Kviz pionirjev — zgodovinarjev
Občinski svet Zveze pionir-jev pri občinski Zvezi prijate-Ijev mladine je konec lanskega leta že četrtič izvedel tekmova-nje pionirjev - zgodovinarjev. Tokrat je bila tema - Spozna-vajmo zgodovino našega kra-ja. V predtekmovanju so na-stopile tričlanske ekipe iz de-vetih osnovnih šol, ki so pi-smeno odgovarjale na vpraša-nja. Skladno s propozicijami so se v drugi del kviz tekmova-nja uvrstile ekipe iz osnovne šole Franceta Bevka, Milana Šušteršiča in Maksa Pečarja. Takšna je tudi končna razvrsti-tev. V zmagovalni ekipi osnov-ne šole Franceta Bevka so na-stopili pionirji Jaka Cimprič, Alenka Žibert in Milan Spale-vič pod vodstvom mentorice Jasne Banjac. Vsi tekmovalci so dobili knjižne nagrade in gramofonsko ploščo narodnih pesmi, zmagovalna ekipa pa še prehodni pokal.
V imerui občinske skupšči-ne, ki je bila pokrovitelj tekmo-vanja, je nastopajoče in goste pozdravil Ivan Božič, podpred-sednik občinskega odbora Z2B NOV. V pestrem kultur-nem programu so nastopili udenci osnovne šole Milana Šušleršiča, dr. Vita Kraigherja
in Maksa Pečarja.
Na koncu so bile podeljene še knjižne nagrade za najboljši spis na temo - Mir, mladina in domovina - nekdaj in danes. Občinski odbor ZZB NOV in občinska konferenca ZRVS razpišeta namreč vsako leto v višjih razredih osnovnih in srednjih šol v občini natečaj za najboljši spis na določeno temo. Na ta zadnji razpis se je odzvalo 6 osnovnih šol in 3 srednje. Knjižne nagrade so dobili: Darja Malešič iz O. Š. Borisa Ziherla, Leopold Slak -O.Š. Borisa Kidriča, Peter Schvvarzbartl - O. Š. Franceta Bevka, Irena Bonifer - O.Š. Mirana Jarca, Špela Milavec -O. Š. Milana Šušteršiča, Allan Krajina - zavod za usposab-Ijanje Janez Levec, Tomaž Umek - splošna srednja vo-jaška šola Franc Rozman-Sta-ne, Sandi Kogovšek - srednja gradbena šola in Franc Fugina - center za usposabljanje siušno in govorno prizadetih.
Objavljamo spis Oarje Ma-iešič:
»Mir pomeni, da hodiš v šolo. pomeni, da se lahko do sitega naješ, da se igraš, da bereš za-nimive knjige, da si nekomu prijatelj... Vse to in še mnogo
drugega pomeni mir, zato ga tako skrbno varujemo in si že-limo, da ne bi bilo več vojne, ki mladim odvzame otroštvo, mnogim starše, otroke, sestre, brate...
Mladi si še bolj kot starejši, želimo miru, kajti še cela bo-dočnostje pred nami, pred na-mi je vse: žalost, veselje, sreča in razočaranja. Zdaj mineva že 40 let, pa še nismo pozabili ti-stih, ki svobode niso dočakali, tistih, ki so sredi življenja oma-hnili v smrt. Borili so se za do-movino, za lepše in boljše živ-Ijenje, ki bi pripadlo njihovim otrokom. Borili so se, čeprav so vedeli. da bodo lahko tudi umrli. Nekateri so padli v naj-lepših letih, nekateh pa so ko-maj dobro zaživeli.
Tudi danes bi bili pripravlje-ni storiti vse, da bi branili do-movino pred okupatorjem. Mladi bi vse storili, da bi brani-li mir, čeprav ga sedaj vsi ne cenimo dovolj. Toda če bi pri-šlo do vojne, bi se šele zavedli njegove cene in svojih dolžno-sti. Čeprav se III. svetovne voj-ne ne morem predstavljati, vem, da bo prinesla smrt Iju-dem, rastlinam in tudi živalim. Če bi bilo po moje. bi iz pušk letele rože, iz bomb bi se iztre-
salo pšenično zrnje, rakete bi orale polja. Vsa vojaška letala bi dala otrokom, naj se igrajo in vse tanke bi predelala v ne-dolžne igračke. Ko bi bilo vse to res, ne bi potrebovali voja-kov. Vso hrano, ki jim je name-njena. bi dala lačnim otrokom v nerazvitih državah.
Mislim, da bi bilo boljše, če bi vladala mladma; zakaj odra-sli mislijo /e na to, kje bodo več pograbili, ne pomislijo pa na to. da bi v vojni umrlo na tisoče Ijudi po njihovi krivdi. Govohjo, da so za mir, ne zna-jo pa se drugače pogajati kot z nasiljem.
Maja 1985. leta bo 40. oblet-nica osvoboditve. Kako jo bo-mo praznovali? Najbrž ne ka-kor navaden praznik. Zbrali se bodo nekdanji kurirji, vojni in-validi, borci in vsi, ki so se zve-sto bojevali proti okupatorjem. Spomnili se bodo tudi borcev, herojev, ki svobode niso doča-kali in vseh tistih juhakov dela, ki so po vojni obnavljali po-rušeno domovino. Govorili bo-do o domovini, ki je lepša, boljša in razvitejša, kot je bila nekoč. o mladini, ki bo lahko le v miru nadaljevala njihovo delo...
Pripravil Dušan Rebolj