OBČINE SV. ANDRAŽ
V SLOVENSKIH GOBICAH
Vitomarci, marec 2002	Št. 10
V prihajočih Velikonočnih praznikih Vam želimo veliko veselja,
sreče in zadovoljstva. Da bi vse čare Velike noči doživeli v toplini vaših najbližjih in jih
prenesli še na ostale dni v letur vam želi
Župan in občinski svet občine Sv. Andraž v Slov. goricah
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Drage občanke
Že krepko za nami je kar huda zima, katera nam je prinesla zelo nizke temperature in seveda velik strošek ogrevanja.
Snega, katerega bi potrebovala predvsem zemlja v naših Slovenskih goricah, pa je bilo bolj malo. Presenetila pa nas je vse prezgodnja pomlad.
Čeprav nam v nekem smislu ugaja to krasno vreme se bojim, da nas bo tudi letos, kakor v dveh preteklih letih doletela suša oz. pomanjkanje vode.
Na našo nesrečo ali pa srečo, kako pač kdo vzame, proti naravi pač ne moremo nič.
Spet smo vam pripravili novo številko NOVIC Občine Sv. Andraž v Slov. goricah, v kateri vas bomo poskušali seznaniti z dogodki preteklih treh mesecev.
Med drugim smo objavili tudi razpis o subvencioniranju kmetijstva v naši občini. 1/ ta namen smo , kakor tudi v preteklih letih namenili 3 milijone SIT
cenjeni občani
Nekaj besed smo napisali o proračunu občine za leto 2002. Glavnina sredstev je namenjena za in vesticije.
Največ smo namenili za novogradnjo šole, vrtca in telovadnice, katera se bo začela v letošnjem letu. Nadalje bo ena od večjih investicij izgradnja Zdravstvene ambulante v prostorih sedanjega Bistroja Lipa, nekaj novogradenj in preplastitev občinskih cest, deponija za pesek in sol za zimsko vzdrževanje cest in še nekaj manjših zadev.
Objavljeno je tudi poročilo o doseženih ciljih in rezultatih dela naše občine v letu 2001. Tako boste dobili malo jasnejšo sliko o delovanju naše Občine, torej o delu Občinske uprave, Občinskega sveta ter odborov.
O življenju in delu v preteklosti v naših krajih nam je pripovedovala gospa Otilija Šamperl iz Drbetincev.
Sicer pa,..., prijetno branje!
Naj še enkrat poudarim, da nam je Ministrstvo za kmetijstvo z uredbo v
lanskem letu prepovedalo subven-	Vaš župan
cionirati semensko koruzo, sadne	Franci Krepša
sadike in trsne cepljenke. Tako da v
letošnjem razpisu tega ni.
Objavili smo tudi članek g.
Brodnjaka, v katerem si boste lahko
prebrali marsikaj koristnega o
apnenju tal.
-J-
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
PRORAČUN OBČINE SVETI ANDRAŽ V
SLOVENSKIH GORICAH ZA LETO 2002 ( Ur. list RS, št. 20/02 )
Občinski svet je na svoji 27. redni seji v drugem branju sprejel predlog občin Si/. Andraž v Slov. Goricah za I. 2002, katerega je predlagal župan
Franci Krepša. 1/ strnjeni obliki Vam posredujemo prihodke in odhodke proračuna za leto 2002.
	znesek v tisočih SIT	o/o
7. SKUPAJ PRIHODKI	337.166	100,00
1.1. davčni prihodki	26.813	7,95
od tega:		
- dohodnina	18.083	5,36
1.2. nedavčni prihodki	15.400	4,57
od tega		
- samoprispevek	8.000	2,37
1.3. kapitalski prihodki	8.741	2,59
1.4. prejete donacije	1.200	0,36
1.5. transferni prihodki	250.896	74,41
od tega		
- finančna izravnava	86.088	25,53
- sredstva ministrstev	162.808	48,29
1.6. presežek prihodkov nad odhod.	34.115	10,12
2. SKUPAJ ODHODKI	337.166	100,00
2.1. tekoči odhodki	50.912	15,10
2.2. tekoči transferí	36.011	10,68
2.3. investicijski odhodki	249.484	73,99
2.4. investicijski transferí	759	0,23
Na 27. redni seji Sveta Občine Sv. Andraž v Slov. goricah, so svetniki potrdili proračun za leto 2002
Na 27. redni seji je občinski svet potrdil idejno zasnovo za Zdravstveno ambulanto
- 4 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Kratka	obrazložitev
proračunskih odhodkov občne Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2002:
Tekoči odhodki za leto 2002 bodo v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah znašali 50.912 tisoč SIT in se namenjajo za delovanje občine Si/. Andraž.
Ti odhodki zajemajo vzdrževanje cest; stroški el. energije, ogrevanje šole, gasilskega doma-dom krajanov, občinske davke, stroški občinske uprave, občinskega sveta, ....
Tekoči transferí' bodo znašali 36.0 i i tisoč SIT in se nanašajo na šolske prevoze 6.077 tisoč SIT, za sofinanciranje vrtcev 9.044 tisoč SIT, za osnovno izobraževanje 3.429 tisoč SIT, domove za starejše občane 4.616 tisoč SIT, za zavarovanje brezposelnih oseb 2.745 tisoč SIT, društva 3.825 tisoč SIT, za skupne javne zavode 2.783 tisoč SIT, ..itd.
Investicijski odhodki se nanašajo na investicije, ki zajemajo začetek gradnje OŠ Vitomarci 210.213 tisoč SIT, za ceste - novogradnja 13.000
tisoč SIT, vodovodne priključke 4.000 tisoč SIT, zdravstveno ambulanto 9.590 tisoč SIT, za kulturno dediščino 4.728 tisoč SIT,., itd.
Investicijski transferi se nanašajo na sofinanciranje bib-liobusa knjižnice Ivana Potrča Ptuj, za nabavo dializnega aparata bolnice Ptuj ter za Radio Tednik Ptuj.
Tajnik Jožef Kocuvan
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Odbor za gospodarstvo Občinski svet 15.02.2002
R O G R A IVI
Subvencij za pospeševanje fn razvoj kmetijstva v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah za obdobje od leta 1999 do 2003 v letu 2002
L Strokovno izobraževanje za p<wirehe kmetijstva, 350.000,00 SIT
1.1. Izobraževanje
Predvidena višina sredstev : 200.000,00 SIT
Namen ukrepa : Izobraževanje kmečkih žena, kmetov in društev ter organiziranje strokovnih seminarjev, tekmovanj, posvetov, tečajev in degustacij. Zahtevke lahko vložijo : Kmetijska svetovalna služba za kmečke družine, društva in zainteresirani občani sami - na osnovi programa izobraževanja in računov.
1.2. Strokovne ekskurzije
Pogoj za pridobitev sredstev .strokovna ekskurzija mora biti utemeljena s pozitivnim mnenjem kmetijske svetovalne službe. Višina sredstev: 150.000,00 SIT Zahtevki se vlagajo individualno na občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
2. Govedoreja, 500.000,00 SIT
Subvencionira se osemenjevanje krav vsem občanom občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Pogoj: Občna Sveti Andraž v Slov. goricah bo izvajalcu osemenjevanja krav poravnala stroške v višini 1.000,00 SIT po kravi, za kar vet-
erinar občini izstavi mesečni obračun opravljenih osemenitev do vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec.
3. Preventiva plemenskih svinj - zatiranje glistavosti in gar-javosti200.000,00 SIT
Občina regresira 1.500,00 SIT po plemenski svinji.
Pogoj za pridobitev sredstev: regres lahko uveljavlja rejec, ki ima najmanj 5 plemenskih svinj ali najmanj 1 ( enega ) plemenskega merjasca.
Med Občino Sveti Andraž in OZVŽ Ptuj ali drugimi veterinarskimi ambulantami, ki opravljajo te storitve ne območju Občine Sveti
- 5 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Andraž v Slovenskih goricah se sklene pogodba, na osnovi katere se občini izstavijo računi.
4.	Analiza vzorcev zemlje 100.000,00 SIT
Vzorce se sofinancirajo v višini 50 % vrednosti opravljene analize. Pogoj : upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Sveti Andraž v Slov. goricah. Rok: upravičenci uveljavljajo regres pri OVZž Ptuj, Ormoška cesta 28. OVZž Ruj bo zahtevke za regres na podlagi pogodbe uveljavljala pri Občini Sveti Andraž v Slov. goricah.
5.	Apnenje tal 150.000,00 SIT
Namen ukrepa je izboljšanje rodovitnosti tal z meliorativnim gnojenjem s kalcijem. Povečanje dostopnosti hranil zaradi zvišanja PH vrednosti.
Regresira se do 100% cene kar-bonatacijskega mulja ( Tovarna sladkorja Ormož) brez prevoza ali do 7,00 SIT za kg apnenčeve moke.
Pogoji: analiza tal v enem od pooblaščenih laboratorijev. Največ 10.000 kg karbonatacijskega mulja ali največ 3000 kg apnenčeve moke na ha. Letno je mogoče apniti največ 3 ha zemljišč na kmetijo.
Zahtevki se vlagajo pri kmetijsko svetovalni službi Ptuj na osnovi predloženega računa in potrdila o opravljeni analizi tal.
6. Testiranje njivskih škropil-nikov in vinogradniško- sadjarskih prašilnikov.
Regresira se 50 % stroškov testiranja naprave.
Višina predvidenih sredstev je
180.000,00 SIT
Testiranje naprav bo na osnovi sklenjene pogodbe opravljala Poklicna in tehnična Kmetijska šola Ptuj, Volkmerjeva 19, Ptuj.
7. Subvencioniranje rastlinjakov ( plastenjakov in stek-lenjakov), 200.000,00 SIT
Regresira se do 15 % od nabavne cene.
Pogoj : Upravičenci so pravne in fizične osebe s stalnim bivališčem oziroma sedežem ter kmetijskim zemljiščem na katerem stoji plas-tenjak oz. steklenjak v Občini Sveti Andraž v Slov. goricah in so le to kupili po 01.11.2001. Regresira se nakup plastenjakov od 100 do 500 m2 pokrite površine, oziroma steklenjaki od 50 m2 naprej, ki so tehnološko upravičeni.
Rok : Zahtevki se vlagajo pri OVZž, Kmetijska svetovalna služba Ptuj, Ormoška cesta 28, do 30.11.2002. Ta pa jih na podlagi mnenja dostavlja Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
8. Podpora razvoju dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu, 150.000,00 SIT
Sofinanciralo se bodo 10 % investicije.
Sredstva se za isti namen istemu prosilcu lahko namenijo le enkrat. Namen : Sofinancirajo se dopolnilne dejavnosti na kmetijah, vino-toči, pridelovanje gob, oljarne, sušilnice zrnja, polnilnice vina, idr. Pogoj za pridobitev sofi-nancerskega deleža:
-	vlagatelj mora imeti stalno bivališče na območju občine Sveti Andraž v Slov. goricah
-	vsaj eden od članov družine mora biti zaposlen na kmetiji, v kolikor ni, vlagatelj mora dati zagotovilo, da
bo to po končani investiciji v dopolnilno dejavnost. Dokazila:
-	posestni list
-	originalni računi,
-	mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe,
-	potrdilo o zaposlitvi na kmetiji Vrednost se izkazuje z originalnimi računi od 01.11.2001 dalje.
Rok za vložitev zahtevkov na Občino Sveti Andraž v Slov. goricah je do 30.11.2002.
9.	Preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin, 220.000,00 SIT.
9.1. Košnja brežin, sečnja in čiščenje zarasti, čiščenje melioracijskih jarkov
Regresira se do 30 % vrednosti del.
Pogoj: Upravičenci subvencije so fizične in pravne osebe s stalnim bivališčem oz sedežem v Občini Sveti Andraž v Slov. goricah. Rok : 30.11.2002. Vloga z original računom in mnenjem predsednika melioracijskega odbora se dostavi Občini Sveti Andraž v Slov. goricah.
10.	Rezervacija sredstev za potrebe v kmetijstvu po sklepu občinskega sveta občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah v višini 950.000,00 SIT
SKUPAJ : (1- 10) ; 3.000.000,00 SIT
Župan Franc Krepša
- 6-
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Apnenje tal je nujen ukrep, ki lahko odločilno vpliva na rodovitnost kislih tal, s tem pa tudi na ekonomično pridelovanje poljščin. Apnenje ima več namenov in sicer:
-	razkisanje tal,
-	vnos kalcija v tla,
-	izboljšanje fizikalno kemičnih lastnosti,
-	pospešitev procesov razgradnje organske snovi,
-	hitrejše sproščanje hranil iz humusa, kar vse ima za posledico izboljšanje rodovitnosti tal.
Na območju vasi ki spadajo v občino Sveti Andraž je veliko tal kislih, njihovo kislost pa še povečujemo z uporabo mineralnih gnojil kot so amonijev sulfat; urea, KAN in NPK. Rastline, ki rastejo na kislih tleh v začetnih fazah razvoja slabo rastejo in kažejo značilno rdečkasto barvo, kot posledico pomanjkanja fosforja, kljub temu da je gnojenje s fosforjem opravljeno, oziroma nam analiza pokaže, da je v tleh tega elementa dovolj.
Po apnenju se rastlinam poveča dostopnost fosforja in mikroelementov, povečuje pa se tudi sproščanje dušika iz organske snovi, ter vezava zračnega dušika pri stročnicah.
Nevarnosti:
Kot je že bilo omenjeno Ca zvišuje pH vrednost tal. Apnenje bazičnih tal je lahko za
APNENJE TAL
zemljišča škodljivo prav tako kot prekisla tla, saj rastlinam blokira dostopnost nekaterih elementov. Na tleh kjer je matična osnova lapor so tla večinoma slabo kisla ali celo bazična, apnenje takšnih tal pa je škodljivo. Zato je potrebno pred apnenjem opraviti analizo zemlje, kjer poleg PH določijo tudi vsebnost fosforja, kalija po potrebi pa tudi humusa in magnezija.
Zemljo za analizo vzamemo na njivi do globine 25 cm na več mestih. Nato jo v vedru premešamo, ter vzamem okrog 1/2 kg vzorca, ki ga odnesemo v laboratorij. Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, je cena celotne analize okrog 3.300 SIT. Izvid takšne analize nam lahko služi kot osnova za gnojenje naslednjih 3 do 5 let.
O pomembnosti apnenja na osnovi analize so se že prepričali številni uspešni poljedelci, ki so z minimalnimi stroški za več let bistveno izboljšali rodovitnost svojih zemljišč. Za učinkovito izboljšanje	rodovitnosti
moramo dati zemlji le tiste snovi oziroma elemente, ki jih v tleh najbolj primanjkuje.
Kalcij je pomemben element tudi kot hranilo, je pa precej podvržen izpiranju. Na lažjih tleh z veliko padavin se letno izpere tudi do 800 kg CaO/ha. Kulturne rastline porabijo letno naslednje količine CaO/ha:
Ptuj, II.3.2002
pšenica 18 kg, ječmen 26 kg, krompir 40 kg, sladkorna pesa 80 kg, oljna ogrščica 120 kg.
Najbolj zahtevne kulture glede kislosti tal in pomanjkanja Ca v tleh so: sladkorna rdeča in krmna pesa, ječmen, lucerna, pšenica in kapusnice. Pri vzgoji ječmena na močno kislih tleh so v poskusih ugotovili, da se je pridelek povečal za približno 2000 kg/ha, če so dodali 10 t karbonatacijskega mulja na ha.
Apnenja ne priporočamo le neposredno pred sajenjem krompirja, ter setvijo rži ali tri-tikale, ki najbolje prenašajo kisla tla.
Da lahko resnično strokovno apnimo, moramo imeti analizo tal, ki nam poleg pH vrednosti pove tudi založenost z Ca, ter drugimi hranili. Za različna tla veljajo različne optimalne vrednosti PH, ki so odvisne od teks-ture tal in vsebnosti humusa.
Optimalni pH
-	težka glinasta in ilovnata tla 7
-	peščeno ilovnata tla	6,5
-	ilovnati pesek	6
-	lažja peščena tla	5,5 - 6
1/ kolikor so vrednosti nižje je smiselno izvajati apnenje. Odmerek gnojila za apnenje je odvisen od vrste materiala, ki ga uporabljamo. Najbolje je da tla apnimo v večletnih in
-7-
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
manjših odmerkih največ 1,5 do 2,5 t čistega CaO/ha.
je odvisno od tega kako drobno je zmlet material.
morebitno zeleno gnojenje, ki tudi izboljša rodovitnost tal.
Za koruzo krompir in druge poljščine gnojimo jeseni po spravilu pridelka. Pri tem pa se moramo zaradi antagonizma med kalijem in kalcijem izogibati apnenju skupaj z osnovnim gnojenjem. Najmanj primerno je apnenje neposredno pred setvijo, ker poslabšuje vznik.
S čim apnimo?
1.	Karbonatacijski mulj nastane pri predelavi sladkorne pese. Ena tona mulja vsebuje 280 kg CaO, 3kg dušika, 7 kg fosforja, 2 kg kalija in 15 kg magnezija. Zaradi vsestranskega učinka na rodovitnost tal ter ugodne cene mu dajemo prednost pred ostalimi materiali za apnenje. Nanašamo ga s trosilci za hlevski gnoj. Na močno kislih tleh ga lahko uporabimo brez škode 10 do 15 t/ha.
2.	Apnenčeva moka vsebuje okrog 50% kalcijevega karbonata, deluje počasi delovanje pa
3. Dehidrirano apno vsebuje 70 °/o CaO. Zaradi praškaste strukture ima zelo hitro delovanje. 1/ enem odmerku ga lahko potrosimo največ 3000 kg/ha.
Čas apnenja:
Najprimernejši čas je poletje po žetvi ozimin. Takrat so tla dovolj nosilna, da se lahko po njivah potrosijo večji odmerki apna. Ta čas trošenja je najprimernejši za pridelovanje sladkorne pese in vrtnin, ki najpogosteje pridejo v kolobar za strnimi žiti. 1/ tem primeru imamo dovolj časa za razpleveljenje površin, ki jih nameravamo apniti, ali
Kmetijsko svetovalna služba:
Brodnjak Ivan ing. agr.
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Urad župana Vitomarci 71 2255 Vitomarci
Datum: 07.03. 2002
Poročilo o doseženih ciljih in	rezultatih dela občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah v
letu 2001
1. Uvod Matična številka občine je	delavce, dva za nedoločen čas
1358103, davčna številka	in eno delavko za določen čas.
Občina Sveti Andraž v občine je 72359528, transkcijs-	I/ upravi so s pomočjo Zavoda
Slovenskih goricah je bila ki račun 01000 - 0100017850.	za zaposlovanje RS zaposleni
ustanovljena na podlagi Zakona Organi občine Sveti Andraž v	še trije javni delavci,
o spremembah in dopolnitvah Slovenskih goricah so: sedem	I/ okviru občinskega sveta delu-
zakona o ustanovitvi ter članski občinski svet, župan in	jejo kot organi svetovanja trije
določitvi njihovih območij ( nadzorni odbor. Občinska upra-	odbori: odbor za gospodarstvo,
Uradni list RS št. 56/98 ) in va je enovit organ, ki ga vodi	odbor za negospodarstvo in
sicer z izločitvijo iz Občine tajnik občine. Občinska uprava	odbor za gospodarsko infra-
Destrnik - Trnovska vas. ima tri redno zaposlene	strukturo. Občinski svet ima tudi
- 8 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
tri komisije: občinsko volilno komisijo, komisijo za elementarne nesreče ter komisijo za statut in mandatna vprašanja.
2. Zakonske in druge podlage, ki pojasnjujejo delovno področje občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
Pravna osnova za delovanje občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je ustavno pravoi, ki zajema Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o lokalnih volitvah, Zakon o upravi; javne finance, ki zajema Zakon o javnih financah, Zakon o javnih naročilih; negospodarske dejavnosti, ki zajemajo Zakon o zavodih, Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, Zakon o zdravstvenem zavarovanju, Zakon o športu; varstvo okolja, ki zajema Zakon o varstvo okolja, Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Zakon o urejanju prostora, zakon o javnih gospodarskih službah; gospodarske dejavnosti, ki zajema Zakon o kmetijskih zemljiščih; Stanovanjski zakon; delovno pravo in socialna varnost, ki zajema Zakon o razmerju plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnostih, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o grobiščih in grobovih borcev.
Pravne podlage, na katerih temelji delo občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah kot neposrednega uporabnika so: - Statut občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah ( Uradni list
RS, št. 18/99, 71/01),
Poslovnik občinskega sveta občine Sveti Andraž	v
Slovenskih goricah ( Uradni list RS, št 102/00, 71/01
X
-	Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah ( Uradni list RS, št. 18/99, 93/01
X
-	Odlok o uporabi grba in zastave ter o občinskem prazniku Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah ( Uradni list RS, št. 6/00 ),
-	Odlok o uradnem glasilu Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah ( Uradni list RS, št. 83/99 ),
-	Sklep o začasnem financiranju občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah ( Uradni list RS, št. 122/00 ),
-	Odlok o proračunu občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2001 ( Uradni list RS, št. 23/01 ),
-	Sklep o načinu financiranja političnih strank v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah ( Uradni list RS, št. 69/01 ),
-	Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti ( Uradni list RS, št. 23/01 ),
-	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (
Delovni obisk v občini Cerkvenjak z leve: ravnatelj OŠ Cerkvenjak g. Jakob Matjašič, direktor občinske uprave Darko Fras in župan Franci Krepša
Uradni list RS, št. 2/00, 112/00
X
-	Sklep o uvedbi občinskega samoprispevka v denarju za območje Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah ( Uradni list RS, št. 99/99 ),
-	Odlok o občinskih cestah v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah ( Uradni list RS, št. 83/99 )
Odlok o kategorizaciji Občinskih cest v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah ( Uradni list RS, št. 56/00 ),
-	Odlok o gospodarskih javnih službah v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah ( Uradni list RS, št. 83/99 ),
-	Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sveti Andraž v
-9-
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Slovenskih goricah ( Uradni list RS, št. 6/00 ),
-	Odlok o organiziranju in izvajanju lokalne gospodarske javne službe - oskrba s pitno vodo na območju Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah ( Uradni list RS, št. 6/00 ),
-	Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč ( Uradni list RS, št. 5/00 X
-	Odlok o režijskem obratu v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah ( Vestnik Ptuj, december 2001),
-	Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah ( Uradni list RS, št. 16/01 X
-	Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjih in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta, ter članov drugih organov ter o povračilih stroškov - interni akt,
-	Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah - interni akt.
Program subvencij za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah v letu 2001-javni razpis.
3. Realizacija ciljev in nalog občinske uprave in občinskega sveta v letu 2001
1/ letu 2001 sta občinska uprava in občinski svet za zadovoljevanje potreb svojih občanov izvajala naslednje naloge: upravljala z občinskim
premoženjem,
-	normativno urejala lokalne zadeve javnega pomena,
-	omogočala pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravljala naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva,
-	načrtovala prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravljali preko skupne občinske uprave naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov,
-	v okviru svojih prisojnosti urejala, upravljala in skrbela za lokalne javne službe,
pospeševala skrb za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
-	skrbeli za varstvo vodnih virov, za pitno vodo, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
-	urejali in vzdrževali vodovodne objekte,
-	ustvarjali pogoje za kvaliteto življenja njenih prebivalcev,
pospeševali vzgojno izobraževalno, društveno in drugo dejavnost na svojem
območju,
-	pospeševali razvoj športa in rekreacije v občini,
-	pospeševali kulturno umetniško ustvarjanje, knjižničarstvo, ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
-	gradili, vzdrževali in urejali lokalne javne ceste, javne poti,
-	organizirali po potrebi komu-nalno-redarsko službo in skrbeli za red v občini,
-	skrbeli za požarno varnost,
-	organizirali pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
organizirali opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti
-	preko skupne občinske uprave opravljali inšpekcijski nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov,
-	pripravljali spremembe in dopolnitve statuta in druge splošne akte,
-	urejali druge zadeve javnega pomena.
- 10-
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ

4. Realizacija ciljev in nalog občinske uprave občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah
za sanacije, dobila in razdelila za odpravo posledic po suši 2000 sredstva v višini 20.844.939,00 SIT.
4.9.	Domska oskrba. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je imela v preteklem letu 2 občana v domu za starejše občane in 2 v posebnem zavodu v Lokavcih. Za domsko oskrbo je občina plačala 4.635.926,00 SIT.
4.10.	Skupni javni zavodi.
Občina je preteklem letu sofinancirala več skupnih javnih zavodov kot so: OŠ Ljudevita Pivka, Glasbeno šolo Ptuj, Športni zavod Ptuj, Center za socialno delo, OŠ Mladika ter skupno občinsko upravo Ptuj v skupnem znesku 2.185.842,00 SIT.
4.11.	Društva. Občina je posameznim društvom namenila naslednja sredstva: Rdeči križ 140.270,00 SIT, KUD Vitomarci 337.450,00 SIT, TD Vitomarci 55.425,00 SIT, Športnim društvom 679.600,00 SIT, društvu gospodinj 114.000,00 SIT, Vinograd-sad.društvo 82.000,00 SIT, PCD Vitomarci 843.191,00 SIT, DU Sv. Andraž
4.1.	Nadomestilo za uporabo	stavbnega
zemljišča. V preteklem letu se je začelo z izvajanjem Odloka o uporabi stavbnega zemljišča. Tako je občina preko Davčne uprave izvedla odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 7.991.358,00 SIT, od tega pravnim osebam 6.909.665,00 SIT in fizičnim osebam 1.081.693,00 SIT. Od fizičnih oseb je občini uspelo izterjati 852.520,50 SIT, od pravnih oseb pa 6.864.459,00 SIT
4.2.	Samoprispevek. V letu 2001 je občini uspelo pobrati iz naslova samoprispevek za izgradnjo osnovne šole Vitomarci sredstva v višini 7.809.106,00 SIT, kar je za 6,3 % več v primerjavi s preteklim letom.
4.6.	Otroško varstvo. Občina je v preteklem letu priznavala znižano plačilo za plačilo vrtca za 29 otrok, za kar je prispevala posameznim vrtcem sredstva v skupni višini 9.678.571,00 SIT
4.7.	Osnovna šola. Za
osnovnošolsko izobraževanje je občina prispevala sredstva v višini 3.905.633,00 SIT. V ta sredstva niso vključeni šolski prevozi, ki so v letu 2001 znašali 5.344.285,00 SIT
4.8.	Zdravstveno zavarovanje občanov. Za občane, ki so v naši občini brezposelni, je občina plačala zavarovanje v skupni višini 2.265.120,00 SIT Prispevek za zavarovanje se je plačal za 52 brezposelnim občanov.
4.3.	Crobnina. V letu 2001 je bilo iz naslova grobnine plačnik 1.059.429,00 SIT. I/ letu 2000 je znesek pobranih grobnin znašal 996.609,00 SIT
4.4.	Vodovodni priključki. Za vodovodne priključke je občina s strani občanov, interesentov za priključek zbrala sredstva v višini 2.260.800,00 SIT . Za ceste po pogodbah pa je bilo zbranih in izterjanih še 300.642,00 SIT
4.5. Suša 2000. V letu 2001 je občina od Ministrstva za okolje in prostor RS, Državna komisija
Župan Franci Krepša na delovnem obisku pri sekretarju za finance g. Tekarčič
Slavku
- 11 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
126.000,00 SIT in Gasilska zveza 150.000,00 SIT. Za srečanje " Andraševčarjev" je občina DU Nakazala 750.000,00 SIT, ter plačala račune v višini 577.968,13 SIT.
4.12.	Sredstva države za posamezne občinske projekte. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah se je v preteklih letih prijavljala na številne razpise, ki so jih razpisovala posamezna ministrstva. Tako se prijavila na razpis za demografijo, na razpis za EKO sklad in na razpis CRPOV ter iz tega naslova pridobila v letu 2001 sredstva v višini 25.243.900,00 SIT
4.13.	Čistilna naprava. V
preteklem letu se je izvedla gradnja ČN Vitomarci, katere gradbena dela so znašala 15.859.684,00 SIT
4.14.	Plaz Drbetinci. V letu 2001 se je zaključila izvedba sanacije plazu v naselju Drbetinci. Stroški sanacije plazu so znašali 5.419.139,00 SIT in jih je v celoti pokrila država.
4.15.	Vodovodni priključki.
Tudi v letu 2001 so se izvajali priključki na primarni vodovod. Celotna vrednost gradbenih del za priključke so znašala 6.233.519,00 SIT
4.16.	Novogradnja cest. V
preteklem letu so se plačali računi iz leta 2000, ki so zapadli v vplačilo v letu 2001 v skupni višini 12.030.922,00 SIT
4.17.	Občinska zgradba. Za
obnovo občinske zgradbe tj. ureditev poslovnih prostorov,
obnova ostrešja in ureditev prednje strani fasade na občinski zgradbi, je občina v letu 2001 plačala sredstva v višini 13.412.254,00 SIT.
4.18.	Projektna dokumentacija OŠ Vitomarci. Za
izdelavo projektne dokumentacije je občina namenila sredstva v višini 7.753.045,00 SIT.
4.19.	Nakup zemljišča. Občina je v letu 2001 izvedla za potrebe novogradnje 05 Vitomarci nakup zemljišča v višini 879.750,00 SIT.
4.20.	Subvencije v kmetijstvu. Tudi v letu 2001 se je del sredstev proračuna namenilo za subvencije v kmetijstvu. V ta namen so bila izplačan sredstva za subvencije v višini 1.265.115,00 SIT Za subvencije v kmetijstvu je bilo v letu 2001 planiranih 3.000.000,00 SIT Del teh sredstev je bilo izplačanih v letu 2002.
4.21.	Nadzor. Za občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah je izvajal strokovni nadzor nad izvedenimi deli TMD Invest Ptuj. Stroški nadzora so znašali 556.036,00 SIT.
4.22.	Vzdrževanje občinskih cest. Vzdrževanje občinskih cest je v preteklem letu obsegalo zimsko službo, izkopi obcestnih jarkov, nakup kanalov, spomladansko krpanje asfaltnih prevlek in gramoziranje makadamskih občinskih cest. Vzdrževanje občinskih cest je znašalo 7.216.611,00 SIT
4.23.	Nadomestne volitve. V
občini Sveti Andraž v Slovenskih
goricah smo imeli nadomestne volitve v občinski svet. Tako so stroški občinske volilne komisije in volilnih odborov znašali 479.869,00 SIT
4.24.	Občinski svet. Občinski svet je ime! v preteklem letu 8 rednih sej in dve izredni seji, skupaj 10 sej. Na sejah je bilo obravnavanih 79 točk dnevnega reda. Stroški delovanja občinskega sveta in občinskih odborov so v letu 2001 znašali 799.486,00 SIT.
4.25.	Nadzorni odbor. NO je v
letu 2001 pregledoval ZR proračuna občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2000. Pri reviziji je sodeloval tudi pooblaščeni revizor iz Ptuja Mirko Prelog.
4.26.	Občinska uprava. Na
občinsko upravo je v preteklem letu prišlo v reševanje 1.432 zadev. Veliko zadev je bilo vloženih preko internetne pošte. Tako je komuniciranje z ministrstvi potekalo v glavnem preko računalnika. Stroški za osebne dohodke za redno zaposlene v občinski upravi so v letu 2001 znašali 11.687.848,00 SIT, kar predstavlja 6,6% delež stroškov v celotnem proračunu občine za leto 2001.
5. Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za preteklo leto.
5.1. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je zaključila leto 2001 s presežkom prihodkov nad odhodki v višini
- 12 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
20.771.192,00 SIT in ima po stanju 25.03. 2002 vezanih 46.000.000,00 SIT pri banki. Občina je svoje obveznosti redno servisirala in ni imela likvidnostnih težav.
5.2.	Občina je vse večje investicije izvajala na javnih razpisih. Realizacijo teh del je pogodbeno nadziral TMD In vest Ptuj, prav tako so posamezne nadzore vršila tudi ministrstva
( plaz, čistilna naprava ). Izvedbo investicij in pregled obračuna stroškov je pregledoval tudi NO
5.3.	Občina je v preteklem letu redno izvajala izterjavo zapadlih
in pogodbenih obveznosti ( vodovodni priključki, cesta,., ) ter obveznosti po sprejetih odlokih in predpisih (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, samoprispevek, grob-nina ).
5.4. Za čim bolj kvalitetno in učinkovito izvajanje javne gospodarske službe v občini ( vzdrževanje občinskih cest, vzdrževanje pokopališča, čiščenje in vzdrževanje javnih površin), je občina ustanovila režijski obrat. Preko Zavoda za zaposlovanje RS delajo na področju javnih del trije delavci.
5.5.	Občina je preko zavoda BISTRA vključena v regionalne programe razvoja in tako kandidira za državna sredstva iz naslova demografije.
5.6.	Za čim bolj kvaliteten in cenejši nadzor izvajanja občinskih predpisov, je občina skupaj z ostalimi občinami s ptujskega območja ustanovila skupne inšpekcijske službe v okviru Skupne občinske uprave Ptuj. Na Skupno občinsko upravo je občina prenesla tudi del pristojnosti s področja prostorskega planiranja.
Župan Franci Krepša
Iz naše polpretekle zgodovine
Gospa Otilija Rajh, roj. Šamperl nam je iz svoje zbirke slik vljudno odstopila nekaj zanimivih slik iz polpreteklosti za objavo	v občinskem glasilu NOVICE. Tako njene fotografije govorijo o življenju in delu ljudi v naselju Drbetinci ob različnih priložnostih kot so trgatev, sušenje sena, šola, pogreb itd.
Na sliki gospa Otilija Rajh,ki bo decembra 2002 stara 91 let. Še vedno rada prebira časopise, sprejema obiske in se pogovarja. Le težko hodi. I/ mladosti je bila gospa Otilija šivilja, zato je
hodila po " š t e r a h ".
Na sliki veseli trgači po opravljenem delu. V ozadju, v sredini pri kadi, stoji z nekim moškim Otilija Rajh.
- 13 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Vračanje s trgatve z volovsko vprego. Spredaj pri volu stoji Otilija Rajh.
Orlovsko društvo. Na sliki dekliški krožek pri Svetem Andražu. Otilija Rajh (Šamperl) sedi v drugi vrsti od desne proti levi.
V ozadju stojijo fantje fantovskega odseka. Med njimi je tretji od desne Bezjak Antoni, 1/itomarci 51 Fant z violino v prvi vrsti je Rižnar Alojz iz Slavšine.
Na sliki na klopi Štefan Rajh, mož Otilije Rajh. Kot umen kmet je bral časopis štajerski gospodar.
Dogodki in informacije
/. Obnova kapele na Cibini Janez in Katarina Kostanjevec iz Gibine 26 sta v letošnjem letu obnovila družinsko kapelo na Cibini. Celotna obnova kapele je stala 200.000,00 SIT. To kapelo sta leta 1923 zgradila dedek in babica Janeza Kostanjevec in sicer Matija in Ivana Kostanjevec, ko sta praznovala 25.letnico poroke.
Kapela je bila že enkrat obnovljena in sicer leta 1983, ko je zlato mašo daroval salezjanec Jožef Kostanjevec, sedaj pokopan na Trsteniku pri Colniku na Gorenjskem.
Na sliki kapela Janeza in Katarine Kostanjevec, ki je zelo lepa. Obnovljena in v celotnem svojem sijaju krasi križišče cest na Gibini

- 14 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
2. V Drbetincih poteka že več mesecev obnova kmetijske zadruge Ptuj. Omenjeni objekt je sicer v lasti občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, vendar ga bo po sklepu občinskega sveta občina dala v dolgoročni najem KZ Ptuj. Z obnovo bo zadruga pridobila večji prodajni prostor, ki bo urejen na samopostrežni način ter skladišča. Otvoritev novih prostorov naj bi bila nekje konec aprila v začetku maja 2002.
Na sliki obnovljena in nazaj postavljena turistična tabla Postavitelj in obnovitelj znan.
3. Izdelava novega prostorskega plana občine se vleče že več let. Vsi smo zelo nezadovoljni s potekom izdelave plana in z državno birokracijo. Naši občani bi želeli graditi, pa ne morejo. Do sedaj sta bili pridobljeni 2 mnenji k prostorskem planu in sicer iz Ministrstva za okolje in prostor za ureditev poselitve ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za območja trajno namenjenih za kmetijsko proizvodnjo.
Na sliki obnovitvena dela na objektu KZ Ptuj v Drbetincih. Po mnenju ga. Dragice Herga bo imel obnovljeni objekt lepe prodajne prostore.
4. Turistične table
Konec lanskega leta so bile podrete turistične table, ki jih je v preteklosti postavilo TD Vitomarci. Ker ni bilo nikogar, ki bi table popravil, obnovil in jih postavil nazaj, je to storila občina.
V obcestnem jarku leži turistična tabla. Vandali neznani.
Na sliki svetovalca Vlade na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ga. Marta Hrustel in Gregor Šlibar, ki odgovarjata za pripravo mnenja k prostorskemu planu občin za področje kmetijskih zemljišč.
- 75-
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Veselo je bilo marsikje
PUSTNA SKUPINA VITOMARCI
FAŠENK V NAŠI OBČINI
Čas norčij ter pustnih šem je obiskal tudi naš kraj.
Pred pustna sobota je bila vesela posebej v Drbetincih in Vitomarcih, kjer so orači po nekaj letnem premoru spet orali za debelo repo, obrtniki opravljali svoje storitve ter "cigajice" hranile svoje lačne otroke.
življenje v kraju, kar pa nam je po naši oceni sodeč tudi uspelo. Skupino, v kateri je bilo preko trideset različnih mask, so pri vsaki hiši dobro sprejeli, obdarili s klobasami, jajci ali denarjem ter jim ponudili kozarček rujne kapljice, ki pa je nekaterim v popoldanskih urah tudi malo stopila v kolena. Zvečer smo na veselico v gasilski dom v organizaciji Društva mladih prispeli že dodobra razpoloženi, a kljub vsem tem tegobam vztrajali in se zabavali do jutranjih ur.
Tudi otroci iz OŠ Vitomarci skupaj z učitelji so proslavljali pusta. S svojim obiskom na občini so razveselili župana in občinsko upravo.
1/ organizaciji Društva mladih ter g. Ivana Šilec, mL, ki za te aktivnosti
marljivo skrbi že več let, smo se po nekaj letnem premoru spet zbrali in poskušali popestriti
- 16-
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Vsi sodelujoči si bomo tudi organizirali izlet in sicer najverjetneje v Planico, ter še enkrat obujali čas norčij.
Vitomarci, 02.03.2002 DARKO ROJ5 s.r.
Pohod pustnih mask
MLADI NOGOMETAŠI VITOMARCEV UVRŠČENI MED 10 NAJBOLJŠIH V DRŽAVI, IGRALEC DEJAN RIŽNAR NAJBOLJŠI STRELEC
V	klubu malega nogometa smo tudi letos zelo aktivni na področju dela z mladimi nogometaši.
V	mesecu decembru smo se udeležili prvenstva mladih na področju	medobčinske nogometne zveze Ptuj\ ter suvereno osvojili L mesto brez prejetega zadetka, kar nam je odprlo pot do pol finalnega turnirja prvenstva Slovenije mladih v malem nogometu.
V	dogovoru z nogometno zvezo Slovenije- komisija za mali nogomet smo organizacijo turnirja prevzeli sami, kar pa je bil kar velik organizacijski zalo-goj.
Turnir je potekal dne 23. 2. 2002 v dvorani center na Ptuju, saj kot nam je znano, v bližini naše občine žal ni ustreznega športnega objekta. Tekmovanje si je ogledalo veliko število gledalcev, ki so videli zasluženo zmago ekipe-Mizarstvo Širovnik, domače moštvo se je predstavilo v dokaj dobri luči, a je žal odločilno srečanje za uvrstitev v finale tesno izgubilo z drugim finalistom ekipo Cib betona iz Zagorja.
Za ekipo Vitomarcev so nastopili:
Divjak Matej, Skurjeni Miha, Fras Milan, llešič Roman, Gavez
Matjaž, Čuček Denis, Čuček Andrej, ter prvi strelec turnirja Rižnar Dejan.
Fante je potrebno pohvaliti za izredno borbenost, na igrišču so prikazali kako se bori za barve kluba, ter se tako zasluženo uvrstili med deset najboljših moštev v državi, kar pa je za tako majhen klub lep uspeh.
Vitomarci, 04.03.2002
DARKO ROJS s. r.
- 17-
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
IZ LETNE SKUPŠČINE VINOGRADNIŠKEGA SADJARSKEGA DRUŠTVA VITOMARCI
Letna skupščina društva je bila 15. februarja letos na turistični kmetiji pri Kapeli Veršič Justine. Skupščina je v celoti uspela, saj je bilo prisotnih mnogo članov, njihovih žena in gostov. Namenjena je bila tudi druženju članov. Vodila jo je podpredsednica Druzovič Mojca. Uvodni poudarek je v poročilu podal predsednik Kupčič Edi: Podrobna poročila o delu in programu smo člani dobili domov ob vabilu, prav tako poročilo o naših aktivnostih v Srečanju Andraševčarjev lani poleti. Kot predsednik sem zadovoljen z delom članov in drugih. Vsi člani verjetno niso zadovoljni, a to je odvisno od vključevanja in sodelovanja, pričakovanja ter želja, kakšne koristi bi naj imeli od društva. V društvo se združujemo zato, da od društva tudi nekaj imamo. Zato ga čim bolj koristimo in sodelujmo. Sodelujoči na razstavi Sadja in vina na Andraševo so prejeli priznanja in zahvale za udeležbo na razstavi ter za druge aktivnosti. Tudi v bodoče bomo morali svoje aktivnosti usmerjati, poleg za izobraževanje v seznanjanje o možnostih pridobivanja sredstev iz : SAPAR,
Občinskega proračuna za ( predatorje). Spoznavat kmetijstvo ( lani so sredstva bomo šli najprej vrhunska ostala), dopolnilne dejavnosti vina Slovenije in nasadov za aktivnosti ob vinski cesti, sadovnjakov na poučni integrirani pridelavi, za obno- ekskurziji. Konec leta pa se vo nasadov in drugo, dobimo spet na razstavi. Prijavljajmo se na te razpise, Kar se pa tiče hudih težav v precej denarja je na razpola- vinogradništvu z izredno nizki-go! Pri nastajanju nekaterih mi cenami grozdja in vina, ter razpisov pa moramo tudi o tem, kaj se v podzakonskih sodelovati s predlogi,
pobudami,	J
zahtevami in	c
zborovanji posveti, kar smo in bomo delali po programu tudi to leto. Letos nas čaka tudi ocenjevanje vin v aprilu. Udeležimo se ga v čim večjem številu s ciljem, da pridelamo še boljše vino kot ga že imamo. Poslali vam bomo razpis in
vabilo.	odredbah pripravlja za nas o
Poleti bo tudi potekal ogled bodočem vključevanju v nasadov sadovnjakov, vino- organizacije proizvajalcev, gradov in jagod. Spoznali Zakonodaja obravnava vse, ki bomo nove bolezni, škodljivce imajo v katastru nad 5 arov in seveda naravne sovražnike vinograda ali sadovnjaka.
- 18 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Narejeni so tudi letalski posnetki. Naša skupščina je sprejela sklepe in jih poslala skupščini Zveze vinogradnikov Slovenije (VINIS), kije bila L marca 2002 v Goriških Brdih. Prisoten je bil Edi Kupčič. Naši predlogi\ ki so bili sprejeti<, so:
1.	Za izvedbo programa VINIS-a je potrebno ustanoviti eno ali več komisij, določiti prioritete z nosilcem in opredeliti rok.
2.	Skupščina VINIS-a mora dati močan poudarek na zahtevi: Država ne sme zanemariti malih družinskih vinogradniških kmetij (subvencije le nad 1 ha, če sploh bodo in kakšne bodo, pogoji pridruževanja malih vinogradnikov organizacijam proizvajalcev, zanemarjanje promocije kvalitetnih vin, ali bo država dala male kmete med socialo ali pa jih pustila delati
pridelovati grozdje). Slovenija ima malo danih možnosti za velike površine strnjenih nasadov. Mali proizvajalci so tudi veliki kmetje z manjšim vinogradom 2 ha.
3.	Kako naj bolj zaživijo vinske ceste, turizem, dopolnilne dejavnosti, če pa so zakonske omejitve večje kot v Avstriji in Uniji.
4.	Kako v Evropsko unijo z istimi cenami repro materiala, davki, z manj subvencij in večjimi stroški pridelave, cene pa še manjše pridelkov 10 let. Ali smo Slovenci res manj
vredni ljudje?
Uvrščanje Slovencev med vzhodne države je za nas ponižujoče in rezultat nepoznavanja našega gospodarskega stanja. 5. Pri vsem tem je potrebno doseči s Kmetijsko gozdarsko zbornico oziroma odborom za vinogradništvo in sadjarstvo isto smernost ciljev in partnerstvo za dosego istih ciljev. Oboji imamo iste člane. Veliko tega velja tudi za Turistično zvezo Slovenije ter Projektne svete turističnih cest in zadružne organizacije. Skupščina je sprejela še druge sklepe, ki so pomembni za nas: Klic za več sredstev za obnovo nasadov, integrirano pridelavo in tozadevna plačila, urediti oglaševanje -reklamiranje vina po realnih kriterijih, urediti register vinogradov, ker bodo drugače kvote še hujše kot v mlekarstvu - pomagati občine, določiti kaj je družbeno priznana cena grozdja, več dati na to, da je bogastvo pokrajine in dežele tudi mali vinogradniki in sadjarji. Bolj moramo glasno nastopati in v večjem številu. Pošiljati moramo na Kmetijsko ministrstvo zahteve, pobude, predloge pa če bo potrebno tudi preko kmečkega sindikata ali sami iti v odločnejši boj. Med tem časom je bil v Ptuju sestanek vinogradnikov, dne
18.2.2002 po predavanju. Sklep: K. G. Zbornica enota Ptuj naj skliče sestanek predsednikov društev, članov odbora K. G. Z., Kmetijske zadruge, Kleti Slovenske gorice,	predstavnike
turističnih cest, povabiti ministrstvo z nalogo iskanja rešitev. Predlog je podal Kupčič Edi. Sestanek bo sklical Toplak Simon in Reberninšek	Andrej.
Aktivnosti tečejo tudi drugje. Upam, da ne bo ostalo le pri obljubah in besedah. Dolenjci in primorski vinogradniki so že pred nami. Tare pa jih še večja razdrobljenost sadjarstva kot nas.
Prav tako tečejo priprave za razgovor in sprejem usmeritev na področju sadjarstva. Sadjarski odbor pri K. G. Zbornici pri nas pokriva Ivan Pučnik. Skupaj z njim je potrebno doseči s predsednikom sadjarskega odbora Francem Bogovičem odgovor, kaj nas čaka v predzakonskih aktih in kako lahko na to vplivamo. Sestanek bo za več društev.
Torej, dela je dovolj. Uspehi pa so odvisni tudi od aktivnosti nas vseh.
Vitomarci 10. marca 2002
Predsednik: Edi Kupčič, ing. agr.
- 19 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Dan žena - praznik žensk ?
" Glej žensko v jutranji svetlobi, ko prejme solzice iz Voran če vih rok. To je prizor, stkan iz same luči ... Ta trenutek je daljno sonce poslalo svoj prvi sončni žarek na dvorišče in po njem se je razlila prelepa svetloba ... Sredi te svetlobe je stala mati, prečudno lepa in vsa ožarje-na, kakor prikazen iz nebes ... "
( Prež i hov Voranc: Solzice )
Pred nekaj dnevi mi je župan predlagal, da naj bi za Novice napisala nekaj o materinskem dnevu. Seveda, zakaj pa ne, sem si mislila. O tem se lahko razpišem na dolgo in široko, sploh pa ravno sedaj, ko smo v Kulturno umetniškem društvu na veliko pripravljali proslavo	ob
materinskem dnevu. Šele, ko sem zvečer prijela v roke papir in svinčnik, pa sem se vprašala, kaj je pravzaprav bilo mišljeno s tem, da bi naj napisala kaj o materinskem dnevu. Ali naj pišem o
samem prazniku ali o ženskah ali o proslavi ? Kakorkoli že, jaz sem se odločila napisati nekaj svojih razmišljanj na temo žensk in te misli podeliti z vami, ki to berete.	Ženske smo
polovica vsega človeštva. Kakšna je torej naša vloga v javnem, družbenem življenju ? Mesec marec je v znamenju žensk oz. ženskih praznikov. Osmi marec je mednarodni dan žena. O tem se veliko govori, kljub temu pa še
mnogi ne vedo, seveda med njimi tudi ženske, kakšen je pomen tega praznika. Volilna pravica,	možnost
izobraževanja ter zaposlovanja in primerljive plače, plačan porodniški dopust, politično udejstvovanje, prisotnost žensk v javnem, družbenem življenju ... vse to je za sodobne ženske nekaj samoumevnega. Vedno pa ni bilo tako. In tudi v tretjem tisočletju ženske še mnogokje po svetu trpijo zaradi odrekanja osnovnih človeških pravic, ki so še vedno zgolj in predvsem moški privilegij. Kakšen je torej pomen osmega marca ? Leta 1910 je na predlog znane socialistične revolu-cionarke Klare Zetkin mednarodna konferenca socialistk v Kobenhavnu proglasila osmi marec za mednarodni dan žensk. Že pred tem je bilo veliko boja za uveljavitev osnovnih ženskih pravic. Osmi marec je torej simbol vseh zunanjih uspehov žensk, istočasno pa tudi spomin na prizadevanja vseh
- 20-
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
žensk za svoje pravice. V Sloveniji, kot nasploh v razvitem svetu, smo ženske pred zakonom enakopravne moškim. Sistematičnega zatiranja žensk ni, ne bojimo se za svoja življenja in se ne čutimo manjvredne v primerjavi z moškimi. Kljub temu pa velja razmisliti o tistih drobnih na videz nepomembnih razlikah, ki jih prinaša družbeno življenje glede na spol. Zakaj ženske na ta dan pričakujemo čestitke in rože od svojih najbližjih ? Mar zato, ker smo ženske ? Ali nam to pomeni zahvalo za naš delež nalog in opravil, ki jih imamo v družini in gospodinjstvu ? Je ta delež tako majhen, da so nam dovolj cvet, poljub in čestitka na dan, ko naj bi imele svoj ženski praznik ? Je namen tega dneva ta, da nam naši najbližji takrat naklonijo pozornost in nam izkazujejo hvaležnost ? Ženske, ali se kdaj vprašate o tem ? Potem pa spet vse leto (morda z izjemo dneva, ko slavimo vsaka še svoj osebni praznik) po starem. Služba ali delo, kuhanje, pranje, pomivanje, čiščenje, skrb za vzgojo otrok ali morda za ostarele in onemogle člane družine ... Biti dobra in popolna žena, mati, delavka. In nikoli ne prestopiti meje tistega, kar je še primerno in moralno
obnašanje za žensko. Vsakodnevno izčrpavanje v gospodinjstvu in razdajanje sebe za druge. O prostem času mnoge ženske sploh ne razmišljajo, ker ne vidijo priložnosti zanj. Morda se niti ne zavedajo, da je to tudi njihova pravica.Če ga pa že imajo, ga rade preživijo v varnem zavetju doma, saj se za žensko nekako ne spodobi, da bi preveč hodila okoli. Z vsem tem " žrtvovanjem " ženske pridobivajo na pomembnosti za svoje najbližje in hkrati tudi na moči. A cena za to je izčrpanost in nezadovoljstvo, ker zase premalo naredijo. To nezadovoljstvo se potem lahko prenaša na partnerje in otroke.
Veliko je res dobrih žen, mater in delavk, ki živijo vzorno in moralno neoporečno življenje. Take ženske globoko spoštujem. Kljub temu pa opažam tudi, da matere svoje hčerke vzgajajo v ponižnosti, ki je pač primerna za deklice in ženske. Zanimivo je tudi, da so v obdobju odraščanja in mladosti sodobna dekleta v načinu	razmišljanja,
oblačenja in obnašanja kar svobodna. Kakor hitro pa se poročijo in postanejo matere, se spremeni ne le njihovo življenje, temveč tudi način
razmišljanja, zato sprejmejo tradicionalno vlogo ženske in se skrijejo v sferi zasebnosti.
Je torej osmi marec res praznik žensk? Lahko en sam dan odtehta i/se leto? Če bi se, drage ženske, zamislile nad tem, da je to res naš praznik, potem bi morda tudi same od sebe pričakovale malo manj popolnosti in si kdaj pa kdaj vzele več časa le zase in za prostovoljne dejavnosti ter takrat pustile vlogo vzorne žene in matere doma. Ne da pričakujemo pozornost in darila naših najdražjih na tak dan, same bi zaradi odnosa do sebe morale praznovati osmi marec.
Moje pisanje nikakor ni mišljeno kot kritika moških, ki jih vglavnem sama spoštujem. Poznam zelo veliko moških, ki niso le dobri politiki, vodje itn., temveč tudi in predvsem dobri možje in očetje. Mislim celo, da je danes i/se več moških, ki so v svojem razmišljanju in načinu življenja ženskam pripravljeni priznavati in omogočati enakovrednost in svobodo, ki jo tudi sami uživajo. Ampak, ali si ženske same to dopustimo ?
Zadnja leta pa pri nas bolj praznujemo Materinski dan. V ta namen smo letos v
-21 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ

Kulturno umetniškem društvu Vitomarci v sodelovanju z Občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah, z OŠ Vitomarci in z Ljudskimi pevci Turističnega	društva
Vitomarci, že petič zapored organizirali proslavo. S tem smo želeli polepšati dan vsem mamicam, babicam, tetam in nasploh vsem pomembnim ženskam v
našem življenju. Glede na pester in zabaven program, ki smo ga pripravili in glede na zelo lep obisk prireditve, nam je to vsekakor tudi uspelo. No, materinski dan je pa že nova tema. Ampak o tem morda prihodnje leto. Zdaj vidim, da sem že davno prekoračila prostor, ki mi je bil namenjen za to pisanje.
Valerija llešič
-22 -
NOVICE OBČINE SV. ANDRAŽ
Na sliki Božiček deli otrokom darila
tjam § t^wByi mêuês ^■¡^Bj,, - L^m. > * «flMPsil^HKf * «Hi «aHWi		
HHHHHHHHBHHHHHHHHHHHHI	Izdajatelj: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Za izdajo odgovoren: Jožef Kocuvan	
	Naklada	;
	3Z0 izvodov	
	Tisk: GRAFIS d.o. o.	
	Požeg 4	
	Rače	
- 23 -
L
Lastnik slike: Jože Gašparič, Trnovska vas