Agul-Refova čestitka. Dragi -Tovariš'1! Minilo je že dokaj časa, odkar se nisem pri Tebi oglasil; kaj je temu vzrok ni treba natanko razlagati: šola, pisarna, lastni in šolski paglavci; potem pa vsakdanje sitnosti, neprijetnosti itd. Ni čuda, če ima človek v takih razmerah rad tudi kako izpremembo. No, in tako variacijo nam pripravljaš Ti, ko izideš dne 7. januarja 1910 v slavnostni obleki. To bo res veselja redek dan za ves učeči stan, ki je ostal značajen, ker — hlimbe ni navajen. Pa bo tudi dan veselja posebno za vas Kranjce, ki morate pogostoma reči s  Šlomškom: .Preljubo veselje, oj kje si doma, kedo te na Kranjskem med nami pozna?" Toda v dobi jubileja predragega nam -Tovariša" pustimo tako žalostne vzdihe in postavimo pri tej priliki časten spomenik onim tovarišem in tovarišicatn, ki so pripomogli svojemu narodu do milejših in jas- nejših dni. * Tržaški in okoličanski Slovenci smo slavili dne 21. novembra 1909 petindvajsetletnico narodnega dela slovenske požrtvo- valne žene — Karle Ponikvarjeve rojene Grmkove, sestre našega dragega Toneta Grmka. Ker je tudi ona bila učiteljica, je popolnoma umestno, da se ji ta skromen spomenik postavi ravno v ,,Tovarišu", kateremu zvestoba, ne neha ji do groba. MateriaPtemu spomeniku so besede, ki jih je govoril jubilantinji na odru v nNarodnem domu" v Trstu tovariš Št. Ferluga, ki je nastopil v momentu, ko je hvaležno občinstvo s cveticami obsipalo priljubljeno slavljenko. Govoril je: Velecenjena gospa slavljenka! Glej, to življenje in vrvenje, veselje to, to hrepenenje po izobrazbi in oliki! Odkod uspehi ti veliki? Kdo li za to se trudil je? Med prvimi čast Tebi gre! Pred petindvajsetimi leti, ko bila si še med dekleti, na odru~si_pričela delo, ki rodu jesrce ogrelo Za to prebila mnogo si: Grenkosti, žalosti, skrbi. A ljubav in zvestoba Tvoja do roda ni se bala boja .Naprej, k svetlobi, le navzgor!" le to jc vedno Tvoj bil vzor. — Ti dclala si in trpeia ter vroče, iskreno želela, da prišla bi kdaj doba zlata, ki dvigne nam, osreči brata. Zato necoj se napolnilo gledališče je, da bi slavilo preljubo svojo Dragico, ki bije ji srce zvesto za narod svoj in ono vse, kar dviga kvišku mu srce. In jaz — nekdaj Tvoj sotrpin — in kar je zbranih tu družin, ti kličemo iz src globin: Bog živi Karlo Ponikvar še mnogo, mnogo let! — Na zdar! In narod, Tvoj, ki Ijubi Te, ker si podala mu srce, poklanja v dar Ti cvetke te Njih vonj hvaležnosti je znak, kličoč: V zvestobi, Ijubavi enak naj Tebi bo Slovenec vsak! Dne 8. septembra 1909 je postavilo ,,Učiteljsko društvo za tolminski okraj" skromen spomenik našemu tovarišu Andreju Volariču v rojstnem njegovem trgu — prekrasnem Kobaridu. Kako se je slavnost vršila in izvršila v čast Kobaridu in vsemu učiteljskemu stanu, to smo vse čitali po raznih časopisih. A da bo spomin vrlega tovariša še dolgo, dolgo živel v naših srcih, se mi zdi primerno, da objavim besede, ki jih je govoril ob odkritju spominske plošče na rojstnem domu pokojnega Volariča tovariš St. Ferluga. — Slovenijo tako-le: -Slavček teh krasnih in jasnih gora — naš ljubljenec Gregorčič — pravi nekje v svojih pesmih: ,Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmečka je zibaln, iz kmečkih so izšli domov." Res, človeški rod ima mnogo grobov, a največ jih pozna ubogi, zatirani, a miljeni nam narod slovenski. On je tisti pastork, ki mu niti ljudskih šol ne privoščijo. Vsakdanjih skrbi in težav pa ima tudi obilo. Kdo pa mu pomaga vse to prenašati? Kdo ga rešuje teh temnih, grozno zijajočih grobov ? Odpri pesem Volaričevo! Zapoj, zasviraj jo! Poslušaj nje mile, nežne akprde, in uteši se ti srce, zavaja ti duša in vse tvoje čute objame neka rahla, tajinstvena moč. Pesem Volaričeva je znana in se~rada poje po vsi krasni slovenski domovini! Priljubila se je prostemu narodu in omikanim slojem. Povsod se časti s to pesmijo "njega, ki ji je bil ustvaritelj. In mi, ki smo prišli v ta divni planinski svet, v ta krasni Volaričev rojstni kraj, smo pokazali, da znamo častiti in slaviti zaslužne može! Zato pa; Slava njegovemu spominu, slava njegovemu osivelemu roditelju, a tudi pričujoča hčerka in sin bodita ponosna na svojega očeta, slava in čast zavednim Kobaridcem, ki svoje vredne sinove časte in slave! In slava zdaj, hišica, tebi naj bo, kjer žitje Andreju je dalo nebo! On narodu svojemu zvest bil je sin in njemu zapustil prelep je spomin; dokler bode pesem Andreja se pela, slovenskemu rodu bo slava donela! In če bomo prepevali zares navdušenih src in v bratski slogi Volaričevo veličastveno skladbo ,,Slovenski svet ti si krasan", nam zasije dan sreče! Ker dobiš za jubilej od vseh strani mnogo gradiva, želiš, dragi ,,Tovariš", da smo kolikor se da kratki; toda ko gre za naš konvikt, nič ne škoduje malo konflikta. Hočem namreč omeniti, da naj tisti, ki rad žrtvuje za eno ali drugo društvo, navrže še za konvikt nekaj! Seveda ga je treba primerno za to pridobiti. Tako sem jaz primoral prijatelja — ko je že precej segel v žep za druga društva, naj se spomni našega konvikta. To se je zgodilo z obljubo, da npride še", zato mu želim mnogo posnemalcev! A jaz na jubilejski dan želim iskreno, da naš stan učil bi, vzgojeval mladino in z njo osrečil domovino! Agul-Ref.