Katolški cerkveni list. KV V> t* .) to. V (Vtertik H). Velkiga (ravna. IMO. tednik na^iinnili grcliov isa^IIi *©I. i Konec. i Pelo pregreho imajo na sehi tudi naše solske h u k ve ali knige. ki !:iso v domačim «f 111111 pisane, pa tudi ljuhiga lloga premalo iu preporedko v mislih imajo. Take so med drugimi nase Kratke l*o vesti ali Kleine Krzalilungeii. ki dajo otrokam brati, kako je Janzck pervokrat v solo prišel: kako je tudi llozika v šolo hodila, ali sta sc kaj pokrižala. se pa elo kaj ne pove. Se le \ dveh poslednjih pripo-vestih opomnijo, de Hog vse vidi, in vse ve, de se iitn otrok skriti n«1 more. kadar greši. Serce vsiga poduka mora bili. kar je gospod Hog Abrahamu djal: ..Pred meno hodi. in p o p o I n a m a bodi!" (iv.i reč hi imela tuili v v sili šolskih kiiigah svitlo iu toplo solnee biti. pa k;:j de ni! Ilolje služi: llcrilo za male so le na kmetih, ktero povesti svetiga pisma otrokam brati daja: tode dovolj ubrano ni. ter s pričakovanjem Odrešenika konča. Tudi naši katehizmi so nekako merzlo zloženi ve« za glavo, kakor za serce napravljeni. Ako duhovski učitelj keršanski nauk po golim katehizmu goni. in otro-čaje za izveličanski nauk ogreti ne zna. bo glava polna, serce pa prazno ostalo. Taki šolei se množili reei uče. za šolo veliko znajo, za življenje pa elo malo. ali pa toliko, ko nič. Le modro keršansko življenje otrok je dobre šole g*otov zvedok. Šesto pregrešenje pri naših šolah je žalostno opus č e n j e e e r k v eno - šolskih p ra z u i k o v. pobožnih družb in bratovšin. kojih so naši predniki dosti zalih imeli. Otroci imajo doma o božiči svoje jaslice. o veliki noči svoje pirlie ali pi-sanke, in taki sveti obredi jih tudi za božje reči oživi-. Kader pa domu odrastejo in v šolo gredo, malo cerkvenima oveseljenja iu podbiijenja najdejo. Ali se je čuditi, de jim za božje kraljestvo serce uniči jo, za vse posvetno pa oživi, dokler jim svet toliko veselic na glediši, na plesiši, po vsih kotih in krajih ponuja? Svoje dni so imeli niži šolei svetiga Alojzja svojiga posobniga priporočnika; celo devctniiio so mu veselo obhajali s prejemu svetih zakramentov, s pobožnim petjem iu z molitvami. Imeli viši šolei svoje Marjanske braterne, v kte- rih so Marijo devico. mladenčcv kraljico in posebno zavetnieo častili, njej svojo nedolžno serce darili, in so Mariini mogočni priprosnji perporocali. lake cerkvene družbe so lo*le nekdaj moške krc-posti žlahcn cvet. Vse te pobožne šege s<» po na-šili šolah pozeble , obli telo jc njili cvetje: po lini takim se ni čuditi, de na drevji sedanjiga šolanja košatiga perja veliko najdemo, sadu pod perjem pa dobriga malo. Sedmo greše vsi tisti vladarji in šolski po sla voda j.a ve i, sta ris i in učitelji, koji hočejo šole vse le posvetne imeti, iu ravno zato jih sveti materi katolški cerkvi vzeti, božjima duhu dati slovo, posvetnimi! duhu pa vcličastiu prestol postav iti, šolsko mladino pred vsim za minljivi svet izšolati, ne pa za večnost. Očetje gledajo le na modre glave, matere na čedno telo in pa hcrliko nošo. Posvetni oblastniki hočejo pred vsim dobre derzavljane, pogumne vojake imeti: za lepo serce, za poštene može in žene, za pobožne kristjane izšolati. je v posvetno zamišljenim ljudem poslcrina. ali pa clo nobena skerb. Torej se priporoča našim šolam vaja po vojaško igrati, skakati, iu se poskušati, kteri je hujši, ali pa bolj močili. Iladi bi, naj bi že šolei znali sejati in orati. drevje saditi iu cepiti itd. Vse to in tako jc dobro in prav. ako šolska mladina za take oprav ila prekilova ni. iu ako so pa školniki v stanu, vse te reči otrokam zastopno razkladati. Pa enoje še bolj potrebno: po keršansko pravično živeti, iu ta nauk se ne sme v ucmar pustiti. K timu je potrebno otroke večkrat v ecrkev peljati, ako svete maše ni, saj enkrat v tednu kake litanijc ali kratke molitve za stariše iu dobrotnike, za cesarja. za duhovsko iu deželsko gosposko opra-viti. pa tudi za se lloga poprositi, de bi se lahko in pa dobro učili. V vsaki šoli naj se napišejo Jezusa zlate besede: ..Išite pred vsim božjiga kraljestva in njegove pravice, in vse drugo v a ni bo n a v e r ž c n o1". - -Kaj pomaga človeku, naj si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi*'. \ar hujši zmoti ste dve. kojih posvetni, hudobni duh posebno v naših časih ljudi uri: lloga pozabiti in pa nic delati. Tirna zmotama ima tudi sola v okom iti. in pa pred vsim dveh reči mladino učili: ,.Moli in delaj!" Kdor se teh dveh reči v šoli prav zuči, on svojo hišo na skalo pozida, vsi viharji sveta mu nje poderli ne bodo. In ravno takih šol nam jo kervavo potreba. Ljubomir. ■zlaganje Lairetau^kili litanij. ( Dalje, i Posoda vse svetosti, za nas Hog a prosi! Svetost je tukej pobožnost, in sploh tiste pobožne imenujemo, ktere pripravne, voljne in goreče vidimo za to, kar gre k božji časti; nihče pa mlačnih v molitvi ali v božji službi pobožnih ne ho imenoval. V tem pomenu je bila presvela Devica Marija imenitna posoda pobožnosti f vas insigne de-votionis) ali svetosti. Preučeni. do presveto Device tolikanj pobožni sveti llo na ven t ura. učenik cerkve, v hukvicnh premišljevanja življenja Kristusoviga v imenu De-vicc >amc takole govori: ..Ko sta me moj oče in ..moja mati v tempelj oddala, sini pervič v svojim ..sercu sklenila. Hoga imeli za svojiga očeta, in ..pobožno in pogostama sim mislila, kaj bi mogla ..Hogu prijetniga storiti. dc bi mi svojo milost dali ..blagovolil. Drugič sim vstala o polnoči, in šla pred .oltar tempeljna. in z nar vceimi željami vsigamo-..gočniga Hoga prosila ponižnosti, poterpcžljivosti ..ilobrolljivosli. krolkosti in vsili čednost, po kterih ..bi prijetna pred njegovim obličjem postala. Tret-_j i r >im prosila, dc bi mi dal doživeti čas. v kle--rim bo tista presvela Devica rojena, ktera je imela ..roditi Sinu božjiga: in naj bi ohranil moje oči, dc -bi jo v idili, jezik , de bi jo hvaliti, roke, de bi ji -strcci, noge. de bi k njeni postrežbi iti zamoglc : ..kolena, de bi zamogla molili Sinu božjiga v nje-riiim naročji-. Pobo/.nost Device sc je kazala v tem. dc je nabirala skrivnosti \cloveeene Hesedc v svojim sercu in jih s predpodobami in prerokbami stare zaveze permerjala. kakor s. l.ukcž 2., 11). pove, rekoč: ..Marija je ohranila vse te besede in jih premišljevala v svojim sercu~. Pobožnost Marije se je posebno tudi razodevala v skerbni izreji Kristusa in v postrežbah njemu zvesto skazovanih. Kristusu Gospodu, dokler je v umerljivim mesu živel, je vse telesne dela usmiljenja skerbno skazovala. Po Kristusovim vne-bohodu je njegovim učeneam in drugim vernim bila v tolažbo, v poterjenje vere. v pomocnieo, svetovavko. učcnieo in vodnico. Storila je to pre-pobožna mati. iu ni ravno tako skerbno. kakor pobožno dopolnila vse. kar je Kristus naročil. Ta pobožnost Device jc aposteljnam in vernim perve cerkve v veliko pomoč bila. Zakaj ko so vidili nad Kristusovo materjo tako pobožnost. tako ljubezen do Hoga. so >e po njenim zgledu, svetu in po njeni molitvi vneli, dc so v preganjanji, obrekovanji. v ječah in mukali močni, stanovitni in poterpežljivi bili. Jc bila tedej presvela Devica podpora perve cerkve, kakor jc tudi sedaj ne. Dc nam Gospod dodeli, iskro tolike ljubezni, l«dike vere in pobožnosti Mariinc v svojih sercili občutiti, mogočno nebes kraljico ponižno in pohlevno prosimo: O Marija, posoda vse svetosti, za nas lloga prosi! (Dalje >li't5i.» Sedajni obsir katolške eerkve. Spisal Valentin Sežun. XIII. Avstriansko cesarstvo. 14. Ogersko. TDalje. i 12. Pešt (PesthJ na levi strani Donave vštric Hudina, na ravnini svetu, Ogersko nar lepši mesto, ima 4500 hiš, v kterih brez vojašinje 80,000ljudi prebiva. Tih je 2700 luteranske vere, kalvincov je do 2000, starovereov 1000, in ker je v tim mestu nar veči ogerska kupčija, stanuje tudi v njem čez 8000judov. Katolških cerkva je v tim mestu 10, narlepši je vseučeliška (Univcrsitatskirche), nekdaj patrov Minorilov, z 2 velikima in lepima turnama, in znotraj z imenitnim malanjem olepšana. Perva farna cerkev Marije Device vnebovzetja je stara in gotiške podobe. Skorej narlepši je cerkev starovereov. Judje imajo tu 8 shodnic (sinagog), lutcrani in kalvinei svoje tenipeljne. V letu 1888 od 14—1(5. sušca je bila tukaj Donava, kteri je v spodnjih krajih še led lek zaveral, čez svoje bregove stopila in čez 2000 hiš podkopala. Vonder si je to bogato mesto v kratkim od le šibe zopet opomoglo. 18. M a iz en ali Vac nad Peštani, na levi strani Donave, šteje do 12.000 prebivavcov. Tu— kajšna stolna cerkev Marije Device vnebovzetja je I. 1771 podobi cerkve sv. Petra v Rimu sezidana, in jc dozdaj narlepši hiša božja na Ogerskim. .Njen veliki zvon je bil v 1. 1848 ravno na kvaterno nedeljo pred božičem na povelje Košuta snet. de bi bil v Peš tu v lope prelit. Pač se je to moglo milo zdeti pravim katolčanam. in res bili so tako srečni, zvon na povelje Vindišgreca nazaj dobiti, preden so ga bili Košutarji razbili. 14. Koloča. v močirnim nezdravim kraju, skorej eno uro od Donave, ima do 6100 ljudi. Tukaj jc nadškotija, sedajni nadškof tukaj je čast g. Franc grof Nadasdi, rojen na Dunaju 8. sušca 1785 in od I. 1828 škof v Vaicnu. Hvale vredna je nadškofijska stolna cerkev Divice Marije oznanjenja. _ 15. \ tergu V is ograd na desni strani Donave so še razvaline imenitniga kraljeviga grada. V njem je Matija Korvin ( kralj Matjaž) nar raji stanoval. 16. Godci 1 ii. terg kneza Grasalkovič z 2200 ljudi ima slavno cerkev, ki jo lepšajo 4 kuple. 17. Kečkemet, nar veči terg na Ogerskim s 86.000 ljudi, kterih je čez 12.000 kalvincov, leži v sredi velike ravnine, ki od Pešta do Sege-dina 24 milj dalječ seže. V nekdajni Hački, zdaj Vojvodina imenovani, je I s. Zoni bor, veliko mesto na ravnim svetu z 21.000 ljudi, kterih je čez 12.1MM) .staroverskih Serbov. Katolčani imajo Iu lepo cerkev sv. Trojice; Serbi 2 imenitni cerkvi. U). Teresiopel. blizo Pališkiga jezera, na ravnim svetu, ima čez 88.000 prebivavcov. Kazim 1800 starovereov in 800 judov so oni katolčani. 20. \ovisad (Neusatz) na levi strani Donave vštric Petrovaradina, kamor 186 sežnjev dolg most. ki na čolnih leži. čez Donavo derži. je novo mesto. V 1. 1788 so tu še živino pasli, in zdaj živi v tem mestu čez 21.(MM) ljudi, ki se nar bolj s kupčijo v bližnjo Turško pečajo. Nič manj kot 7 ver jc tukaj. Nar več je staroverskih Serbov čez lO.(MM), ki imajo veliko cerkev in skotijo. Potlej so tukaj katolčani latinskiga in gerškiga reda, Armenci , Luterani, Kalvinci in Judje. Strašno jc bilo leto 1849 za Novisad. V terdnjavi Petervaradin so bili puntarski 3Iadžari pod vodstvam Percela in grofa Kazimira Bathianv (ki je bil že poprej od katolške vere odpadel in Kalvinc postal). Ko je bil tedaj borvaški ban 12. rožnika avstrijauske vojake proti \ovimusadu perpeljal, so jeli puntarji iz Petrov aradinskc terdnjave čez llonavo iz topov grozno strelati, dim iu ogenj je bana odgnal, in mesto je bilo vse poderto. Veliko ljudi je v njeni konec vzelo. Podčrta je lepa gerška opatija Kovilj, Madžari so v njej podobe svetnikov oskrunili in raztergali, grobe odkrili in mertve izmetali: vodnjak je bil z merliči napolnjen. 21. V IIačn jc bil že kralj Štefan I. škofijo postavil, ki je zdaj z nadškofijo v Koioči zedinjena, in staroverska škofija je v Novisad prestavljena. V tem kraju jc 2800 ljudi. 22. Per tergii T o poli a s 06OO ljudi se perčne dežela Serbov, ktera proti poldnevu noter do Soluna (Salonicbi) na Turškim seže. 23. Krog vasi Sv. Tomaž z 11.400 ljudi jc I. 1848—1849 skorej nar več kervi prelite bilo v grozovitnili bojih. ki so bili tukaj med Madžari in Serbljaui. (Dalje >-le«li. i Pošteni dolžnik. Na Francoskim, v okrajni Provencc, je živel kmet, ki je mogel vsako leto svojimu, v daljnim mestu prebiv ajočimu gospodu 8 frankov plačati. Cez nekoliko let ni bilo od imenovaniga gospoda nič več slišati: še manj se je kdo za kmetov dolg oglasil. Pa se perpeti, de se gospod čez dolgo časa na dolg spomni, in svojiga sina s Pariza v Provencc terjat pošlje. Bilo je to v začetku zimskiga časa na večer, ko sin svojo potdovcrši. stopi v izbo, kjer je osemdeset let stari kmet, sede v drušini svojih sinov, hčer in vnukov, pobožno molil: vse jc bilo tiho kakor v cerkvi, vsaka beseda stariga moža je v sercc poshišaveov segla. Ptujca je ginilo vse, kar jc slišal in čul. Ko pa on svoje ime pove, mu veselo starček roko stisne, rekoč: Bog vas sprimi, vi ste sin pošteniga in dobriga gospoda, in jaz bodem zdaj lahko umeri, ker bom dolg poplačal, kteri moje sercc teži. Pred pa sc še v sedite k nam k večerji, in jej te, kar nam je Bog dal. Mogel se je vsesti za mizo iu z družino večerjati. Ko so /.večerjali. vzame kmet iz omare jerhast žakclj in vpraša gosta, koliko let je že bil očetov dolžnik. ..Tega dobro ne vem**, reče gost. »To nič ne škoduje", reče starčik: ..sicer ne vem dobro, kako dolgo vas je ta žakclj tukaj čakal, če se ne motim, bo blezo 40 let. Jest sem vsako leto o svetim Martinu dolg vanj vergel. Sostejte le denar, kolikokrat S frankov naštejete. toliko let sini bil dolžan". .In glej, gost prešteje denar, najde C120 frankov , ter se jc skazalo, de ima starčik prav. 'h Bojani se ne noeeiije. Stara je govorica in po kmetih še dobro v spominu. dc. kdor z božjimi rečmi norčuje . malokdej pravični kazni odide. Prej ali slej ga zadene šiba božja. To sc je nedavno nad šterimi prederznimi fantalini v francoski srenji Tournon grozovito pokazalo. Pred nekimi leti s.» stavili, dc bojo na stranskim altarji ondotne cerkve med nedeljskim duhovnim opravilam svoje kosilo. nekaj mesa, kruha in vina, povžili. Storili bi bili tudi brez dvoma prederzni naklep, ko bi jih pričijoči, ktere je prevelika prešernost razserdila . zaderžali ne bili. Kaj se pa je s temi prederznimi zgodilo? Eden ne je v Mecu ustrelil; drugi je vojak z orožjem vred pobegnil in v reko Rhone skočil; tretji je borno končal v Brestu ko jetnik na lailijah; četerti. poslednjima brat. je bil v kratkim v Tournonu. malo korakov od zgorej imenovane cerkve proč, umorjen, ker je svoji ženi in svojimu sinu bil zavdal. Kazglcd po kersanskiin svetu. Francosko. Apostolski nadškof v Parizu je vrav-nal po vsi svoji nadškofii duhovke snidiša f konfcrencije ), ki se bojo po štirikrat na leto imele. Pervo je bilo !l. Svečana; sam nadškof je predsedoval — 500duhovnov se jc zbralo pri njim. —- Večina francoskih se z vso močjo upira zoper novo postavo izučevanja. po kteri bi se imelo napraviti vik-i šolsko svetovavstvo . v kterim bi bili :t Škoti mi en protestant, ali pa -t škofi, dva helveška pastirja in en rabin. Tudi se oni nočejo vdeležiti akademiškiga sveto-vavstva. in ne dopustiti, de bi se duhovni vdeleževali. Ta postava je iiiendc goljufljiva mušnica. v ktero bi nc-verci radi duhovstvo polovili, de bi pod plajšem duhov-skiga imena toliko ložej in varniši zamogli svoje kolo-bocje vganjati. Pri takim oporu se je nadjati. dc bo postava vnovič v snidovno v pretehto dana. London. Potem ko jc že poprej kakih sedem anglikanskih pridgarjev h katolški veri prestopilo, so zdaj vnovič trije stopili v naročje svete katolške cerkve. Kdor resnico iše. jo že najde; kdor pa laz ljubi. :ra laž oslepi iu pogubi. Angleži, misleči možje, izvire keršanstva pretehtujejo in globoko preiskujejo, toraj. se ve. »le nc morejo prave poti zgrešiti. V tem spreobra-canji Anglezov h katolicanstvu je globok nauk. to«le ti>ii. ki luč sovražijo, ga nc uiiiejo. kakor zlo sicer angleško bistroumnost hvalijo in spoštujejo. li e I g i j a n s k o. katolški Belgicanje lepo gorečnost razodevajo. Tako p. so same Hrusclčaiike v Iel u 181"» t'».000 gold. za napravo novih miI za uhožiie otroke zložile: I. 1841» zopet Bft.OOO v ravno ta namen. - O protestanški vladi pred letam IStfO sc je štelo v Helgii :{4.>0 šol; zdaj pa jih je 51S!>. Meuio tega so v l.o-vanu založene katolške visoke šole. iu mnogotere na-jtravc za obdelo duhovnov iu mladosti sploh. Itrcslau. Tukajšnje vseučeliše šteje l!W katolikih in 25S protesianskih študentov. Profesorjev le visoke šole je 17 katolške iu 5S protestanske vere. iu če sc bogoslovsle šole ne štejejo. 9 katolške iu :iS proie--tanske vere. Modroslovske šole imajo :t I uccnikov. kterih so katolčani ! To je pruska pravica v verskih za-zadevah. Tako se gnili katolčanam. kjer protestanti oblast imajo. Praga. Tukajšni l.uterani tn Kalvinci so lani pod izmišljenim imenam ..Anioiijii \V>sokom} tsk> u bukve na svitlo dali. kterim se pravi: ..liadcuj jesiiitu io t'e-chacli" (Obnašanje Jezuitov na Ccskim). Te bukve la-zodciiejo pravo satansko hudobijo luteran-tva in kal-vuistva. Kakor kervozeljni psi lajajo oni v lih bukvah cez red Jezuitov, čez katoUko cerkev in zlasti čez vsaciga duhovna, ki sc (»o zapovedih katolške cerkve vede. — Te strupene bukve so v gladkim in lahko umevnim jeziku pisane in v tavžent iu tavžent iztisih med ce-ko ljudstvo razposlane! rNarodnost- je malik . ki ga le bukve pridigujejo. Francoski protestanti so po tim takim bolj človeški kakor avstrijanski. V Parizu namreč j«; Kokerel (l'oquerel). kalvinsk pridigar, t. Svečana t. I. v narodnim zboru h Thicru-aiii vred spoznal, dc imaj* Jezuiti po vstavi pravico do .šol in de se jim ta pravica ne sme kratiti. — Skorej vsi časniki, zlasti českigajezika, so na Češkim polni serda in togotc do katolške vere. Ker ne pa pri prosti češki kmetje h časniki ali novinami veliko ne pečajo. jc peklenska hudobija si drugo pot izvolila, ljudi oh katolško vero pcrpraviti. Od vsih novo natisnjenih reči je kalender ali pratika skorej edino, kalni tukajšni kmet leto na leto napravi in bere. Tiga so se tedaj tako imenovani pov/.digovavci češke narodnosti polastili, de bi -- ljudem nizkiga stanu še to mervico vere odvzeli . ki jo imajo. Praški in Litomierški kalender sta tiga priči. -- V pervini stoji podoba llusa. na germadi /. verigo na vratu, roke na herbtu zvezane in na glavi krono s hudički. Zraven germadc stoji trop serditih minihov. Krivovcrc Hus je dalje v kalendru hvaljen in pnvzdignjcii kakor velik svetnik in marternik. Očetje konstanskiga zbora, ki so bili leta lilo llu>a kot terdovratniga krivoverca. šun-tarja iu podpihovavca ljudstva zoper cerkev deželski oblasti prepustili, ktera ga je zdaj po postavi takratniga švabskiga zakonika k smerti na germadi obsodila, ti očetje iu tako \.-a katolška duhovšina starih insedaj-n i h časov so pa v tim kalendru zasmehovani, opravljani in kakor nar zaničljivši smeti človeške družbe popisani. Iu kdor sostavek ..Jezuit" v Litomicrsiškim kalendru bere. bo skorej mislil, dc je njegov pisateli kdaj v l.ucilerjevi nisarnici tajnik biti mogel. — Kai čuda. de jih je na Ceskim tudi med ljudmi nizkiga stanu veliko, ki nie ne verujejo in k protestautam odpadejo, de jim le kak pastor gladko govoriti in narodnost povzdigovati ve. kakor postavim pastor ko'e dolgo zaželjeno veselje. sviti.cesarja v...iti se je Kranjčani 10. dan t. m. spolnilo. V Trebovljah . kjer se Stajarska dežela loči od Kram-kc. so mladiga cesarja sprejeli deželni poglav ar . Ljubljanski knezoškof. deželni vojni zapovednik iu več vikših uradnikov, in slavni maršal lladccki. Duhovni gospodje iu učitelji s šolsko mladostjo so stali poleg železnice in cesarja pozdravili. Kno četertinko čez popoldne jc pervihral zalo okinčan hlapon s cesarjem v Ljubljano. Streljanje s topovi ua gradu in zvoucnje po cerkvah jc oznanilo mestu njegov veseli prihod. V kolodveru ga jc sprejel mestni odbor in predsednik tega odbora, g. Salomon. ga je s serčno besedo nagovoril. Cesar je spet zagotovil, kako zlo ga veseli mesto vidili, od kteriga je toliko dokazov zveste vdanosti prejel. Potem sc je med donečim „živijo~ peljal v svoje stauiše. — Zvečer jc bilo celo mesto razsv itljcno iu na mnogih oknih so sc brali v raznih jezikih krasni napisi. Po dokončani igri v glediši sc jc cesar peljal po razsviti jenih ulicah, kjer ga je povsod giasni klic veselja spremljal. — Drugi dan — v saboto — dopoldne jc obiskal mnoge mestne naprave in sprejel vse vikši uradnike, vikši duhovne, šolske učenikc itd. in potem več druzih. ki so ga imeli kaj prositi. Potem jc bilo kosilo pri njem. h kterimu so bili iz mnogih stanov gosti povabljeni. Zvečer je napravila mestna srenja slovesno veselico v krasno okincaui kazini, ktero je cesar s svojo pričijočnostjo postavil. Povsod jc bil z veliko slavo sprejet. V nedeljo zjutraj ob šestih po opravljeni sv. maši, ki so jo knezo-škof brali, so oznanili topovi na gradu odhod cesarja v Terst. Zbrano ljudstvo iz vsih stanov je z glasnim ..živijo" slovo od svojiga vstavniga vladarja vzelo, kterimu jc očitno pokazalo, kako mu jc vdano, in kako od Njega vsiga dobriga pričakuje! — Popoldne ob dveh smo že v Ljubljani zvedili. dc jc česar 15 minut čez eno že srečno se v Terst pripeljal. Sardinski kralj je poslal v Terst poslanca. Avstrii vdaniga moža. cesarja pozdravit, ravno tako tudi Papež kardinala s pismam. pisanim z lastno roko. Za uboge v Ljubljani je cesar podaril 1500 gold., od kterih se ima pa 300 gold. pogorelcam v Klečali podeliti . kterih pogorišč jc cesar od deleč vidil, ko seje po železnici v Ljubljano peljal. Odgovorni vrednik in zalo/.uik: Janez Kr. Pogačar. — Natiskar: Jozcf Blaznik v Ljubljani.