3-2006 70 3-2006 71 Iz na{ih hribov Letos je predvsem mlaj{a generacija alpinistov spet plezala v klasi~nih skalnih smereh v zimskih razmerah. Vrhunskemu vzponu dveh Rokov, ki je bil opravljen decembra v Sfingi, je sledilo {e kar nekaj dobrih. V Nad [itom Glavi sta Mitja [orn in Jurij Hladnik preplezala Jeseni{ko, Matja` Jeran in Mojca @erjav Trmaste kamine, Matja` z Mate- v`em Kun{i~em pa {e Smer po zajedi. V severni steni [it sta Ale{ ^esen in Jurij Hladnik prosto opravila z JLA, Jurij pa je z Gregom Benedikom preplezal tudi Pari`anko v Debeli pe~i. V mrzlem koncu nad Jezerskim sta v smeri [imenc-[karja plezala Miha Habjan in Janez Peterlin, ker pa se jima je plezanje zavleklo v no~, sta sestopila na Bivak pod Skuto in drugi dan nadaljevala v Kamni{ko Bistrico. V skoraj poletnih razmerah sta Medvo{ko smer v Temenu preplezala Rok Blagus in Tina Di Batista. Zaradi obilice snega so letos zelo popularne tudi grape, v katerih se vsak konec tedna kar tare zagnanih alpinistov. Med te`jimi ponovitvami velja omeniti 3. ponovitev Ka~je sline v Lo{ki steni, ki so jo opravili Mitja [orn, David Sefaj in Jurij Hladnik. V ju`ni steni Mangarta sta Peter Podgornik in Zlatko Koren preplezala prvenstveno smer Bija drekerija (V/M5+, 6; 2 R, preostalo sneg in strme trave do 70°, 1000 m). Smer je pozneje do`ivela kar nekaj ponovitev. Tudi slapovi so v leto{nji zimi odli~no zamrz- nili, predvsem pa so se zaradi dolgotrajnega mraza kar dolgo obdr`ali. V Julijskih Alpah so bili najbolj oblegani slapovi v Tamarju, razvpiti Lucifer v Martuljku, Zapoto{ki slapovi v Zadnji Trenti in slapovi pod Prisojnikom. Od te`jih velja omeniti vzpone v dolini Koritnice – po Psihoanalizi (Alja` Tartnik in Miha Lampreht) in ^levcu (Dejan Mi{kovi~ in Grega Malen{ek) – ter dvojni vzpon v Membrani (WI7–); Dejan Koren je opravil 1. ponovitev, pozneje pa sta jo preple- zala {e Jure Niedorfer in Matev` Gradi{ek. Alja` Anderle, Peter Jeromel, Urban Golob in Janez Stegnar so preplezali Peri~nik (WI5+), Alja` pa je v dolini Dunje preplezal tudi dva prvenstvena slapova: najprej s Klemenom Premrlom Jaz pa tebi mamo (70 m, WI5+), zatem pa z Andrejo Jagodic {e The way you move (140 m, WI5+). V Kamni{ko-Savinjskih Alpah so alpinisti u`ivali v slapovih Logarske doline in Robanovega kota ter Jezerskega. Tam sta Ledinska slapova verjetno do`ivela rekordno {tevilo obiskovalcev. [e dva »zme{ana vzpona«: v Tamarju sta Dejan Mi{kovi~ in Rok [isernik opravila drugo prosto ponovitev Super slapa Kosobrin (M8+). Smer Spekter pod Prisojnikom pa je tudi do`ivela `e naslednji dve ponovitvi; zmogla sta jo Bla` Navr{- nik in Dejan Koren. »Zme{ani vzponi« v Dolomitih V bli`ini Toblacha v dolini Val di Landro le`i previsna luknja, ki ponuja obilico te`kih kombi- niranih smeri. Andrej Grmov{ek je v njej preple- zal smer Fly in the wind (M10 – brez ostrog). Z Markom Luki~em sta ponovila tudi smer La via e bella (M11). Tanja Grmov{ek je spet dvignila svojo raven; najprej je preplezala smer Stille Erinerungen (M8+), naslednji dan pa {e nadaljevanje te smeri ~ez sve~o z neznanim imenom in kon~ala na vrhu smeri Fly in the Wind, ki je ocenjena z M9. Dejan Mi{kovi~ je na flash preplezal smer, ocenjeno z M10, Rok [isernik pa je na enak na~in uspel v M8. An`e Maren~e je svojemu spisku kombiniranih smeri dodal Fly in the wind. Na sre~anju alpinistov v Valle Varaite v Italiji so An`e Maren~e (AO Kranj), Erik [vab (AO SPD Trst) in Klemen Premrl (AO Tr`i~) preplezali impozantno sve~o Damocle (WI6/ 6+) v dolino Valle Brembano. Zna~ilnost smeri je velika verjetnost podrtja. Novice je zbrala Tina Di Batista. ^etrto leto slovenskega pokala v lednem plezanju Tekme v lednem plezanju v okviru SPLP so tokrat potekale `e ~etrto leto zapored. Prva tekma SPLP je bila v naravnem plezali{~u pri ^e{njici, ki so ga s prostovoljnim delom uredili ~lani AO Dom`ale. Drugi~ so se ledeni zanesenjaki sre~ali v Balosu pri ^rni na Koro{kem. O obeh sre~anjih smo v PV `e poro~ali. Tretja tekma je bila hitrostna preiz- ku{nja na naravnem slapu Palenk v Logarski dolini, s katerim je narava poskrbela za najdalj{o hitrostno progo v zgodovini hitrostnih tekem v Sloveniji – kar 60 metrov bolj ali manj navpi~nega ledu. Tekmova- nja se je udele`ilo 12 hitrih fantov in 4 hitra dekleta; najhitrej{a med njimi sta bila Lovro Vr{nik (PK Nazarje) in Ur{ka Ba~ovnik (AO Ljubljana Matica). Zadnje tekmovanje v sezoni je potekalo v soteski Mla~ca pri Mojstrani na naravno-umetnih slapovih. Udele`ilo se ga je presenetljivo veliko {tevilo tekmo- valcev (21) in pet tekmovalk. Najbolj{a v te`avnosti sta bila Primo` Hostnik (AO Tr`i~) in Tanja Grmo- v{ek (AAO Kozjak), najhitrej{a pa Matev` Vukoti~ ([DLP Mla~ca Mojstrana) in Tanja Grmov{ek. Zanimanje medijev za zadnjo tekmo je bilo ve~je kot na prej{njih prizori{~ih. V skupni razvrstitvi SPLP 2006 so v te`avnosti na prvih treh stopni~- kah pri mo{kih Primo` Hostnik, Klemen Premrl (AO Tr`i~) in Peter Jeromel (AK Slovenj Gradec), pri `enskah pa Jasna Pe~jak (AO Dom`ale), Valerija Jesenovec (AO Dom`ale) in Sandra Voglar (Posavski AK). Vrstni red v hitrosti je nekoliko druga~en; pri mo{kih si sledijo Matev` Vukoti~, Nikolaj [umnik 3-2006 70 3-2006 (AO TAM) in Jernej Vukoti~ ([DLP Mla~ca Moj- strana), pri `enskah pa Valerija Jesenovec, Polona Juri~inec (Akademski AO) in Jasna Pe~jak. Ve~ o tekmovanjih je mogo~e prebrati na spletnih straneh http://www.ad-pecjak.si/ice/tekme.htm in http:// www.ice-climbing.net. Izvedbo SPLP so omogo~ili: Planinsko dru{tvo Dom`ale, Mobitel d. d., Mizarstvo [tular, Promontana, Dumo, Treking {port-Petzl-Charlet Moser, K & K @iri- Grivel, Atelje G & M, TOM – Tapetni{tvo TR, d. o .o., Zlatarstvo Pavlovski \oni, AKEM, d. o. o., Metropool biljardnica Kranj, Sokol group, DZS, Slovenska knjiga, d. o. o., Rodeo team-O~ala Bolle, Sidarta vodniki, Verti- kala, d. o. o., Zuba – Matja` Zaluber{ek, s. p., Avtoservis Refl ex, Tab, d. d., M..P.I. Me`ica, Mizarski servis Marka An`elaka, s .p., Climbersonly Uro{ Perko, Ideja Kogelnik Ale{, s. p., [umah avto – [umah Miroslav, s. p., Prislan klju~avni~arstvo, Gradbeni{tvo Stane, Bhs Avtomeha- nika Ov~jak, Gradbeni{tvo Ku{tomaj, Trgovina Mojca {port, Midra, d. o. o., Prodajalna David, Pre{a pub, Peca commerce, El-Kk, d..o.o., Petrol @erjav, Pekarna Rednak, Okrep~evalnica M, Kme~ki turizem Kaj`er, Gostilna Krebs, Gosti{~e Krivograd, Enduro, Infosys, Intertehna. Posebna zahvala postaji GRS Prevalje! M. P. 7. januarja je v 93. letu starosti na doma~em Koro{kem umrl Heinrich Harrer, zadnji `ivi ~lan {tiri~lanske naveze, ki je leta 1938 prva preplezala zloglasno severno steno Eigerja. Naklju~je je hotelo, da je za vedno od{el skoraj natanko leto dni po smrti Anderla Heckmairja (ta je umrl 1. 2. 2005), vodilnega v zmagoviti navezi; Harrer je ve~ino vzpona plezal zadnji. O zgodovini vzponov, pa tudi o svojem lastnem vzponu v Eigerju je napisal knjigo Beli pajek, ki je bila l. 1984 prevedena tudi v sloven{~ino. Delo prav v ni~emer ne zaostaja za bolj znanim Heckmairjevim, morda ga v neka- terih pogledih celo preka{a. Harrer je bil `e od mladih let navdu{en {portnik; najprej se je izkazal kot odli~en smu~ar, pozneje pa se je za~el ukvarjati predvsem z alpinizmom. Plezal je v raznih predelih Alp, odprl je tudi nekaj prven- stvenih smeri, v katerih {e danes precej plezajo, npr. v severozahodni steni Zahodne Cine (V) in ju`ni steni Punte Grohmann v Sassolungu (V). Harrer je svojo `ivljenjsko katarzo do`ivel ob izbruhu 2. svetovne vojne leta 1939. Takrat se je kot ~lan odprave na Nanga Parbat zna{el v Pakistanu in Angle`i so ga kot »sovra`nega« dr`avljana internirali. Ve~krat je sku{al pobegniti iz ujetni{kega tabori{~a in kon~no mu je skupaj s Petrom Aufschnaiterjem tudi uspelo. V 627 dneh sta prehodila 2000 km in se zna{la v Lhasi, prestolnici takrat {e svo- bodnega Tibeta. Harrer se je kmalu zbli`al z mladim dalajlamo, verskim in posvetnim voditeljem te skrivnostne de`ele, in postal njegov `ivljenjski mentor. Ob spoznanju miroljubne in spravljive lamaisti~ne fi lozofi je se je tudi povsem spremenil. Zagrizeni nacist, poln fobij in fanatizma, je spoznal popolnoma nasproten `ivljenj- ski vzorec in ga sprejel za svojega. Do svojih zadnjih dni je ohranil iskreno prijateljstvo z dalajlamo in se z njim redno sre~eval. Svoje bivanje v Tibetu je mojstrsko opisal v knjigi Sedem let v Tibetu. Pozneje je Harrer postal svetovni popotnik, obiskoval je neznane de`ele (Aljasko, Borneo, Novo Gvinejo, Kongo, Himalajo), o njih veliko pisal in tudi posnel {tevilne dokumentarne fi lme. Z njim odhaja eden zadnjih predstavnikov t. i. »herojskega alpi- nizma«, ki je razvojno dosegel vrh v tridesetih letih prej{njega stoletja. Novodobne generacije alpinistov v~asih malo zvi{ka gledajo na to slavno obdobje zgodovine svetovnega alpinizma. Vendar to po mojem mnenju izvira zgolj iz slabe obve{~enosti. Zato bi bil ~as, da se neka- tera Harrerjeva dela (spet) prevedejo v sloven{~ino. ? Andrej Ma{era µ Tone Wraber Umrl je Heinrich Harrer 71