184
Grad „Ezzenbach", kje je stal,
na Kranjskem ali pa ob reki „Inn"?
in se marsikaj druzega.
V svoji zbirki zgodovine Andeksov na Kranjskem nahajam tri listinske kopije, katere jako nerad zavržem, posebno, ker jih imam omeniti zarad krajev, kjer so se te listine izgotovile, in sicer:
1246., 20. aept, „Datuni in Scorphemberch". Po-deljenja fevdov -Bertolda V. in Neže III. Andeksov Ra-potonu ,,de Ezenfcach".
1248., 22. sept., „datum apud Scorphemberch", Ista dva zastavita Rapotonu „de Ezenbach" za stroške varstva grada ,,Nuwenburc" mito in dohodke tega grada.
1257., 24, aprila, ,,acta sunt haec in novo castro nostro in Carniola circa ^Verdeneke." Ulrik, vojvoda Koroške, „dominus Carniole" ponovi sinovom R. „de Ezzenbach" fevde njihovega očeta.
Grad ,,svibniški Ostrivrh" *) je bil lastina Andeksov, v katerem je Neža III. Andeška prebivala vsaj dve leti, če ne več.
Grad „Werdeneeke", to je, Bernek „cum foro", je bil svoje dni znamenit v zgodovini Kranjske. Tu je bival tisti vicedom v listinah z imenom ,,Werigandus, Weriandus, Wigandus" itd., o katerem si je rajnki profesor Kozina z vso bistroumnostjo prizadeval dokazati, da ga celo ni bilo s tem imenom itd. A bil je, toda „vicedominus ecclesiae Aquilejensis", namreč tisti ,,Weriandus de Stein (iz Kamnika"), ki je bil poprej župnik meugiški in soustanovitelj samostana v Vele-sovem.
Kaj pa pomeni v 3. regestu beseda , circa Wer-deneke"? Jaz sodim, da tu ni v mislih Bernek, temveč grad ,,Apfaltarjev"; kajti leta 1257. imenuje vojvoda Ulrik kraj, kjer se je listina izgotovila, kakor sem uže poprej po latinsko navel , in kar se poslovenjeno takole glasi: ,,To se je zgodilo v našem novem gradu na Kranjskem blizo (circa**) Berneka", leta 1265. pa so od na novo postavljenega grada „Apholtern" les pre-peljavali , da so grad „Guardenek" popravili. To je tedaj dokaz , da tu omenjeni novi grad blizo Berneka je bil grad ,,Abfaltern". S tem pa sem tudi pokazal, kje je domovina naših sedaj nemških, a nekdaj doma-
w
*) Rajnki g. P ara pat je „Sarfenberge" kar naravnost v Ostrovrharje poslovenil; jaz pa razločujem Ostrovr-harje na ustji Ljubljanice v Savo pri Zalogu, in Svibno-Ostrovrharje ali Svibnjane za „Sarfenberge", in to zarad tega, da se nam pomote o zgodovinskih krajih ne vrinejo. **) „Circau pomeni tu, kar ,,non procul" = v okolici ali ne daleč od Berneka.
čih pobožnih Abfaltarjev, ki so si v zatiških listinah svoj spomenik stavili. Znabiti nam bi kdo poiskal kraj m povedal, kakošno mu je slovensko ime, ker ni misliti, da so pradedi naših baronov iz Stajarskega ali Tirolskega k nam prišli, temveč da so oni vplemeniteni domačini, kajti med Zatičino in Bernekom je neko starodavno selo, ki so ga Nemci v „Apholtern" prekrstili,via se uže leta 1136. v zatiški ustanovni listini nahaja. Čeravno pa sem celo karto generalnega štaba pregledal in slovenska imena z nemškimi primerjal, mi vendar to ni nič koristilo, ker mi niso znani stari gradovi, o katerih se še samo pravljice med ljudstvom nahajajo, kajti uže leta 1446. niso Abfaltarji vedeli za svoj rodovinski grad, kakor nam Valvazor pripoveduje, no, sedaj vsaj za obližje kraja vemo, kje da je stal.
Dragi domorodci! ker ne bo več dolgo trajalo, da dobite prvo knjigo od mene (ako jo si. odbor „Matice slovenske" sprejme) z jako važnimi doneski za kranjsko starodavno zgodovino, zato Vas prosim, blagovolite mi razjasniti stvari, za katere poprašujem, ako so Vam znane in sicer: ni li kake pravljice v onem kraji, ki se imenuje „Jesenice", „Jesenovec" ali „Jesenov potok", da je ondi nekdaj „stari grad" ali „grašinica" stala? To bi bil „Ezzenbach = Eschenbach". — Kaj pa „Neu-enburg" na Kokri? Je bil nekdaj tam tovorni pot, ali je še sedaj tam kakova važna cesta? Kraj mi ni znan, toda regestov imam nekoliko andeških, spanheimskih in habsburških za nj. Prosim tedaj, ako je komu kaj znano o tem, naj mi blagovoli poročiti, da ne bo treba zame-tavati „narodnega blaga", dokler je še dvomljivo, je li naše ali pa ptuje zgodovine.                     France Sumi.