List 20. Tečaj LIV. i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr za četrt leta 90 kr po w pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Izubijani 15. maja 1896. njegov načrt bil vsprejet, naj je grof Hohenwart Politiški oddelek. proti njemu še tako rohnel s svojo gardo. Kako se da sedanji Volilna reforma. državni zbor voditi od vlade, se je najbolje pokazalo bilo glasovanje o tem bodo ko volitve javne ali tajne Zbornica je sklenila z majhno večino, da naj bodo volitve vini. Minoli četrtek ostane znamenit v avstrijski zgodo- poslancev v peti kuriji tajne, kar ni po volji vlade. S tem 234 proti 19 glasom vsprejela se je v državnem se je volilna reforma nekaj zboljšala, ker se ne bode zboru volilna reforma, če morda gospodska zbornica kaj moglo pritiskati na volilne može. Ta/ne volitve so se pa načrta ne premeni, je sedaj stvar tako rekoč končana, vsprejele samo zaradi tega, ker je vlada pred glasova- Posrečilo se je grofu Badeniju, kar se ni hotelo posre- njem molčala in so nekateri mislili, da jej ni dosti čiti grofu Taaffeju, nad'čimer je palo koalicijsko mini žeče na tem. sterstvo. Volilna reiorma kakeršno Ko se je potem oglasil minister Rittner za javne vsprejel sedanji dr- volitve, se je nekaj poslancev kar premislilo, kajti pri žavni zbor, ni nikakor noben vzor, posebno za nas Slo- glasovanju, kako naj se volijo volilni možje, je obveljalo j vane je mnogo slabša kot je bila Taaffejeva. Grof Ba- da se volijo javno, če tudi bi bila tajna volitev volilnih deni sam dobre volilne reforme ni hotel, ker dobro ve, mož še potrebnejša, nego tajna volitev poslancev. da bi potem zbor. redkokateri plemenitaš přišel v državni Volilci v novi kuriji bodo največ odvisni ljudje, na volilno reformo nobena stranka ni zadovoljna, katere se bode lahko pritiskalo. Od njih se ne more za » da kdo Temu se mi ne čudimo. To pa ne zaradi tega, ker je htevati, da bi se upirali vsemu pritisku, ako celo po tako slaba, temveč največ zaradi tega, ker stranke seda- slanci v državnem zboru odseke tajno volijo njega državnega zbora sploh za nobeno volilno reformo na volitev kaj ne vplival. Volilni možje bodo navadno niso marale. Da so resno hotele boljšo, pa bi bile boljšo nekoliko samostojneji in zavedneji ljudje, nego prvotni sklenile. . » volilci. Poleg tega se bi pa dale javne volitve poslancev Vladni in levičarski listi pa sedanjo volilno reformo pač še s tem opravičevati, da so volilni možje manda-s tem zagovarjajo, da pri nasprotju strank v državnem tarji prvotnih volilcev, da torej imajo poslednji nekako zboru boljše volilne reforme ni bilo mogoče. To pa ni pravico zahtevati, da vedo, kako volijo. Pri volitvi vo- res. Poslanci bi bili glasovali tudi za Taaffejevo volilno lilnih mož pa tega razloga ni. Nobenemu ni nič mari y retormo, ali celo občno volilno pravico, da je vlada resno kako kdo voli. Tukaj je vsaka kontrola protiustavna. Iz hotela. Sedaj je državni zbor popolnoma ob svojo voljo, govor je pač prazen grof Badeni ga vodi, kakor ga hoče. i da mnogi ljudje čitati ne znajo j da bi morali torej dati drugim, da zapišejo imena volilnih Taffejevo volilno reformo in pa znani koalicijski mož, kateri bi jih lahko prevarili, je povse prazen Vsak načrt vrgli so le zaradi tega, ker tedaj poslanci še niso že dobil zanesljivega člověka ki mu imena da višji krogi na vsak način hočejo volilno re- volilnih mož zapisal. Takih sleparij bi se gotovo malo » vedeli, formo. Saj se je pisalo o tem, ko je sestavljala sedanja pripetilo, gotovo mnogo manj, kakor bode pa slučajev vlada, da volilne reforme ne bode v njenem programu, da bode hlapec ali tovarniški delavec volil proti svojemu Ko je pa grof Badeni imel volilno reformo v svojem prepričanju po vplivu svojega gospodarja. Če pomislimo je tudi bilo gotovo, da jo zbornica vsprejme kakšne sleparije so se baš pod Badenijevem namestniko * programu, bodi še tako dobra, ali pa še tako slaba. Da se grof vanjem godile v Galiciji, ne moremo verjeti î da morda Taaffe ni vsled svoje bolelnosti precej umaknil, bi tudi grofu Badeniju bilo toliko na čistosti volitve. Za javne 194 volitve je vlada sama, ker ve, da bi drugače v novi kuriji v Galiciji ne bil voljen noben njen somišljenik. É Velika napaka je, da ni obveljal predlog, da se volitve vrše ob nedeljah ali praznikih, ali da se postavno določi, da imajo vsi volilci tišti dan dopust, naj že volijo ali pa ne. Temu so se upirali zlasti konservativci in se sklicevali na posvečevanje nedelj. Če so v nedeljo lahko volilni shodi, razne veselice itd., in se s tem ne ruši nedeljsko posvečevanje, se bi pač tudi ne, če bi bile volitve ob nedeljah, ko se vendar vršé samo jedenkrát v šestih letih. Tudi bi povsod se lahko bcžja služba odločila na tak čas, da bi lahko vsi volilci bili pri nj i. Zoper volitve ob nedeljah so le tišti, ki ne marajo, da bi delavci volili. Sicer pa moranco omeniti, da je ta sklep povse le v korist nemškim liberalcem, ne pa katoliškim konser-vativcem. Motijo se tišti, ki mislijo, da bode kmet za-držal hlapca, da ne bode volil. Preveliko je pomanjkanje poslov, da bi mogel kar delati ž njimi, kakor bi se mu poljubilo. Če ga bode zadržaval od volitve, bode le mej njim in hlapcem nastal prepir. Res s tem, da se volitve ne vrše ob nedeljah, se je dal povod rušenju dobrih odnošajev mej posli in gospodarji, kar kmetijstvu ne bode v korist. Pač bodo pa liberalni tovarnarji drugače lahko pritiskali na delavce, ker jim delavnih močij, nikdar ne primankuje, ko vse sili v tovarne. Ti bodo delavce pač le tedaj zadržavali, kadar bi vsled delavskih glasov židovsko-liberalni kandidat bil v nevarnosti. Zares čudno, pri volilni reformi so konservativci vedno branili le interese židovstva, celo tam, kjer so mislili, da bra-nijo koristi katoliške cerkve. Zares hudo je že požidena Avstrija, še celo oni, ki hočejo biti varuhi katoliške cerkve, pri postavodaji najgorečneje branijo interese židom. Državni zbor se je oddahnil, ko je končal nepovoljno mu delo, volilno reformo. Poslanci so veseli, da so se ubránili še večje nevarnosti, razširjenja volitev v sedanjih kurijah, ker bi bilo marsikoga stalo mandat. Politični pregled. Prusofilstvo na Koroškem. — V Velikovec je přišel za dekana dr. Janez Wieser, ki je po mišljenju dober Slovenec in si je v Celovcu pridobil mnogo zaslug za družbo sv. Mohorja. Velikovcani so ga lepo vsprejeli in pri instalaciji jako lepo okrásili mesto, to se mora priznati, a zastave, ko so se porabile za to okrašenje, že ne kažejo avstrijskega duha. Bile so namreč samo frankfurtarice. Cesarske zastave bil bi namreč zastonj iskal mej njimi. Govori se, da v celem nemškem Velikovcu nobene nimajo. To pač dovolj kaže, kako je z avstrijskim patri joti z 1110111 v tem mestu ia kakšen sad rodi negovanja nemštvo. Z velikonemškimi zastavami so hoteli morda tudi opomniti novega dekana, kakšnega duha naj se navzame, če hoče, d? bodo zadovoljni ž njim. Seveda dekan se za take migljeje velikovških „purgarjev" ne bode dosti menil Čuditi se pa moramo, da vlada trpi tako počenjanje. Če se pa kje razvije slovenska zastava na Koroškem, jo pa hitro prepovedo, dasi je zastava jedne avstrijske kronovine. Nova krivica. — Vlada je imenovala za okrajnega glavar ja v Velikovcu na Koroškem nekega Nemca Kreuterja, ki ne zna niti besedice slovenske. V velikovškem okraju pa biva blizu tri Četrtine Slovencev. Še tišti, katere so pri ljudskem popisovanju vpisali za Nemce, znajo bolje slovenski nego nemški. To imenovanje je najočitneje pokazalo, da tudi sedanja vlada nima dobre volje, izpolniti narodno jednakopravnost na Koroškem. To je tudi čisto naravno, ker se grof Badeni močno opira na levico. Brez njene pomoci ne more v sedanjem dtžavnem zboru nič večjega izvesti. Da bi druge ljudske stranke zbral okrog sebe, zato nima potrebne sposobnosti, ker mu je vsako demokratično gibanje jako zoperno, kar je pokazal posebno v županskem vprašanju na Dunaju. Če uradniki na Koroškem ne bodo slovenski znali, na slovensko uradovanje ni niti misliti. Državni zbor sedaj razpravlja o davčni reiormi. — Levicarji in nemški liberalci niso želeli, da davčna reforma pride na dnevni red, vlaia je pa vsekako hotela, da se ta stvar še letos resi. Levicarji so se udali, samo prof. Suess je izstopil iz kluba, ker se klub ni hotel po njegovi želji upreti vladi. Z Mladočehi se je pa vlada sporazumela. Mladočehi niso bili nasprofniki davčni reformi sami, temveč samo s tem niso bili zadovoljni, da se deželam dovoli le tretjino tega, kar bodeta novi dohodninski in personalni davek več donašala. Na te doneske dežele ne bode smela nakladati přiklad in bi zatorej bile v velikih denarnih zadregah, ako se jim od njih prebitka precej ne dovoli. Vlada je sedaj dovolila, da se bode deželam prepustilo polovico od prebitkov imenovanih davkov. Poleg tega je pa vlada še Čehom obljubila, da odškodi občine, ki za državo pobirajo davek, in da se upelje novi ka-zenski davčni zakon, ki bode sestavljen bolj po novodobnih načelih. Sedaj mislimo, da se bode razprava 0 davčni reformi še precej mirno vršila. Protisemitje tudi vladi ne delajo več posebnih težav. Volilna reforma in Poljaki. — Jako nezadovoljni so poljski plemenitaši, da se je sklenila tajna volitev poslancev v novi kuriji. Boje se namreč, da pri tajni volitvi pozebejo Najbolj jih pa jezi. da so celo nekateri Poljaki bolj demokraticnega mišljenja fripomogli k temu iziđu. 29 jih je namreč manjkalo pri glasovanju. Klubov načelnik jih je zaradi ) ^ tega dobro oštel, jim pripovedoval, da je to v škodo veljavi poljskega kluba, če se njega Člani tako malomarno udeležujejo glasovanja Potem je jim dopovedoval, da sklep škoduje ga-liški avtonomiji. Po vladni predlogi, bi bili deželni zbori imeli pravico sklepati 0 tem, če se voli direktno ali indirektno, javno ali tajno. Sedaj je pa zbornica pripravila deželni zbor ob jedno pravico. Za poljske plemenitaše je to jako nepovoljno. Že sedaj zahtevajo gališki kmetje tajne volitve. Ce se bode tajno volilo v peti kuriji, bodo tem odločneje zahtevali tudi tajno volitev v kmetijski kuriji. Če se pa ta upelje, zgube gališki plemenitaši mnogo veljave. Dunajsko župansko vprašanje bode kmalu rešeno. Cesar te dni potrdi novega župana Strobacha, potem bode pa vladni komisar izroČil protisemitom mestno upravo. Na dunajském magistratu se bode potetn vse vršilo po volji dr. Luegerja. Novi župan se je pred volitvijo zavezal svoji stranki, da bode vse važnejše posle prepuščal prvemu podžupanu, dr. Lueger ju, in tudi odstopil od županstva, kadar bode pričakovati, da bi vlada dr. Luegerja predložila v potrjenje, ako ga zopet volijo. Dr. Lueger bode pri mestni občini sedaj imel veČ vpliva, nego bi ga bil kot župan, poleg tega pa še toliko odgovornosti ne bode imel. Ljudje bodo vse dobre stvari njemu připisovali, napake pa županu, kateri je premalo izobražen, da bi mogel sam voditi županske posle Če pa dr. Lueger postane župan, je pa pač od tega odvisno, kako bodo ljudje sploh z novo občinsko upravo zadovoljni. Sedaj mnogo pričakujejo od dne, kar ne bode moč izpolniti, posebno ker se želje raznih slojev prebivalstva močno nasprotujejo. 193 Sežiganje ogerskih zastav Nenavadno radi zažigajo madjarske> zastave. Lani so bili v Zagrebu ljudje WË/ÊÊBÊÊÊÊË/ÊÊ^ dijaki jedno sežgali in bili zaradi tega oštro kaznovani Belemgradu so nedavno tudi jedno, kar je Madjare tako raz-kačilo, da zahtevajo v svojih listih, naj Avstrija kar pretrga ( Wb H njemu ne pripetilo kai ednacega. Pomnožil je tudi svoje straž in postal v vsem jako oprezen. Mož ima pač slabo vest diplomatične odnošaje s Serbijo. Seveda 1 ko šlo po volji Madjarom, bi morali kar začeti vojno proti Serbiji. V več krajih nâ Ogerskem so te dni protestovali proti proslavljenju prihoda madjaiskih barbarov, pobijalcev in požigalcev v Evropo Obrtnija. in sežigali ogerske zastave Karansebesu so jih sežgali Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani Rumuni kar cel kup. Seveda se začne proti njim ostrá pre iskava. Nekateri bodo gotovo zaprti. Na Dunaju so pa veliko III. (Dalje.) Zbornični svetnik Franc Hren poroča o šolski dijaki raznih narodnostij protestovali v jako ostři reso- prošnji gospodarskega odbora v Matenjivasi, da na} luciji proti madjarski tisočletnici To storili na sijajnih se obdrži dosedanje letni in živinski semenj, ki se sliodih, da jih ni policija prepovedala. Mislili so tudi sežgati vrši v dan 24. junija vsakega leta v Matenjivasi. Pri madjarsko zastavo na vseučiliškem dvorišču, a se je jim to dotičnih poizvedovanjih se je pokazalo, da se v vsem zabranilo. Več dijaških društev se razpusti, ker njih elani kraju že od pamtiveka v dan 24. junija vrši letni in premalo madjarsko zastavo špoštnj zastav mora pač imeti posebne uzroke seži Italijani v Afriki Minole dni so italij madjarskih živinski semenj; listine, s katero se je ta semenj dovolil, ni bilo najti. Trgovska in obrtniška zbornica listi z ima že, odkar obstoji zabeležen, ta semenj v svojih Adigrad, ne da bi se bili Abesinci uprli Cela zadošČenjem poroČali o zmagi Italij vzeli terdnjavo stvar se je zdaj pokazala v drugi luči. Baldissera je ^ • i ^^ g podlagi nekih pogojev, sklenjenih z nasprotnikom dospěl v na-pominano trdnjavo, katero je pa obljubil na zahtevo tudi takoj v Afriki da so ti zapiskih in tudi c. kr. okr. glavarstvo v Postojini je na izprazniti. In res se že poroča, da se Baldissera ne upa vzdr žati v trdnjavi Adigradu in da bo moral zapustiti Poslanec Imbriani je předložil v italijanski zbornici adreso s 1874, ko je zbornica poizvedovala o letnih in ži-vinskih semnih, z dopisom z dne 17. avgusta 1874. naznanila, da je v Matenjivasi v dan 24. junija vsakega leta letni in živinski semenj. Gospodarski odbor v Matenjivasi je sedaj, .ker se ne more izkazati z nobeno .listino, s katero bi se bil dala pravica za ta semenj, vložil c. kr. deželno vlado prošnjo, da bi se s katero se zahteva, naj se pokliče laška dovolil nadaljni obstoj tega letnega in živinskega 100.000 vojska iz Abesinije in opusti ondotna kolonija. Narod torej zahteva, da se naj vojna neba, a vlada pa tišči dalje in meče nepotrebno milijone venj. brega biti za obubožano Italij Iz tega ne more ničesar do Najvišje vojaško sodišče semnja. Semenj je bil doslej primeroma dobro obiskan in to je znamenje, da je tudi potreben za prebivalstvo v Matenjivasi in okolici. Da naj semenj še nadalje obstoji, temu ne ugovarja nobena sejmska občina in ni dovolilo da Baratieri, prejšnji poveljnik italijanske vojske kerje iz narodno-gospodarskega stališča obstoj semnja zaradi utemeljen, se pridružuje odsek priporočilu c. kr. okraj- v Afriki, toži radi izdajstva in strahopetnosti nemarnosti v službi. nego Francija Ruski listi so jako zadovoljni, z novim zmemim franeoskim ministerstvom in to je nekako zagotovilo, da se vendar utegne nekaj časa zdržati. Če je Rusija naklonjena ministerstvu, pridobi to veljavo, ker Francija se sama nega glavarstva postojinskega in predlaga: Čestita zbornica naj se izreče v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado za nadaljni obstoj letnega in živinskega semnja v Matenjivasi. Predlog se sprejme. IV. Zbornični svetnik Iv. Baumgartner poroča ob sebi veliko zanaša na Kusijo Da pa je Rusiji bolj povšeči imenom odseka o mogočem dohodku cementne tovarne zmema republikanska nega radikalna vlada, je ob sebi umevno ; na Dovjem in predlaga : Čestita zbornica naj poroča sej Rusija tudi ne mara radikalnih elementov doma in je za- oziraje se na dognana poizvedovanja. dovoljn d ti radikalci tudi drugod ne najdejo opore, pritrdi Predlogu se Dasi je radikalizem na Francoskem precej močan, vendar se Zbornični svetnik Franc O m ers poroča na ga-zelo v ozadje potiska. Pri občinskih volitvah radikalci niso podlagi poizvedovanj završenih od zbornice o mo dosegli zaželjenih vspehov. Je pač zmerna vlada vodila vo- gočem dohodku „Prve zadruge za žebljarski obrt in litve. proti sedaDji ■> L * O ------— w ...v uva,«.^^« UVWIJUIiVll.1 lij. Sploh se pa radikalci ne upajo prav odločno nastopiti druge izdelke iz železa v Kropi" in predlaga: Čestita ladi ker se boje, da bi v slučaju, če to vlado vrŽejo ne prišla na krmilo še zmerneja vlada bi radi kalcem še ostreje na prste stopala Perzija Umorjenega perzijskega šaha hvalijo splošno zbornica naj poroča v smislu odsekovih izvajanj Predlog se sprejme. VI. Zbornični tajnik poroča imenom odseka, je vsi, pred vsem pa pišejo laskavo o njem ti da c. kr. davčni uradnik v p., prosil za podelitev da Pro- Sah se dopustila za poizvedovalno pišamo za Kranjsko je vedno nagibal k Rusiji in zaradi tega hvalijo ga najbolj bi dajal pojasnila o kreditnih razmerah tvrdk druge strani se pa piše, da umorjeni šah ni sitelj je bil 15 let v raznih okrajih Kranjske davčni ruski listi. bil niti na strani Rusov, niti Angležev. In ravno sedaj vzne- uradnik m 10 inirja Anglij to let glavni zastopnik zavarovalnice ker se boji, da bi se novi perzijski šah ne „Phônix". Zbornica se je v svojem, potom c. kr. de- vrgel popolnoma na stran Rusiji potem lahko prišla še želne vlade na visoko c. k. deželne vlade, na visoko do večj velj v Aziji ko e ima sedaj in Anglij &ubila še tega v 1 pliva ondi. kar že ima V vsem se ne po c kr trgovinsko ministerstvo podaném noročilu z dne 20 junija 1885, št. 681, izrekla, da so poizvedo- listih resno jelo razmotrivati perzijsko vprašanje Pa najbrže valne pisarne posebne važnosti in če opravljajo te bo ' mere stalo vse pri starem Značilno je za orijentalske raz- zanesljive, neomadežavane in zaupne osobe, ki imajo da je umorjeni šah takrat, ko so na Francoskem umo- tudi potrebno kupčijsko in tudi občno izobrazbo rili Carnota, prepovedal pisariti o tega umoru, češ, da bi tudi so te za onega, ki kredit daje, kakor tudi za onega njegovi sovražniki ne poskusili jednakega atentata nanj. Ravno ki ga jemlje, velike vrednosti. Zbornica se je takrat tako je tudi zdaj prepovedal turski sultan vsem listom v Tur- izrekla tudi za to, da bi taka pisama lahko tudi na Y • • • čiji pisariti o usmrčenju šahovem, ker se boji da se tudi Kranjskem koristno delovala. Ker se od takrat niso 194 premenile razmere in se more misliti, da si je prositelj za opravljanje napominane pisarne potrebno občo in kupčijsko izobrazbo prisvojil, predlaga odsek: Čestita zbornica naj poroča v smislu tega poročila. Zbornični svetnik Ivan Baumgartner vpraša, če bi ne bilo mogoče v tem smislu poročati, da naj se prosi-telju podeli zaprošeno dopustilo za poskušnjo za dobo jednega leta. Po pojasnilih poročevalčevih se sprejme odsekov predlog. VII. Zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča, da je c. kr. vlada z dopisom z dne 22. marca 1896, št. 4091, poslala v poroćilo prošnjo kočevskih mesarjev za premembo maksimalne tarife za meso, kakoršna se je določila za mestno občino kočevsko z deželno-vladnim odlokom z dne 21. oktobra 1886, št. 10553, in vlogo občinskega zastopa kočevskega v smislu § 52. obrtnega reda. Prositelji prosijo, da naj bi se tarifa tako premenila, da bi se določila za sprednje goveje meso na 46 kr. in za zadnje na 52 kr. od kilograma. V umetljitev navajajo, da je bila ob doličitve zadnje maksimalne mesne tarife cena živini manjša nego je zdaj. Kupne cene so vsled otvoritve železnice, ki je olajšala izvoz goveje živine, skoro za i/g poskočile. Najemščina za prodajalne prostore in pridobitni in užitninski da vek so se povišali. K temu pride še strošek za klavnico, za katere uporabo se mora za jedno veliko živino plačati taksa 1 gld. 30 kr., za jedno malo živino 50 kr. in pa stroški za led, kateri se potřebuje v poletnem času. Domači ži-vinorejci rede največ živino za izvoz in prositelji so navadno navezani na živino iz dežel ogerske krone, vsled česar so tudi veliki upravni stroški. Zahtevam stavljenim na nje bi mogli prositelji ustreči le tedaj, če bi boljšo živino kupovali. To pa morejo le tedaj storiti, če se tarifa mesu poviša. Z ozirom na višje cene goveji živini je zastop mestne občine kočevske sklenil: Maksimalna tarifa za goveje meso, ki je doslej znašala za jeden kilogram sprednjega mesa 40 kr. in za jeden kilogram zadnjega mesa 46 kr., se naj poviša za sprednje meso na 42 kr. in za zadnje na 48 kr. od kilograma. Cene bodo zadoščale, ker kočevški me-sarji le majhno govejo živino pobijajo. Razmere v mestu kočevskem so se z otvoritvijo železnice premenile, govojega mesa se brezdvomno več povžije in ne more dvomiti, da prebivalstvo zahteva dobro goveje meso. Ker so cene živini od leta 1886, ko se je zadnjič določila maksimalna tarifa mesu, poskočile in so se tudi upravni stroški zvišali, je odsek mnenja, da je prošnja za zvišanje tarife opravičena. Občinski zastop se je izrekel za povišanje dosedanje tarife za 2 kr., mesarji pa žele, da bi se tarifa povišala za 6 kr. Odsek je mnenja, da bi bil primeren razloček 4 kr. mej prvo in drugo kakovostjo govejega mesa in da naj bi se maksimalna tarifa 40 kr. na 44. kr., oziroma 46 kr. na 48 kr. povišala. Z ozirom na razmere, kakoršne so v Kočevji in katere je zbornica v svojem poročilu predloženem c. kr. deželni vladi z dnem 8. julija 1893, št. 542. natančneje pojasnila, smatra odsek to povišanje za zadostotno in predlaga: Čestita zbornica naj se v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado izreče, da je maksimalna tarifa za prodajo govejega mesa na drobno za okoliš mestne občine kočevske do preklica določiti za sprednjo meso na 44. kr. in zadnje na 48 kr. od kilograma. — Predlog se sprejme. VIII. Zbornični svetnik Karol Luckmann poroča imenom odseka, da je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo poslalo nastopni ukaz na trgovsko in obrtniško zbornico: Kakor znano, je vprašanje o ob-dačenji užigalnic, užigalnih svečic in jednakega blaga predmet strokovnim študijam pri ,c. kr. finančnem ministerstvu. Tem povodom je imenovano c. kr. ministerstvo tudi na to mislilo, če bi ne bilo že iz zdravstvenih ozirov želeti, da se višje obdačijo na-vadne užigalice. ki so narejene iz strupovitega rume-nega fosforija. Ta okoliščina, kakor tudi eventuvaliteta, da bi kraljeva ogerska vlada, kadar bo morebiti ure-jevala napominano davčno vprašanje, uvažuje neutajne nevarnosti, ki so spojene posebno z izdelovanjem imenovanih stvarij. zamogla postopati proti izdelovanju in spečavanju navadnih fosfornih užigalic še s sir-nejšimi naredbami, ki bi tudi na tostransko izdelovanje ne ostale brez vpliva, je dalo povod trgovin-skemu ministerstvu, da je sporazumno z ministerstvom za notranjo stvari v namen, da bi dobilo popolnoma zanesljiv pregled o vseh gospodarskih, zdravstvenih in obrtno policijskih vprašanjih, ki pri tej zadevi pridejo v poštev, povabiti čestito zbornico, da poroča kar najbolj popolno v obseku izdelovanja užigalic, oziroma o porabi rumenega ali rupečega fosforja pri izdelovanji teh v tamošnjem zborničnem okraju. Dalje naj poroča zbornica o obrtniških in trgjvskih interesih, ki pridejo v poštev, če bi se imenovana industrija omejila v davčno pravnem ali še bolj v zdravstveno-policijskem oziru in konečno o tem, v kolikem ob-segu odgovarja izdelovanje užigalic iz rumenega fosforja dejanskim potrebščinam. Na Kranjskem je le jedna tovarna za užigalice, v kateri se vsako leto izdela 6,500.000 zavojčkov po 150 užigalc Izdelki se razpečajo po Krajském, Istriji, Dalmaciji in^Hrvaškem. Surovina se dobiva, in sicer leseni drat s Štajarskega, minij iz Koroškega, žveplo iz Sicilije, angleški fosfor iz Dunaja in papir z Zgornjega Avstrijskega. Uži-galna masa sestojí iz rumenega fosforja. Višje obda-čenje bi močno škodovalo industriji tega predmeta in množina izdelkov bi se skrčila, iz česar bi sledilo, da bi erar ne imel nobenega dobička od višjega ob-dačenja. Poleg tega bi trpelo tudi izdelovanje lese-nega dratu in dobivanje minija. Podjetnik bi bil pa tudi s tem oškodovan, ker bi moral v podjetje večjo glavnico založiti, ki bi se pa vsled velike konkurence in prikrajšanega konsuma le slabo obrestovala. Ker bi tovarnar moral nameravani višji davek takoj plačati, protivrednost te izdane gotovine bi pa v največ slučajih dobil šele po preteku plačilnega obroka, torej z izgubo obrestij, je dokazano, da bi industrija trpela, če bi se tudi ne upoštevalo onih slučajev, v katerih je izguba ki je semtertja pri kupčijskih podjetjih ne-izogibna. Tudeželni tovarnar se je ob sebi umevno izjavil zoper višje obdačenje žveplenk. Če pa že morajo žveplenke obdačiti, naj se ju zgodi potem uvedbe monopola. V nekaterih deželeh že obstoji davek na žveplenke, in sicer v treh oblikah: 1) Konsumni davek (banderolovanje), ki se pobira s prekolkovanjem ali uporabo davčnega papirja: 2.) naklado od licencij; 3.) monopol za izdelovanje in prodajo žveplenk. Proti konsumnemu davku se avstrijski tovarnarji izrekajo, pač pa so za monopol, če se že mora uvesti novi davek. Odsek se mora tudi izreči proti višjemu obdačenju navadnih žveplenk, ki se izdelujejo iz fosforja in to ne samo zaradi tega, ker bi bila prizadeta jeidna na Kranjskem obstoječa tovarna, temveč tudi zato, ker bi bilo tudi zelo prizadeto prebivalsto na Kranjskem, ki največ rabi take žveplenke. Tudi ni povoda, da bi se izdelovanje omejilo, ker se pojavljenje nekroze lahko 105 odločna zabrani, če se pokori zdravstvenim propisom in se delavce natančno nadzoruje, sicer pa se ta v Ljubljani po zatrdilu tovarnarja doslej še ni pojavila. Odsek je torej za to, da, če se še mora uvesti davek. naj se to zgodi potom monopola, in predlaga : Čestita zbornica naj se izreče v smislu tega poročila. — Predlog se sprejme. IX. Podpredsednik Anton Klein poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala v poročilo prošnjo tržkega odbora v Radečah, da bi se naj doslej obstoječih 6 letnih in živinskih semnjev pomnožilo na 11. V Svibnjem sta bila doslej 1. in 25. maja vsakega leta semnja, katera je od radeške grajščine kupila posest-nica Ana Lenart. Ker sta ta dva semnja vsled kra-jevne lege le slabo obiskana in ni v Radečah od srede aprila do konca junija nobenga semnja, je tržki odbor kupil sejmsko pravico od Ane Lenart in je prosil, da naj bi se ta dva semnja namesto pri Sv. Križu (v Svibnjem) vržila v Radečah. Po zborničnih poizvedo-vanjih 1. 1874. se je dognalo, da ni naj ti listine, s katero bi se bil dovolil semenj dne 1. maja, pač pa se vrši semenj dne 25. maja na podlagi privilegija z dne 15. oktobra 1795. Ker je c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem poučilo tržki odbor v Radečah, da ni moč na ta način pridobiti semnjev, je to prosilo za dovo-litev, da bi se smelo vršiti nadaljnih 51etnih in živinskih semnjev v Radečah. ki naj bi morda bili 25. januvarja, 25. maja, 24. julija, 9. avg. in 11. okt. V Radečah je sedaj 61etnih in živinskih semnjev in in sicer: prvi ponedeljek v postu, v ponedeljek pred sv. Jurijem, dan pred sv. Petrom in Pavlom, 1. septembra, ponedeljek po sv. Martinu in 27. decembra. Po zborničnih poizvedovanih v 1. 1874. se niso ude-leženci mogli izkazati z nobeno dovolilno pravico za semenj v dan pred sv. Petrom in Pavlom; ostalih 5 semnjev se pa vrši na podlagi privilegija z dne 29-novembra 1842. Prositelji se sklicujejo v svoji prošnji na okoliščino, da trg Radeče ni daleč oddaljen od železnike postaje na Zidanem mostu in da se je po zgradbi mostu zelo olajšal promet v Radečah, dalje, da so semnji v Radečah dobro obiskani, ker ima ta trg jako ugodno lego za semnje. To potrduje tudi c. kr. okrajno glavarstvo ter ovrže ugovore očin Dvor, Sv. Križ, Planina in Rajhenburg in se izreka za po-množitev semnjev v Radečah za 3. pri čemur se ozira na ugovor trga Laško. Po predlogu c. kr. okrajnega glavarstva bi se naj semjski dne vi nastopno določili : 25. januvarja (nov), prvi pondeljek v postu, pondeljek pred sv. Jurijem, 28. junija 9. avgusta (nov), 1. septembra, 11. oktobra (nov), ponedeljek po sv. Martinu in 27. decembra. Odsek se pridružuje mnenju c. kr. okrajnega glavarstva in je preverjen, da bo pomnožitev letnih živinskih semnjev od 6 do 9 popolnoma zadoščala. Ugodna lega trga Radeče priporoča pomnožitev semnjev v tem kraju in pričakovati je tembolj, da bodo ti semnji dobro obiskani, ker, kakor se poizvedovanja pokazala so nekateri semnji v tem okraju prav slabo obiskani in ker oni v Svibnjem nimajo nobene veljave, bi se vsled tega faktično ne pomnožili semnji v tem okraju, če se na predlog c. kr. okrajnega glavarstva v Krskem ustreže prošnji radeškega tržkega odbora. Odsek torej predlaga: Če-štita zbornica naj v tem smislu poroča na c. kr. de-želno vlado. — Predlog se sprejme. (Konec sledi.) Obrtnijske raznoterosti. Lim se zboljša, ako se njegovi razstopljini primeša osmino gostega terpentina. Vse to se mora zmešati. Limu potem ne škodujejo vremenski uplivi. V Cistenje zlatih okvirjev. Zlate okvirje, če jih muhe onesnažijo, obriši z robcem, katerega si namočil v vinskem jesihu. Potem se okviri splaknejo s čisto vodo in posuše pri majhni gorkoti. Obrtna reforma je menda popolnoma zaspala. Ko so se posvetovali, katere stvari se morajo letos rešiti, ni nikdo obrtne reforme omenjal. Vidi se torej, da vlada, niti državni zbor. ne računajo več na to, da bi se v sedanji zakonodavni dobi ta stvar řešila. Tudi o delovanju obrtnega odseka ni nič slišati, dočim drugi odseki pridno delajo. Za malega obrtnika se torej ničesa ne bode še storilo. 11" 111111 I Krmljenje konj. Konje je ložje gojiti, kakor druge podobne živali. Samo od paše žive konji le v nekaterih kobilarijah. Konji, ki delajo se morajo pasti samo, kadar ne delà. Ker pa konj trave hitro ne prebavlja, mora se mu da-jati zrna. Navadno se krmijo delavski konji z ovsom, senom in slamno rezanico. Če konj več delà, dati se mu mora več ovsa, kakor če manj delà. Težki vozni konji potrebujejo na dan po 5 do 6 kilogramov ovsa, 3 do 4 kilogramov sena in 1 do P/2 kilograma slame. Pri taki krmi konji lahko opravljajo najtežja delà. Taki konji, ki se rabijo za kmetijska delà, potrebujejo ravno toliko ovsa, pa nekaj več slame in sena. Posebno se morajo dobro krmiti tovorni konji. Daje se jim na dan po 8 kilogramov žita ali pa še več, po 7 kilogramov sena in 2 kilograma slame. Plemenim kobilam se navadno ne daje ovsa, a pa vsaj jako malo, za to pa dobivajo do 10 kilogramov sena in kacih 5 kilogramov slame. Oves, ki se daje konjem, naj se přeseje na gostem rešetu, da se odpravi prah, seno naj se pretrese. Dobro je če se nekaj sena s slamo vkupe zreže. Če je pa dobro mečkati, na debelo mleti oves konjem, 0 tem so raznih mislij umni kmetovalci. Občno se trdi, da konj potem oves premalo oslini in se vsled tega težje prebavi. Občno pa moramo reči, da je najbolje, če se srednje starim konjem daje nezdrobljen oves, le pri mladih in starih konjih utegne biti zdrobljen boljši. Ker je oves drag, daje se konjem tudi ječmen, koruza, ajda, rž in sočivje. Najboljša je še koruza. Debelo zmleta koruza lahko nadomesti nekaj ovsa. Koruza in drugo žito naj se daje vedno v večjih množinah mej oves in rezanico, dokler se ne doseže tista množina, ki se misli redno dajati konjem. Le tako se doseže, da konji ne shujšajo Če bi pa nakrat začel konjem dajati koruzo v oves, pa bi jeli hujšati in se kmalu ne opo« morejo. Konj se ne more precej take hrane pri vaditi. 196 Ječmen se konju naj daje na debelo zdrobljen. Rž pa ni nič posebno dobra krma za konje, provzročuje ponujali tudi taki, ki ga niso imeli. Taka trgovina z žitom v bodoče ne bode v Nemôiji dovoljena. koliko. Daje naj se torej le z rezanico pomešana konjem, ki delajo. Če konji močno delajo, daje naj se jim poleg ovsa še na debelo zmleti bob. Tudi staršim konjem je dobro dajati kako sočivje. Za konje so tudi dobre pše- imvwimi^^ ti: Poučni in zabavni del. i* nične otrobe, slabše pa ržene. Več kakor 1 kilo se pa otrob konju ne sme na dan dajati, ker sicer konj težko prebavlja in kosti ga začno boleti. Najbolje je, če se mešajo otrobe mej oves in seno. Po zimi, če konji ne delajo, se lahko konjem daje manj ovsa, zato se pa jim daje korenja, repe, pese ali krompirja, ki se mora poprej na drobno razsekati in dajati s senom. Najboljše je korenje, a dajati se ga vendar ne sme konju več kot po 2*5 kilo na dan. Krompir naj se opere in surov z rezanico pokrmi. Če se pa daje konjem preveč krompirja, jih rado v vampu grize, zato pa treba se držati neke srednje mere. Pivně tropine so tudi dobre za koníe, če se jih ne daje preveč. Za konje je najboljše seno s travnikov. Dobra je Varšavski spomini iz 1830. leta. (Ruski spisal N. P. Makarov.) IX. (Konec.) : jj . Ušakov je pustil ženina in nekaj pogovoril z go- spodično Jagus in grofinjo Šatkovsko, potem pa povrnil se k njemu in mu naznanil, da je njegova ponudba dobro vsprejeta in da je mlada grofinja takoj pripravljena iti v cerkev. Ženin je bil ves v veselju. Ta trenutek je pa přišel v sobo tovariš, ki je bil odšel z Ušakova naročilom v cerkvi vse pripravljeno za poroko. častniki od- in naznanil da Ženin z nevesto in Ušakov z drugimi pravili so se v cerkev, kjer se je poroka izvršila po vseh pravilih katoliške cerkve. cerkve so svatje šli v ma- tudi espazeta in lucerna, slabše pa navadna detelja, ki jorjevo stanovanje, kjer so pustili mlada poročenca. Po tem se je Ušakov s svojimi tovariši vrnil v svoje stano- naj se daje le mej slamo. Po letu se konjem tudi lahko daje zeleno krmo, a ne sme biti premlada, da ne na- vanje. Ko se je prebudil drugo jutro, jel je premišljati, kakšno močno penja. Kadar konji ne delajo, jih je dobro gnati na pašo. kaj se je zgodilo prejšnji dan. Ko se je spomnil Će pa konji hudo delajo, je jim dobro dajati tudi ržen resno šalo kruh. je napravil z majorjem, ki je bil Slama Je za konje najboljša ovsena in ječme- vinjen kakor on, mu je bilo težko pri srcu Slaba igra, katera se morda slabo izvrši za nova, pa tudi od sočivja. Za rezanco rabi se le ječme- nová in ovsena slama. Lanene preše se konjem ne smejo dajati v večji meri. Posebno treba pri konjih na to paziti î da se tište, ki so jo včeraj izigrali, posebno pa zame! rekel je Ušakov sam seboj, ležeč v postelji. Ko vstal vsak čas pričakoval majorja in bil pripravljen na vse mogoče. Pa minul je dan, majorja ni bilo. Minul drugi in tretji jako točno krmijo, najbolje po trikrat na dan, zjutraj, dan, a vedno ga še ni bilo Ko minolo deset dnij po opoldne in zvečer. Daje naj se jim vedno jednako krme. svadbi, je Ušakov se resno pripravljal, da izvrši ločitev. Po krmljenju, ki traje zjutraj in zvečer dve uri, opoldan Pri njem so se zbrali vsi, kï so bili pri čudni svadbi, nekaj manj časa, pusti naj se konje še pol ure počivati, in seveda so se o njej razgovarjali. Od svadbe ni nikdo še potem naj se vprežejo. Najprej naj se da konjem videl njih občnega druga ; prav kakor bil umri. oves z rezanico, potem pa seno. Ko so konji polovico Nakrat zaškripljejo vrata in njih tovariš stopi v sobo. dane krme pojeli, da se jim vode pa ne sme biti Vsi posebno Ušakov pripravili so se na jako rezko uuau niuig [/ujtii, UM O^ JIUÍ rwug, ni JJ« "V w«« Y Ol, puoounu uoaau» ^îipiaiin okj OV HW i vtiav.' premrzla. Vanjo se dene zdrobljenega ječmena, pšeničnih demonstracijo s strani zeta izmišljene grofinje Šatkovske. otrobij ali lanenih preš. Če se krmijo konji z zeleno Major nenavadno razvnet, na njem je bilo nekaj ne- krmo, naj se jim da vode, ko pojedo. Ce se konji slabše navadnega. Prvič: bil je umit, obrit in počesán ? drugić krmijo, dati se jim mora slednji dan soli, kacih 20 gr. Kmetijske raznoterosti. Prava kava ima v svojem globokem žlebiSu rumeno kožico, katere nikdo ponarediti ne more. bila je obleka njegova čedna in neraztrgana, trejič bil je popolnoma trezen, kakor je bilo pri njem redkokedaj. Tako so Ušakov in tovariši pričakovali burnega prizora. In res predno se je bodoči pisatelj » Kirzis Kaj saka" dobro za vedel, jel ga je major objemati in poljubovati tanko, kava te kmalu zadušil, in govoriti z milim glasom : da ga kožice nima, ponarejena Trgovina na določeni čas. Pruski deželni zbor sklenil, da se prepovedo na borzi trgovine na doloceni čas z Žitom. Dosedaj se je kupovalo in prodajalo žito na borzi, čim Dragi moj brat, oče moj, Vasilij Apolonič ^ i W j * hoče ai povrniti dobroto, 'ki si mi jo storil. Jaz sem najsrečnejši smrtnik. Ne ženo, temveč družico, an- se ima izroôiti ôez dva ali tri mesece. V resnici pa kupec ni gelja sem dobil. Nikjer še niseoa videl take ženske. mislil žita kupiti, prodajalec pa ne prodati, temveč sta le naposled se pogodila, da je jeden drugemu plaçai razlocek v žitnih cenah na borzi. Kmetovalci trdijo, da to jako škodovalo žitni trgovini, ker nikdo ni vedel, koliko je prave žitne kup- ôije, koliko pa le navidezne To je zelo vpiivalo na žitne cene. se IHMHHHHHHHHHM^ ponižalo v ceni le zaradi tega, ker so ga na borzi Mlada, lepa, umna, dobra, prijazna in krotka, prav kakor ovčica, in pri tem pa še dobra gospodinja. Sama zgodaj vstane, sama vzbudi slugo in kuharico in pogleda i vse umito, očiščeno in ob pravem času pripravljeno. i trg hodi sama s kuharico, vse če je Na kupi » kar sama î kar je 197 treba za na mizo in še kuharici pokaže, kako se ta ali x>na jed pripravi, marsikako jed pa sama napravi bolje, kakor kateri si bodi kuhar. Vedno to misli, kako meni ustregla, kako bi uganila želje moje. In gleda me v oči in se mi přikupuje. Noben dan mi ne da več kot dva kozarca žganja, jednega pred obedom, jednega po Poročilo o pripravah za občni zbor. 6 ) Posameznosti. »Slovenska Matica« ima v sredo dne 27. maja ob 5. uri popoldne v društvenih pisarniških prostorih CVI od-borovo sejo. Dnevni red : 1.) Naznanila predsedništva. 2.) Odobrenje zapisnika o CV. odborovi seji. 3.) Poročilo gospodarskega odseka (računi in hišne poprave). 4.) Poročilo književ-nega odseka (letošnje knjige in tvarina za prihodnje leto). 5 ) obědu. Več nikoli ne. Ključe od omare ima vedno sama. In kako čudno! Jaz sam več ne maram, ko dva kozarca ruma na dan, dočim sem popřej neprestano nalival. Na-selil se je v moje stanovanje božji blagoslov, veselje, ka-terega ničesa ne moti. In za vso to srečo se imam tebi zahvaliti, moj dobri, blagorodni prijatelj Vasilij Apo-lonič! Da tudi tebi Bog da srečo vse življenje. Jagusin mož je jokal. Da celo Ušakova je do solz Slovenski dobrodelni predstavi v korist Jo sefinumu v Ljubljani sta se vršili dne in 10. maja v deželnem gledališču, zivršili sta se zelo častno. Kras představ, sta bili živi podobi : „Umetnost se klanja pobrodel-nosti" in „Turjaška Rozamunda". Kostumi, katere je posodilo zagrebško gledališče so bili krasni in dragoceni. Prolog, kate-rega je zložil in govoril g. Al. Grangl je bil izboren. Vrlo so obnesli diletantje v igri „Na ženitovanjskem potovanju" ; se se igrali se dovršeno. Mična spevoigra „Ob vrbskem jezeru" je kaj lepo izvela. Vrle pevke in pevce je občinstvo burno r.- ganil tako nepričakovani prizor ; in tudi v njegovih očeh aklamovalo. Vojaška godba je marljivo sodelovala. Josefinumu, se je zabliskala solza, a ne bridka, temveč sladka. srcu se mu je olajšalo. Vsi so se veselili in čudili. Pri Bivša kriva grofinja Jagus, a potem majorka, je vrgle se predstave lep dohodek. Hvala bodi pokroviteljici představ preblagorodni gospe baronici Heinovi, odboru, ki se je mnogo trudil in délai ter priredil predstave, ter sotrudnikom pri predstavi, posebno igralkam in igralcem. Št. jakobsko-trnovska ženska podružniea sv. postala odlična ženska in izvrstna soproga, in major je bil jeden najsrečnejših mož. Tako se včasih tudi ne dobe Cirila in Metoda v Ljubljani priredi dne 31. maja dobri biseri v grđem kupu gnoja. Končam te pripovedke večjo veselico na Koslerjevem vrtu 8 stihom nesmrtnega Gribojedeva: n Na svetu čudne se dogajajo stvari". Poučni in zabavni drobiž. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol. 47 podobami. Ta knjižica je vže v Četrtem natisu izšla in je odobrena od vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje ter ima dovoljenje ljubljanskega,- lavantinskega in krškega knezo-škofijstva. Cena 26 kr. Zdravilna moč pavole. Če so se ti oči reomatično unele, deni na glavo, predno greš spati kos vate, in jo zavi tako okrog glave, da oči ne pokrije. Bolezen kmalu poneha. Psi v službi policije. V Angliji, kjer imajo dosti raznih lopovov, imajo sedai pse v službi policije Tak pes » če mu dajo povohati kako obleko zločinca, zasleduje hudobneža od kraja, kjer se je zločin pripetil. Lepe plače imajo banČni ravnatelji v Nemciji. bančnih ravnateljev ima po 60 000, po 93 000, 13 2 po 160 000, 4 po 230.000, 3 po 550 000 mark letne plače. Mejnarodni zavod za bibliografijo. Lani se v Bruselju osnovala neka družba uČenjakov, biblijotekarjev in biblijografov iz vseh dežel. Ta družba ima namen izdati neki seznam vseh knjig vsega sveta in osnovati neko biblijografsko svetovno službo. l 11 mm BI MWÊÊÊÊÊÊÊÊÊIÊÊÊÊÊIÊÊÊÊÊIÊÊIÊÊÊIÊÊÊÊÊÊË Novice. Umrl je dne Loki maja na nagloma dekan v Stari č. g. Matěj Kožuh, papežev častni kamornik, duhovni svetovalec itd. Pokojnik se je rodil 18 •o in je obhajal 1894. 1. 251etnico svojega službovanja v Stariloki. Bil ie dober prijatelj svojih rojakov Jerana in dr. Šusta, ki sta se pred kratkim tudi preselila v věčnost. Mož je bil blag značaj in skrben ter uzoren dušni pastir. N. v m. p. 11. maja je umri v Železnikih župnik Dne Jož. Skofic, star v se 37 let Vecna luč naj mu sveti ! Družba sv. Mohora šteje baje letos zopet kakih 3000 članov vec. Veselo znamenje ! pri Li ti j i Novo posojilnico so ustanovili pri Sv. Križu Prve češnje so přinesli na ljubljanski trg minole dni. Gasilno društvo snujejo v Radečah na Gorenjskem. Utonil je dne 4 maja v Idriji grajski čuvaj Janez Podobnik. Zdrsnilo mu je, pal v vodo ter utonil. Zgorela je v Podcerkvi v Loškem okiaju S^letna deklica. Prišla je preblizu ognja na plamen, obleka se ji je užgala in je umrla vsled opeklin. Pazite na otroke ! Požar vsled eksplozije petrolejne svetilke je nastal v tovarni Grosslercherjevi na Viru pri Domžalah in uničil tudi veliko množino slamnikov. Škode je baje do 1500 gld. Nesreća. Dne 4. t. m zvečer vračala sta se iz V semnja iz Ljubljane posestnika Boštjan Semé in Fran Rebolj iz Krke. Tik pred domom, se jima splašita konja, voz se prevrne in oba moža se močno poškodujeta. Boštjan Seme je t. m drugi je pa upati da vsled poškodb že umri dne kmalu okrepa. Mrtvo novorojeno dete, ki je bilo že precej na- gnito so našli na ljubljanskem pokopališču. Izvršilo se Deputacija ljubljanskega mesta z gosp. županom brže zločinstvo. Neusmiljeni materi se še naj- ni prišlo na sled. Hribarjem na čelu se mudi na Dunaju, da se pokloni cesarju Ubil se je dne 2. maja t. 1. 271etni delavec Ant. v namea doseže olajšav glede odkupa vojaškega oskrbovališca, Dovžan od Sv. Ane nad Tižičem. Pal pri delu raz skale da v merodajnih krogih izposluje V se vecje državno posojilo za v globino 100 metrov in obležal mrtev. regulacijski fond in da doseže, da se zakon o dovoiitvi podpor Neznani tatovi vlomili so v posojilnico v Tr potresnim poškodovancem ne bo več tako kvarljivo razlagal bovljah ob Savi in odnesli 1667 gld. 15 kr. za hišne posestnike, kakor se godilo v gotovih slučajih to Na tukajšnji mesečni semenj dne 8. t. m. se dosedaj. Kakor se čuje je deputacija popolnoma dosegla svoj je prignalo 292 konj in volov. 117 krav in 33 telet, skupaj 442 glav. Kupčija ni bila živahna, ker je bil neposredno namen. Deželni glavar g. Detela se je podal na Dunaj, pred tem semnjem veliki semenj. da izposluje vecjo državno podporo za deželo v namen, da more ta popraviti svoja po potresu močno poškodovana poslopja. 198 Samomor dunajskega arhitekta Samomor stotnika. Budjevicah se je ustřelil Odlični dunajski arhitekt stotnik reichenberškega pešpolka št. 11. Povod samomoru je- se je te dni ustřelil v žaljena častihlepnost Solnogradu. Ta samomor vzbuja senzacijo v najširših krogih, ker je samomorilec bil čislan ne kovnih kolegah, temveč tudi v drugih sploh. pri stro Ladislav Buguslowski pl. Ligenza-Leitgeb je bilo za žide. Židj e izključeni od kronanja. Při kronanju ru-skega carja bodo zastopane vse národnosti in vse vere ruske države ; samo židje bodo izključeni, Če tudi jih je v Rusiji pet milijonov Iz tega je vidno, da tudi sedanji car ne mara ime temu arhitektu. On je bil sin premožne rodovine v Črnovicah,. vendar se je zgodaj postavil na svoje noge. Přišel je na Dunaj in kot zidarski učenec našel delo pri 0 Spaka. V Prosnici je te dni mizar Kundret mora! pobiti kravo, ker se ni hotela oteliti. Ko so kravo razparali, našli so v njei tele, ki imelo dve glavi, osem nog se je dvorném opernem gledališču. Kadar pa ni dělal pa učil risanja in stavbenih znanostij. Kmalu postal je razvita polir in na to stavbeni vodja. Ker je bil in dva repa. Žival je pa bila zrastena. Tele je pred pobijanjem gotovo živelo, kajti zobje, koza in dlaka so dobro^ odločen in Psevdogrof in grofinja. Trsta se nam piše častiželjen, je premagal kmalu vse težave in postal arhi tekt na Dunaju. dne 7. maja. Predvčerajšnjem stal je pred tukajsnjim sodiščem eleganten parček, obtožen hudodelstva goljufije in krive prijave. Obtoženca bila sta: 391etni bivši trgovski pomočnik Fran Imel je srečo. Dalo se mu je več zgradeb, katere Alessio iz pokrajine Milanske in njegova 251etna drižica Ju- je vse dobro dovršil. Posebno je njegovo ime zaslovelo, ko je zgradil arkadno skupino iz štirih hiš. Te hiše je zgradil za nekega ministerskega uradnika, s katerega rodbino se je seznanil. Tu se je seznanil z mlado sorod-nico ministerskega uradnika in jo vzel za ženo. Zakon dita Giovanatti, bivša modistka, iz pokrajine Mantove. parček sleparil je po raznih mestih Italije, v prvi vrsti v Be-netkah Oškodoval je za izdatne svote razne hôtelirje, trgovce-itd. Povsodi priglašal se je za grofa in njo za zvojo ženo. Ko sta ta dva sleparja napravila v Benetkah že preveč, umak- nila sta se v Trst. Tu sta se nastanila v hotelu „Mon- ni bil srečen, da si je dobil štiri otroke se ločila. soprogo sta 50letni mož se je seznanil z neko mlado devojko i se zaljubil v njo in jo vzel. Zakon ni bil dolg Razne rodbinske razmere so neugodno vplivale na njegovo du ševno stanje. Bil je tudi grozno nečimern in si barval sivo brado in lase. Že jedno leto je mislil na to, da se došel je kruti Tiz, ter odvel parček v zápor šnem cenosio" v ulici Torrente. Kakih 18 dnij živela sta zares por grofovski", toda plačala nista niti novčiča. Nekega večera Predvčeraj- obsodilo je tukajšne sodišče Alessija na pet, Giovanat-tijevo pa na tri mnnece težke ječe, in na izgon po prestani kazni. Slika iz Italije. Veliki vojvoda Sachsen-Weimarskř potuje sedaj po Italiji. Te dni se je vozil po posestvih kneza Dhigia v okolici rimski. kratu sta ga napadla dva masko sam umori. Ze o Božiči je mislil ta svoj namen izvršiti, vana razbojnika, obrožena s puškami. Veliki vojvoda jim je lepo- a ga je potolažila mlada žena. Bil je postal zopet bolj izroôil novčarko se 56 lirami, razbojnika sta jo seveda vspre- pogumen in vesel. A zadnje tedne je pa bil zopet otožen. Predzadnjo soboto je bil odpotoval v Solnograd. Zapustil je več pisem, na soprogo in prijatelje, vedal. njih je po jela z dostojnostio italijanskih razbojnikov ter milostno ostavila ne baš prijetno iznenadenega visokega gosta, sina zaveznice Nemčije. Vidi se, kako je prešla v meso in kri italijanskega da je odpotoval z Dunaja, da se drugje umori. naroda ideja tesnega zavezništva med dvěma velikima n mate nobenem pismu pa ni povedal, kam potoval Nekaj dni pozneje je pa prišlo brzojavno poročilo, da se je v Solnogradu ustřelil. rama,, : Germanijo in Italijo, da celo razbojniki laški menijo, da kar je nemško, je tudi laško. V tem svojem razumevanju laško-nemškega zavezništva povabili so Sachsen-Weimarskega tudi velikega vojvodo s puškami v roki seveda zato, je Povod samomoru so samo domače razmere. 50letni mož v rednih premoženskih razmerah. Živel Za- da je bil sestanek Čim slovesneji laškega komunizma izroči pustil je tudi redno napravljeno oporoko. Njegova smrt je vzbudila v umetniških in stavbenih krogih največje naj jim v zmislu nemško-kar ima ! Toda pustimo šalo na stran ! Ta roparski napad na visokega gosta se je dogodil v bližini Rima, torej v krajih, v kakoršnih celo v smeli pričakovati evropskih odnošajev. Kaj si moramo sožalje. Vsi SO ga svoji stroki. misliti še-le o druzih pokrajinah v Italiji bolj oddaljenih od spoštovali, kajti bil je veščak v velike ceste evropske kulture! Čudni ljudje, ti Italijani: v Afriko hočejo nositi kulturo in civilizacijo, v svoji domovini sramovati pa pa imajo razmere, kakoršnih se morali Jencer, zvonika je pal v Homatovu na Češkem Josip je pregledoval strelovod, če je še dober. vsej pravici in resnici ! Morda bi pa ne bila napačna misel, da |M § HH 1 godbi ti poslednji vsprejeli obvezo, da bodo redno pošiljali v se Italijani lepo pobotali z Abesinci in bi v mirovni po- Zdivjan vol. Te dni so v Zagrebu v Vlaški ulici Italijo po nekoliko svojih ljudij širit evropsko civilizacijo. dečki s kričanjem in cunjami splašili vola, da se iztrgal Pod upravo mlade Italije narašča število analfabetov in brigant- vodniku in bežal po ulici, kakor divji Ljudj so v strahu stvo še vedno v bujném cvetju morda bili Abesinci kos bežali, da jih ne podere. Mitnico so zaprli in vola ustavili neki mesarski pomočniki. Nestvoř. tem neprilikam. To bi bilo res najlepše rešenje italijansko kolonijalne komedije ! „Ed." opoludne' Kardinal Galimberti. Dne m. Belemgradu je neka ženska porodila preminol je jeden najodličniših cerkvenih dostojanstvenikov, otroka, ki je imel štiri roke in štiri noge. Roke in noge so arhivar sv. Stolice, kardinal Galimberti. Pokojnik se je porodil na strani trupla druge poleg druge. Dete je živelo 11 ur. dné 25 aprila 1836. v Rimu, prekoračil je torej še-le ne- Pobegnil je 281etni knjigovodja Maksimilijan Maler davno svoje 60. leto. Monsigr. Galimberti zastopal je sv. Sto- dne 26. aprila z Dunaja, ko popřej ponaredil več menic lico na našem cesarskem dvoru, kjer je bil v najširših in vi- na ime svojega gospodar ja trgovca Adolfa Bačka. sokih plemiških krogih zelo priljubljen, kajti bil zelo omikan. 190 ljubezniv in je imel najfinišo vzgojo. Kardinalom je bil ime- govor, je odšel. Pol ure pozneje slišala je imenovana dekla, novan dne 16. januvarja 1893. visokih cerkvenih krogih sodijo, da je prišla po stopnicah gori, da so se zaprla vrata Kramer bil v prihodnjem konklaru izvoljen papežem jevega stanovanja v drugem nadstropju. Viděla je potem ve bržkone kaidinal Galimberti in zdravniki so s prva zaman ugibali, koja je ta bolezen. Sled-njič se je pokazalo, da se mu je vnela možganska mrena Bolan je bil le nekoliko dnij licega moža z dolgim suhim obrazom, ki je přišel od stranišča, ki je poleg Kramarjevega stanovanja. Kmalu potem so pa za-sledili. da je v stanovanje ulomljeno. Sodi se, da sta tatvino Emancipacija turških zená. Še sedaj je po Ev- izvršila moža, katere je videla ženska. Tatova sta z dletom ropi utrjeno menenje, da so turške žene popolnoma zapuščene odprla dva predalnika, drugo pa vse na miru pustila. Ukrala v vsakem pogledu. T^mu pa ni tako, ako smemo verjeti lady sta denarja in dragocenostij za kacih 5000 gld. Pred štiri- Currie, ženi angleškega poslanika v Carjemgradu, ki je dobila najstimi dnevi je pa na podoben način bilo drugemu gostil- nedavno dovoljenje, da sme obiskati harem starega velikega ničarju ukradenih za kacih 700 gld. raznega denarja. vezirja. Gospa Currie je te dni opisala utise, jih přejela Kaznjenec vojaški zdravnik. V Odesi se je ob obisku harema. Žene vezirove da so napravile najugodneji seznanil mlad mož z neko hišno posestnico. Rekel je, da je utis na to Evropejko. „Te žene so piše gospa Currie vojaški zdravnik v kazanskem vojaskem okraju Odesi pa jako krasne in dražestne. Jako me je iznenadilo, ko sem našla biva, kar je dobil daljši dopust. Posestnici je jako ugajal in v haremu naravnost emancipiranih in visoko izobraženih ga je vzela. Minolo poletje je ta zdravnik Pokrowski zdravil Turkinj, nadkriljevale najizobraženeje žene v zapadni v nekem kopailšču in baje s precejšnjim vspehom. Evropi. Videla sem neko odalisko, nek za neke carigrajske novine" je ravno pisala Čla- t Štrajk tovarnarjev. Ker so továrnám za svilo po-višali na Italijanskem davek, sklenile so vse továrně v Corati, Brianzi in Albitu ustaviti delo. 700 ljudij zgubi zaslužek. Oběsila se je v Weikersdorfu na Dolenjem Av- strijskem 65letna žena, bila zblaznela Prestrašila se bila jedenkrát ob trobljenju požarne straže. Velik požar je bil te dni na berolinskem kolodvoru. Ondu je nakopičenih vedno veliko železniških pragov, ki so se bili vneli, Čudno zakonsko Ženskam dajo pravo imajo v Hindostanu pravice, katerih nimajo pri nobenem narodu. Moški so razdeljeni v tri razrede. Dostojniki, imajo toliko, da ženo prežive, ne da bi morali delati, v polovičarje, pri ka- delati, in berače. če polovicar tepe ženo, tťrih že mora žena sme žena moža potem pretepsti, lase in brado mu izruvati. Beračeva žena pa sme deset dni od doma, pa je mož vpra-šati ne sme, kje je bila. Štrajk v socijalističnem podjetju. V Hallu ho- eejo začeti štrajk vsi stavci tamošnjega socijalisticnega lista, ker jim nočejo plačati mezde za prvi dan maja, kodtr so na željo vodstva samega praznovali. Delavski vodje sami torej ropar in morilec. V delavcem ustreci ne morejo. Policijski komisar Bruselju so zaprli tamošnjega policijskega komisarja Courtoisja, ker je bil opraviČen sum, da je umoril 801etno baronico Berry ter si prisvojil iz njenega imetka vrednostnih papirjev za 70.000 frankov. Te vrednostne papirje našli so skřite v sta- novanju Courtoisjevem. Preiskavo vodi generalni državni pravdnik osebno. Splošno mnenje je, da je bil Courtois načelnik tolovajske zveze. ter da je on vodil tatvino, .koje žrtva je bil lani grof Flanderski, brat kralja belgijskega. Kakor znano, izginilo je iz palače grofa Flanderskega dragocenostij, vrednih 3 milijone frankov. Oropana zbirka. V Novem Jorku so te dni ta-oplenili zbirko starinsk;h .stvari. Mnogo grških, rimskih tovi egiptskih in poznejših starinskih stvarij » ukradenih o 000 dolarjev je obljublj tistemu najde tatove Predrzna tatvina. Po družba tatov, Dunaju se klati posebno obiskuje kavarne in gostilnice neka Po noči viomi navadno v predalnik, kjer je denar. Sedaj krade nekega popoldne v h ši, v kateri stanuje krčmar Kramer, pri stano- ta družba tudi po stanovanjih gostilničarjev. Te dni vanju gostilničarja videla dekla mlađega moža majhne po- stave, bledega obraza in s črnimi brkami. Ko ga je zagledal, je tujec vprašal, kje stanuje gospa Einôder, ki biva v 1 # V • hisi. četrto Ko mu je povedala, da v četrtem nadstropju, je šel v nadstropje in potrkal na vrata omenjene gospe in vprašal, če naroče neki časopis. Ko dobil zanikaven od- Nedavno je pa naznanil svoji soprogi, da mu je potekel dopust in mora iti k polku Pregovoril je ženo, da je vse prodala, in vzela je denar seboj. Pot je pel; ala preko Moskve, kjer sta dlje časa ostala. Nekega jutra moža, ki je bil vzel skoro ves denar seboj, ni bilo več nazaj. Boječ. da se mu je kaka nesreća pripetila, je žena naznanila policiji. Policija je vse na- tančno poizvedovala, kakšen da je in kako pokazat neko fotografijo, vse, přinesla bila njenemu možu jako podobna. Povedala je, da ni vojaški zdravnik, temveč ubegel kaznenec, ki je pa že trikrat oženjen. Po v • nesreći obstreljen. 491etni dninar Karol Wlassek na Dunaju je te dni dělal zunaj mesta blizu voja-škega strelišča. Nakrat ga zadene kroglja v nogo. Kroglja, ki je priletela od vojaškega strelišča, mu je obtičala v mesu. Kosti ni poškodovala. Prenesti so ga morali v bolnico. Angleško delo. V Parizu je neki dogodek mej policijsti vzbujal veliko veselost. Jelo se je govoriti gostem kradejo iz žepo gleški tatovi. da po- Policija je sodila, da so prišli an-Dobiti ni bilo mogoče nikogar. Nekega dne je bilo jako polno ljudij na ulici. Vse se gnete. Dva lepo oble- čena gospodiča gresta od prodajalničnega okna do druzega Nakrat opazita. da se jima přibližuj pol postaran lepo oblečen, malo natrkan gospod Takoj ga začneta zasledovati ne-mu češ, temu se bode dalo kaj izmakniti Gospod je šel kemu prodajalničnemu oknu in gleda, mlada gospodiča s približata. Nakrat gospod odpre suknjo in pogleda na uro. Mlada gospoda ogledata svoje palice. Jeden je gospoda udaril, drugi pa segel po uri. Go?pod se je pa umaknil, hitro zažvi-žgal in nakrat sta stala zraven dva tajna policijsta. Stari gospod bil je nakrat popolnoma trezen. Angleška tatova so odpeljali v ječo in prisodili so jima letno ječo, stari gospod. zvit policijski komisar je pa dobil nagrado Um savoju 25 kr. (»">0 rmar) VMblM ft00 friaov G "fit 9« ÇJ m * r r? íjiráwt u je kot primes k bobovi kavi edino zdrava cfl » Ï po lui II zrni Katbreiner' MMaffee-FMen u B. MS lvi Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednik po- ^metm—————■ i narejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom: ICafSireinen 200 Loterijske srećke. Tržne cene. V Linču dne maja t. 1. : 76, 14, 38,: 48. V Trstu dne majat. 1.: 72, 86, 63, 23, 10 V Pragi dne 13. maja t. 1.: 83, 53, 63, 73, 76. V Ljubljani dne 29. aprila 1896. Pšenica gld. gld. 7 50 kr., ječmen gid. 6 40 kr., oves gld. kr kr V r ajda gld. 7*40 kr., proso gld. 6*50 kr., turšica gld. 5 20 kr r leča gld. 11 kr., grah gld. kr., fižol gld. 11- kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Krasni uzorci pošiljajo zastonj in poštnine prosto za- sebne naročnike. Zelo obšírné uzorčne knjige, kakor ni bilo, dobe krojači nefrankovane. Blago obleke. Peruvien blago dosking visokočastito duhovščino, predpisano uradniške uniforme, veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za biljarde in igralne mize, prevlake tirolskega loitaa vozove. Največja zaloga štajerskega, koroškega gospe gospode prvotnih tovar- niških cenah in v takih izbirah, da jih 20kratna konkurenca zamore nadomestiti. Največja izbera ogrinal dame najmodnejših barvah, perilno blago, potne pléde od 4 do 14 gld. Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Vredno, pošteno, trpežno, čisto volněno sukneno blago in ne cene cunje niso vredne krojaškega delà, priporoča: JAN. STIKAROFSKY Brnu (središče avstrijske suknene trgovine) Največja zaloga sukna Pošilja vrednosti milijona goldinarjev povzetji. Svarilo ! Agentj vredno blago parijam krošnarji radi prodajajo svoje malo imenom „Stikarofsky ta kim okom pride, javim blaga tem ljudem sploh svojega pro daj am mej narodni zavod (4) za zdravljenje brez lekov in operacij v Lipsiji. Ustanovljen 10. oktobra 188 5. leta, razširjen leta 1892. Svet in pojasnila za vs© bolezni 9 tudi pismeno, kolikor mogoče. V zalogi Louis Kuhne, Lipsija, Flossplatz 24, je izšlo in je za dobiti od založnika proti pošiljatvi denarja ali po poštnem povzetji, kakor tudi skozi vse knjigarnice: Louis Kuhne, Novo zdravilstvo. Učna knjiga in svetovalec za zdrave in bolne, 18. nemški natis (45.000) 486 strani, 8° 1896. Cena 4 marke, vez. 5 mark. Izšlo je v 15 jezicih. Louis Kuhne, Ali sem zdrav ali bolan? En poskus in svetovalec za vsacega. 13. nemški natis 1896. Cena 50 vi-narjev. Izšlo v 9 jezicih. Louis Kuhne, Otrocja vzgója. Varstveni klic na vse sta-riše, učenike in izgojitelje Cena 50 vinarjev. Louis Kuhne, Kolera, driska in enake bolezni, njih izvir, zdravljenje brez leka in ozdravljenje. Cena 50 vinarjev. Louis Knhne, Preiskavanje znamnjev na obrazu. Učna knjiga novega Dačina preiskavanja, lastna iznajdba. S veliko podobami. Cena 6 mark, eleg. vezano 7 mark. Louis Kuhne, Naznanila ozdravljenja iz svoje skušnje. Brez zdravil in operacij s pojasnilom, 25. natis. Zastonj C. in kr. privilegováni Taisti so za gostilne in đomačo porabo neizogibno potrebni in imajo to prednost, da pivo brez umetnega dovažanja oglji-kove kisline ostane cele tedne sveže in okusno. Njihova uporaba je jako priprosta. Poskusi teh preskušenih aparatov so dokazali ? da se pivo od začetka, do zadnjega kozarca enako dobro, peneče in čisto ohrani. Cenike z navodilom pošilja izdelovatelj : (22 lbin chtschin star Ljubljani Gledališke ulice st 8. Priznalno pismo: od priporočam Aparat za ohranjenje piva je jako izvrsten, katerega vsacemu gostilničarju v vsaki zadevi najtopleje Kandi dné 1. aprila 1896 »poštovanjem Janez Konda. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.