde v mestnem svetu John D. Cimperman je sinoči na seji mestnega sveta notel vedeti, kje je bila v nedeljo zgoraj zjutraj policija, ko je nekdo razbijal izložbena okna ob Lorain Avenue. Policijski načelnik Gerity se je opravičeval, da je bila drugod zaposlena v taki meri, da ni bilo na Lorain Ave v omenjenem času običajnih patrol. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Rdeča ofenziva se nadaljuje v glavnem z obstreljevanjem mest in vojaških oporišč. Bombniki-52 so odvrgli številne bombe na rdeča zbirališča okoli Saigona. Do hudih bojev je prišlo tudi v zgornjem delu Južnega Vietnama. Po ameriških podatkih so rdeči v treh dneh napadov izgubili preko 2000 mož. JERUZALEM, Izrael. — Izraelska letala so napadla gverilska vežbališča v bližini Damaska. Pri tem so izraelska letala sestrelila dve sirijski letali iz skupine kakega ducata, ki so hotela Izraelce pregnati. Danes so izraelska letala napadla gverilska oporišča v Jordaniji. KAIRO, ZAR. — Egipt je oklical najstrožjo pripravljenost vseh svojih oboroženih sil v pričakovanju izraelskega napada. Prišlo je do streljanja preko Sueškega prekopa, pri čemer sta bila dva Izraelca ranjena. BELFAST, Sev. Irska. — Pri včerajšnjih volitvah v pokrajinski parlament je sicer Unionistična stranka zmagala, toda predsednik vlade Terence O’Neill ni dobil pri volivcih tiste podpore za svoj program, kot jo je pričakoval. Zato je verjetno, da bo odstopil. BERLIN, Nem. — Mestna uprava Zahodnega Berlina je izjavila, da se je pripravljena vsak čas začeti razgovarjati z Vzhodno Nemčijo o prostem prehodu Zahodnih Berlinčanov v Vzhodni Berlin vsaj trikrat na leto v zameno za prenos predsedniških volitev iz Zahodnega Berlina v Zahodno Nemčijo. Tak dogovor je predložil kanclerju Kiesingerju v Bonnu sovjetski poslanik S. Tcarapkin. 1 /Imeriška Domovina -/»• rvt' e mc/%- iu—ho/v* r mhmSSmm Cerkna. Toda za tako postopanje je potrebna moralna moč.|od^no delo> vldva z 9- J*- lastne oči videti m se voziti po oi-----1-; t------ x..j- -l n? a-----n nnši Slrnfiii ulicah Benetk namesto z busom tiliT St. Clair Ave. — HEnderson 1-0G23 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ga Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Slovenski komunisti so tudi ob 25-letnici dvojne tragedije na Cerknem znova dokazali, da te moči v sebi še ne premo-icjo. Zato je tudi vsak dialog z njimi še vevno, če že ne nemogoč, pa vsaj močno problematičen. BESEDA IZ NARODA Naša srenja v dolarskem merilu SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO p. g3 No. 39 Tuesday, Feb. 25, 1969 Ob 25-letnici tragedije v Cerknem “Katoliški glas”, slovenski tednik, ki ga izdajajo v Gorici v Italiji slovenski duhovniki, je 13. februarja letos prinesel članek “Ob 25-letnici trragedije v Cerknem”. Članek je izredno važen in pomemben za stvarno presojo duhovnega in moralnega stanja sedanje vladajoče plasti v Sloveniji in seveda v Jugoslaviji. Pove več kot vse vljudno govorjenje in pisanje vodnikov Zveze komunistov Slovenije in njihovih propagandistov. Zato ga tu prinašamo v celoti, da se bodo lahko ob njem zamislili tudi tisti, ki že vidijo zarjo svobode v Sloveniji za vse, ne le za — komuniste. •i* V Cerknem so 26. januarja letos ob 25-letnici še prav posebno slovesno proslavili spomin 47 gojencev partijske šole, kateri so bili pobiti ob priliki nenadnega nemškega vdora v Cerkno, ki je našel partizansko obrambo povsem nepripravljeno. Strašni pokol je imel med prebivalstvom globok odjek; da bi partija odvrnila od sebe obtožbo, da ni tečajnikov dovolj zaščitila, je po svoji že stari praksi pozornost javnega mnenja usmerila drugam: obtožila je cerkljanska kaplana Ladota Piščanca in Ludviga Slugo, da sta z nekaterimi somišljeniki izdala Nemcem partijsko šolo in privedla nemški oddelek v Cerkno. Posledice te zlohotne obtožbe seveda niso mogle izostati: na Svečnico 1944 so člani Varnostne obveščevalne službe (VOS) aretirali 15 oseb, med njimi oba kaplana ter jih opeljali v noč. Naslednjega dne, 3. februarja 1944, so se nekako ob sedmi uri zvečer zaslišali streli na Cerkljanskem vrhu; čez teden dni se je pojavilo v Cerknem proslulo poročilo o justifikaciji petnajste-rih, češ da so bili po lastnem priznanju krivi izdajstva partijske šole ih pokola 47 kurzistov. Cerkljanska tragedija je s tem postala dvojna: 47 ugaslim življenjem, ki jih je uničil nemški okupator se je pridružilo še 15 nedolžnih žrtev, posledica tedanjega bratomornega boja med Slovenci. Skozi dolga leta so nato partij ski aktivisti in partijski tisk blatili “cerkljanske ovaduhe in izdajalce”, zraven pa delali izpade zoper vero in slovensko duhovščino na sploh. Še letos smo v slovenskem tržaškem dnevniku našli v odlomku iz romana Toneta Svetina “Ukana” trditev, da' je Nemce pripeljal v Cerkno človek, ki jim ga je nasvetoval cerkljanski kaplan. Res ne moremo razumeti, odkod ta nepoštenost, vztra jati na trditvah, ki so bile 17. septembra 1958 v ljubljan skem tedniku “Tedenska tribuna” dokončno ovrženc. \ tem časopisu je Andrej Kranjc, bivši častnik VOS-a, obja vil, da je bil izdajalec partijske šole v Cerknem in krivec za pokol 47 tečajnikov načelnik štaba major Jernej Hrastnik, zaupnik Gestapa, v stari jugoslovanski vojski kapetan. Razkrinkali so ga kmalu po pokolu, ko je Gestapu po neki ženski hotel odposlati poročilo o učinku nemškega napada na Cerkno. Kranjc sam trdi, da ni imel major Hrastnik ni-kake zveze s skupino kaplana Piščanca. “Cerkenski belogardisti s kaplanom Piščancem in par klerikalnih babnic — piše na žaljiv in grob način Kranjc — vsi ti so Hrastnika poznali zelo površno ali pa sploh niso vedeli zanj.” Zato je tudi Kranjcu jasno, da skupina kaplana Piščanca ni mogla sodelovati pri Hrastnikovi izdaji in ne nosi nobene krivde za pokol 47 partizanov. Sam Kranjc je svesten tega, saj pravi: “Samo vojaški strokovnjak, ki jc podrobno poznal razmere na osvobojenem ozemlju, ki se je sam bival na kraju samem, jc lahko izdelal takšen načrt. Takega točnega načrta ni mogel izdelati kak kaplan ali tercijalka. In vendar! Od teh seznacionalnih razkritij je minilo že dobrih deset let, pa še do danes pristojne jugoslovanske o-blasti niso našle toliko moralne moči v sebi, da bi proglasile nedolžnost skupine kaplana Piščanca in priznale krivični pobol, ki so ga nad njo zagrešile. Še vedno sorodniki nedolžno pobitih ne morejo dobiti dovoljenja, da bi izmučene kosti pomorjenih našle pokoj v blagoslovljeni zemlji. Nasprotno! Lani se je Marijan Tavčar v glasilu Zveze komunistov Jugoslavije “Komunist” razburil nad tistimi, ki so se drznili na idrijski občini vložiti prošnjo za “prekop dveh duhovnikov, ki sta bila skupaj z ostalmi izdajalci obsojena v Cerknem, ko je padlo 47 mladih partizanskih tečajnikov. Ali se tako svečan prekop ne bi sam po sebi sprevrgel v tiho rehabilitacijo zavoženih nehumanih idealov, ki jih belogardizem ni mogel ovekovečiti za svojega življenja?” Da, g. Marijan Tavčar, po svoje imate prav. Vztrajati na laži, ignorirati ugotovitve, kot jih je objavila “Tedenska tribuna”, še naprej blatiti spomin dveh naš narod tako ljubečih duhovnikov, kot sta bila Lado Piščanc in Ludvig Sluga, vse to je veliko lažje kot dovoliti prekop in krščanski pogreb teh pctnajsth ljudi, saj bi to pomenilo priznati svojo krivdo in sprožiti verižno reakcijo po vsej Slovenji, ki je prepolna grobov sredi gmajn, gozdov in kraških jam, kjer čaka vstajenja še toliko naših ljudi, krivično obsojenih ali brez sodbe pomorjenih kot so bili ravno petnajsteri iz NEW YORK, N.Y. — Nekdo mi je pred kratkim dejal, da mu je Slovenec iz ameriškega Srednjega zapada rekel, da rad in z zanimanjem bere moje sestavke, samo da vsakemu dam nekam svojevrstno ime. Vendar ljudje vse poimenujemo in vsakdo to dela na svoj način. In tako hočem jaz danes njujorško srenjo in s tem predvsem slovensko faro sv. Cirila na “Osmi” premeri-in pretehtati v dolarskem merilu. Če z mislijo skočim nazaj v ta: prenovitev župnišča. Skoraj 6,000 dolarjev. Torej števila v letnem poročilu veliko povedo, ker govore skupno z imeni, da je v našem mestu veliko Slovencev, ki v domačo cerkev niti ne pridejo, da jih je nekaj, ki ne pridejo, pa: nekateri kar lepo prispevajo, drugi malo dajgjo in tretji pa so taki, ki ne pridejo in ne dajejo, a drugače si domišljajo, da so močno zavedni! Tudi to nam števila in seznami letnega poročila razodenejo. čase starih, modrih Grkov, po- Hkrati nam nazorno pokaže še tem z njo spet najdem modreca Pitagoro in njegove učence, za najumnejšo stvar število in za najlepšo stvar harmonijo. Pa vendar ne mislim naprej odvija-njihovega modrovanja in gledanja na svet ter na življenje. Ustavil se bom pri besedi “število”, ker število je tem modrecem pomenilo vse. In naše farno poročilo, ki smo ga prejeli te dni, je rezutat posameznih številk, ki nam ob kqn-cu pokaže neko takoimenovano skupno število, ki naj bi za nas njujorške slovenske srenj čane pomenilo vse. Kakopak, do neke mere nam res pomeni vse. Saj nam izmeri krvni pritisk našega življenja. To število, pogledano po celoletnem opazovanju vidne delavnosti, mora vsekakor vsakogar dejansko presenečati, kar bi vsekakor prej vodilo v veliko samozadovoljstvo kot pa na stran obupajočega pogleda. Več kot leto dni sem jaz v svojih srenjskih zapiskih v A-meriški Domovini in Ameriškemu Slovencu podajal števila, ki so nazorno povedala, kakšna so obiskovanja naše cerkvice sv. Cirila in dvorane pod njo ob raznih prireditvah. Zmeraj sem u-gotavljal, da to sliko našega življenja lahko zboljšamo z malim, toda nekoliko večjim osebnim in skupnostnim naporom. Zdi se mi, da bi bilo zboljšanje ravno v tem pogledu močnejše zagotovilo, da bo naša njujorška slovenska srenja imela še dolgo in razgibano življenje. Končno število, ki je zapisano raso vršita v naši škofiji. Obenerr tudi želim, da bi bil ta dar vsaj v neki meri vzpodbuda mnogim lajikom, da bi bili velikodušni s svojimi darovi za Slovenik. Vse najboljše! S prisrčnimi pozdravi v Kristusu. The Most Rev. Marion F. Forst, škof v Dodge City-ju, Kansas. ladjo. Komaj kdo pa ve, da je Kupidi. Tudi tokrat je igral novi Montserrat tak čaroben kraj, j orkester izbor modernih in po-tako skrivnostno gorovje, da je pularnih plesnih komadov. V ve- legenda postavila v te kraje začaran grad, kjer hranijo kelih, ga je Kristus rabil pri zadnji večerji. Tam gor bomo eno noč prespali. Večtisočletna kulturna me pustili, zakaj nimate časa za V JUNIJU V SLOVENIJO zgodovina Evrope ima vse polno očarljivih biserov. V Innsbrucku namesto čakanja na letališču po- magali na pot in greli mrzle sto-nitimo v “downtown”, da pogle- pinje. Zakaj ne pripravljamo za- naslednje: Da bi tudi teh okoli 500 Slovencev dajalo živejšo sliko na “Osmi”, če bi se nas zbralo pri deseti maši ob nedeljah: recimo ena tretjina ali vsaj pičla četrtina. Kar izračunajte, koliko nas bi bilo v cerkvi — ali pa v dvorani? Če bi to znali ustvariti, potem bi še marsikaj prišlo z -življenjem samim! Recimo, da bi se ob taki poživitvi “zagvišali”, da mora biti povprečje v dohodkih 75 ali 100 dolarjev, kar jih je že mnogo nakazalo, da bi to lahko dosegli. Nekateri starejši tarnajo, da v srenji ni mladine. Miklavž nam zmeraj pokaže, da jo imamo. O-snova je še zmeraj tu za živo življenje. Nekaj nam zares manja. Voditelja in organizatorja! Če tu pomislim na zadnje “Odmeve”, potem bi mi srce zaigralo, ker v njih sta dva pokazala veliko skrb za narodno stvar:, Ludvik&Burgar in Sergej Delak. Ludvik je menda najvplivnejši v SAVI. Sergeja so v januarju izbrali za predsednika Društva Najsv. Imena. In če k temu dodamo skromno slovensko šolo, ki jo vodita Cirila Saksida in Tončka Burgar, pa še zdaj že kar lep moški pevski zbor “Fantje z Osme”, ki ga vodi dr. Franjo Delak, potem bi me še bolj zajel privid, kako je lahko na “Osmi” še zmeraj dokaj živahno in da lahko še zmeraj gradimo — ne samo iz dneva v dan — na ča sovno razdaljo v bodočnost. Samo takšno oblikovanje živ- v farnem letnem poročilu, nam pokaže, da je naša farna cerkev imela v preteklem letu skupnih Ijenja je smotrno in smiselno. “Treba je le še malo žrtve”, je Ludvik Burgar povedal Sava-dohodkov 30,567 dolarjev. Od te-jnom v “Odmevih” za ohranjeva-ga je bilo v letu 1968 zbranega'nje slovenstva na tujih tleh. Iste 25,940 dolarjev. j besede bi jaz rad danes ponovil Slovenci, ki so to prebrali in njujorškim slovenskim srenjča-živijo po drugih mestih Ameri- nom; kajti zadnje farno letno ke in sveta, bodo porekli: Oh, poročilo potrjuje star slovenski kaj pa je to? Poglejte, kaj naše narodni pregovor: Od zrna do cerkve dobe! zrna pogača, od kamna do kam- Takim bi pa jaz danes rekel: na palača! O, in koliko vas je!? Koliko pa^ Po tem reku gradimo duhovno je nas? in materialno — pa bo naša nju- Nadrobni preled našega letne- jorška slovenska skupnost še ga poročila pove, da je skoraj 26 dolgo živa! Tone Osovnik tisoč dolarjev darovalo cerkvi samo okoli 530 njujorških Slovencev, oziroma faranov ali vernikov. In zdaj pojdimo v takem gledanju naprej, spoznali bomo, da povprečje pokaže število 50. Imenski seznam darovalcev pokaže, da vsi nismo dosegli tega povprečja. Da pa jih je 35, ki so prešli visoko preko povprečja. Presegli so ga dvakrat, trikrat in nekateri celo še večkrat. Poročilo nam pokaže, da imamo v New Yorku Slovence, ki pridno obiskujejo cerkev in prireditve na “Osmi”, in da tudi veliko prispevajo. Da nas je nekaj, skozi Fatimo, Montserrat (Španija), Rim in Švico CLEVELAND, O. — V soboto, dne 7. junija letos, peljem šesto in zame zadnjo večjo skupino v Evropo. Načrt tega tritedenskega potovanja je tak, da nudi potnikom obisk najslavnejših evropskih mest in krajev, toda o-stane še dovolj časa za poset domovine, svojcev in prijateljev. Kratek pregled potovanja: 7. junija ob 7.50 odletimo (Swissair) iz New Yorka. PRVI TEDEN: Portugalska: 8. junija ogled glavnega mesta Lisbone, obisk Fatime in Batal ha. Španija: 9. junija Barcelona in Montserrat. V Italiji 10. junija, predvsem Rim z udeležbo pri avdijenci pri sv. očetu. 12. junija vožnja po glavnem kanalu v Benetkah do središča mesta (Markov trg). DRUGI IN TRETJI TEDEN 12. junija iz Benetk v Ljubljano. Potniki so bili po svoje uredili obiske pri sorodnikih, prijateljih in znancih. Za tiste, ki nimajo takih sorodnikov, da bi z njimi prebili oba prosta tedna, se bo organiziral poseben bus iz Ljubljane v Avstrijo. V Celovcu prevzamem vodstvo te skupine in si ogledamo Koroško (Gospa Sveta, Visoka Ostrovica, Osojsko jezero, Spittal, Sv. Kri) in po Grossglocknerski alpski cesti Salzburg in okolico, nato Maria Taferl ob Donavi, skozi Wachau na Dunaj (dva dneva), Maria-zell, slavni Melk, nazaj v Salz burg, kjer se snidemo s celo gru po za povratek v New York. POVRATEK: V petek, 27. ju nija, se vsi zberemo na železniški postaji v Salzburgu. Od dalje spet skupni zleti in romanje: Innsbruck na Tirolskem slavna božja pot Einsiedeln Švici. V soboto, 28. junija, odlet iz Zuericha opoldne in prihod New York isto popoldne ob 3.50 Za potovanje na železnici dobijo potniki vozne listke za prvi razred vlaka Benetke-Ljubljana (skozi Trst in Postojno) in povratek Ljubljana-Salzburg (skozi Jesenice in Beljak) dne 27. junija zgodaj zjutraj (odhod iz Ljubljane). CENA: Iz New Yorka in nazaj v New York $488. V tem damo resnično zlato streho na eni hiši (Maksimilian II). V Švici bomo prenočili pri najslavnejšem Marijinem svetišču v Švici - Einsiedeln. Brez posebne objave se je za potovanje prijavilo že veliko potnikov, da je romanje zasigu-rano. Več kot deset novih pri-glašencev ne bi mogli sprejeti, ker smo na letalu rezervirali samo 30 mest. Kdor se nam želi pridružiti, naj se nemudoma prijavi pri potniški pisarni Kollan-der Travel, 589 E. 185 St., Cleveland, Ohio 44119. Telefon: 531-1082. Rev. J. Godina Ameriški škof daroval $1,000 za Slovenik LIBERAL, Kan. — Škof Marion F. Forst iz Dodge City-ja, Kansas, je poslal naslednje pismo č. g. Ivanu Lavrihu, župniku v Liberal, Kansas: Dragi gospod Lavrih! Nisem pozabil Vaše prošnje glede Slovenskega kolegija v Rimu. Vso zadevo sem le hotel predložiti škofijskim svetoval, cem in ta prilika se mi je nudila pretekli teden. Vsi svetovalci so soglasno gla- vključeno romanje v prvem tec nu in na povratku iz Salzburga dalje: hoteli (po dva v eni sobi) trikrat na dan hrana, busi, vzpenjača na Montserrat, vstopnine (npr. Katakombe, Mamertinska ječa.. .) Niso pa vključene takse na nekaterih letališčih. Te takse ne bodo znašale $6 vse skupaj Cena za enotedenski zlet po Avstriji bo zavisela od tega, koliko se jih bo oglasilo za zlet. Verjetno bo okoli $150 za osebo (bus, hoteli, trikrat na dan hrana). Vsekakor zelo priporočam ta zlet vsem, ki ne nameravajo o- Ameriki). Dvorana je bila zanimivo okrašena z rdečimi srci in sel j e večera se je motala nepoklicana misel, vprašanje, ki išče odgovora, oproščenja, razumevanja... Zakaj ste nas skoraj sa- svoj novi rod, da bi ga videli skupaj in se ga veselili, mu po- Pred imm\,. = TORONTO, Ont. — Pust in post sta si podala roke. Veselje in razigranost družbe, pisane luči in glasba, nenehno žuborenje ljudske govorice, živahni vrisk in brezobzirni . smeh mladih, kratke ure resničnega pozabljenja se umikajo in ostajajo za o-vinki preteklih dni. Kakor se cingljanje kragulj cev v. zimskem jutru zgublja v tihih belih stezah, tako so odšli od nas prošli tedni. Ne pojejo kraguljci čez vse eto; poseben čas dajejo le zimski sceni in še to ne povsod po svetu. Slovenskim ušesom so prijeten zvok in danes, po dolgih letih nove domovine, pojo neizpeto pesem davno izgubljene, nedosegljive sreče.. . Pojo o miru in ljubezni med brati, med narodi v svetu, o spravi med nebom in zemljo, o preprosti, prisrčni zvezi s Stvarnikbm in človekom. Njih pesem je dostikrat le sanja, rahla bela meglica na zimskem nebu, kratkotrajna kakor lepota brezmadežne snežne poljane. Dim sveta prerano zaduši svežo belino, ropot modernega časa in žvenket materije preglasi daljno srebrno melodi jo ... In potem nam je prazno v srcu, čudno sami smo v svetu. Iščemo nazaj in najdemo, če nam je sreča mila in smo še Bogu blizu. Spomnimo se dobrih prijateljev, domače družbe, ki je kakor zdravilo bolnemu človeku, in se vrnemo domov — med svoje. V slovenski torontski družbi si kmalu doma. Na široko so bila te dni odprta vrata naših dvoran od vzhoda do zahoda preko velikega mesta. Kraguljci so peli prav sredi med nami... Oc prvih februarskih sobot in še parkrat preje v januarju smo bili deležni domačega gostoljubja. Pustili smo zunaj mraz in mestno tujino in se ogreli pri slovenskih mizah/ V cerkveni dvorani na Manning Ave. v Torontu je prve tedne mladina imela svoj “ball”. V soboto, 1. februarja, je folklorna skupina “Nagelj” nudila §vojim gostom družabni večer s prisrčnim razpoloženjem. Želeti si bi- li je, te mlade bodoče intelektualce, domačega slovenskega kulturnega okolja, da se ne izgube v brezimnosti, v brezzračju današnjih dni.. . Kje so naši boljši ljudje, naši vodniki; od koga naj mi mladi, ki nam je angleščina učni jezik in dnevna potreba, podedujemo slovensko zavest in miselnost, če smo vedno sami; na kulturnih prireditvah, na sestankih, na družabnih večerih. Kako naj postanemo aktivni del slovenskega življa, kje naj dobimo poguma in smernic za delo za slovenski narod in njegovo kulturo, če nima nihče časa za nas. V luči vsega razodetja naj iskre-ho priznanje velja g. dr. Petra Markežu in ge. prof. Mariji, g. Inž. Vojku Bratini in ge. dr. sSlavki, ki so se odzvali vabilu in prihiteli med našo mladino. Prav tako iskreno pozdravljeni naj bodo g. dr. Janez Senica, popularni tajnik Krekove hranilnico in starši, ki so le imeli čas pro sto preživeti par veselih uric v mladi družbi. Dne 15. februarja je zagrmel veliki boben. Takrat je cerkveni odbor pri Mariji Pomagaj, z novim predsednikom g. Trčkom ne čelu, imel komaj dovolj žlic. skled in stolov za številno družbo. Na pustno soboto je bil tam doli pravcati domač praznik. Le velikih “flancatov”, takih na štiri ogle s tremi roglji ni bilo na mizah... V daljavi so cingljali kraguljci ... Godci so vlekli na vse moči, bilo je veselja in dovtipov zvrhano mero, pa nobenega prepira in zlih besedi. Po pol-aoči so “Veseli študentje" pospravili svoje mehove in piščali. Zunaj, v suhem zimskem zraku, so pr skali moderni konjiči... V temno noč so zdrsnile sani s kraguljci daljnih domačih zvokov. Visoko nad cesto so medlo žarele svetilke in risale na nočno nebo obrise torontskega mesta ... Tiho je zavelo po prazni dvorani. Osameli šopki na mizah so se na redko gledali in pripovedovali čudne zgodbe veselih ljudi, ki polnijo naše dvorane v pustnih sobotah . . . Jutri bo nedelja ... Za pustnim torkom je Pepelnica . .. Iz veselih dni bodo ti isti ljudje hranili svetle žarke za ure viharjev. Vstali bodo in šli k jutranji sveti maši, si potresli na Pepelnico prahu na čelo in iskali vsak dan sledu domačih trdnih stopinj. Anica Resnik ki smo pridni v obiskovanju —sovali za darilo $1,000. To me je pa nismo bili takšni pri dajanju. Morda tudi zategadelj, ker že dve leti nismo dobili poročila?! Letos je bilo sestavljeno tako, da mora vsakogar zadovoljiti. Med izdatki je bila najmočnejša vso- zelo razveselilo. Ta dar seveda ne bo zgradil vašega kolegija, vendar upam., da bo vsaj v neki meri pokazal vašim slovenskim duhovnikom tukaj in v domovini, kako mi vsi visoko cenimo stati v Sloveniji cela dva tedna, h0; fjg se večerov udele- ker bo to izredno lep, poučen, Uii0 več 3tarŠev mladih članov prijeten in nikdar pozaben dogo-jte edinstvene slovenske skupine, dek. '* $ | Družabni večeri imajo za obstoj Nekatere matere in stare ma-^ društva več pomenov: okrepiti tere so že, kakšne še bodo, pri-^ medsebojno povezanost, prido-javile za potovanje tudi svoje o-^biti oporo občinstva, gmotno u-troke, šolarje(-ke) iz nižjih in trditi gospodarsko stanje dru-višjih šol. Naj vedo, da ne more- štva in dvigniti splošno zanimajo dati svojemu mlademu rodu | nje za društvene ideje in napo-lepšega in koristnejšega daru re. V splošno zadovoljstvo je le-kot tako potovanje. Pomagalo tos “Nagelj” s svojim večerom jim bo v šoli in razširilo njih ob- lepo uspel. Slovenski študentje, zorje za življenje. Vodstvo ro- ki so se prvikrat predstavili z no-manja in vobče potovanja bo po- vim orkestrom “Sava”, so vodili svetilo še pozornost tem mladim j plesno zabavo, zletnikom. j Naslednja sobota, 8. februarja, Kdo ni slišal, kaj je Fatima; za je bila rezervirana za družabni vsakega je življenski dogodek večer naših študentov, ki so avdijenca pri sv. očetu, obiskati združeni v društvu “SAVA” |katakobme, večni Rim; dalje na (Zveza slovenskih akademikov v Zvezde “repatice” so povzročale nekdaj preplah Zvezde repatice ali kometi so nebesna telesa kot planeti, med katere štejemo tudi našo Zemljo, in krožijo stalno po določeni poti okoli Sonca. Njihova značilnost je “rep”, ki utegne biti do 100 milijonov milj dolg. Ta je viden zaradi svetlobe le v bližini Sonca. Daleč od Sonca so kometi nebesna telesa z malim, gostim jedrom, obdanim z meglico. Nekateri kometi so izredno obsežni, toda njihova masa je tudi pri n a j v e č j i h nekaj stotisočkrat manjša od mase naše Zemlje. A-meriški astronom Percival Lowell imenuje komete enostavno “prazne vreče”. Pojavo zvezd repatic so nekdaj smatrali za posebno znamenje in za napoved nesreč. Sedaj vemo, kaj so in je strah pred njimi izginil. Repi repatic so ponovno zadeli Zemljo, ne da bi povzročili kakršnokoli znano škodo. Hujše bi bilo, če bi trčila ob Zemljo glava kometa. Tako možnost astronomi skoraj izključujejo. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta V dnevih posta Vzemi si čas za razmišljanje; v tem je vir moči. Vzemi si čas za razvedrilo in igranje in zvedel boš za skrivnost trajne mladosti. Vzemi si čas in beri; iz branja izvira modrost. nek članov in prijateljev, na katerem bo predavala misij onarka-zdravnica o svojem delu. Sestanek bo v petek, 7. marca, zvečer v cerkveni dvorani na Mannin-gu. Na čas in kraj sestanka že danes opozarjam vse prijatelje Imisijonov, posebno prijatelje Vzemi si čas za ljubezen; če jo slovenskih misijonarjev. Naše boš dajal, jo boš prejemal; sam sestre in naši bratje po narodno-Bog jo je dal kot nagrado. |sti 30 to> ki sv°je znanje, moči Vzemi si čas in bodi prijazen; sposobnosti ter svojo Ijube-prijaznost je pot, ki vodi do sre- zen posvečajo dušnim in telesce. jsnim potrebam bližnjega, da bi Tudi za smeh si vzemi čas;! mu pomagali na tem svetu in mu smeh od srca je melodija duše. I pripravili srečo na onem. Bara-Ali imaš čas za dajanje? Dan §ov misijonski krožek se že seji? prekratek, da bi bil človek se-'*! priporoča za obilno udelež-bičen. b°- Misijonski por. Čas ti je dan, da delaš; samo delo je tista valuta, s katero je Od veseljačenja mogoče kupiti uspehe. v <‘resnobo,, Lepa so gornja življenjska vo- Predpustni čas je bil vedno in dila. Zdrava so in polna resnice., menda po vseh deželah znan kot Sestavil jih je neznan avtor. Ob- čas veseljačenja, burnih zabav, javljena sem jih našel v nekem ‘ uživanja in plesov. Kljub vsem koledarju. Sicer pa ni važno ne spremembam, ki jih doživljamo avtorstvo, ne kraj in ne čas na- v načinu življenja, je čas od Sestanka. Važna je vsebina. Mogo-^žiča do Pepelnice ostal še vedno če se bo pa v teh dneh, ko pa v ten onen, ko se je včasih človeštvo postilo, le kdo zamislil in se poskušal ravnati po navodilih duhovnega zdravja. V tem primeru bo pa brez dvoma kaka njihova misel v bralcu rodila kaj dobrega. Bog daj, samo s to željo sem jih objavil. Misijonski obisk v Torontu Misij onarka-zdravnica, sestra Terezija Žužek iz Pakistana bo obiskala Slovence v Torontu. Sporočila je, da bo prišla v Toronto v petek, 7. marca, in bo tukaj dva dni. V tem času bo misijonski krožek sklical sesta- fari pripadajo. Važna vloga Doma je, da druži. Predpustno veselico so imeli tudi v cerkveni dvorani — župnije Brezmadežne s čudodelno svetinjo — na Brown’s Line. Nad obiskom so tudi oni ne morejo pritoževati. Ko je čas veseljačenja na višku — pustni torek — pa se nenadoma, čez noč pojavi na čelu pepel pepelnične srede, ki kliče veselemu svetu: memento mori; prah si in v prah odhajaš. Postni čas je tukaj, začetek resnobe postnih dni, ko naj bi namesto veseljačenja prišlo malo razmišljanja, malo več dela v tihoti s pogledom samega vase in v onostranstvo. V naslovu sem dal besedo RESNOBO v narekovaj, to pa zato, ker slišim, da bi nekateri radi veselično življenje nadaljevali tudi v postnem času. , Por. Kakšen bo rod, ki bo vodil bodočnost? Današnjim dnem daje oznako nemirna mladina, zlasti študirajoča. Mladina je baje zato nemirna, ker, da se ji gode krivice. Baje jo rod, ki danes upravlja človeško druižbo, ne razume in ji ne ) POSLUŠSJTE SLOVENSKE PLOŠČE VSAKO SOBOTO OB 2 POPOLDNE NA CHIN-FM 101, TORONTO ODDAJO “ŽELELI STE-POSLUŠAJTE” VAM PRINAŠA CENTRAL NEWS, NAJVEČJI DISTRIBUTOR ZA PLOŠČE, KNJIGE IN ČASOPISE V KANADI. Za informacije jjišite na CENTRAL NEWS & VARIETY 256 Augusta Avenue Toronto 2B, Canala Telefon: 924-5370 enak. Želja po veselem uživanju, ljudi še ni zapustila; spreminjajo se le izrazi veseljačenja. Slovenci v Torontu so zadnjo da vseh možnosti razvoja?! nedeljo v predpustnem času ime- Na drugi strani pa opazujemo, h v vseh treh dvoranah polno kako vse tekmuje, da bi naredili veselja in obilo dobrot. V cer- mladini življenje čim lažje in kveni dvorani na Manning Ave. lepše in ugodnejše. V tej smeri pri Mariji Pomagaj — so ime- se trudijo cerkvene, politične in li t. zv. farni banket. Obisk je bil šolske oblasti. Nihče več danes lep. 1 udi Društvo Slovenski dom ne pridiga o odpovedi, zatajevana Pape Ave. je pripravilo svoj nju, trdem delu, disciplini, oliki, predpustni banket. Slovenski srčni kulturi, visokih idealih, dom že uživa sloves, da ljudje Vse te pojme so nadomestili z: radi zahajajo vanj na bankete in zastonj knjige, zvezki in svinčni-druge prireditve. Cesto je po- ki, zastonj izobraževanje za ro-vpraševanja več kot vstopnic. In kodelske poklice, brezobrestna od vseh strani velikega Toronta posojila, šole brez razredov, uč-pridejo, ne glede na to, kateri ne ure brez. reda, svobodno delovanje ali pa nedelo učencev, da S Koroškega prihajajo poročila, ki govorijo o hudi krizi slovenske mladine tam. Delo raznih koeksistenčnikov, ki so delali za širokosrčno sožitje med pripadniki raznih svetovnih nazorov, gre v klasje. Koroška bo ostala brez katoliške zavedne in dejavne slovenske mladine. Pa kaj bi hodili Slovenci tako daleč. Kakšen bo rod tistih političnih beguncev, ki so lani slavili 20-let-nico prihoda v Kanado? Ali bo k a t ol i š k o zaveden, slovensko dejaven? Pravijo, da narodi, ki ne zmorejo več mladine za duhovniški in častniški poklic, gredo svojemu zatonu nasproti. Nekaj več resnega razmišljanja o naši. mladini v teh dneh, ki jih še označujemo kot postne, ne bi bilo odveč. o izrazih obnašanja in oblačenja ne govorim. In čim več je popuščanja zahtevam mladine, tem večje so zahteve. Človeka res zanima, kakšen bo rod, ki bo vodil bodočnost, oziroma kakšna bo bodočnost, ki jo bo vodil rod današnje mladine. Sicer se pa po-jsledice že kažejo. [....................^ NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo, da je 7. februarja 1969 v Gospodu zaspal naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, svak in stric Adolf Koritnik Pokojni je bil rojen 7. februarja 1912 pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. V Kanado je prišel leta 1950. Pokopali smo ga 10. februarja 1969 na pokopališču Notredamc des Ncigcs v Montrealu. To so pa naši vzori Ko prebiram pošto, ki jo dobiva Baragov misijonski krožek v Torontu, mi pa pogum raste. Človek mora biti posebno ponosen na slovensko zmogljivost. Pisma prihajajo s Formoze, Japonske, Indije, Tajske, Madagaskarja, Zambije v Afriki, Južne Afrike, Chada, Južne Amerike in povsod po teh daljnih krajih zemlje živijo in se trudijo slovenski ljudje brez svetovne slave, brez bogastva, skriti, a vendar marljivi kot čebelice: lajšajo bedo, ko obvezujejo rane, učijo abecedo, oblačijo nage in razveseljujejo žalostne. Še en klic iz Južne Afrike: “Bog povrni! Vaše neutrudno delo nam da pogum za bodočnost; brez enake pomoči skoro ne napredujemo. Oblati in obla-tinje sv. Frančiška Šaleškega imamo v Južni Afriki eno provinco. Naš misijon je najmlajši, od leta 1952. Oče misijonar je zelo podjeten in delaven. Ko je on sem prišel, je našel puščavo, pesek in kamenje in redko grmičevje. Danes stoji na istem zemljišču več lepo zidanih poslopij: 9 sob za šole; na eni sta prizidani dve za stanovanje duhovnika. Cerkev je iz dveh šolskih sob, a je za vse praznike premajhna. Hiša za sestre je iz štirih sob. V kuhinjo je napeljana voda in e-lektrika. Vso opremo v vseh sobah je naredil oče misijonar v urah, ki jih je odtrgal od svojega počitka ali po končanem apostolatu. Tukaj smo tri sestre. Dve sta domačinki, obe učiteljici v naši šoli, jaz pa sem “Jack of all trades”. Ob nedeljah obiščem našo najbližjo naselbino, kjer me čakajo reveži, bolniki in onemogli. Da morem pomagati, je odvisno največ od zaledja, zato sem vam iz srca hvaležna za vaš dar.” Sr. Jeanne Elizabeth, Noudonzies, S. A. Slovesno pogrebno sv. mašo je opravil č.g. Stanko Boljka in sc mu iskreno zahvaljujemo za vso naklonjenost, duhovno tolažbo in za opravljene obrede. Prisrčna hvala Baragovemu društvu, ki je poslalo na pogreb svoje zastopstvo in poklonilo venec, prav tako lepa hvala za krasen venec Društvu slovenskih protikomunističnih borcev Tabor, tovarni Bruck, Bosina in Zuhar za poslane vence. Globoko smo hvaležni pevcem Cerkvenega pevskega zbora in pevovodji g. Kabzelju, ki so zapeli pokojnemu vrsto lepih žalostink. Bog povrni prijateljem, ki so nosili pokojnikovo krsto na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni pogrebnemu zavodu M. A. Blythe — Bernier, Inc., ki je oskrbel in pripravil pogreb. Bog povrni vsem, ki ste darovali za sv. maše, vsem, ki ste poklonili vence in cvetje in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ob žalostnem slovesu. Iz vsega srca hvala vsem, ki ste prišli pokojnega Dolfija pokropit in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Prav lepa hvala za osebne in pismene izraze sožalja in molitve. Vse naše bolečine slovesa darujemo Bogu v Njegovo večjo čast in slavo s ponižno prošnjo, da podeli duši pokojnega Dolfija svoj večni mir v družbi svojih izvoljenih Dragi Dolfi, počivaj v miru! Žalujoči žena FRANCKA, ROJ. DIMNIK; hčerka MAJDA, POR. MOZETIČ; hčerka ANKA; brat TONE; sestra MINKA, por. ANŽIČ; zet RUDI MOZETIČ; svakinja FRANCKA; svak JOŽE ANŽIČ; nečak MIRO ANŽIČ; nečakinja MILENA, por. SLEMC; nečakinja ANKA; nečakinji MARIJA in BETI; vnukinja SUZI — KATJA in vsi ostali sorodniki Montreal, Cleveland, Ljubljana — Polje dne 25. februarja 1969. Veseloigra v Torontu TORONTO, Ont. — “Slovensko gledališče” v Torontu pripravlja za nedeljo, 2. marca t. L, ob 5. uri popoldne šaljivo predstavo “Varha” v cerkveni dvorani na Manning Ave. Romantika staromeščanske evropske družbe je gotovo zapeljivo vabilo k tej prireditvi. Da ne boste prikrajšani za prijetne trenutke, prihitite v nedeljo v cerkveno dvorano. Vas vse, starše, velike in male otroke in nadebudno mladino pričakujejo člani “Slovenskega gledališča”. Naslednjo nedeljo, 9. marca, po ponovitev veseloigre “Varuh” v cerkveni dvorani Brezmadežne v NEW Torontu. Vsi domačini iskreno vabljeni! Slov. gledališče Molk Koritniku v slovo in spomin V petek, 7. februarja 1969, ob 2.10 zjutraj je umrl v bolnišnici v Montrealu v Kanadi na poškodbah prometne nesreče Dolfi Koritnik. Ko je v torek, 14. januarja, zjutraj odhajal na delo, ga je neki avtomobilist, ki je vozil skozi rdečo prometno luč, udaril s tako silo, da je takoj obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je vse do svoje smrti ostal nezavesten. Pokopan jt bil v ponedeljek, 10. februarja, ob.veliki udeležbi prijateljev in znancev. Tu zapušča ženo Francko in hčerko Anko, brata Toneta v Montrealu; v Clevelandu sestro Minko, poročeno Anžič; v domovini pa hčerko Majdo. Starejši brat Ivan je bil vrnjen kot do-.mobranec iz Vetrinja in umorjen; mama mu je pa umrla pred leti v domovini. Pokojni Dolfi Koritnik je bil doma pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. Rojen je bil 7. februarja 1912. Tako je umrl točno na svoj 57. rojstni dan. Oče mu je kmalu po prihodu iz prve svetovne vojne umrl, ker se je vrnil bolan s fronte. Mati je potem morala sama skrbeti za družino in je vse lepo vzgojila in preskrbela. Dolfi se je izučil za mehanika v Ljubljani pri Jaxu, kjer so prodajali in popravljali tudi šivalne stroje. Tako se je Dolfe specijaliziral za popravilo šivalnih strojev in drugih strojev finega mehanizma. Malo pred drugo svetovno vojno se je poročil z brhko Francko Dimnik iz vasi Studenec. Imela sta dve hčerki; Majdo, ki je sedaj v domovini poročena, in Anko, ki se nahaja z mamo v Montrealu. Med revolucijo je bil domobranec in se leta 1945 umaknil z ostalimi domobranci na Koroško. Bil je v špitalskem taborišču in zaposlen pri taboriščni policiji. Za božič 1946 so britanske o-kupacijske oblasti pripravljale v Celovcu razstavo begunskih ročnih del in drugih izdelkov. Dolfi je za to razstavo naredil iz “gradiva”, ki ga je nabral po raznih zavrženih prednietih, — parni stroj v miniaturi. Dobro se še spominjam, kako me je poiskal v baraki in me vabil, da naj si ogledam, kaj je naredil za begunsko razstavo. Na lepo leseno podlago je pritrdil strojček, ki ga je naredil iz medi. Pa ni bil lep samo na pogled, ampak ga je spravil tudi v pogon. Dvajsetega avgusta 1950 je e-migriral v Kanado, njegov brat Tone je odšel v Kanado že preje. Tu je delal kot mehanik v tovarni nogavic, kjer je popravljal stroje. Pred leti so bili na raz- žalujejo, kot so žalovali za pokojnim Dolfetom. Sedaj si združen, dragi prijatelj Dolfi, s svojim očetom, z mamo in bratom Ivanom, ki so ga umorili komunisti. Naj bo teh nekaj vrstic v spomin od tvojih prijateljev-soborcev pri Taboru. Vedno smo te imeli vsi radi in ohranili Te bomo v najlepšem spominu. Z. N. Formoza kar velika TAIPEJ, Tajvan. — Otok Formoza, kot ga imenujemo na zahodu, ali Tajvan, kot ga imenujejo Kitajci, je dolg 245 milj in širok na najširšem mestu 88 milj. Težkih poškodb pri nesreši ni prelive! MONTREAL, Que. — Dne 14. januarja je malo pred osmo odšel Dolfe na delo. Na prvem vogalu je čakal na avtobus. Stal je na pločniku. Mogoče je bil zamišljen ali pa je slučajno pogledal na desno stran, da ni imel časa odskočiti, ko sta se z veliko brzino dva avtomobila zaletela na njegovi levici. Eden od teh je prevozil rdečo signalno luč, drugi pa se je ob udarcu obrnil v nasprotno stran preko pločnika, podrl Dolfeta in ga pritisnil ob steno stavbe. Nihče ga ni poznal in je ležal v snegu 30 minut, predno je prišla ambulanca. Njegov “boss” je klical po telefonu, če je Dolfe že odšel na delo. Hčerka Anka je povedala, da je odšel, “boss” je pa dejal, da ga ni bilo na delo. Kake pol ure kasneje se je “boss” Mr. Bruck peljal s svojim avtomobilom v mesto mimo tega kraja in je tam videl pet razbitih avtomobilov, ne da bi vedel, da je bil Dolfe v tej nesreči. Ko je bil že daleč naprej, mu je prišlo na misel, kaj pa če je Dolfe vmes, ker je vedel, da Dolfe tu čaka na avtobus. Takoj je klical na policijo in izvedel, da je neki Koritnik v tej nesreči. Klicala me je na delo žena Francka in hčerka Anka — takoj smo šli v bolnico “Hotel Deu”. Poklical sem č. g. Boljko, da smo kaj več zvedeli o Dolfetu. Prinesli so vso razrezano in okrvavljeno obleko. Slutili smo, da je bilo strašno. Čakali smo na izid operacije, ki je trajala dve uri. Po dolgem čakanju nam je ‘nurse1 povedala: obe nogi zlomljeni, močan udarec na malih možganih, pretrgano uho, leva noga počena in zmečkana, desna noga: kost počena po dolgem. Zofka mi je poslala od doma pogrebno “parto” od Dolfetove-ga mosjtra pri Jaxu v Ljubljani, ki je umrl 14. januarja, torej isti dan, kot se je Dolfe ponesrečil. Pisala je, naj mu jo pokažem. Kake štiri dni kasneje je Dolfe že parkrat pogledal in smo že u-pali na bolje. Nekaj dni kasneje je dobil visoko vročino (106 F.) in so nas ob dveh zjutraj poklicali, da se bo najbrže poslovil. .. Bili smo vsi pri njem. A do šeste ure zjutraj je šlo na boljše in je imel samo 100 F. vročine. Bil je ves čas v nezavesti. Bog mu je to ohranil, da ni trpel. Ves je bil obložen z ledom. Vročina se je zopet dvignila in je ostala na 103 F. Težko je dihal. Zdravnik je omenil, da je tudi na pljučih nekoliko obolel; hotel je povedati, da ima pljučnico. To je gotovo venec in kratek nagovor o Dolfetu. V nedeljo smo prišli skupaj s sestro Minko in z Anžičevimi. Z letališča smo šli naravnost v pogrebni zavod, kjer je že čakal č. g. Boljka, ki je opravil molitve in zopet govoril o Dolfetu. Za njim je spregovoril domobranec in pevovodja cerkvenega zbora g. Ivan Rabzelj, pa ni zdržal: zjokal se je. Tu smo vsi ena sama velika družina. Vsi za enega, eden za vse! Po govoru so fantje zapeli: Vigred se povrne. V ponedeljek, 10. februarja, smo Dolfeta ob desetih dopoldne prepeljali v našo cerkev. Ob vhodu so domobranci položili slovensko zastavo na krsto in jo odnesli pred oltar. Cerkev je bila polna. Med obredom velike črne svete maše je na koru prepeval pevovodja g. Rabzelj — domobranec. Č. g. Boljka se je v daljšem govoru poslovil od Dolfeta. Vsi smo jokali, — ker smo ga imeli vsi tako radi. Po obredih so ga domobranci odnesli iz cerkve v pogrebni avto. Sprevod se je vil preko mesta; kakih 45 do 50 avtomobilov na vrh hriba Mont Royal na pokopališče. Po molitvah je zbor zapel “Vigred se povme”. Mnogi v zboru so Dolfetovi prijatelji in niso mogli zadrževati joka. Nato smo se kmalu razšli. Mnogi so šli na delo. Odtrgali so si par ur, da so mogli za pogrebom. Po srcu je bil pokojnik prava dobričina in je imel mnogo prijateljev. Ljudje ga ne morejo pozabiti. Lepo se zahvaljujemo za prekrasni venec naše domobranske organizacije. Enako tudi inž. t' ranc^tu Grumu za lep venec. Prav tako se zahvaljujemo vsem iz Toronta, Rochestra, Chicaga, ki so nam telefonično izrekli svoje sožalje. Anton Koritnik je gospodarju svetoval, naj jih kupi, ker jih bo on spravil v po- dobil od ledu. V četrtek smo bili polagojtari pletilni stroju Dolfi pri njem do devetih ZVečer; to je ........- ......bdo g fedruarja gta]no je bd y nezavesti s kratkim in hitrim di-gon. Gospodar je poslušal njegov banjem. Spoznali smo, da bo šel nasvet in stroje kupil. Že danes " so tisti stroji v obratu, gospodarju je pa prihranil lepe tisočake. Za božič 1966 je za njim prišla tudi njegova žena in hčerka Anka; Majda pa je ostala doma, ker se je med tem poročila. Dolfe je postal stari ata. Kako je bil med ljudmi priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Kljub temu, da so bili prijatelji in znanci naprošeni, da naj mesto cvetja darujejo v dobrodelne namene, je bilo ob njegovi krsti 18 vencev in morda' prav toliko šopkov krasnega cvetja vseh vrst. Ko so ljudje prihajali kropit, da se še poslednjič poslove od njega, je vsakdo vedel, kaj lepega o njem povedati. Vsi njegovi znanci so bili tudi njegovi prijatelji. Vse gaje imelo rado. Malokdaj ljudje v splošnem tako globoko za kom danes ali jutri v lepši kraj... Ti ne veš, kako s strahom sem hodil spat in kako sem se vedno bal, da bo zazvonil telefon. čakal sem ..., ko pozvoni ob 2.1o zjutraj v petek, 7. februarja. “Nurse-' je sporočila, da je Dolfe odšel. Umrl je točno ob 2.15 zjutraj — na svoj 57. rojstni dan. — Tako je šel za Ivanom tudi Dolfe. Prepeljali smo ga v pogrebni zavod. Prosili smo prijatelje, da naj ne kupujejo vencev, da naj raje dajo za maše. A prijateljev je imel mnogo. Vsakdo je dejal: dal bom za oboje. Med našimi ljudmi je nastopila žalost. Veliko mož in fantov sem videl jokati kot otroke. Vsem je bil priljubljen. V soboto je bil že ves v vencih. Zvečer ob. osmih je č- g. Boljka, ki je imel Dolfeta uud vse rud, opravil sv. rožni fossda sbljyEiljsna dežela za strokovnjake O! 1AWA, Kan. — Kanada ima 20 milijonov prebivalcev, zemlje pa na pretek, zato si lahko dovoljuje širokogrudno imi-grarijsko politiko, ki se pa ne razteza na nekvalificirane kandidate za vseljevanje. Kdor lahko dokaže kvalifikacijo, nima težav z vselitvijo, naj pripada katerikoli narodnosti, rasi, veri, poreklu itd. Tako trdijo kanadske imigracij ske oblasti. številke jim dajejo prav. V Kanadi živi danes okoli 5.5 milijona imigrantov, ki so bili rojeni na tujem ali pa so otroci imigrantov. Samo lani je dotok imigrantov znašal 200,000 duš, '01 ej cel odstotek prebilvalstva. Največ se jih po prihodu naseli na prostoru med Torontom in a-meriško mejo. Četrtina rojenih Kanadčanov je britanskega porekla, tretjina pa francoskega. Naraščanje prebivalstva gre pa v škodo francoske kvote, francoske družine imajo namreč najmanj otrok. Črncev je v Kanadi le malo, cenijo jih na 50,000. Imigracij ske oblasti so zelo e-lastične pri svojem delu in navajene na hiter postopek. Tako so na primer lani po avgustu dovolile imigracijo 10,000 češkoslovaškim beguncem. Seveda ni vse idealnp pri imigraciji. Velike težave povzročajo na primer pojmi o kvalifikaciji. Kanadske oblasti stavijo na priznanje kvalifikacije visoke zahteve, ki jih veliko število držav zunaj Kanade ali ne pozna ali ne prizna. To daje povod za nesporazume in dela marsikateremu imigrantu velike sitnosti. Ali bo tako močen dotok imigrantov delal težave kanadski domači politiki? Politični opazovalci mislijo, da zaenkrat še ne, da bo pa, do težav gotovo prišlo, ako bo vseljevanje tako hitro naraščalo kot zadnja leta. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVII postanite še danes! “Ko bi Tineta prosila, da bi mi preskrbel kakšno službo”, jo je nekajkrat zmotila neumna misel, ki jo je tako j odgnala. Ne, tudi črke mu ne piše. Naj se kar vlači po Kranju s Krevsovim. Vendar jo je bolelo, da se je niti s karto ne spomni. Vsaj za odpuščanje naj bi jo prosil. Dovolj hudega ji je prizadejal. “Morda, da iz vsega ne bo nič”, ga je vkljub zagrenjenosti skušala izgovarjati. “Vprašal bi pa vendar lahko. Tudi mudilo se mu ni tako, da bi moral koj zginiti v mesto. Prav nalašč je to storil. Samo da se je umaknil.” Rotija ni mogla preboleti hudega. Strah jo je bilo bodočnosti. Zdaj bo še šlo nekaj časa, toda kaj bo potlej? Ali naj leži v kajži? Ne enega ne bo, ki bi ji kaj postregel. Marjeta? Ne bo ji odpustila, da je ni poslušala. Morda je še CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY pogledala ne bo več. Po pravici. Dobro ji je hotela, pa jo je k a r preslišala. In Skovinc? Ce se prej sama ne bo umeknila iz kajže, jo bo sam ven vrgel. Kam naj gre? Nikogar nima, pod božjim soncem nikogar. Rotiji se je hotelo zmešati. Noro je bilo, toda res. Vsak večer je molila, da bi ji Bog poslal smrt. Bi bilo vsaj vsega konec. Vsi bi jo pomilovali in nihče bi ne mislil, da dva ležita v krsti. Nič več ni mogla zdržati. Kaj tisto nedeljo po sv. Lovrencu je šla namesto v Železnike k maši v Selca in k spovedi. Nazaj je prišla potešena in nekoliko mirnejša. “Kar je, je. Po toči ne pomaga zvonili. Kar pride, vzemite za pokoro. Vsak otrok je božji dar.” Tako ji 'je dejal spovednik, ko ji je napravil ostro pa dobrotno pridigo. ! .Jti CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE Rotija se je vdala. Še vedno bo otrok na boljšem, da nima za očeta pijanca. Nič dobrega bi se ne naučil. Morda ga še poznal ne bo. Le mlačev jo je pričela skrbeti. Delo ni lahko in na vse strani jo bodo vabili. Odreči bo težko, iti pa še težje. Ko bi šla v Jelovco, se je spomnila neke noči. Gozdar vedno najema delavke. Kamenje tolčejo na novi cesti, prst prese-jajo, smrečice presajajo in jase pogozdujejo. Cez teden so v bajtah na Martinčku, v soboto pa hodijo domov. Še celo dekleta z Jamnika hodijo gori. Dobro zaslužijo, truda pa nimajo veliko. Vsaj toliko ne, kolikor ga ima ona z dnino. Kamenje lahko tolčeš sede in trpe samo roke, sajenje smrečic pa tudi ni težko. Rotija se je kar oddehnila, ko je prišla na to misel. Tako bi se prtovškim jezikom še najboljše ognila. Vsaj za nekaj časa. Tudi zaslužila bi toliko, da bi se, ko bo prišel čas, kako že prerinila. Cez zimo jih gozdar tudi nekaj rabi, da sušijo storže in pripravljajo sem \ Sama bi se ponudila, samo da bi ostala gori. Misel ji je čezdalje bolj godila. Da, delo na Jelovci, to bi bilo nekaj zanjo. Gozdar Lovrenc ni slab človek. Dekleta ga zelo pohvalijo. Nobene preveč ne sili z delom in če je katera kak dan bolj narobe, je dovolj, da le malo brnja. “K njemu stopim”, se je Rotija oklenila misli. “Ce me vzame, sem vsaj za nekaj mesecev rešena. Počasi born sporočila Marjeti kako je z menoj. Morda me bo razumela in se pri Ško-vincu potegnila' zame. Da me le v kajži obdrži, da mi ne bo treba laziti v bolnico.” Kar znova je zadihala. Neka doslej neznana slast se ji je sprelila po udih, da ji je srce hitreje utripalo. “Mati sem. Otrok raste v meni. Čeprav je iz greha, bo vendar samo moj. Meni bo podoben. Saj je zdaj tako pusto v kajži, ko sem sama. Za očeta mu bo moje trpljenje. Morda bc boljše zanj kot pravi oče.” Kar lahko se je umirila, ko se je spomnila na Tineta. Ob njem bi tako ne imela življenja. Morda bi jo sčasom še tepel, kakor je,njegov oče mater. “Da, h gozdarju stopim na Mar tipček.” In začela je moliti, da bi njena pot ne bila zastonj. * Koj drugi dan je šla. Najprej v Dražgoše. Steze ni preveč poznala in bala se je, da bi kje zašla. Od Dražgoš je zavila v goro. Pot je bila dokaj strma in večkrat se je morala oddihavati. Vendar jo je zeleno smrečje kar nekam olajšalo. Glasovi ptičev so se sprenašali med vejami. Največ je bilo siničk, le zdaj pa V BLAG SPOMIN GB SEDMI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA, STARA MATI IN SESTRA Jennie Tekavec Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 25. februarja 1962. Daruj, Gospod ji mir, naj večna luč ji sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti. Žalujoči: sin JOSEPH, hči MRS. ROSE MIKLAVŽ in OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 25. februarja 1969 PHARMACY FOR SALE By owner. Well established. Good Suburb location. Under $30,000. PH. TR 9-1400 (40) RECORD-CARD SHOP. Established 37 years. Priced for quick sale by owner. PH. 434-3737 (40) RESTAURANT AND CARRY OUT SEA FOODS In Maywood. Good business. Priced for quick sale by owner. Call 344-3000 _____________________________(40) Milk Rte. 3300 points. Compact. 4 Sq. blocks. 3 days week. , Earns over $200.00 Phone 677-7530 I (40) WISCONSIN. Eagle Lake. Yea round home. 4 doors to beach. 4 rm< fin. 2 unfin. Under $10,000. Ph. 803-3975 (39 OAK LAWN — 7 rm. bi-level. Ro man brk. 2V» car gar. side dr. 1c 50x138. 3 bdrm., 1M> ba. “L” shape, liv. rm., din. rm. rec. rm. Vic. 1041 & Crawford. By appt. PH. 423-843 (41 ■ LINCOLN, LAWRENCE AND WESTERN By owner. St. Matthias par. 3-6K rm. brk. 2 car gar. Like new ba Sun parlor, encl. back porch. Owner's Delight. Pan. recreat. rm. drearr kit., air-cond. Immd. occup. A Musi To See. By appt. only. Mid 40’s. 334-5206 (40) FEMALE HELP HOUSEMAIDS Full and part time at the New RAMADA INN good wages. Excel, working cond. transp. provided if needed. Call 325-2900 Mr. Renz (42; Light Secretarial Industrial distributor looking for someone with typing and light shorthand background. • Salary Commensurate with Experience. • Excellent Opportunity for Advancement. • Modern Air-Conditioned Offices. • 5-day Week. Bosler Supply Go. 1935 S. Wabash Avenue Chicago, Illinois Tel. VI 2-6800 (39) HOUSEHOLD HELP COOK — CHILD CARE Live in. Own room and bath. Trave to Fla. for winter mos. Exc. references. Start at $65. Phone FA 3-0700 __________________(401 HOUSEKEEPER — CHILD CARI Hyde Park area. 20 to 45 yrs. 5 day: Monday thru Friday. 7:45 A.M. tc 3:45 P.M. PH. 332-275S • (40J Male & FEMALE HELP WANTED MAN OR WOMAN DISHWASHER. Part time. 3 Days a week. CALL JERRY PH. 442-7201 (4( MALE HELP MECHANICS Exp. on Diesel & Gas Engines. N age limit. Good working condition: Permanent. LASHAM CARTAGE CO. 2331 S. WOOD (40 FEMALE HELP REGISTERED NURSES AND LICENSED PRACTICAL NURSES NEEDED IMMEDIATELY to staff new 200-bed wing of the WESLEY MEDICAL CENTER j 550 North HilLside, Wichita, Kansas 67214 MINIMUM SALARIES FOR R.N.’s $528.00 MONTHLY (This will move to $580.00 as of January 6, 1969) MINIMUM SALARIES FOR L.P.N.’s $346.00 MONTHLY This will move to $381.00 as of January 6, 1969) Excellent working conditions and employee benefits, plus shift and weekend differential. Relocation assistance. Contact Mrs. C. LINDLEY, Dept. AD Director of Nursing. Or the Personnel Office , by letter or telephone collect 316—MU 5-2151 f (39) zdaj je bilo slišali votlo udarjanje žolne, ki je preskušala bolno deblo. Precej mokra je prišla Rotija na vrh. Ustavila se je in obrisala pot. Daleč za njo je stal v soncu Sv. Križ, Prtovč se je samotno naslanjal ob Ratitovec. “Da bi rni ne bilo treba več iti nazaj”, je zaželela. Čutila je, da se ji noge tresejo. “Morda me Lovrenc le vzame”, je upala. Še enkrat se je ozrla na Prtovč in šla naprej. Do Kališnika je bila še cesta, na Kališniku pa je morala zaviti na stezo. “Kam pa kam, Rotija?” jo je ustavil znan glas. “O, ti si Jernej”, je Rotija brž spoznala Marjetinega brata. “Kaj pa počneš todle?” “Les podiramo za Vehovca, da bo pozimi kaj voziti. Kam pa ti tako sama?” “Na Martinček za službo vprašat.” Rotiji je bilo nerodno. “Kaj nisi več v Škovinčevi kajži?” Jernej jo je začudeno gledal. “Še, toda rada bi tudi v denarju kaj zaslužila. Saj veš, kako je. Samo z moko ne moreš vsega kupiti. Človek pa potrebuje to in ono.” “Kaj pa Marjeta?” se je Jernej pozanimal za sestro. “Drugo nedeljo kanim priti na Prtovč, če se mi bo dalo. Navadil sem se gmajne, da mi ni več za ljudi.” Jernej je bil zgovoren. “Marjeti je kar dobro. Nič ji ne manjka, radi jo imajo in pridna je kakor zmerom.” “Za Zidarčkovegd sem slišal, da je šel v Kranj. Vem, da na Prtovču nobeden ne joka za njim.” “Ze dolgo je, kar je šel. Nič ga ni škoda. Vasi ni bil v čast.” Rotija je zardela in pogledala v tla. “Zate je nemara še najbolj prav. Marjeta mi je nekaj povedala, da se je za teboj poganjal. Kaj bi ti z njim? S pijancem ni dobro voziti.” “Saj nisva bila prijatelja”, se je Rotija splašila. “Za menoj je pa res silil.” Bila je v zadregi, da tudi Jernej ve marsikaj. “Zdaj pa misliš na Martinčku CLEVELAND, O. Moški dobijo delo Delo za moškega Livar ali vrezovalec dobi delo. Dobra plača od ure in nadurno. Kličite 268-5598. (41) Male Help Wanted TOOL ROOM Machinists Opportunity for steady good paying year-around work with plenty of OVERTIME. Excellent location near the Shoreway — St. Clair. kromex 880 E. 72 St. 361-2925 (40) Part Time Work For high school boys. After school and Saturday mornings. Job involves cleanup, material handling and light maintenance in neighborhood factory. VALEN MEG. CO. 6725 Machinery Ave. 1 block north of St. Clair at E. 70 (39) Male Help Wanted Young, strong man, willing to work in warehouse. Must speak English. See Mr. Lewis. OHIO FURNITURE CO. 6321 St. Clair Ave. (42) "MALI OGLASI Hiši naprodaj Ranč hiša s 3 spalnicami in poletno hišico na % akra velikem lotu. Predeljena klet, ogramna lotu. Predeljena klet, ogromna 2-družinska v Grovewood okolici. Za pojasnila pokličite MILKO: 261-1182. Wm. T. Byrne Real Estate 261-5100 .....* ostati?” je Jernej videl, da ji pogovor o Tinetu ni ljub. (Dalje prihodnjič) CLEVELAND, O. MALI OGLASI Naprodaj Mala strojna delavnica, v obratu že 47 let. Splošno strojništvo in mehaničnost. Poceni. Kličite podnevi: 641-9214, ob večerih 524-7191. (39) Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico, na novo dekorirano, oddajo. Kličite 731-9431. (39) Stanovanjc iščem Iščem 3-sobno opremljeno stanovanje v St. Clairski slovenski naselbini. Kličite HE 2-0790 od 6. do 7. ure zvečer. Euclid — Holy Cross Dobro zgrajena semi-ranch hiša, 3 spalnice, 2 spodaj, ena velika zgoraj, polna klet, priključena dvojna garaža, ekstra velika kuhinja, Florida rm. (breezeway). Blizu bus linije, trgovin in šol. $29,900. Willoughby Hills Okolica novih hiš, loti 100x400, tri nadstropne, tri in 4 spalnic. Izberite si svoj dom. UPSON REALTY 499 E. 200 St. RE 1-1070 (43) Accordion For Sale Excelsior Accordiana Accordion 120 Bass. 5 switches amplified. Excellent condition. Call UT 1-4076. —(43) Kupim mlin Ročni mlin za mletje grozdja kupim. Ponudbe na: Marko Čačič, 5710 Bonna Ave., Cleveland, Ohio 44103, telefon 431-6074. Lastnica proda v Mariboru, Jugoslaviji, dobro zgrajeno hišo s 6 sobami, 2 kuhinji, kopalnica, shramba, klet, vodovodna napeljava, novo zgrajena delavnica, lep vrt, nasajena brajda in sadno dievje. Stanovanje vseljivo. Cena $16.000. Pišite na: Mrs. Angela Matej, Cresser Ave. Box 17, R. R. 1, Whitby, Ont. Canada, telefon: 668-8539. (21-,25 feb) Prodam hišo v Sloveniji Dvo-stanovanjsko v bližini Postojne, 5 spalnih sob, 2 kuhinji. Vsako stanovanje svoj vhod. Poleg hiše hlev, drvarnica in drugo. Obsežen vrt, poleg vrta 2 gozdni parceli. Cena za vse skupaj samo $4.500. Naslov se dobi v upravi Ameriške Domovine. — (25,28 feb V blag spomin OB DEVETI OBLETNICI SMRTI DRAGEGA NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA, SINA IN BRATA IVAN RAK ki nas je za vedno zapustil dne 25. februarja 1960. Devet let je že minilo, cdkar Te več med nami ni, toda ljubeč spomin na Tebe dragi, ostane nam do konca naših dni. Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, počivaj v miru, blaga duša in pri Bogu prosi za nas. Tvoji žalujoči: Soproga TINKA, sin JANEZ, mama KAROLINA RAK, sestra ANI ŽUMER, bratje VINKO, DR. MAX in MIRO Cleveland, O. 25. feb. 1969 Slaščičarna naprodaj Dolgoletna slaščičarna v st. clairski okolici z C-2 licenco je ugodno naprodaj zaradi smrti. Eden ali dva trgovinska prostora. Kličite EX 1-7020. -(41) POZOR Kadar nameravate kupiti ah prodati vašo hišo, lot, prazno zemljo ali farmo, kličite nas. Točna postrežba JOHN KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. (Tues.x) — - r-*— K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME NASLOV ........................... MESTO ............................ DRŽAVA ...................... CODE fiE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: / Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO DOBRO VOLJO USTVARJA — Marinški kaplar Thomas P. DiPrima iz Chicaga, lil, si je naložil na pleča Vietnamč-ka v vasi Ky Lien pri Chu Lai, kjer je važno marinsko oporišče v Južnem Vietnamu, da bi si pridobil njegovo prijateljstvo in z njim prijateljstvo drugih domačinov.