List za šolo in dom.
---—------
Izhaja 1. in 15. dne vsakega meseca, in velja za celo leto 3 gold. SO kr.
za pol leta 1 gold. 30 kr.
______ -j
Tečaj IX. v Ljubljani 15. februarja 1869. List 4.
Jakob Maksimilian
po v&miljenju božjem knez-oškof Lavantinski, pristojni k trona sv. očeta papeia, doktor bogoslovja i. t. cl.
vsem vernim svoje škofije pozdrav i blagoslov v Gospodu! *)
Danes, ko Vam, Preljubi! v prihodu postnega časa ta pastirski list pišem, obhaja sv. katoliška cerkev god sv. Joaneza Krizostoma (Zlatousta), katerega ona prišteva ne le svetnikom božjim, ampak tudi svojim (cerkvenim) učenikom. Sv. Joanez Zla-toust, tako imenovan zavolj zlate ali izverstne govornosti svoje, je bil nadškof (patriarh) Carigradski Zares eden naj ime-nitnejših škofov starih kerščanskih časov ni bil samo le zvesti služabnik cerkve , kakor se spodobi svetniku božjemu, (vsaj je prognan zarad te svoje zvestobe umeri v daljni deželi Pontus 14. dan septembra 1. 407.), timveč je bil tudi izverstno učen v cerkvenih, pa tudi v posvetnih rečeh. On , toliko učen škof, je gotovo sposoben, razsoditi, kaj da mora šola kerščanska učiti in kako deca (otroke) odgojevati, da postane koristna človeku ino človeštvu. O šoli tedaj piše sv. Joanez Krizostom resnično i prelepo (v 60. homiliji 'razlagajoči besede Jezusove o skerbi za otročiče , Mat. 18.): „Kaj bi žlahnejega bilo mimo voditeljstva duš ino kaj bJagejega od omike mladosti? Gotovo višej od vsakega malarja, višej
*) Ta pastirski list velja posebno šoli, zatorej vsega damo „Tovarševim" tovaršem.	Vred.
**) Carigrad ali Konštantinopel, zdaj poglavitno mesto turškega cesarstva.
od vsakega malarja, višej od vsakega podoba rja ino od vseli drugih umetnikov cenim onega, ki zna o mikat i duha mladostnega".
Te besede veleslavnega cerkvenega učenika mi ponudijo priliko, obširnejše govoriti o šoli kerščanski ino sicer 1. o nje znamenjih, ino 2. o nje sadu. Konečno Vam pa še nekaj iz zgodovine kerščanke šole povedati hočem.
Iierščanki očetje ino matere! Vam pred vsem ino prav posebno velja to razglaganje o šoli, Vas naj bolj tiče. Poslušajte zatorej zvesto moje besede i se ravnajte po njih !
1. Katere so kolj prave i poglavitne znamenja kerščanske
šole ?
Hočeš spoznati, je li šola kerščanska, ni zadosti, da se oziraš na osebe, ki v šoli uče, — da preiskuješ predmete, ki se v šoli prednašajo , ali pa da preštevaš ure, v kojih se v tednu kerščanski nauk v šoli razlaga , — timveč treba je paziti na duha, ki v šoli veje.
Zato rečeni: Kerščansko-katoliška šola je le ona, v ka-terej veje pravi duh kerščanske-katoliške cerkve. Tudi tu imajo svoj globoki pomen besede apostola Pavla pisane do Korinčanov (II. 3. 6.) — „Duh oživlja".
Kteri in kakošni duh naj bi pa oživljal i nadvladal vaše šole ino vel v njih z blagonosnoj sapoj?
Sem že rekel: Kerščanski duh, duh katoliške cerkve naj bi bil. To so moje priserčne želje. V tem i po tem duhu naj bi se tudi za naprej Vaša deca (otroci) v šolah omikovala in odgojevala!
Morebiti je pa ta duh — kakor nasprotniki terdijo — duh teme, bežoč luč in učenost?
Nikakor! Le recite, ali cerkev katoliška komu brani, nabirati si zakladov znanosti in učenosti; ali ona komu brani, vednosti svoje sebi ali drugim v prid obračati, ali pa z bistrim umom obdelovati polje človeških znanost?
Gotovo bote odgovorili: Cerkev tega nikomur i nikdar ni branila. Glejte, očetje in matere ! tudi Vašim decom (otrokom) resnice ino postave sv. katoliške cerkve že do zdaj niso bile, pa tudi ne bodo na poti, ino poleg kerščanskega nauka se bodo lahko naučila vseh vednosti ino reči, potrebnih za svoj stan i za prislužek kruha. Res je, da cerkev uči in svetuje, naj bi se mladež naj prej tega učila, česa ji je po nje stanu ino
poklicu bolj potrebno; — res je, tla cerkev svari pred tem, da se deca (otroci) ne premnogega ino le poverhoma uče, kar glavo napihne ino serca ne zblaži. Ali cerkev, ki zarad šol tako svetuje ino tako svari, le svojo dolžnost izpolnuje ino pokaže, da ji je za res mar za blagor Vaših otrok. Ali ne? Prave učenosti se cerkev kar ne boji, vsaj prava učenost katoliške vere nikomur ne spodkopava, le plitva ali puhla učenost človeka ošabnega stori ino ga moti, da se cerkvi izneveri. Cerkev svari le pred učenostjo, ki vero zametuje i Boga taji.
Se enkrat torej rečem : Kerščansko katoliška šola je ona, v kateri veje ali vlada katoliški duh, to je: v katerej se vsi šolski predmeti tako uče, prednašajo ino obravnavajo , da se resnicam ino postavam katoliške cerkve nikdar ino nikakor ne nasprotuje.
Ogovarjajo sicer nekteri, ter pravijo: Posvetni šolski predmeti: branje ali čitanje, pisanje, računstvo, jezikoslovje, zgodovina, zemljepis, spoznava prirode i. t. d. niso v nikakoršni zavezi z verskimi rečmi.
Jaz pa temu nasproti odgovarjam: Učitelj more vsakega teh imenovanih predmetov prednašati ali v katoliškem duhu, ali v nekatoliškem ; ja nekaterih teh predmetov še prednašati ne more učitelj , da bi v verske resnice in nauke ne zadeval; n. pr.: otroci v šoli berejo ali čitajo v berilu od Boga, od stvarjenja sveta, od spoznave zemlje ino neba, od človeka, od živali ino drugih stvari. Je li mogoče, da bi se učitelj pri branju i razlaganju takih reči celo zogibal verskih resnic ino naukov ? Ni je mogoče! Učitelj, ako je mož prav zvest kerščansko-katoliški veri, bo decom vse te reči razlagal po naukih katoliške cerkve, jih bode tako v katoliški veri po-terdeval, jim ljubezen do Boga prižigal, bo Vam očetom ino materam pomagal, otroke v kerščanskem duhu odgojevati.
Postavim pa: Učitelj bi ne bil tako zvest in terden v veri, vprašam: Bi li taki učitelj gotovo Vaše otroke podučeval v katoliškem duhu? ¡Vlenda ne! On bi znabiti v šoli pri tej ali drugi priliki razodeval svoja katoliški cerkvi nasprotna mnenja.
Mislim sicer in zaupam, da se kaj takega ne bo zgodilo — le to pravim, daje mogoče tam, kjer ni duha katoliške cerkve v šoli.
Naj vam to še bolj an tanko v izgledih dokažem:
4«
Vi, ki ste v šolo svoje dni hodili, znate, kako radi ste poslušali ali prebirali zgodbe sv. pisma, kako so Vas te zgodbe budile in vnemale za pobožno življenje, Vas svarile pred grehom. Da bi pa v tej ali drugi šoli bil učitelj, ki bi decom, akoravno ne rekel, pa vendar zastopiti dal, da kar sv. pismo pripoveduje o Bogu, o stvarjenju, o raju (paradižu), o grehu izvirnem (poerbanem), o potopu sveta, o prerokih, o Kristusu i. t. d., vse to ni ravno tako golj resnica. Bi li ne bilo to veliko pohujšanje Vašim otrokom, katere je Bog Vam izročil ino jih tudi iz Vaših rok tirjal bo?
Pravijo znabiti nekteri: vsaj duhovniki kerščanski nauk v šolah razlagajo. Naj skerbijo, da bodo otroci tudi v ker-ščanskem nauku dobro podučeni — ino po tem se ni treba bati, da bi otroci v veri bili zmoteni.
Ali pomislite, predragi: Nekaj ur vsaki teden v šoli kerščanski nauk razlagali, še ni zadosti, —■ duhovnik ino učitelj morata eden drugega podpirati, obadva v ravno taistem duhu katoliške cerkve otroke podučevati.
Hočete Vi tedaj, ljubi moji! za svoje otroke kerščansko-katoliško šolo ino kerščanski poduk, mora tudi biti Vaša skerb ino Vaše neprestano prizadevanje, da bodo možje kerščanskega duha v Vaših šolah učili ino šole vladali.
Kakoršne učitelje ino šolske svetovalce si bote izvolili po postavi, katera Vam to pravico daje, take bote imeli šole. Se ve, da bote tudi za to enkrat Bogu odgovor dajali.
Sad, katerega bodo Vaše šole rodile, bo pričeval od duha, ki v njih vlada. Prav serčno želim, da bi bil sad dober; pa vsaj dober mora biti ino bo, ako bo tudi drevo, katero saditi bote Vi pomagali, dobro, to je: od pravega kerščanskega duha vsajeno drevo. „Vsaj dobro drevo ne more obroditi slabega sadu", pravi Kristus. (Mat. 7. 18.)
2. Naj Vam pa še povem, kakor sem obljubil, kakošen sad dobra kerščanska šola obrodi.
Dober sad dobre kerščanske šole je : koristne znanosti ino zvedenosti, tudi strah božji, zlasti pa živa vera, ki je šolarju še v poznih letih ino v vseh okoliščinah življenja zvesta tovar-šica, voditeljica v sreči, da ne prevzetava; tolažnica v nesreči, da ne obupa. Kerščanska šola uči človeka, spoštovati starše ino druge predpostavljene, spolnovati zvesto dolžnosti svojega
stana, čislati postave i urade, ravnati vselej pošteno ino pravično s svojim bližnjim.
Vprašajte, ljube duše! one nesrečne ljudi, katere zavolj njih hudodelstva v ječe zapirajo ino kaznujejo, vprašajte umo-rivce, roparje, tate, pred katerim v sedajnih časih še cerkev, ja še celo presveto Kešno Telo varno ni, vprašajte jih, kaj je bilo pred vsem krivo, da so tako daleč zašli, tako globoko v hudobijo zabredeli!
Odgovorili Vam bodo: Mladi nismo bili v kerščanskem duhu ne podučeni, ne izrejeni; to zanemarjanje je bil studenec naših hudobij, naše i vaše nesreče.
Zato še enkrat rečem, kar dobro pomnite: Kerščanski nauk samo le na pamet učiti, le malo ali nič kaj ne pomaga, timveč d u h sv. kerščanske vere mora prešiniti vsega človeka, vse njegove moči, mora spremljati vsa človeška djanja ino ne-hanja, vse človeške misli, želje in občutke, mora biti človeku voditel po vseh potih življenja.
Tako človeka v kerščanskem nauku podučevati ino v kerščanskem duhu odgojevati, je sv. katoliška cerkev že od nekdaj ukazovala i si prizadevala, ter je bila prepričana, da ona po božji volji ni le učiteljica, ampak tudi odgojiteljica kerščanske mladine.
Ne rečem pa, da bi le cerkev sama imela pravico ino dolžnost, otročiče odgojevati, timveč poleg cerkve imajo to pravico i dolžnost tudi drugi, posebno starši.
Kje je pa katoliška cerkev od nekdaj kerščansko mladino podučevala in odgojevala ? V kerščanski šoli. V tej je ona skerbna mati zbirala otročiče, jih h kerščanskemu življenju napeljevala, jih podučevala v sv. veri ino v drugih koristnih rečeh.
Pa kar ne rečem, da bi potem samo le cerkev v šoli zapovedovati imela. Tudi deželska oblast ali deržava ima svoje pravice do šole, katerih pravic ji cerkev nikdar odrekala ni. Res je pa tudi, da cerkev je bila mati šol, ker ona je šole vteme-ljila. Temu pričuje zgodovina.
Po onih žalostnih ino strašnih časih, ko so se narodi pre-selovali (375. do 568. po Krist. rojstvu) ino so vse nekdanje šole i prejšnjo omiko v zemljo zateptali, kdo je bil, ki je pervi začel šole stavljati ino divje ljudstva omikati ? Sv. katoliška
cerkev. Ona je tedaj perva vnovič začela po samostanih (klošt— rili) šole narejati, je mladino v njih zbirala, podučevala ino omikovala. Pa vsaj mi ni treba v tako starodavne čase nazaj segati, da Vam dokažem, da je sv. katoliška cerkev zares mati kerščanskih šol. Vi očetje ino matere znabiti sami znate, kako se je pričela šola pri Vas ali v Vaši soseščini.
Skerbni mešnik so bili, ki so se otročičev usmilili, so jih ob nedeljah ali ob delavnikih k sebi v hišo poklicali, da so jih tamo učili Boga spoznavati, citati ali brati, tudi nekoliko raču-niti i pisali. Deca, ki so rada v tako šolo hodila ino se pridno učila, so ob nedeljah ino praznikih očetu i materi ino ostalim domačim iz katekizma, iz evangelja ino iz zgodeb sv. pisma tudi iz drugih knjig brala. Vse je bilo veselo take šole. Od leta do leta se je več otrok v tej šoli nabiralo. Hiša duhov-skega učitelja je začela pretesna prihajati, duhovski učitelj sami niso več mogli toliko otrok podučevati. Začeli so zato farmane (župljane) nagovarjati, ino so še sami pomogli, da se je posebna hiša za šolo pozidala. Najeli so si cerkvenika (mežnarja), ki jim je v šoli podučevati pomogel. Zdaj pa je šola ta že po postavah osnovana. — Kamor zdaj kolj po slo-venskej zemlji pogledaš, povsod, v vsakej fari ali duhovniji najdeš šolo.
Naj bi le bile te šole zmerom po volji sv. cerkve Vam, Vašim otročičem ino vnukom k časni ino večni sreči!
Blagoslov božji naj bode vselej nad Vašimi otroci ino šolami!
Amen.
Pravičnost.
Ena naj potrebniših lastnosti učiteljevih je pravičnost. Starši izročevaje nam svoja deca, priporočajo jo v posebno skerb in varstvo. Koliko je pa otrok, kterih staršev leto in dan ne vidimo! Mar li hoče učitelj tako otroke zanemarjati? Je pa tudi še mnogo drugih reči, ktere učitelja pri otrocih lahko motijo, ter mu dajo potuho v nepravičnost. Sebičnežev, kteri bi gledali le na to, kar jim več nese, teh še tukaj v misel ne jemlj em, kajti taki so pravi najemniki in dninarji, marveč so okolnosti, ktere tudi dobrohotnega učitelja lahko zbegajo, ako
se ne čuva. Ti otroci so pridni, uni zanikerni, eni vbogljivi, drugi učitelju nagajajo, eni so lepega telesa in pri tem lepo oblečeni, drugi brez vsake telesne lepote umazani in raztergani. Nekteri otroci se nam že po vsem svojem obnašanji prikupijo, do drugih se nam pa nekako inerzi. Kako blizo je tukaj skušnjava , da bi nektere otroke bolj od drugih ljubili, ene pa zanemarjali, enih napake pregledovali drugih pa ostro in terdo kaznovali! Se večja skušnjava pa je za učitelja v tem, da bi z nekterimi otroci bolje ne ravnal in jim skoz perste gledal, in je tudi v tem, da ga taki starši, ki v soseski kaj veljajo, ne grajajo, marveč hvalijo in ker učitelj, žali Bog! dostikrat živi od blage volje srenjčanov, da bi ga pri dohodkih ne kratili. Vendar pa je pravičnost učitelju pred vsem potrebna, ako hoče biti res učenik ne pa najemnik v svoji šoli, ako hoče svojo in duše sebi izročenih otrok zveličati, ako poslednjič hoče, da bi ga ljudje v resnici in ne le na videz, dokler ga potrebujejo, čislali in spoštovali.
Kako si pa učitelj pridobiva to sebi potrebno lastnost ?
Tako le.:
1.	Z resnično in stanovitno voljo. Stanovitne volje je pred vsem treba. Te si bo pa učitelj pridobil, če pogleda na svoj imeniten stan, na nasledke, kteri izvirajo iz njegovega ravnanja za življenje teh, ki so mu v skerb izročeni. Dobro seme, ktero se tukaj seje, bo kalilo in sad prineslo, morebiti ko sejavec že davno černo zemljo gnoji. „Upanje, vzor zgubljen, vse zgubljeno" bodi učitelju vedna prislovica. To upanje, ta vzor bo pa pri njem gojila živa vera, ktera ga uči v vseh tudi naj bolj zapuščenih otrocih spoštovati podobo božjo, in kjer bo videl večjo potrebo, bolj bo skazoval usmiljenje.
2.	Z resnim prizadevanjem, s čuječnostjo in s premagovanjem samega sebe; kedar človeka pri enem ali drugem otroku poterpežljivost zapušča, naj premisli, kako bi s tem ravnal, ko bi bil otrok imenitnih staršev in njemu posebno priporočen, ravno tako naj si misli, kedar bi ga imel kaznovati. Modra previdnost bo učitelja učila, da bo z enim mečji z drugim terji ravnal, kakor je ravno njih osebni temperament ali značaj, vendar mu bo pri vsem njegovem ravnanji vodnica pravičnost in objektivnost.
Tako ravnaje bo učitelj svojemu vzoru, neskončno pravičnemu Bogu, čedalje podobniši, pravičnost bo njega vodila pri
vsem njegovem ravnanji in mu bo postala v drugo naravo; ako se bo učitelj kteremu za en čas zameril, to njegovemu dobremu imenu ne bo škodovalo, marveč koristilo, ako mu bode povsod modrost in previdnost vodnica; otroci, kteri tako naglo zapazijo učiteljeve slabosti, bodo pravičnega učitelja, dasiravno se ga bodo bali, vendar rajše vbogali in spoštovali od takega, ki iz samega strahu, ljudem se zameriti, ne more biti pravičen.
Zemljepisje v ljudski šoli.
(Dalje.)
O. Vse druge vode, ki izvirajo na Kranjskem, pridejo po Dravi in po Savi in dalje po Donavi v Černo morje.
a.	V Dravo pride belopečki potok, ki izvira iz dveh je-zerpv pod Babjim Zobom 3023' visoko, ter prestopa po kratkem teku na Koroško, izlivaje se pod Rutami v Žilico. Vse druge vode ali teko na ravnost, ali z drugimi večjimi pritoki v Savo.
b.	Sava, najmočnejša in v gospodarskem oziru najimenitnejša tekoča voda na Kranjskem, steka se iz dveh rek nad Badolico.
a.	Gornja Sava, imenovana tudi podkorenska ali dolinska, izvira pod grebenom Presineka v mangarških gorah. Dolga je ta Sava od zgornjega jezernega izvora do Badolice 6 milj.
b.	Doljna Sava, tudi bohinska Sava ali Savica, izvira v Bohinju na ogradniški planoti, nareja 8 malih jezercev ter se spušča po nekoliko pragih ali slapih (najviši 35°) v Bohinjsko dolino. Dolga je kakih 5 milj.
c) Pri Radolici začenja se srednji tek Velike Save, iz začetka še v ozkem žlebu, od Kranja pa že po ravnini. Pod Zalogom začenja se nje doljni tek na Kranjskem, in ob enem je tukaj tudi plavna. Nje srednji tek iznaša 7 milj, nje spodnji tek do pod Jesenic na ravnost 8% milje, z mnogimi zavoji vred pa okoli 11 milj. Dolgost cele Save iznaša tedej na kranjskih tleh 24 milj, pad 3560' in srednja naglost 148'. Pri Javor-niku je Sava 54', pod Zalogom 120', pod Brežicami pa že čez 300' široka. Globoka je nad Zalogom 1—3', od tod niže 5—7'. Od vsega njenega 94 milj dolgega teka pride na Kranjsko %.
d. Levi savski pritoki so sploh na Gorenskem. Veči so:
1)	Teržiška Bistrica 3 milje dolga, z Lomščico na levo in Mošenikom na desno izliva se v Savo pri Podbrežji;
2)	Kokra, ki izvira na Koroškem pod jezerskim Ver-hom, dolga na Kranjskem 3 milje, izliva se v Kokrico pri Kranji;
3)	G a m e I j š č i c a, i miljo dolga, izliv nad Černučami;
4)	Kamniška Bistrica, z Neveljco na desno, Ba-domljo in Bačo na levo, dolga 5 milj, ustje pod Dolom in
5)	Medija pod Zagorjem, 1 miljo dolga. Desni pritoki imajo obilo vode, in nekteri so važni v gospodarskem oziru, in ti so razun niojstranske Bistrice s zanimivim slapom Peričnikom v vratski dolini, pa potoka Badovnice s Kermo pa Bohinske Save, še ti le:
1.	S o r a 5 milj dolga, v ktero priteka Poljanščica po 4 milje dolgem teku. Po poljanski dolini derži stara tovarska cesta, ki je vezala Beneško s Notranjo-avstrijskim; Poljanščica se izliva v Soro pod Loko, Sora v Savo pri Medvodah.
2.	Znamenita Ljubljanica, naj važniši savski pritok, začenja se iz jamaric Pivke pri Postojni in Unice pri Planini in pririva v nekoliko tokih iz velike votline nad Verhniko izpod zemlje že kakor močna ladije noseča reka. Vseskupna njena dolgost pod imeni Pivke, Unca in Ljubljanice pa iznaša 112 avstrijskih milj. Izmed nje levih pritokov je Na-nosica, ki se zliva v Pivko pa Gradašiča, ki pride iz polho-graških hribov, nekake važnosti. Nje desni pritoki so sila vodnati pa skoro sami ponikovalci.- Potok Bakek pride pod imenom Oberh v cirkniško jezero, — vanj se izlivate tudi Cirknica in Štebe^ica, — prihaja iz jezera, poskriva se niže še /m trikrat pod zemljo ter se zadnjič zliva z Uncem. Potok Bistra
z močnim virom pri Bistri 1 miljo dalg in potoka lžica pa Bo-rovničica oba ponikovalca prišedši iz Suhe Krajine, izlivajo se po versti v Ljubljanico.
3.	V doljno Savo se izlivajo litijska Reka, Zapotka pri Badečah, 3 milje dolga in Mirna, 1 miljo dolga, z ustjem nasproti štirske Sevnice;
4) Kerka čes 10 milj dolga. Izmed nje levih pritokov so važniši: Čatežica prihajoča od Višnje gore; 4 milje dolga Temenica, 1 miljo teče pod zemljo, kedar poslednjič pririva iz zemlje, pravi se jej Brusnica. Na desni strani ste Čermošnica in Senuša nekoliko znatni.
se ~C
5. Kolpa ali Kupa, najdaljša reka po Savi, teče ob meji ter izvira pod Razlogami na hervaških tleh, je na Kranjskem 14 milj dolga, široka do 100', globoka 1—5'. Porečje nje obsega v Suhi Krajini edino nje dolino (razne Čubranke, 2 milji dolge vode), v metliškem hribovji pa prejema vse 2 milj dolgo Lahinjo pri Primostku, Sušico pa Kamenico.
3. Notranje povodje ponikvaric obsega do malega vso Suho Krajino. Izmed mnogih potokov, ki se tu izgubljajo v ponore, izvirajoči tudi po večem iz podzemeljskih votlin so, ti le:
Studenec pri Oblokah na severo-vzhodu, 1 miljo dolga Kopajca ali Rašica pod Turjakom v Dobrepolji; Račna (severovzhodno od Turjaka) pa Žalna (v rasupeljski dolini; v ribniški dolini Bistrica, potok Sajevec in Ribnica; v kočevski kotlini potok Čemi Rinnse) nekoliko potokov pod Rogom pa pod Goteniškimi gorami.
4. Koritasta podoba visokogorskih planot, še bolj pa kraške doline in rupe podeljujejo napravljanju jezer zelo ugodna tla.
Zlasti glasovita so:
a)	Bohinsko jezero, ki ga nareja v višini 1654' Savica in obstopa okoli in okoli gole apnenčne stene, je dolgo 3000' in široko 900°, globoko pa 240°. V temne valove gleda mu starodavna cerkvica Sv. Duha z višine (ozirne) 400'.
b)	Izvorno bleško jezero obsega uro hoda, v sredi je na skalnatem otočiču lepa romarska cerkvica Marije Device, na visoki skali poleg njega je starodavni bleški grad.
b) Cirkniško jezero v dolini enacega imena občasno presihuje in se zopet napolnuje (kar pride od notranjih breznov in votlin). Ze od nekdaj slovi to kakor pravo čudo tega kraja. O srednjem stanu vode pokriva jezero 9875 oralov, je čez 1 miljo dolgo pa % milj široko ondi, kjer je najširje. Vzhodni kraj jezera je nizek, na zahodu pa ga opasujo herbet Javor-nika hriba 3000' vis. in piramida Slivnice. Mnogi erti sterleči v jezero, skalnati otoki v njem, na enem iz med njih stoji vas Otok in plešaste vzhodne gore in strani dajo vsi okolici neko posebno podobo.
Močvirjev je malo več v deželi. Nekdajno ljubljansko močvirje (34000 oralov), čez kterega je izpeljana železnica v Terst, je sedaj večji del vsušeno in v njive in travnike obdelano.
(Prih. dalje.;
Stari in mladi Slovenec.
Ludü,
O. Brezumen, nespameten, buj; z a lud o incassum; luditi decipere, ludosti stultitia.
»S. Drugi Jugoslovani pisarijo sploh lud-ast, ludorija ali v množ. št. ludorije t. j. norčije, ludovati neumovati itd.
Luča.
O. Radius, lux, luna; luči f. nsl. tudi taeda.
S. Bukova ali borova terska, s ktero si svetijo na kmetih; lučina (rus. Kienspan) ; dobro mi bode služila stsi. luča radius, in še bolje glagol Vaš lučati—Iučiti.
O. L uči t i-a ti nancisci, invenire , sülju-sülu-, klju-klu-, Iučiti in lučati sg contingere, accidere, sortiri; kljuclnü-cimü-iminü aptus, congruens, idoneus, klučimosti- imi-stvo aptitudo.
S. Nsl. je lučiti-ati iacere, lučaj iactus (Wurf-weite), stsl. casus. V tem smislu mi rabi sedaj slučaj, naklučje ali naključje, pri-naključiti se itd.
Lysto.
O. In lystü tibia (Schienbein), pl. lysta i lystove.
S. Nsl. Iitka, pišete, listanjek sura (Wade), latki meča, serb. list, tedaj mečna cev ali piščal.
Ligükü.
O. Oblaku., vetrl; ligükü serdcemü, peti po ligüku , ligi— čemi glasom!; Hgiičina levitas, - čiti leve reddere.
/S. Kakor v glagolu, spreminjam tudi v pridevniku ter pišem lagek-Iegek-Iogek laže-lože, ali radi lepoglasja la/tek-lehek-lohek, stsl. že liAkosti; vendar vidim, da mi je navadno pisati Iegek-Iehek-Iehko (ne pa lohka adv.), legost-ota, leg-lehkota. Zlasti pa me mika Vaša 1 i z a utilitas.
O. Liza, poliza f. utilitas je slovanska, rus. dial. poliga; liza-e licitum,-iesti licet, čes. Ize; est vero liže adv. a ligükü, rad. lig.
S. Tedaj je tudi moja; mar se vjema s hrov. lažno? Kad bude mi l^zno ali kadar utegnem, kadar bodem mogel.
Le.
O. Le adv. i?V<-semi-, le živil semimorluus; cf. nsl. le-stor tantum et jele; leky «s uti šaf. putat cotaipositum esse e
le et aky, nobis ad radicem lik trabendura videtur; cf. nsl. Iiki, hrov. leki.
¿8. Kleti pišete: nsl. le licet; le idi; ako leprav se dotaknem; listor tantum croat.
O. Leti f. habes sg. nom. et instr. a) leti iesti licet, leti mi iesti glagolati; nesti mi leti; b) letijo, ne beaše letijo non Iicebat; letiba licentia , letije facultas.
S. Leti mi iesti je to kar liže, hrov. lažno (utegnem, smem); pa ni le-ti, kakor le-ta, ta-le, le-tu, tu-le; ali iz le in ti (na pr. kajti, toti, niti); ali iz jele (p. jeli-ta-te)? Le se razlaga navadno iz glej-lej-le (cf. tale in hicce za hic-ecce). Vjema se s tim nekako čes. leda (ausser; um nur; höchstens), leda byl, ledačina t. j. neskerbljiv, nemarljiv človek, zanikar-nik; malo vredna reč.
Lepü.
O. Aptus, aequus, placidus, decens, decorus, pulcher. . .
S. Sej jih imate, kakor češki slovniček, kjer se za lepy bero po nemški: zart, fein, sauber, nett, schmuck, schön, artig, schmächtig, schlank!
O. L e p ü je stsl. viscum (klej ali lim, tičji), recte res adglutinata; lepiti conglutinare, lepeti-prilipn^ti adhaeres-cere, lepošta illecebrae fris., ser. lip ungere.
S. Češki je lep, u (id est Iipü) pop ali klej; od tod lepnica, lepež, lepilo, lepenka, lepiti in lepeti, lepljiv (klebrig), nsl. oko se mu zaleplje , moči ali zataka itd. Iz tega že sta jasna oba pomena. — Le pava, Iepaviti, lepotstvo stsl. gra-vitas, lepotinstvo, lepost, Iepücatü bellus (iz benulus za bonus), ilhistris, lepükü formosus, cf. krepü i krepükü.
Ljubü.
O. Kar nsl. carus, exoptatus; Ijubinü carus, amans; ljubiti amare, cupere, osculari, ser. lubh cupere; ljubo-ljubo (li-bo, Ii), zlasti v sostavah Ijubobožinti cpdo&eog, - borec, - sloveč, - dejee itd.
S. Pa tudi drugih oblik imate Vi dokaj, kterih je treba meni: ljubec-ica, m. ainator, ljubitelj, Ijubstvo, ljubljenik-ec-ica, ljubim amabilis, ljubimik-ič, ljubovati-stvovati, ljubiv-en amans, carus; ljuby f. gen. Ijubive, Ijubvi, v ljubvah, in ljubo vi f. amor, commiseratio, gen. Ijubovi, - ijfj,, ne pa ljuba v, kakor hrov. serb.; od tod ljuboven, ljubovnik-nica, hrov. ljubavan, ej ljubavniče! Jaz pravim ljubezen amor; stsl.
pa Ijubiznu adj. amicus, Ijubgzno-e benevole, amatorie (oblobi-zati), ljubiznivu na pr. zlatu amans; serb. Ijubezan, čes. Iibezny.
Ljudi nti.
O. Ljudu, ljudistvo populus, gotb. liud, liudan crescere, ser. rudh., Ijudije.
Ljudmil, pa Ijude-djaninii, ljuždanisku laicus, oppo-nitur kn§zi et rgdiniku; ljudiskii adj. rov 7mov populi, publicus p. ljudska pot, temnica, vrata.
Ljutii.
O. Lju tinu acerbus, ferus, vehemens itd.; Ijutiti sg saevire, ljutovati aegre ferre ; ljuto-e vae, posebej in v sostavah : ljutovetrinu (pr. ljubo, blsgo); ljuli f., pa ljuto n. - ese labor nimius.
/S. Ljuto mine, o ljuto (gorje) duši ihti, ljuto vašemu neveristviju! Ljut car, razbojnik, jastreb, ljuta zver, burja, rana, bolezen; ljutec improbus, malus, čes. litec, ljulost, Iju-tina aerimonia, asperitas.
Lgšti.
O. L§ka,-češi flectere, in compos.; Igcati illaqueare, capere, occultare.
Nsl. pišete: uleknoti se fleeti, leknoti se terreri, za-leknoti den aermel aufschlagen, zalek aufsehlag, izloknoti ausbiegen, lecati desperare, desiderare, russ. dial, ulgknuti sg terreri itd.; zlecati se; za zalek pravim raji oslec, zaslec, zlek; lirov. lecati, lecnuti se prim. slov. zganiti, stresniti, stresti, ustrašiti se. Kteri les ni ločan, je kerliak ali se rad zlomi; pero je ločno (elastično), ločnost (elastičnost). Iz te korenike je laka, l%ku itd.
O. Lijka je a) sinus, ripa, portus, hrov. serb. luka; od tod l^komorije sinus maris; b) malitia, astutia, insidiae; od tod l^kavii - vinu perversus, pravus, malus, l^kati-ovati-avovati-vinovati - vistvovati decipere, machinari, improbum, astutum esse, l^kavistvo - vije malitia; c) palus, nsl. loka-luka, silva; od tod l^čije - čica.
Morebiti se vse to izpeljuje iz lgk-lij,ku curvus, kriv v naravnem in nravnem, telesnem in duhovnem pomenu?
O. L kil je a) adj. pravus, curvus; cf. lakoti - ota-osti hamus (temek, vodica) stsl. tudi v%da - ica, curvatura rotae, ansa; b) subst. arcus, umbo sellae, iris; lučici instrumentum musicum.
8. Lok nsl. arcus, iris, ločeč geigenbogen, ločen - ena
fallstrick, handhabe beim gesehirr; serb. nebeški luk, nsl.
nebeški lok ali oblok; slok stsl. sl^ku - avu, slgku, curvus,
nfle.vus; slok a je kitica ali pesemski razstavek.
Šolske stvari.
Zastavice za otroke.
CDalje.)
21.	Kaj nima telesa, pa se vendar vidi?
22.	Dve glavi in le dve roki; šest nog in le deset perstov na nogah; štiri noge, kedar hodi. Kaj je to?
23.	Poznam ženo, ki ji je naj bolj vroče, kedar je naj bolj mraz, in ki ji je naj bolj mraz, kedar je naj bolj vroče. Kaj je to?
24.	Poznam 25 bratov; nobeden ni drugemu kaj podoben, vendar se radi imajo. Med njimi je 20 mutcev, ker le pet jih je, ki za vse govore. Pervi od teh široko odpira usta; drugi joka kakor otrok; tretji cvili kakor miš; četerti vpije kakor voznik; peti pa poje kakor sova po noči. Kdo so ti?
25.	Imam 5 hlapcev; vsak ima svoje opravilo; služijo mi noč in dan, kedar koli jih potrebujem.
26.	Kedaj lahko vodo v reščetu nosiš?
27.	Koliko fižolov gre v en lonec?
28.	Kaj peče in ni vroče?
29.	Ktera glava nima nosa?
30.	Ktera voda nikjer ne izvira?
31.	Kteri petelin pozna vreme, pa vendar nikoli ne poje?
32.	V zraku letam, na zemlji ležim, na drevji visim, v roki se potim, na peči pa minem. Kej je to?
33.	Po vodo hodim, nosim pijačo na dom in na polje. Kaj je to ?
34.	Potuje po vsi deželi, žvižga in terka na okna in vrata in nima roke, ne noge. Kaj je to?
35.	Ima 10 perstov, pa nima roke. Kaj je to?
^ 36. Plavam po vodi, pa nisem ne riba, ne žaba. V trebuhu imam na cente kave in sladkorja in drugega blaga. Kaj je to?
37.	Jaz sem vedno v ječi zapert, iz ktere nikoli ne smem, in vendar, me imajo učeni in drugi radi. Ugani, kdo sem jaz?
38.	Ako sem sama ali spredaj med drugimi, sem vsa uboga; ako pa stojim za vami, vas bogatim. Kdo sem jaz?
39.	Kaj bolj ropota kakor tri raglje?
40.	Imam luknjico in delam ljuknjice. Kaj je to?
(Konec prih.)
Od SV. Križa. Resničen je pregovor: „Dvema gospodoma se ne more služiti". Ova gospoda, o kterih meni ta pregovor velja, sta sedaj „slovenski in nemški jezik". V tukajšnji šoli učimo oba jezika,
in sicer perva potreba je, da se otroci vadijo naj pred svojega uia-ternega jezika, in ta je slovenski, potem se le pride nemščina na versto. Tako je tudi naš sedanji slovensko-nemški „Abecednik za pervence" vredjen in sicer — kolikor to zadeva — prav dobro. I'o tej knjigi mora učitelj svoje učence podučevati v branji, kar je po moji pameti čisto natorno. Xahajajo se pa, žalibožel tukaj v naši srenji (kakor povsod na Slovenskem) taki starši, ki so zoper to poduče-vanje in mislijo, da otroku ni treba znati slovenski brati in pisati, ter zahtevajo od učitelja, da bi otroke že od začetka, ko začno hoditi v šolo, nemški in sicer samo nemški učil. Kako bi pa taka šola svoj namen dosegla, ako bi učitelj- tako podučeval, da bi namreč, namesto vse otroke v enem jeziku učil brati, se le z nekterimi po nemški vkvarjal, druge pa v nemar puščal? Tako podučevanje bi učitelju veliko truda nalagalo in konec leta bi vendar učenci ne znali niti nemški, uiti slovenski brati. Šola, v kteri bi se tako ravnalo, bi bila slaba. — Vsem po volji storiti je nemogoče. Učiteljski stan je res težak in na vse strani priganja učitelja k poterpežljivosti in stanovitnosti. Vadimo se tedaj v teh lepih čednostih, dokler se nam ne odprejo druga vrata, skoz ktera prišedši bomo videli mizo, na %t£ri so pripravljena darila za naše zasluge. Božja pomoč! —
N.	J, L. Weiss,
učitelj /. razreda.
Iz savinske doline. Za marsikterega začetnega orglavca je težavno, ako pride od klavirja k orglam, ker sta klavir in orgle zelo različna, zato temu in unemu orglavcu „organom" ali „fisharmonika" bolje služi, kakar glasovir. Kdor želi imeti dober „organom" s fisharmoniko, flavto in solicitialom od dobro znanega mojstra Mart. Zeichen-na, ga lahko kupi za 130 gold. Več o tem se z«e v pismu pri N. G. v N. (Post Prassberg, Steiermark; poste restante.)
Iz Ljubljane. Perva polovica šolskega leta gre h kraju. Tukajšnje srednje šole so že pred pustnimi dnevi sklenile pervo polovico, druge ljudske šole pa jo bodo konec tega meseca.
—	VKomendi sv. Petra na Gorenskem je umeri 6. t. m. v. č. gospod Jože Vovk, rojen v Gradu na Gorenskom 6. marca 1815. Bil je rajnki posebno dostojnega in možatega obnašanja v svojem življenji, ki ni resnice rad prikrival, izurjen v farnih opravilih in ljubljen pastir svojih vernih, kakor se je videlo pri njegovem pogrebu. Bil je tudi dober in ljubi prijatelj šolam in učiteljem; 1. 1848. so njega, tačas še kaplana v Begnah na Gorenskem zbrani učitelji pri svojih shodih za vodja volili. Prerano ga je smert zadela na žalost farmanoin, prijateljem in spoštovavcein. Bog daj njegovi duši večni mir in pokoj; njegovo ime naj ostane v blagem spominu med nami!
—	V Terstu izhaja nov slov. časopis pod imenom : „Pod lipol<, ali zbirka raznih spisov, to je pripovedek, pregovorov i. t. d., odme-njena za poduk in tudi za kratek čas slovenskemu ljudstvu, zlasti kmetom, in porabljiva doma, v š o 1 i in v čitalnicah. Izdaja J. G. Ve rde ls k i po mesečnih snopičih ali razdelkih. Za vsak snopič se plačuje 10 kr. tistemu, ki ga oddaja; sicer more se plačevati tudi
naprej za več mesecev pri izdatelju. Pervi snopič za mesec januar je že na svetlem, in obsega precej prav zanimivega blaga.
„Juri s pušk o" je drugi nov list, ki bode v Terstu od 28. t. m. jel izhajati; imel bode humoristično-satirično lice s podobami, in bode hodil na dan vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Velja za pet mesecev (t. j. od febr. do konec jun.) le 25 kr. Vredovel ga bode gospod G. H. Martelanec, kteri tudi nabira naročnike. Oglas pravi: „Castitim naročnikom pa živo na serce polagamo, naj nikar ne opuste zavarovati svojega živenja, ker nobenemu nismo porok, da od smeha ali togote ne poči, ko bode bral „J urja s pušo", ki ima železno dušo, in se mu nihče ne sinili!"
—	V St. Pölten u je ondaši^ji rajnki škof, preč. gospod Mihael Jan. Wagner, postavil društvo v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam v svoji škofiji za poglavitnega dediča svojega premoženja, iz kterega je to društvo po sodnijski obravnavi prejelo čistih 62.370 gold. avstr. v. — Bog naj nakloni tudi našim učiteljskim društvom kedaj kterega enakega dobrotnika!
—	Vratisla^lki knezoškof je te dni svojemu duhovstvu dal okrožnico, v kteri pravi: Po vladinem sporočilu smo zelo nevoljni videli, da se duhovstvo učiteljskih^iborov vse premalo vdeležuje, iu
. to je toliko bolj žalostno sedaj, ko se živo obravnava razmera cerkve do šole; ravno sedaj je treba., da duhovščina veliko dela in skerbi za šolo.
—	Casoßis ,, Pädagogium" jejenjal izhajati; vrednik Jož. Vogler se bode preselil na Ogersko.
—	Dunajski učitelji so prosili, da bi se jim plača zboljšala, in so «iraven tudi dostavili, če se jim ta prošnja ne usliši, da se ne bodo hodili dalje v „pedagogium" izobraževat, kajti prazen želodec se ne umiri z nikakoršno „vorlesungo".
—	Dunajski vladini list „Wiener Zeitung" je 10. t. m. prinesel začasno novo postavo o šolskem nad-zorništvu, ki bode veljala tudi za Kranjsko Od !• marca t. I. Drugo več o njej.
dlpujštv® m KptEtJsfeeirci.
K učiteljskemu društvu so pristopili gg.: Jožef Pavčič, učitelj v Velikih Laščah; Leopold Božič, učitelj v Planini; Franc Govekar, učitelj na Igu poleg Ljubljane; Nikolaj Stanonik, učitelj v Starem tergu pri Poljanah; Janez Borštnik, učitelj v Šmariji; Franc Zore, učitelj v Spodnjem Tuhinju; Janez Uršič, učitelj v Zgornjem Tuhinju; Valentin Tclban , učitelj pri sv. Križu pri Kostanjevici.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnic.
Tiskar in založnik : Jož. Rudolf Milic.