


■  ;

7

'4

Marija Devica

MAJNIKOVA KRALJICA

Izvirno spisal

P. BEKS, general društva Jezusovega,

Slovencem priredil

Anton Žgur,

duhovnik ljubljanske škofije.

Izdala in založila

Družba sv. Moboija v Celovcu,

Z dovoljenjem vis. čast. krškega knezoškofijstva.

Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.

Vrata nebeška: prosi za nas!

(Lavretanske litanije.)

Marica

MAJNIKOVA KRALJICA.

Izvirno spisal

P. Beks, general društva Jezusovega.

Slovencem priredil

Anton Žgur,

duhovnik ljubljanske škoiije.

Izdala in založila

Družba sv. Mohorja v Celovcu.

j J


Devica,

1896 .

Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.

48686

Z dovoljenjem prečastitega krškega knezoškofijstva.


Predgovor.

ojdite ve bukvice veselo med Slovence
in vnemajte jih za pobožno češčenje
Marije Device, majnikove kraljice.
Pisateljev trud se bo povračal že s
tem, če bo videl, da Marijini častilci radi
segajo po njih. Iž njih naj zajemajo lepe
nauke in krasne vzglede za svoje duhovno
življenje. Njih ljubezen do preblažene De¬
vice Marije in njenega sina, Jezusa Kristusa,
naj raste čedalje bolj.

Pričujočo knjižico sem spisal za Mari¬
jine častilce poleg nemškega izvirnika „Der
Monat Maria. Von P. J. Beckx, General
der Gesellschaft Jesu“.

Sloveče in vsemu omikanemu svetu
znano imd pokojnega patra Beksa, bivšega

6

generala Jezusove družbe, pove vse, kar naj
bi jaz povedal o tej knjižici.

In če rečem, da so Beksove ,Šmarnice 1
v nemškem izvirniku doživele že petnajsti
natisek, ter da so že prestavljene v razne
jezike, kakor: v laški, poljski, češki, holand¬
ski, danski itd. in sedaj po meni v slo¬
venski jezik, povedano je v njih hvalo več
ko dovolj.

Vsakdanja berila za Marijin mesec maj-
nik niso predolga; tvarina te-le knjige je
narastla zato nekoliko bolj, ker smo ji pri-
dejali popolen molitvenik, kateri nadome-
stuje vsakega druzega, če ne popolnoma,
vsaj zadostno.

Vse v večjo čast in slavo Marije Device
in njenega sina Jezusa!

Pisatelj.

V Beli Cerkvi, v praznik vnebovzetja Marijinega 1895.

Uvod.

Nekaj besed o namenu te knjige.

" 'i obožni kristijani Devico Marijo vsak
i dan po trikrat očitno počastijo, zju¬
traj, o poldne in zvečer, pa tudi v
tednu jej posvečujejo en dan, namreč
[(/soboto, v letu pa jej darujejo eden me¬
sec, v katerem jo na poseben način
častijo in poveličujejo.

To je mesec majnik ali veliki
traven — katerega kraljica je Ma¬
rija Devica.

Ker je ravno ta mesec izmed vseh dva¬
najsterih s svojim cvetjem in vonjem naj-
krasnejši, vredno je, da ga posvetimo „Ma-
teri lepe ljubezni' 1 . Pa tudi naš dobiček nas
uči tako storiti. Lepota in prijetnost maj-
nikova namreč ni brez nevarnosti za člo¬
veško srce, lahko ga omami in zmika, slu¬
žiti bolj stvarem kakor Stvarniku. Dušnim

8

nevarnostim se moramo tem krepkeje upirati
ravno o tem času, in to storimo, ako ga po¬
svetimo najljubeznivejši svoji nebeški Materi.

Pobožnost majnikova (ali „šmarnice“,
kakor ji po nekod pravijo) se je najprej
začela v večnem mestu Rimu; zdaj jo tam
vsak dan meseca po mnogih cerkvah kar
najsijajneje obhajajo s slovesno sv. mašo,
pridigo in sv. blagoslovom. Pisatelj te knjige
ve za gotovo, da ne preide leto, v katerem
ne bi ob majnikovi pobožnosti dosegli iz-
vanrednih milostij in dobrot po priprošnji
Marijini. Iz Rima se je razširila ta pobož¬
nost v druge kraje in dežele. Dokaj knjig
je prišlo med svet z namenom, da bi slu¬
žile v podporo in vspodbudo majnikove po¬
božnosti. V Nemcih bi jo imela bolj udo¬
mačiti ravno pričujoča knjižica, ki je prvič
izišla na Dunaju 1. 1838. in so jo od tistega
časa prestavili že v razne druge jezike.

V njej najdeš za vsaki dan velikega
travna po eno premišljevanje, eno
molitev  k nazivom lavretanskih litanij,
en vzgled  in duhovno vajo. Premi¬
šljevanja  se tičejo skrivnostij iz življenja
Marijinega ter so povzeta in prirejena ve¬
činoma po francoski knjigi „Mois de Marie“
(Mesec Marijin). Dotična premišljevanja ti
bodo prav dobro služila tudi za one praz-

9

nike Marijine, o katerih se praznuje ta ali
dna skrivnost. Molitve  na koncu vsa¬
kega premišljevanja razkladajo ob enem vse
častne nazive, s katerimi sveta cerkev pre-
blaženo Devico blagruje v lavretanskih lita¬
nijah. Vzgledi  v tem delcu so izbrani
iz življenja slavnih svetnikov, in to zatega¬
delj, ker se pobožna pripovedovanja tedaj
navadno le malo oprijemljejo srca ter jih
dostikrat celo le težko verjamemo, kedar ne
zvemo zagotovo, kje in komu  so se pri¬
petili povedani dogodki. Tu popisujemo in
predočujemo take svetnike za vzgled in
vzor, katerih pobožnost do Marije je bila
izredna in o katerih smemo soditi, da bodo
najbolj zanimali naše domače vernike.

Vprašal boš, kako naj bi opravljal „šmar¬
nice" ali majnikovo pobožnost? Opravljaj
jo tako, kakor je to navada v vaši domači
cerkvi, če jo tam očitno opravljajo. Če so
pa okoliščine take, da se ne moreš udele¬
žiti skupnih „ šmarnic" v župni cerkvi in
je torej želiš opravljati ali sam ali pa v
krogu svojih domačih ljudij, tedaj pa si
pobožnost uravnaj po teh-le navodilih:

1. Pobožnost se začne na večer pred
prvim dnem meseca majnika. V ta namen
poiščeš pripraven kraj, bodisi v kaki kapeli
ali na domu, kjer postaviš čedno podobo

10

Marijino ter jo ozaljšaš s cvetlicami itd.
Tam se zberete, če je vas več, ob določeni
uri ter začnete pobožnost z lavretanski-
mi litanijami  in molitvijo: „Pod tvojo
pomoč pribežimo"  itd. Tako posvetite
ta mesec Mariji, majnikovi kraljici, ter se
jej izročite v njeno posebno materino var¬
stvo. Prosite jo tudi katere izvanredne mi¬
losti ali dobrote, kakor pač vsak meni, da
jo najbolj potrebuje ali za-se ali za druge.
A prosimo Marijo vselej česa takega, kar je
vredno njene dobrotljivosti: ne kaj malega
ali malenkostnega, ampak kaj velikega in
imenitnega za zveličanje!

2. Vsak dan ob določenem času naj
čita eden izmed udeležencev počasno in
jasno premišljevanje dotičnega dneva; pri
vsaki točki pa naj preneha nekoliko, da
morejo vsi one resnice, katere so ravnokar
slišali, še bolj premisliti, njih pomen si v
srce vtisniti, nauk obrniti na-se, da potem
obrodijo več dobrega sadu.

3. Želeti je, da se za vsakdanje pre¬
mišljevanje porabi če mogoče pol ure, ali
pa vsaj četrt ure. Po premišljevanju moli
eden v imenu vseh molitev dotičnega dneva,
kakor jo najdeš v knjigi za premišljevanjem.

4. Vzgled, ki je namenjen za vsaki dan,
istotako lahko eden na glas čita vsem dru-

11

gim; pa ga moreš tudi sam za-se prečitati.
A dobro si zapomni nauk ali vajo, katera
je na koncu vsakega vzgleda!

5. Kaj lepo se podajajo za to pobož¬
nost sveti rožni venec pa pobožne
pesmi k Mariji Devici.  Vendar se tako
češčenje Marijino vrši lahko tudi o drugih
prilikah med dnevom. Zlasti ti priporočamo,
če le moreš, da vsak dan Mariji v čast
zvesto slušaš sveto mašo  in obiščeš
kako Mariji posvečeno cerkev, ali kapelo, ali
vsaj Marijino podobo. Svoje srce povzdi¬
guj večkrat med dnevom k Mariji Devici s
pobožnimi vzdihljeji ali kratkimi molitvicami,
kakor ti pač ravno pridejo iz duše.

6. Najbolje se bo dopadlo Materi Božji
in največ hasnilo nam, če si iz ljubezni do
nje in njenega deteta prizadevamo, prema¬
gati in odpraviti kako napako svojega ži¬
vljenja, kako slabo navado, zlasti pa oni
glavni greh ali pogrešek, kateri nam najbolj
brani stopati ali napredovati na potu čed¬
nosti. Ako Mariji v njenem mesecu darujemo
take darove, potem bomo pri njej gotovo
uslišani in dosegli bomo po njej velike reči.

7. Najlepše začneš in končaš Marijin
mesec, ako ob njega pričetku in koncu prej-
meš sv. zakramente. Kaj lepo boš tako rekoč
krono dodal svoji pobožnosti, ako še opraviš

12

po vrhu:  »Sklepno premišljevanje"
in pa: »Molitev, s katero se daruješ
in posvečuješ Mariji" (na strani 13.).
Ta molitev je prav primerna, da jo moliš
večkrat v mesecu, zlasti po sv. obhajilu.
Kdor utegne, more svojo pobožnost pomno¬
žiti še z drugimi molitvami in še drugih
molitvenikov se posluževati v ta namen;
zlasti pripravne so molitve za obiskovanje
presv. Rešnjega Telesa.

8. Te pobožne vaje, ki so v tej knjigi
prirejene za Marijin mesec majnik, moreš
istotako opravljati o drugih prilikah in časih,
da si pridobiš Marijino pomoč v kaki po¬
trebi ali zadevi, na pr. kedar si voliš stan.
Največji dobiček boš imel iz tega.

Ob koncu knjižice smo majnikovi po¬
božnosti dodali še nekaj drugih molitev,
kakor juterno in večerno molitev, mašne,
spovedne in obhajilne molitve itd. Upamo in
želimo, naj bi se na tak način srca vernikov
bolj in bolj vnemala v ljubezni in poveliče¬
vanju naše »Matere usmiljenja". Tako naj se
zgodi! Amen.

Prvi del.

Pobožnosti k Mariji Devici,

majnikovi kraljici.

Molitev,

s katero se daruješ in posvečuješ Mariji.

)resveta Devica in Mati Božja, Ma¬
rija! Čeravno velik grešnik, padem
vendar v pričujočnosti vsegamogoč-
nega Boga in vseh nebeščanov pred
tvoje noge in te izvolim danes za svojo
oskrbnico in mater, za svojo priprošnjico

14

pri Jezusu, tvojem Sinu. Tebi posveču¬
jem svojo osebo, svoje telo in svojo dušo
z vsem, kar imam in posedam. Posebno
ti posvečujem in darujem svoje srce, že¬
leč in zahtevajoč, da bo vedno tvoje, in
da ljubi samo tebe in tvojega božjega
Sina, Jezusa Kristusa. Tebi darujem še
posebno vse molitve in pobožnosti tega
meseca, proseč te, da mi izprosiš milost,
katera mi je najpotrebnejša, zlasti milost
poboljšanja mojega življenja in odpu-
ščenja mojih grehov. (Imenuješ tudi po
svoji potrebi in svojem dušnem stanu
lahko še katero drugo.) Pokaži, da si
moja mati in da ne zapustiš onih, ka¬
teri otročje zaupajo v te. Vodi in spre¬
mljaj vse moje stopinje po potu zapo-
vedij svojega Sina. Stoj mi na strani v
vsem mojem dejanju in vodi vse moje
skrbi in težnje po svojem dopadenju.
Zakaj jaz želim in hočem edino le to,
kar želi in hoče moja dobra mati. Iz¬
prosi mi pri Jezusu milost, da od tega
trenotka ostane moje srce do konca

15

mojega življenja zvesto tebi in tvojemu
Božjemu Sinu, da te ljubi in proslavlja
v življenju, da bo ljubilo in hvalilo tudi
enkrat Tebe, in s Teboj ter z vsemi
angeli in svetniki Jezusa na vse veke.
Amen.

Prvi dan.

Premišljevanje.

Trojen nagib naj te spodbuja, da v tem
mesecu posebno častiš Marijo prečisto De¬
vico; zakaj ona je 1.) tvoja zapovednica in
gospa, 2.) tvoja priprošnjica in 3.) tvoja mati.

1. Marija je tvoja gospa, tvoja zapo¬
vednica; ti pa si njen služabnik.  „0,“ tako
kliče sveti Ildefonz, „o moja zapovednica,
moja gospa, in mati mojega Gospoda!' Pač
res. Ti si mati našega Gospoda, mati na¬
šega Stvarnika, mati našega Odrešenika,
kraljica vseh angelov, zato si tudi naša kra¬
ljica, naša gospa. — Ker je pa dolžnost sle¬
hernega dobrega služabnika, svoji gospodi
zvesto in natančno služiti, potrudi se tudi
ti, moj kristijan, da z vso gorečnostjo služiš
svoji nebeški Gospodovalki, in prizadevaj si
sosebno ta mesec na vso moč, da si pri¬
dobiš njeno naklonjenost, njeno pohvalo.
Srečen si ti, ako to storiš!

16

2. Marija je tvoja priprošnjica; ti pa
si njen varovanec.  Zato pravi o Mariji sv.
Efrem: „Ti si najmogočnejša, ti si prav
edina priprošnjica grešnikov/ In sv. cerkev
jo imenuje pribežališče grešnikov in
tolažnico žalostnih.  Varovanci si pri¬
zadevajo pridobiti ljubezen in naklonjenost
svojega zagovornika. Mar nisi tudi ti sila
reven in slab? nisi li potreben pomoči in
varstva te dobrotljive, mogočne Device ? Ali
ti ni priprošnja te matere usmiljenja nad
vse potrebna, če hočeš milost zadobiti pred
obličjem njenega Sina, tvojega Boga in tvo¬
jega Sodnika? Skazuj jej torej v tem me¬
secu vso mogočo čast in glej, da si od dne
do dne vrednejši njene priprošnje.

3. Marija je tvoja nebeška mati; ti si
njen otrok.  „Ona je,“ kakor pravi sv. Av¬
guštin, „mati udov Kristusovega telesa/
Kateri dobro odgojeni otrok si ne bo o
vsaki priložnosti prizadeval, da svoji ljub¬
ljeni materi skazuje dolžno ljubezen in spo¬
štovanje, da ji napravlja radost in veselje?
— In katera mati nam je tolikanj ljubez¬
niva, tolikanj dobra in milostljiva, kakor
Marija? Hočeš li torej, o kristijan, tej ne¬
beški materi skazati svojo otroško ljubezen?
Glej, sedaj imaš lepo priložnost za to. Njej
posveti ta mesec, vsak dan opravljaj njej v

17

čast katere pobožnosti in dobra dela. Ude¬
ležuj se točno majnikovih premišljevanj in
z otroškim srcem poslušaj glas svoje matere.
Glej, da se ves ta čas udeležuješ svetih na¬
vdihovanj. Le tedaj si pač Marijin otrok,
ako spolnuješ zapovedi njenega Sina, ako
po Marijinem vzgledu živiš.

Molitev.

Sveta Marija, prosi za nas!

Sveta Marija!  z najglobokejšim
spoštovanjem in z največjim veseljem
kličemo danes tvoje sveto ime; zakaj
ti si v resnici naša gospa, naša luč in
naša morska zvezda. Kakor je tebi pre-
častno to ime, tako je nam v tolažbo
in v največjo srečo. O Marija, tvoje
sveto ime vsiplje svetlobo v temoto sveta.
Ono rosi milosti in blagre vesoljnemu
svetu in vsa naša srca napolnuje s slad¬
kim upanjem! Kdor tebe pozna, kdor
tebe kliče, ne more obupati, ne more
biti malosrčen. Skaži, o Marija, da se
ne imenuješ zastonj tako. Spremljaj nas
po poti zveličanja; razsvetljuj nas v
kipečem morju tega sveta. Daj, da ži-

Marija Devica, majnikova kraljica. 2

18

vimo pod varstvom tvojega sv. imena.
Sprosi nam milost, da bi še mogli ob
naši smrtni uri klicati tvoje in tvojega
Sina ime. Naš zadnji vzdihljej in naša
zadnja misel bodi: Jezus! Marija! Amen.

Vzgled. Sv. Mehtilda.

Sv. Mehtilda je nekoč čitala besede, ka¬
tere je umirajoči Božji Sin govoril svoji božji
Materi: „Žena, glej tvoj sin!“ Premišljujoč
te besede je čutila v sebi močen nagon, pro¬
siti Zveličarja, naj bi jej skazal ravno tisto
milost, katero je skazal pod križem sv. Ja¬
nezu, in bi tudi njo izročil svoji deviški ma¬
teri tako, da_ bi za-njo iste besede zaklicati
blagovolil: „Žena, glej svojo hčer!“ In glejte,
komaj odmoli svojo molitev, že se spolni
njena želja. Jasno in natanko zasliši, kako jo
Jezus priporoča svoji materi, kako naroča
Mariji, da naj za-njo skrbi in jo zavoljo
predrage njegove za-njo prelite krvi vzame
v svoje materno varstvo. Mehtilda, prevzeta
veselja in gorečega upanja, prosi potem še
Odrešenika, naj bi isto milost skazati bla¬
govolil tudi vsem onim, kateri bi ga te mi¬
losti prosili.

Ljubljeni kristijanje! prosimo tedaj tudi
mi Jezusa te nepopisljive milosti. Prosimo

19

ga v ponižnosti, v sveti gorečnosti in v
otroškem zaupanju. Izvolimo si Marijo za
svojo mater. Zlasti pa živimo tako, da bomo
vredni imenovani biti otroci take matere.

Vaja. Hitro ko vstaneš, daruj v čast
Marijino in njenega Sina vsa opravila tega
dneva. Ceščena Marija . . .

Drugi dan.

Prvo premišljevanje o čistem spočetju Marije
Device.

Marija je bila brez izvirnega greha spo¬
četa zato, ker je v svojem spočetju po po¬
sebni milosti božji hči večnega Boga.

1. Marija je še v svojem stvarjenju hči
večnega Boga.  Sv. cerkev obrača na Marijo
besede: „Pred vsemi stvarmi sem ko
prvorojena  izšla iz ust Naj višj  ega.“
Zato ima Marija prednost pred vsemi stvarmi
in mora prvo mesto zavzemati med njimi.
Saj je bila že od vekomaj izvoljena, da bo
spočela in rodila Sina večnega Boga. Kot
mati takega Simi pa je morala biti vsa čista
in tudi rojena brez vsakega madeža. Taka
je bila tudi ustvarjena od večnega Boga. —
Kako je pa z menoj ? Kaj je posebnega na
meni, kar bi me povzdigovalo nad druge?
Mar se po svojih delih razločujem od dru¬
gih zemskih otrok, od grešnikov in never-

2 *

20

nikov? Ali res moje življenje priča, da sem
božji otrok? Oh, ali moje življenje ne spri-
čuje ravno nasprotno ? — Oh, kak razloček
je med menoj in Marijo! Kaka nesreča za-me!

2. Marija je Mi večnega Očeta, ker jo je
vsprejel za svojo Mer.  Kot vsprejeta hči je
dobila Marija vse pravice in milosti, ka¬
tere se spodobijo hčeri takega očeta. Na
njej je hotel večni Oče očitno pokazati, kako
bogata je njegova radodarnost: Kar jo je
moglo delati v njegovih očeh dopadljivo in
prijetno in njenega izvoljenja vredno, vse
ji je podelil v obilni meri. Ti si milosti
polna!  Morala je tedaj ona biti čista in
brez slehernega greha, sveta in brezmadežna,
kakor je njen Oče svet. — Tudi ti, čeravno
po stvarjenju otrok jeze, bil si po sv. krstu
vsprejet za otroka božjega. Pa kako čislaš
to svojo po Bogu podeljeno imenitnost! Oh,
kolikokrat si že onečastil podobo otroka bož¬
jega? Kaka grdobija, kaka sramota za-te!

3. Marija je Mi večnega Boga po mi¬
losti odrešenja.  Dasiravno je Marijino odre¬
šenje delo Jezusovo, pa je ob enem tudi delo
večnega Očeta. Bog je hotel milost odrešenja
Mariji kot posebno prednost že v njenem
spočetju podeliti s tem, da je to svojo ljub¬
ljeno hčer zavoljo neskončnega zasluženja
Božjega Sina obvaroval pred vsakim grehom.

21

Zategadelj je pa rekel Bog, kažoč na Marijo,
peklenski kači, da ji bo žena glavo strla, jo
popolnoma premagala in zadušila. — Ali se
more tudi o tebi reči, moj kristijan, da si
po hudem naporu in stanovitnem vojsko¬
vanju premagal vse skušnjave in tako pe¬
klenski kači glavo strl? Morda se je ravno
nasprotno zgodilo, da si se dal kači prema¬
gati, ker si se malosrčno udal skušnjavam?
Vprašaj svojo vest in odgovorila ti bo. Ob¬
žaluj svoje življenje in poboljšaj se! Glej,
Marija ti bo k temu izprosila božjo milost.

Molitev.

Sveta Mati Božja, prosi za nas!

Sveta Mati Božja, ti si zaslužila to
veličastno ime, ker si v resnici mati
Njega, kateri je Bog in človek skupaj;
ti si se tudi po svoji svetosti in čed¬
nosti vredno skazala tega vzvišenega,
častnega imena. O Mati, nad vse stvari
povzdignjena, izvoljena izmed vseh Sion¬
skih hčera za mater edinorojenega Sinu
Božjega! Blagoslovljena si med ženami
in blagoslovljen je sad tvojega telesa,
Jezus Kristus, pravi Bog in človek skupaj.

22

S ponižnim srcem in vemo čudeč se
kličemo k tebi: O sveta božja porodnica,
prosi za nas! Ti si mati Jezusa, našega
Odrešenika in našega Boga; ti si pa tudi
mati grešnih ljudij, za katere je tvoj
Božji Sin prelil svojo kri. Prosi torej
za nas grešnike Jezusa, da bomo de¬
ležni njegovega zasluženja; posebno nam
sprosi milost, da Boga ljubimo iz celega
srca in mu služimo iz vseh svojih mo-
čij. Amen.

Vzgled. Cerkveni zbor v Efezu.

V petem stoletju je bil Nestorij škof v
Carigradu. On je bil ošaben in prevzeten.
Vedel je pod plaščem čistosti in pobožnosti
prikrivati svoje sila brezbožno srce. V svoji
predrznosti je zašel tako daleč, da se je pre¬
grešil zoper najponižnejše bitje vseh človeških
otrok — zoper Marijo, katero je hotel oropati
njenega prečastitega naslova: „Mati Božja".
Predrznil se je očitno učiti, da ni pripuščeno,
MarijoMaterBožjo ali pa Božjo Po¬
rodnico  imenovati. Osupnjeno zasliši ljud¬
stvo to bogokletstvo. Ves Carigrad je neje¬
voljen in bridko žalosten zavoljo tolike pre¬
grehe. Vsi verniki občutijo v srcu največjo

23

žalost radi tolikega strašnega razžaljenja,
katero je nadejal škof Nestorij Materi na¬
šega Zveličarja. Častitljivi starčki, kateri so
vse svoje življenje preživeli v ostri spokor-
nosti v puščavah, zapuščali so jih gnani od
sv. Duha in se zbirali po ulicah carigraj¬
skih. Zbirali so se v mnogobrojne zbore, v
katerih so se potegovali za čast kraljice ne¬
beške in si prizadevali vernike obvarovati
pogubnega krivoverstva Nestorijevega.

Škofje, pastirji sv. cerkve, so naglo iz-
prevideli, da se vsa skrivnost človeškega
odrešenja takoj uniči, ako se Marija oropa
tega častnega imena. Zato so s sveto go¬
rečnostjo zagovarjali njeno božje materinstvo
in si na vso moč prizadevali, rešiti njeno čast.
V ta namen se je sklical cerkveni zbor v
Efez. Tjakaj so prihiteli od vseh stranij
škofje. Predsedoval je zboru v imenu pa¬
peža Celestina sv. Ciril, patrijarh Aleksan¬
drijski. Ker se brezbožni Nestorij ni hotel od¬
povedati svoji zmoti, bil je kot krivoverec
iz sv. cerkve izobčen in njegov nauk proklet.
Z nepopisljivim veseljem in zadoščenjem
se je bliskoma raznesel med ves krščanski
svet ta sklep, ki je bil Mariji v toliko
čast. V dan, ko se je imela verska res¬
nica očitno proglasiti, da je Marija v res¬
nici Mati Božja ali prava Božja Porodnica,

24

zbralo se je skoro celo mesto pred cer¬
kvijo , v kateri so zborovali škofje. Od
jutra do večera so čakali verniki tamkaj.
S tem so hoteli pokazati, kako jim je pred
vsem pri srcu Marijina čast. Kar naenkrat
se odprejo cerkvena vrata. Sv. Ciril se pri¬
kaže na čelu več ko 200 škofov ter proglasi
zbranemu ljudstvu obsodbo krivoverca Ne-
storija in njegovega zavržljivega nauka. Ko
verno ljudstvo to zasliši, poskakuje veselja
ter daje svojo radost na razne načine na
znanje. Po vsem mestu prepevajo hvalne
pesmi Mariji v čast. Povsod se čujejo ra¬
dostni in veselja polni klici ljudstva: So¬
vražnik Marijin je premagan! Ži¬
vela Marija! Živela velika, vzvi¬
šena, veličastna Božja Porodnica!
Živela Marija!"  — Očete sv. zbora je
ljudstvo navdušeno in z veliko pohvalo spre¬
jelo; v velikanskem sprevodu med tisoče¬
rim in tisočerim blagrovanjem so jih go¬
reče baklje noseč spremljevali po veličastno
in čarobno razsvetljenem mestu do njihovih
stanovanj. Dragocene in umetne ognje so
zažigali povsod v proslavo Marijine zmage
nad njenim sovražnikom. Več ko so mogli,
storili so v proslavljenje tega imenitnega dne.

Vaja. Precej zjutraj obljubi veličastni
Božji Porodnici, da hočeš raje umreti, kakor

25

s katerim koli grehom njenega Sina Jezusa
razžaliti. Ceščena Marija . . .

Tretji dan.

Drugo premišljevanje o čistem spočetju Device
Marije.

Marija je bila brez madeža izvirnega
greha spočeta. Tako je moralo biti; zakaj
kot mati večne Besede je izvoljena na tak
način, kakor se strinja: 1.) z njeno ime¬
nitnostjo, do katere je Bog Marijo povzdig¬
nil, 2.) z zasluženjem, katero si je imela
pridobiti in 3.) s častjo, katero je imela
doseči.

1. Imenitnost , do katere je Bog hotel
Marijo povzdigniti , je ta , da je Marijo izvolil
za mater druge Božje Osebe v presveti Tro¬
jici. To je čast, kakoršne razun božje ni
večje. Morala je torej biti njena čistost to¬
lika, da je ni smela prekositi nobena druga,
razun božje. Tako čisto dela Marijo pa
ravno to, da je že po večnem božjem sklepu
prosta vsakega greha. — O kako čista, kako
lepa je tvoja nebeška Mati! Pa tudi kako
nečista in omadeževana je tvoja duša, ako
se ti, kristijan moj, primerjaš z Marijo!

2. Zaslušenje, katero si je Marija imela
pridobiti.  S tem, da je Marija zvesto sode¬
lovala s prvo milostjo in se vseh pripomoč-

26

kov posluževala, pridobila si je tolik zaklad
zasluženja, kateri presega vse, kar so vsi
drugi svetniki skupaj dobrega storili. Ve¬
liko hčera si je nabralo zakladov,
Ti si prekosila  vse. Nekateri svetniki,
kakor sv. Janez Krstnik in prerok Jeremija,
so bili že v materinem telesu, pred svojim
rojstvom, posvečeni; Marija, mati Odrešeni-
kova in kraljica vseh svetnikov, bila je pa
popolnoma obvarovana vsakega greha in
vsakega grešnega madeža.

In kako naj bi bil tudi Bog pripustil,
da bi bila Marija, katero je hotel povzdig¬
niti nad vse stvari, deležna z vsemi drugimi
človeškimi otroci izvirnega greha? — Ob¬
čuduj tu globoko strmeč prvo in neprecen¬
ljivo milost, katero je podelil Bog prečastiti
Devici Mariji. In ko premišljuješ njeno vz¬
višeno zasluženje, preudari tudi nekoliko,
kako se ti poslužuješ milosti, katero ti je
Bog podelil, da ž njo sodeluješ za svoje zve¬
ličanje? Kako zasluženje si si pa ti doslej
nabral pred Bogom? Pomisli, ali nisi do¬
slej delal več za pekel, nego za nebesa?

3. Čast , katero je imela Marija doseči.
Marijo je njen Božji Sin povzdignil nad vse
ljudi, nad vse angelske kore in zveličane
duhove, in jo kronal za kraljico nebes in
zemlje! Dobremu sinu ni nobena reč bolj

2?

pri srcu, nego čast svoje matere. Kako bi
bil zatorej mogel Jezus, ki je zgolj čistost
in svetost, kedaj prepustiti svojo mater suž-
nosti greha in hudiča, bodisi tudi le za en
sam trenotek? Mar bi se po tem takem
hudič ne hvalil, da je imel stvar, katera je
bila po milosti do tolike časti in slave po¬
vzdignjena, vendar nekoliko časa v svoji
oblasti? Kdo bi mogel kaj takega misliti
brez groze ? — Pomisli pa tudi, duša moja,
kako je Bogu nedopadljivo in zoperno, ako
se hudič more hvaliti, da si po lastni krivdi
zapadla njegovi sužnosti.

Molitev.

Sveta vseh devic Devica, prosi za nas!

O vseh devic prečista Devica! Ti
si zaslužila pred vsemi devicami Devica
imenovana biti. Zakaj to si bila ti pred
rojstvom, v rojstvu in po rojstvu svo¬
jega edinorojenega Sina. Po svojem ne-
omadeževanem devištvu pridobila si si
srce večnega Boga. Po svojem vzgledu
pridobila si vse device in jih varuješ s
svojo mogočno roko. O vseh devic De¬
vica, prosi vendar za nas! Stoj nam na
strani, da hodimo po tvojih stopinjah.

28

Sprosi nam milost, da odmrjemo po¬
hotnosti, da se vojskujemo stanovitno
zoper skušnjave in jih premagamo, ter
tako tolikanj imenitno čednost čistosti
neomadeževano ohranimo v svojem
stanu. Amen.

Vzgled. Sv. Alfonz Rodriguec.

Besede Modrega: „Ljubim taiste, ki me
ljubijo," obrača sv. cerkev na Marijo, in po
vsi pravici. Zakaj, nikoli še ni nobeden svo¬
jega zaupanja stavil na-njo in ji skazoval
svoje ljubezni, da ne bi po njej zadobil naj-
ganljivejših dokazov njene materne skrbi in
ljubeznivosti. To je okusil posebno zveličani
Alfonz Rodriguec, brat iz družbe Jezusove.
Ljubezen do Marije mu je bila tako rekoč
z maternim mlekom vcepljena. Že v svoji
nežni mladosti je prisrčno častil Božjo Mater.
Njene podobe je pritiskaval na svoje srce in
jih iskreno poljuboval. Vedno se je Mariji
priporočeval v goreči molitvi. Komaj petleten
deček je nekoč v otroški ljubezni govo¬
ril k Mariji: „0 Marija, ko bi ti ve¬
dela, kako te jaz ljubim! Ti pač
nimaš tolike ljubezni do mene,
kakor jaz do tebe.“  Komaj je to izgo¬
voril, prikaže se mu Marija in pravi: „Kaj

29

praviš, moj sin! Ljubezen, katero
imam jaz do tebe, je tako velika,
da tvoja ljubezen domenenemore
nikoli tolika biti.“ Čim večji je pri¬
hajal, tem bolj mu je rastla ljubezen do
Marije. O njem se lahko reče, da je bil
pravi Marijin služabnik. Vse njegovo življe¬
nje je bilo posvečeno Mariji in njenemu Sinu
Jezusu. V poznejših letih, ko je bival kot
vratar v kolegiju družbe Jezusove v Majorki,
molil je neprenehoma sv. rožni venec. Po
njegovi smrti se je videlo, da sta bila nje¬
gova prsta, palec in kazalec, od samega pre-
mikavanja jagod na rožnem vencu čisto ogu¬
ljena. K toliki pobožnosti ga je naganjala
sosebno skrivnost neomadeževanega spočetja
Marije Device. Njegov obraz je žarel in nje¬
gove besede so bile vselej goreče, kedarkoli
je bil govor o brezmadežnem spočetju Ma¬
rije Device. Vsem osebam je priporočeval
pobožnost do neomadeževanega spočetja Ma¬
rije Device, in to posebno mladini, kot naj¬
boljši pripomoček, da si ohrani čistost srca.
V vseh potrebah in v vseh skušnjavah je
klical Marijo in vselej ga je uslišala. Nekoč
ga muči silna obupnost. Toda on poprime
za navadno orožje in prične moliti sv. rožni
venec. Da bi pa njegova molitev imela večjo
moč, pristavi pri vsaki „Ceščenamariji“ po

30

besedah: „Sv. Marija, Mati Božja* še klic:
„ Spomni se me!“ Ko ga pa skušnjave še ne
zapuste precej, marveč čedalje hujše priha¬
jajo, moli še bolj goreče in še bolj s povzdig¬
njenim glasom: „Spomni se me, o mati moja,
pridi mi vendar na pomoč, drugače pogi¬
nem!* In naenkrat se mu skrivno prikaže
Marija, prepodi mu vse skušnjave in ga na¬
polni s sladko tolažbo. To je svetnik okusil
večkrat v življenju, posebno na smrtni postelji.
Hudobni duh ga je skušal na vse mogoče
načine, in ga nazadnje pripravil v popolno
malosrčnost. Sv. Alfonz prenaša vse to po¬
trpežljivo, udan v voljo božjo, zaupajoč na
Boga in Marijo, katero je vedno prosil po¬
moči. Uslišana je bila njegova molitev.
Zdajci se mu prikažeta Jezus in Marija.
Spodbujata ga, naj še zadnje ure svojega
življenja vse svoje težave in vse trpljenje
voljno prenaša. In komaj zakliče v svoji
bolesti presladki imeni Jezus in Marija, že
zadobi pomoč in moč, da popolno udan in
vesel prenaša vse smrtne bolečine.

O, koliko premore prava pobožnost do
Marije, in koliko milostij zadobimo po Mariji,
ako jo kot brezmadežno spočeto kličemo na
pomoč! Zatekajmo se torej pogostoma v
naslednji molitvi k brezmadežni Devici zjutraj
in zvečer, ter molimo k njej tako-le:

31

Po svojem brezmadežnem spočetju
in čistem devištvu, o prečista Devica,
očisti moje srce, moje telo in mojo
dušo, v imenu Boga f Očeta in Sina f
in sv. Duha f. Amen.

Vaja. Opravljaj s posebno pobožnostjo
svoja vsakdanja premišljevanja. Ceščena
Marija . . .

Četrti dan.

Tretje premišljevanje o Marijinem brezma¬
dežnem spočetju.

Marija je bila brez madeža spočeta, ker
se je spodobilo, da sv. Duh svojo nevesto
tako obogati, kakor mu je velevala 1.) nje¬
gova dobrota; 2.) njegova radodarnost, in
3.) njegova svetost.

1. Kolika je bila dobrota sv. Duha do
Marije?  Ženin ne more svoji nevesti odreči
ničesar, kar po pravici zahteva od njega.
Kaj pa si je hotela Marija želeti bolj, kakor
da bi bila vsa lepa in čista v očeh svojega
nebeškega ženina ? Sv. Duh se tolikanj srč¬
nim njenim željam in tako mogočnemu nje¬
nemu hrepenenju ni mogel ustavljati, ker
je tako goreče in dejansko ljubil Marijo. —
Hočeš li vedeti, zakaj v tvojo dušo pada tako
malo rose božje milosti ? O, gotovo posebno

32

zavoljo tega, ker tako malo prosiš, da bi
je prejel.

2. Kolika je bila radodarnost sv. Duha
do Marije?  Ako preudariš, kako radodaren
je bil sv. Duh proti Janezu Krstniku in Je¬
remiji preroku, katera oba je bil s svojo
milostjo posvetil že v materinem telesu, tedaj
bodeš lahko izprevidel, kako je še le moral
radodaren biti do Marije. In v resnici je bil
do nje tolikanj radodaren, da jo je pred
vsemi drugimi Evinimi hčerami obvaroval
celo najlahnejše sapice pogubljenja in vsake
senčice greha. Pa ne samo, da jo je obva¬
roval pogube in najmanjšega greha, ampak
napolnil jo je še z vsemi mogočimi milostmi
in blagri. — Čestitaj Mariji na tej časti in
na tolikem poslavljenju in veseli se ž njo!
Pomisli pa tudi, kolike zahvale si dolžen sv.
Duhu tudi ti za vse obilne milosti, katere si
že prejel in jih še prejemaš iz njegove rado¬
darne roke.

3. Sv. Duh je obogatil Marijo po meri
in velikosti svoje svetosti.  Sveto je, kar je z
Bogom v kaki zvezi; čim tesnejša je zveza,
tem večja je svetost. Iz tega pa spoznaj
Marijino svetost. Zakaj najbolj tesno zve¬
zana z Bogom je bila Marija, ker je spo¬
čela Jezusa, Najsvetejšega, ki je spočet od
sv. Duha. Zatorej tudi ni smela biti Marija

Ji

33

drugačna, nego sveta sem od početka svojega
življenja, torej brezmadežna in sploh taka,
da je bila v svoji čistosti podobna svojemu
božjemu ženinu, sv. Duhu. In takšna je bila
tudi zares Marijina svetost: Ona je bila čista
in greh nikoli ni imel moči do nje. Njo je
lepotičila ona svetost, kakoršna se spodobi
nevesti sv. Duha. — Tudi tvoje življenje bodi
sveto, kakor se spodobi otroku božjemu.
Je-li pa tvoje življenje res sveto in vredno
Boga? Ali ni morda čisto posvetno, polno
hudobij in grehov?

Molitev.

Mati Kristusova, prosi za nas!

Mati Kristusova! Ti si ona pre¬
srečna, presveta mati, od katere je ro¬
jen Bog in človek skupaj, ki se je iz
gole ljubezni do nas ponižal, ter v svoji
božji osebi vse težave naše človeške
natore združil s svojo božjo natoro.
Tako je postal on naš glavar, kateri
nas je pri sv. krstu si privzel za svoje
ude. Ker smo z Jezusom eno telo, zato
si ti, ker si mati našega glavarja, tudi
naša mati. Imej torej z nami, s svojimi

Marija Devica, majnikova kraljica. ^

34

otroci, usmiljenje! Prosi za nas Jezusa,
svojega Sina, našega glavarja, da se nas
usmili in nam podeli milost, da bi mogli
vsak v svojem stanu tako sveto živeti,
da se enkrat po goreči ljubezni na ve¬
komaj ž njim zedinimo v večni lju¬
bezni, in ž njim združeni ostanemo
na vekov veke. Amen.

Vzgled. Sv. Frančišek Ksaverij.

Veliki apostol indijanski in japonski,
sv. Frančišek Ksaverij, častil je vse svoje
življenje Božjo Mater z veliko pobožnostjo
in ljubeznijo. V praznik Marijinega vnebo¬
vzetja je bilo, ko je v Parizu, v cerkvi Mont¬
martre, presveti Devici posvečeni, s sv. Ig¬
nacijem in peterimi drugimi tovariši storil
sv. obljubo, da bo izpreobračal nevernike.
Istotako mu je bilo razodeto v cerkvi Lo-
retanski, naj potuje med divje Indijane in
jim oznanjuje sv. evangelij. Kedarkoli je
česa prosil Boga, obrnil se je do Marije,
naj posreduje in mu to izprosi. Kedarkoli
se je lotil kakega posla, vselej se je poprej
priporočil Mariji, naj mu pomaga. Kedar
je pridigoval ali razlagal krščanski nauk,
vselej se je poprej zatekel k Mariji, da bi

35

po njej zadobil pravo razsvetljenje in moč
v veri, in vsakikrat je končal svoje pouče¬
vanje z molitvijo: „Češčena bodi Kraljica."
V vseh nevarnostih na svojem apostolskem
potovanju se je izročal v Marijino varstvo,
dobro vedoč, da se mu potem ni bati ni¬
česar. Da bi očitno pokazal, da je pravi
Marijin služabnik, nosil je okoli vratu vedno
sv. rožni venec. Tako je tudi izpreobrnjence
svoje spodbujal, da bi pogosto molili sv. rožni
venec. Delal je ž njim obilo in velikih ču¬
dežev. Ko se enkrat neki trgovec iz Meli-
apura odpravlja, da bi odjadral v Malacco
(Malako), poprosi pred odhodom svetnika
za kak spominek. Ta mu podari rožni venec
in reče: „Ta rožni venec ti bo še dobro
služil, če imaš le zaupanje na Marijo." In
res! komaj odjadra, nastane tolik vihar, da
je ladijo premetavalo kakor bilko, ter jo
treščilo s toliko silo ob morsko skalovje,
da se je razbila in potopila v globini morja.
Videti je bilo, da je izgubljeno vse s po¬
morščaki vred, kar se spomni trgovec be¬
sedij sv. Frančiška, prime poln zaupanja na
Marijo za rožni venec, drži ga v roki kvišku,
in v hipu, ne da bi vedel kako se je zgo¬
dilo, je bil na suhem v varnem kraju.

Sv. apostol Indijancev in Japoncev je
pa še posebno častil brezmadežno spočetje

3 *

36

Marije Device in se je bil zaobljubil, da bo
trdno veroval v brezmadežno njeno spočetje
in je povsod z vsemi dušnimi silami za¬
govarjal.

Čestokrat se je zatekal k Mariji, da bi
velike grešnike izpreobrnil in tudi samemu
sebi izprosil odpuščenje lastnih grehov. V
nekem pismu piše: „Jaz sem si izvolil Ma¬
rijo za svojo zaščitnico, da bi zadobil od¬
puščenje svojih neštevilnih grehov." Kedar-
koli je učil krščanski nauk, vselej je spod¬
bujal kristijane, da naj časte mater usmi¬
ljenja in jo srčno ljubijo. In ko je ležal na
smrtnem ležišču brez tolažbe in vsake člo¬
veške pomoči, bila je Marija njegovo upanje,
njegova tolažba in njegova podpora. Z
otroško pobožnostjo in v nepopisljivem ve¬
selju je umirajoč vedno ponavljal besede:
„Monstra, te esse matrem! — Pokaži, da
si ti moja mati!"

Vaja. Bodi z največjo pobožnostjo pri
sv. maši. Ceščena Marija . . .

Peti dan.

Prvo premišljevanje o Marijinem rojstvu.

Marijinega rojstva se vesele in radujejo
nebesa, ker se je zato rodila: 1.) da popravi
škodo, katero so trpela nebesa; 2.) da po-

37

množi nebeško veličastvo, in 3.) da postane
nebeška kraljica.

1. Marija se je rodila , da popravi škodo ,
katero so trpela nebesa.  Vse izvoljene je Je¬
zus prerodil za nebesa, ko je za odrešenje
človeškega rodu prelil svojo kri na lesu sv.
križa. Ali za to so hvaležna nebesa tudi Ma¬
riji, ker je večni Besedi dala ono življenje,
katero je obrodilo tako veličastni sad od¬
rešenja. Kako ne bi rojstvo take matere na¬
polnilo nebes z veseljem in radostjo ? — O,
da bi se angeli in svetniki v nebesih tudi
mojega zveličanja enkrat veselili! To pa je
odvisno samo od mene. Milosti božje mi
k temu ne manjka; samo da imam tudi jaz
resnično voljo. Ali jo pa tudi v resnici
imam?

2. Marija se je rodila, da pomnoži ne¬
beško veličastvo.  Božji Sin, deviška Mati
Božja in neštevilne duše, ki so se zve¬
ličale po priprošnji Marijini, vsi nam raz¬
odevajo, da se je ž njimi pomnožilo in po¬
vzdignilo nebeško veličastvo. Imela so za¬
torej nebesa nagiba dovolj, da se vesele
Marijinega rojstva, ker je ona tolikanj pripo¬
mogla, da se povikša nebeško veličastvo. —
Sedaj pa pomisli ti, kristijan moj, če se tudi
tvojega dejanja in nehanja vesele pravični v
nebesih. Ali pa se morda celo pekel raduje

38

zaradi tvojih hudobij, v katerih mu služiš
vse dni svojega življenja? Misli na Marijo,
kliči jo na pomoč, posnemaj Marijo!

3. Marija se je rodila, da postane ne¬
beška kraljica.  Od trenotka njenega spo¬
četja in rojstva je bila Marija kraljica, zato
ker je od vekomaj izvoljena za Mater Božjo.
Kot taka pa je najbolj sveto in popolno ustvar¬
jeno bitje, vredna zasesti prestol nebeški. O,
koliko veselje so morali pač občutiti nebeški
duhovi, ko je Marija zagledala luč sveta!
Lahko boš to umel, ako pomisliš, kako se
radujejo in veselijo narodi kakega kraljestva,
kedar se jim porodi prestolonaslednik. —
Potrudi se torej, da si pridobiš njeno mi¬
lost in naklonjenost, da ti sprosi sveta ne¬
besa, kjer jo boš vekomaj častil in hvalil
kot svojo kraljico.

Molitev.

Mati milosti božje, prosi za nas!

O blažena, presrečna Mati! Ti si
rodila njega, ki je začetnik in delivec
vseh milostij. Zakladi vseh milostij so
v tebi. Gospod Bog, ki je mogočen, storil
je s teboj velike reči. Od trenotka tvo¬
jega spočetja obsipaval te je z milostmi,

39

da bi bila vsa čista in brez madeža. In res
si živela sveto in najbolj popolno, zato
si vedno še bolj pomnoževala bogastvo
milostij, katere so te dičile. Ti si po¬
srednica naša pri Bogu, po kateri nam
vedno milosti dohajajo z nebes. Oh,
ozri se vendar milostno na nas, pre¬
dobra Mati! Poglej, kako nas je greh
oropal vseh milostij! Usmili se naših
rev in prihiti nam v naši revščini na
pomoč s svojim bogastvom! Posebno
pa izprosi nam milost, da dopademo
Jezusu, tvojemu Sinu, in tebi, ter da v
vajini milosti ostanemo do konca svo¬
jega življenja. Amen.

Uzgled. Sv. oče papež Pij V. — Osvobo¬
jence Dunaja od Turkov.

Sloveča zmaga, katero so 1. 1571. pri
Lepantu, vjoniškem morju, pribojevali kri-
stijanje nad Turki, ostala bo v zgodovini
v večen spomin posebnega Marijinega var¬
stva in njene pomoči. Skoro celo stoletje
so divji Turčini vse krščanstvo navdajali z
grozo in trepetom. Zmaga za zmago nad
kristijani dajala jim je še večji pogum. Bog

40

je to pripustil deloma zato, da bi kristijane
kaznoval in ponižal za njihove pregrehe,
deloma pa tudi, da bi s ponižanjem oživil
v njih vero in jo utrdil, potem pa razodel
z novimi čudeži svojo mogočnost in veli¬
častvo, kakor tudi veličastvo Marijino.
Turški cesar Selim, sin in naslednik Soli-
mana, bil je Benečanom s silo odvzel otok
Ciper. Ponosen na svojo srečo želel je zdaj
polagoma podjarmiti vse dežele kristijanov.
Tedaj je sedel na Petrovem stolu v Rimu
papež Pij V., mož poln žive vere, pa tudi
trdnega zaupanja v Marijo. Ta papež, ki je
bil pozneje med svetnike prištet, videl je
takoj nevarnost, katera preti krščanstvu, in
je bil zavoljo tega v silnih skrbeh. Toda
v trdnem zaupanju na Marijo se zveže z
Benečani in Španjci, naj bi tako združeni
planili nad Turčina in ga zapodili nazaj
tjakaj, od koder je prilomastil. Krščansko
brodovje seveda se ni moglo meriti s silo¬
vitim turškim brodovjem. Človek bi mislil,
da je predrzno, poskusiti se s tolikim veli¬
kanom. Toda sv. papež ni dvomil prav nič,
da bo dobra, mogočna Devica rešila kri¬
stijane. Zato zapove vesoljnemu krščanskemu
svetu, naj obhajajo spokorne in prošnje dni
ter spodbuja vse vernike, naj kličejo Marijo
na pomoč. Skoro vsa Evropa je bila utop-

41

Ijena v molitev. Povsod so se vršile pro¬
cesije in druge pobožnosti Mariji na čast.
In ko je bil Pij Don Janezu Avstrijskemu,
poveljniku krščanskega brodovja, poslal svoj
papeški blagoslov, zagotavljal ga je ob enem
tudi zmage. Tudi mu je bil naročil, naj po¬
šlje nazaj vse vojake, ki bi v vojski samo
ropali in živeli neredno, da ne bi Bog svoje
milosti odtegnil celi armadi zavoljo pregreh
nekaternikov. Sv. oče Pij pa je kakor drug
Mojzes neprenehoma povzdigoval svoje roke
proti nebu, da bi po Marijini priprošnji Bog
podelil zmago krščanskim vojakom. Dne
7. vinotoka 1. 1571. bili so se kristijanje s
Turkom pri Lepantu. Na obeh straneh so
vihteli orožje z vso srditostjo. Za trenotek
je bilo videti, da bo krščansko brodovje pod¬
leglo. Toda Marija je uslišala prošnje kri-
stijanov. Bog vojskinih trum je dal zmago
kristijanom. Turki so popolnoma premagani.
Izgubili so v tej bitki več nego 30.000 mož.
Njihovo mogočno brodovje je bilo uničeno
skoro do cela in reči se sme, da skoro za
ves čas. Sv. oče je prejel poročilo o zmagi
skoro v istem trenotku, ko se je vršila bitka.
Ko je bil namreč s kardinali v posvetu, ob¬
stane naenkrat, in ko nekoliko časa svoje
oči proti nebesom obrne, pravi jim: »Sedaj
pustimo svoj posel, imamo važnejšo reč do-

42

vršili, namreč Bogu sc zahvaliti, da je do¬
delil zmago krščanskemu orožju.“ Pozneje
se je zvedelo, da je zmaga dokončana bila
ravno v trenotku, ko je Pij govoril kardi¬
nalom one besede. Pij, ki je bil po poseb¬
nem božjem razsvetljenju o zmagi poučen,
bil je prepričan, da je zmago izprosila Ma¬
rija. V večni spomin na to skazano dobroto
dal je v lavretanske litanije uvrstiti naslednji
klic: „Pomoč kristijanov, prosi za nas!“ ter
zaukazal, naj se obhaja vsako leto poseben
praznik v ta spomin; papež Gregor XIII. ga
je določil v dan 1. nedelje meseca vinotoka
pod imenom „rožnovenska nedelja". — Na
enak način so bili Turki tepeni pred Du¬
najem pod cesarjem Leopoldom I. S 316.000
možmi in obilnimi topovi so Turki oblegali
mesto. Vso deželo so strahovito razdejali.
Tisoče kristijanov so grozno mučili ali od¬
vedli v sužnost. In še večja nesreča je pre¬
tila vsemu cesarstvu. Toda po vseh pokra¬
jinah pošiljali so kristijani pobožne molitve
proti nebesom. Povsod so klicali Marijo,
povsod so obhajali njej na čast procesije
in opravljali razne pobožnosti. In ko je bila
sila največja, pride Marija kristijanski vojski
na pomoč. Dne 12. kimovca napadejo kr¬
ščanski vojščaki Turke, katerih je bilo veliko
večje število, ter jih od vseh stranij drvijo

43

v beg. Da bi se Mariji za podeljeno pomoč
na večne čase postavil hvaležen spomin,
zaukazal je papež Inocencij XI., naj se po
vsem vernem svetu prvo nedeljo po Mari¬
jinem rojstvu obhaja praznik presladkega
imena Marijinega. — Kako prav je torej,
da se v vseh nevarnostih in v vseh stiskah
zatekamo k Mariji in pri njej iščemo po¬
moči; saj jo sv. cerkev sama kliče »pomoč
kristijanov!"

Vaja. Prosi sleherni dan za srečno
zadnjo uro. Češčena Marija . . .

Šesti dan.

Drugo premišljevanje o Marijinem rojstvu.

Marijino rojstvo je svet razveselilo, ker
ž njo smo dobili: 1.) mater svojega Odre¬
šenika; 2.) svojo zagovornico, in 3.) svojo
dobrotljivo mater.

1. Marija je mati našega Odrešenika.
O, kako velika je ljubezen Marijina do člo¬
veškega rodu! Ničesar ji ni bilo bolj pri
srcu, kakor odrešenje in zveličanje naše.
O določenem času je imela poroditi Odre¬
šenika sveta, da se tako udeleži spravnega
dani, katerega bo njen Sin daroval svojemu
nebeškemu Očetu v odpuščanje grehov vsega
sveta. Da, Marija sama je darovala svojega

44

Sina, da bi bil On tako naš Odrešenik in
Zveličar. O, veseli se torej zemlja veličast¬
nega Marijinega rojstva! Njeno rojstvo je
bila jutranja zarja, za katero se je prikazalo
solnce pravice. Veselite in radujte se torej
vsi, ki ljubite Jezusa in iščete v njem svoje
odrešenje! Jokajte in žalujte pa tudi vsi vi,
ki ljubite temoto ter živite tja v en dan v
pregrehah in norostih sveta! Pač res, objo¬
kujte svojo hudobijo in revščino! kajti za¬
voljo vas izgubi Marija svojega Sina, ne da bi
vas pridobila za-nj in za večno zveličanje.

2. Marija je priprošnjica in zagovor¬
nica sveta.  Ker je Marija Mati našega Od¬
rešenika, nas ona spoznava za svojo lastnino.
Ona ve, kako drago nas je odkupil njen
Božji Sin. Zatorej skrbi in prosi za nas, da
ne bi se kateri pogubil. Naša revščina in
naše stiske so ji ves čas pri srcu in nepre¬
nehoma prosi za nas pred prestolom božjega
Sodnika. — O pač, trikrat srečen si svet,
da si v Mariji dobil tako mogočno zago¬
vornico in priprošnjico! Oh, ko bi te Marija
ne bila doslej tako materinski varovala, ko
bi te ne bila zasluženih kaznij še o pravem
času obvarovala, kaj bi že bilo s teboj!
Sedaj veš, da ti ni iz druzega namena iz¬
prosila milost, kakor da bi se poboljšal in
izpreobrnil.

45

3. Marija je naša dobrotljiva Mati.
Kakor smo po mesu vsi otroci Eve, matere
živih samo za svet, tako nam je dala Ma¬
rija novo življenje po Jezusu Kristusu. Po
njej smo prejeli življenje milosti in večnega
zveličanja. Življenje, katero imamo po Evi,
rodi nam smrt; Marija pa nam je rodila
večno življenje, zveličano neumrjočnost. Da
bi to vedno živo imeli pred očmi, izročil
nas je umirajoči Jezus na križu svoji sveti
Materi v last, da bi nas vsprejela za svoje
otroke. Hotel je, da naj bo ona zanaprej
naša mati in da naj vedno kakor mati za
nas skrbi. Ali ni torej pravično in prav, da
se svet zbog Marijinega rojstva veseli in ra-
duje? Toda, če se ozrem na svoje življenje,
ali nahajam na sebi lastnosti, katere morajo
lepšati otroka tako čiste in svete Matere ?

Molitev.

Mati najčistejša, Mati nedolžna, Mati brez madeža,
prosi za nas!

O Mati, tako čista in nedolžna, Mati
brez madeža! Ne najdemo besedij dovolj,
da bi označili neprimerno čistost, s ka¬
tero sta bila ozaljšana tvoja duša in telo,
in katero si ohranila neomadeževano vse
svoje življenje. Ti si Mati našega Go-

46

spoda in Odrešenika, pa ob enem tudi
devica najčistejša. O deviška Mati! s
svojo nebeško čistostjo nas varuj in
brani pred tolikimi sovražniki, ki nas
obdajajo od vseh stranij. Vzeti nam
hočejo naj dražji zaklad svete nedolžnosti.
Mati naj čistejša, dodeli nam, da ti v
čistosti dopadamo. Amen.

Vzgled. Sv. Dominik.

Sv. Dominik se je porodil v Stari Ka-
stiliji 1. 1170. Božja previdnost ga je v to
izvolila, da bi povsod prižigal luč sv. evan¬
gelija, in še posebno se vojskoval proti krivo¬
verstvu Albižanov, kateri so takrat veliko
ran zadeli cerkvi božji in zlasti na Francos¬
kem učinili veliko hudega. Ta veliki služab¬
nik božji je neumorno oznanjal sv. evangelij.
Njegovo sveto življenje kakor tudi obilni
čudeži, katere je z močjo božjega prsta de¬
lal, pričali so očitno, da je istinit in resni¬
čen njegov nauk. Vendar pa, kakor sam
priča, bila je Marija, katero je goreče častil,
njegovo največje in najmogočnejše orožje,
s kojim se je bojeval proti krivovercem.
Pred vsako pridigo ali poukom je pobožno
pokleknil ter Marijo s to-le molitvico klical
na pomoč:

47

> Dovoli mi, o presveta Devica, da
oznanjujem tvojo slavo, in dodeli mi
moč zoper tvoje sovražnike!«

In trud svetnikov ni bil zastonj. Veliko
se jih je izpreobrnilo k pravi veri. Vendar
pa vspehi niso še bili v nobeni primeri z
gorečnostjo in delavnostjo apostolskega tega
moža. Veliko grešnikov in krivovercev je
ostalo v trdovratnosti. Nepristopni so bili
za glas resnice. Globoko užaljen zavoljo lega
potoži sv. Dominik Mariji svojo bolest. Ona
mu na to krog 1. 1206. razodene, da naj uči
ljudi moliti sv. rožni venec in videl bode,
kolik blagoslov in koliko sadu bo obrodila
ta. pobožnost. Tako je tudi Bog učlovečenje
Sinu Božjega svetu razodel z angelovim
češčenjem. — Sv. Dominik sluša preblaženo
Devico Marijo, in zaupanje njegovo ga ni
goljufalo. Ne da bi se več pričkal z nasprot¬
niki in jim dokazoval svetih resnic, prične
zdaj ljudstvo učiti molitev sv. rožnega venca.
Razlaga mu skrivnosti njegove in uči z be¬
sedo in z vzgledom, v kakem duhu ga je
treba moliti. Kmalu je s pomočjo sv. rož¬
nega venca pridobil več duš, kakor z vsem
svojim poprejšnjim trudom. Sv. rožni venec
je dal moč in življenje njegovim pridigam.
Srca trdovratnih grešnikov so se jela tajati
m neštevilni odpadniki so se zopet vrnili v

48

naročje sv. cerkve. Zatorej nam pa tudi sv.
cerkev tolikanj priporoča molitev sv. rož¬
nega venca. Da bi se za-njo bolj razvneli,
podeljuje sv. cerkev vsem onim, ki s po¬
božnostjo in zaupanjem do Marije molijo
sv. rožni venec, mnogotere odpustke in mi¬
losti. Ako nam je torej kaj mar za zveli¬
čanje naših duš in za izpreobrnjenje našega
bližnjega, molimo radi sv. rožni venec. Toda
molimo ga pazljivo in premišljujmo skriv¬
nosti našega zveličanja. Z eno besedo: mo¬
limo ga v duhu sv. cerkve, in zadobili bomo
velike milosti. Molimo pa tudi pred vsakim
delom in opravilom vsaj eno Geščenomarijo.
Po tem takem smemo upati, da bodo pod
varstvom Marijinim bogato blagoslovljena
vsa naša dela in opravila.

Vaja. Prejmi večkrat duhovno sv. ob¬
hajilo, to je, obujaj večkrat goreče želje po
Jezusu, naj bi ga vredno prejel v sv. obha¬
jilu v svoje srce in naj bi vedno ž njim
zedinjen ostal. Češčena Marija . . .

Sedmi dan.

Tretje premišljevanje o Marijinem rojstvu.

Zbog Marijinega rojstva žaluje pekel,
ker se je porodila Marija zato, 1.) da bi se
s peklom vojskovala; 2.) da bi ga premagala,
in B.) da bi mu pobrala orožje.

49

1. Marija se porodi, da bi se s peklom,
vojskovala.  Bog sam je že v raju peklenski
kači napovedal sovraštvo med njo in pre¬
sveto Devico. Posledice tega je pekel ob¬
čutil takoj in jih bo občutil na vekov veke.
S pomočjo mogočne Device postali so močni
in nepremagljivi vsi oni, katere je poprej
hudič imel za slabotne in revne. Misliti si
morete, koliko izgubo, koliko žalost so ob¬
čutili peklenski duhovi tedaj, ko je kakor
jutranja zarja na svet prihajala Ona, katera
se jim bo ustavila in se ž njimi hrabro voj¬
skovala. — Pa oh, nisi li ti, moj kristijan,
peklu v radost in tolažbo? Ti razveseljuješ
peklenske duhove vselej tedaj, kedar se ne
ustavljaš njihovemu navdihovanju in nji¬
hovim skušnjavam, kedar imaš te rad in
se jih rado voljno razveseljuješ.

2. Marija se porodi, da bi premagala
pekel.  Vojska in zmaga je za Marijo eno in
isto: vojskuje se in zmaga ob enem. Tega
se prepričamo, ako pomislimo, kako straho-
yito je bilo za peklenske duhove Marijino
ime že od nekdaj ? Kar ž njim je Ona za¬
podila hude duhove v beg; ž njim jih je
pregnala iz obsedenih ljudij. Ž njim in na
n jeno priprošnjo se je rešila že marsikatera
duša, ki je bila zapadla v peklensko sužnost.
Zapomni si to dobro, ljubi moj kristijan.

Marija Devica, majnikova kraljica. 4

50

Zakaj ravno v Mariji najdeš tudi ti orožje,
s kojim se lahko obvaruješ vseh nevarnostij,
katere pretijo tvoji duši ves čas tvojega
življenja. Pribeži torej rad k Mariji, v njeno
varstvo se izroči in zaupaj trdno na njeno
pomoč, in gotovo ne boš osramočen.

3. Marija se porodi, da bi razorožila
pekel.  Marija še ni s tem zadovoljna, da
pekel premaga. Ona ga hoče čisto podjar¬
miti in razorožiti. Zato pa peklenskemu so¬
vražniku s svojo nogo stopa na glavo, da
bi tako pokazala, da je čisto premagan in
da ne more človeku škodovati nič več, ako
se čuva pred njim. — Ti pa, moj kristijan,
tožiš pogostoma, da je hudič tako zvit in
mogočen, da se mu nisi kos ustavljati. Ako
se hočeš zavarovati pred njim, da ti ne bo
mogel škodovati, pribeži s trdno vero in
gorečim zaupanjem k Mariji. Ona ti bo pri
svojem Sinu izprosila dovolj srčnosti in moči,
da se boš ne samo izognil skušnjavam, nego
da boš tudi premagal sovražnika, in da ti
iz skušnjav še celo priraste obilna korist.
Zakaj ni bilo še slišati, da bi se bil kdo
pogubil, ki je pribežal k Mariji.

Molitev.

Mati ljubezniva, Mati prečudežna, prosi za nas!

O pač res, ljubezniva, čudovita Mati!

51

S svojo nečuveno popolnostjo si si pri¬
dobila srce večnega Boga, nebeškega
kralja. Vsi angeli in vsi ljudje te obču¬
dujejo zavoljo tvojih tolikanj lepih last-
nostij? Vse na tebi je veličastno, vse
nebeško lepo, ljubezniva, čudovita Mati!
Ti si Devica in Mati ob enem. Ti si
najvišja in najnižja izmed vseh stvarij.
V svojih očeh si najnižja, pa najbolj
častitljiva, najpopolniša v Gospodovih
očeh. — Prosi za nas, o Mati toli lju¬
bezniva, toli dobrotljiva! Izprosi nam
milost, da te nežno ljubimo, da se tako
naša ljubezen do Jezusa, tvojega Sina,
utrdi in od dne do dnč raste. Amen.

Vzgled. Sv. Elizabeta.

Sv. Elizabeta, o gorskega kralja Andreja II.
hči, pozneje omožena deželna grofinja Tu-
nngiška in Hasiška, porodila se je v Požunu
k 1207. Vsa znamenja so kazala, da jo je
božja previdnost izvolila v to, naj bi se v
VIII. stoletju cerkev božja v nemškem kra¬
ljestvu po njej poveličala, kakor tudi, da bi
se v svetli luči prikazala veličastna čednost in
svetost. Vse na njej je bilo veliko, vse spod-

4 *

52

budno. Pred vsem jo je dičila ljubezen do
prečiste Device Marije. Že kot otrok se jej
je izročila v varstvo in si jo izvolila za svojo
varhinjo. Svoje sovrstnice je na razne na¬
čine spodbujala k pobožnosti do Marije.
Še celo med otroškim igranjem je vedela
najti kak trenotek, da je povzdignila srce
k Bogu in pa odmolila vsaj eno Češčeno-
Marijo. Tudi pozneje je ves čas ohranila
ljubezen do Marije. Častila jo je posebno
s tem, da jo je posnemala v njenih čednostih,
kakor v čistosti srca, ponižnosti duha in z
raznovrstnimi telesnimi in dušnimi deli u-
smiljenja. Izmed vseh apostolov je ljubila
najbolj sv. Janeza, ker je on taisti, kateremu
je Jezus izročil svojo Mater. Dasitudi je sv.
Elizabeta v svojem življenju mnogo in ve¬
liko milostij prejela po Mariji, bile so še
največje one, katere ji je izprosila takrat, ko
jo je po smrti njenega čednostnega soproga
lastni svak z otroci vred izpodil z doma in
pahnil v največjo revščino. V tej stiski in
zapuščenosti od vseh ljudij okusila je na
tolažljiv način milost, da ni osramočen,
kdor trdno zaupa na Boga in Marijo, ka¬
tero sv. cerkev po vsej pravici kliče »To¬
lažnico žalostnih" in »Pomoč kristijanov".

Kristus Jezus se je večkrat prikazal sv.
Elizabeti, ter jo tolažil in krepčal v tem

53

njenem žalostnem stanu. Vselej jo je pri¬
poročal posebnemu varstvu svoje Božje Ma¬
tere. Tako ji je bila Marija posrednica in
delivka vseh milostij in blagrov, katere je v
toliki meri prejemala od Gospoda. „Ako
hočeš moja učenka biti,“ pravi ji nekoč
Marija, »hočem biti jaz tvoja učiteljica in
voditeljica; ako hočeš biti moja dekla, bom
jaz tvoja gospa in zapovednica." Sv. Eliza¬
beta se popolnoma izroči vodstvu in var¬
stvu Marijinemu. Marija jo uči najvišjihskriv-
nostij božjih, vodi jo na poti svetosti od
čednosti do čednosti do najvišje popolnosti.
Izprosi ji srčnost in moč, da ostane stano¬
vitna v dobrem, da srčno koraka po poti
križa. Kako je pač Elizabeta v svetosti na¬
predovala, ko je imela tako učiteljico! O,
koliko milostij je prejela od te skrbne Ma¬
tere! Hitrim korakom je šla svojemu cilju
naproti. Komaj stara 24 let, zapusti svet,
iz katerega jo Bog sprejme v večno veselje.
Umirajoč kliče še Marijo z besedami: „0
Marija, pridi mi na pomoč?" In ta Mati
usmiljenja, katera jo je varovala v življenju
m vodila po poti svetosti, spremila jo je
tudi v presrečna sv. nebesa. — Po vzgledu
sv. Elizabete ljubimo tudi mi vsikdar Marijo
m to svojo ljubezen ji skazujmo s tem, da
smo čistega srca in pa usmiljeni do ubožcev

54

in bolnikov, katere Jezus imenuje svoje brate,
in kateri so raditega tudi Mariji močno pri
srcu. Prosimo Marijo, da tudi nas v vsem
dobrem pouči, da nas vodi po poti popol¬
nosti, dokler ne dosežemo srečno cilja svo¬
jega življenja — večno zveličanje.

Vaja. Bodi usmiljen do ubožcev in po
svoji moči stori jim dobro. Kar jim iz lju¬
bezni do Jezusa storiš, storil si Jezusu sa¬
memu. Češčena Marija . . ,

Osmi dan.

Prvo premišljevanje o Marijinem darovanju.

S tem, da se je Marija podala v tem-
pel, pokazala je velikodušno čednost, in
sicer 1.) v oziru na to, kar je zapustila;
2.) iz ozira na starost, v kateri je zapustila
svoje stariše, in 3.) iz ozira na to, kaj jo
je naklonilo, da jih je zapustila.

1. Kaj je zapustila Marija ?  Marija je
ljubila, ker je bila najpopolniša hči, presrčno
svoje roditelje, Joahima in Ano. Kakor hitro
pa spozna, da jo kliče Bog v svojo službo,
zapusti vkljub vsi srčni ljubezni svoje sta¬
riše in se poda v tempelj, da bi se posvetila
službi Gospodovi. Zares srčen sklep! —
Glej, tebe pa ne obleti rudečica o pogledu
tolikšnega vzgleda! Ge hočeš raztrgati kako

55

grešno zvezo in zapustiti kako nevarno to-
varšijo, potrebuješ za to le srednje čednosti,
pa še te nimaš! In še zmerom se ne mo¬
reš odločiti, da bi poslušal glas božji in glas
svoje vesti!

2. V kateri starosti je zapustila Marija
svoje stariše?  Komaj štiri leta stara, daro¬
vala se je Marija že Gospodu v templu.
Ravno s tem je Marija pokazala hrabrost
svoje čednosti v svetli luči. Komu ni znano,
kako težko je, v tako nežni starosti zapu¬
stiti roditelje svoje? In Marija je vendar
premagala vse te težave. — Torej se tudi
ti ne moreš izgovarjati, da ne bi mogel
spolnovati volje božje. Ne glej na svojo po¬
hotnost in premagaj sam sebe! Bog ti bode
pomagal in te zato bogato obdaroval.

3. Kaj je naklonilo Marijo , da je za¬
pustila svoje stariše?  Marijino srce je tako
plamtelo ljubezni do Boga, da se je lah¬
kotno mogla ločiti od tega sveta in se po¬
polnoma posvetiti božji ljubezni. Bog hoče,
da mu služi ločena od sveta. Marija pa tudi
noče nič od sveta. Ona hoče posesti le Boga.
Njega samega hoče imeti; njega samega
ljubiti. O kako se leskeče ta njena čednost!
'—Oh,  ko bi svet tolikanj ne uplival na
moje srce in mojo dušo! Ko bi jaz ničesar
druzega ne iskal, nego Boga, kako bi jaz

56

napredoval v duhovnem življenju in kolikih
milostij bi si pridobil pri Bogu!

Molitev.

Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika,
prosi za nas!

Mati vsegamogočnega Boga, ki je
stvaril nebo in zemljo in sklenil od
vekomaj, da postaneš, ko se iz tebe
učloveči, mati njegova! Mati predobrot-
ljivega Boga, ki je zadnjo kapljico svoje
krvi prelil za nas, da bi nas rešil več¬
nega pogubljenja, in ki mu gre vsa hvala
za naše natorno in čreznatorno življenje!
O vzvišena Gospa! Ker se je tebe po-
služil večni Bog, da nas je odrešil po
tvojem Sinu, prosi ga, da njegovega od¬
rešenja v popolni meri deležni posta¬
nemo in da v nas ustvari novo srce, ki
bo gorelo ljubezni do našega Stvarnika
in našega Božjega Zveličarja. Amen.

Vzgled. Sv. Kazimir.

Ljubezen in pobožnost do devic Device
je pravi znak čistih, nedolžnih duš. Vsako
dobro, pobožno krščansko srce plamti go¬
reče ljubezni do Marije. Krasen vzgled te

57

resnice nam je sv. Kazimir. Ta knez, sin
poljskega kralja Kazimira III., je že od svoje
nežne mladosti goreče želel, da bi se vsega
posvetil službi božji. Križani Jezus in Marija,
deviška Mati, sta bila njegova ljubezen, po
njiju je vedno koprnelo njegovo srce. Nič
se mu ni bolj studilo, nego mehkužnost in
mesenost: strasti, kateri se tako pogostoma
nahajate v palačah imenitnežev in velikašev
tega sveta. Tema nasproti mu ni bilo nič
dražjega in svetejšega, nego nedolžnost in
čistost srca. Da bi to najdražjo čednost
ohranil neoskrunjeno, izročil se je popol¬
noma v Marijino varstvo. Iz ljubezni do
Marije, in užgan gorečega hrepenenja, da
bi jo posnemal in njej dopadal, stori ob¬
ljubo vedne popolne čistosti. To obljubo
je tako vestno in natanko spolnoval, da ni
svoje nedolžnosti kar nič omadeževal niti z
najmanjšo sapico kake pregrehe in strasti.
In tako je s svojim sv. življenjem vsem da¬
jal najkrasnejši vzgled. Zdravniki so mu z
vso zgovornostjo dokazovali, da je za-nj
neobhodno potrebno, če si hoče življenje
ohraniti, da stopi v zakonski stan, a zaman
je bilo vse prigovarjanje. Deviška čistost
mu  je bila tolikanj draga, da sklene raje
umreti deviški, nego z izgubo devištva si
ohraniti življenje. Živo dokazuje njegovo

58

otročjo ljubezen do Marije hvalna njegova
pesem, katera se latinski pričenja tako-le':

„Omni die dic Mariae
Mea laudes anima,

Eius festa, eius gesta
Cole devotissima! “

To je po slovenski:

„Duša moja, pesem tvoja
Vsak dan Mater naj časti,

Njene čine in spomine
Le proslavljaj svete dni!“

Kedar je hotel sv. Kazimir svojo ljube¬
zen in pobožnost do Marije, nebeške svoje
Matere, na znanje dati, posluževal se je
vselej te svoje hvalne pesmi. Ker je vse
dni svojega življenja s to hvalno pesmijo
poveličeval nebes Kraljico, naročil je, naj
po njegovi smrti prepis te hvalne pesmi
nabijejo na njegovo krsto in ga ž njo po¬
ložijo v grob. Njegovo srce je bilo Mariji
posvečeno. Rad je svoje življenje daroval v
Marijino poveličanje in počeščenje. Njegove
telesne ostanke so pokopali v kapelici Ma¬
tere Božje, katero je v življenju tolikanj
otroško ljubil, in katera ga je zato tudi
tako materinsko varovala in ga rešila iz
marsikaterih nevarnostij. V 55. letu svoje
starosti je izdihnil svojo blago dušo. On se
časti kot varih ali patron vse poljske dežele,
pa postavlja se tudi za vzor ali vzgled mla-

59

dini ter je varih vseh onih, kateri si priza¬
devajo po vzgledu njegovem s čistim srcem
služiti in dopasti Jezusu in Mariji.

Vaja. Pojdi in obišči Jezusa v zakra¬
mentu presv. Rešnjega Telesa. Isto tako
počasti tudi Mater Božjo v kaki njej po¬
svečeni cerkvi, ali pa pred kako njeno po¬
dobo. Geščena Marija . . .

Deveti dan.

Drugo premišljevanje o Marijinem darovanju.

Ko se je Marija v templu darovala, po¬
kazala je močnodušno čednost, ker se je
darovala Bogu: 1.) popolnoma, 2.) rada, in
3.) goreče.

1. Popolnoma se Marija daruje Bogu.
Ni ji bilo zadosti, da je Bogu darovala svoje
roditelje, svojo hišo in vse premoženje svoje,
temveč povrh vsega tega hoče darovati tudi
samo sebe: svojo dušo z vsemi močmi, svoje
telo z vsemi počutki, z vsemi zmožnostmi
in z vsemi lastnostmi. — Sedaj pa ti pri¬
meri Marijine darove, kristijan moj, s svo¬
jimi, ki jih daruješ Bogu, in spoznal boš,
kako malenkostni so, in kako izbiraš, kedar
kaj daruješ, kaj bi in kaj ne bi daroval!
Ti praviš: Če mi ni treba razdreti grešnih
yezij, če se smem nositi po novem kroju
m uživati veselje sveta, potem sem že pri-

60

pravljen vaditi se tudi v pobožnosti! Kakšna
sramota za-te, da si zmerom tako razdeljen
med Bogom in svetom, in da si za dobro
tako malo odločen!

2. Veselo se Marija daruje.  Le poglej,
kako veselo in zadovoljno koraka sv. dete
Marija po stopnicah v tempel jeruzalemski!
Zadovoljnost srca, katera se razodeva na
Mariji, obrača na-se oči vseh pričujočih.
To se pač pravi svoj dar darovati z močnim
duhom in svelimmišljenjem! — Na kak način
pa ti, kristijan moj, opravljaš svoja bogo¬
služna opravila? Opravljaš li svoje duhovne
vaje in pobožnosti s pravim duhom, z ono
ljubeznijo in prisrčnostjo, z ono dušno ra¬
dostjo, katera razveseljuje božje srce? Naj¬
svetejšemu srcu ugaja le tak dar, ki pri¬
haja iz dobrega, njemu udanega srca!

3. Goreče se Marija daruje.  Bolj ko
kdo Boga spozna, tem bolj ga tudi ljubi,
tem bolj goreče mu služi in se mu daruje.
Kdo pa je kedaj tako popolno spoznaval in
razumeval tako globoko neskončno dobrot¬
ljivost božjo, kakor Marija! Kdo je kedaj
znal bolj visoko ceniti ljubezen, s kojo jo
je Gospod odbral od sveta in k sebi po¬
klical, da bi jo toli ljubko obsipal z novimi,
nečuvenimi milostmi! Kako se je moralo
pač Mariji radosti širiti srce, ko se je da-

61

rovala samo sebe v templu! — In koliko
več vredni bi pred Bogom bili vsi tvoji da¬
rovi, vsa premagovanja in vsa dobra dela
tvoja, če bi jih bolj goreče opravljal, če  bi
to, kar storiš, res z dobrim, Bogu udanim
srcem opravljal!

Molitev.

Devica najmodrejša, prosi za nas!

O najmodrejša, naj previdnejša De¬
vica ! Ti nisi iskala z vsem svojim de¬
janjem in nehanjem ničesar druzega,
kakor Boga. Tvoja svetilnica je bila ves
čas napolnjena z oljem svetih dejanj,
da bi šla naproti ženinu svojemu. Iz¬
prosi nam milost, da ne bomo nikdar
tako neprevidni in nesrečni, kakor so
bile nespametne device, katerih Jezus,
nebeški ženin, ni spoznal za svoje;
temveč da po tvojem vzgledu vedno
opravljamo dobra dela ter se tako pri¬
pravljamo na prihod ženina naših duš.
Amen.

Vzgled. Sv. Terezija.

Gospod vedno čuva svojo sv. cerkev. In
Četudi čestokrat pripusti, da jo stiskajo so-

62

vražniki, kaže pa ravno tedaj najočitnejše,
da jo on, ki je Gospod nebes in zemlje,
varuje in vlada. Sv. cerkev je njegova ljub¬
ljena nevesta, za katere čast se vedno po¬
teguje, da je ne bodo niti peklenska
vrata premagala.  Živ dokaz te tolaž-
ljive resnice nam je obljuba Jezusova in
izkušnja ter zgodovina že več nego 18stoletij.
Za časa reformacije so takozvani reforma¬
torji — verski kazilci — s svojim krivim
naukom Kristusovi cerkvi vsekali globoke
rane, in veliko vernikov odcepili od njegove
črede. Lagali so, pačili verske resnice, ob¬
rekovali so ti satanovi najemniki, da bi
razdejali sv. cerkev. Kar je svetega v krščan¬
ski katoliški veri, vse so smešili in grajali. Pa
ravno tačas obudi Bog veliko svetnikov in
svetnic. Vsi ti so z bleskom svojih čednostij,
z gorečnostjo za božjo čast in sveto cerkev
pridobili taisti več časti in slave ter ji več,
mnogo več koristili, kakor so ji mogli ško¬
dovati vsi nje obrekovalci in preganjalci.
Med temi svetniki in svetnicami, kateri so
takrat kot priče katoliške vere živeli na
svetu, je sv. Terezija ena najveličastnejših.
Ta svetnica se je odlikovala posebno s po¬
božnostjo in gorečo ljubeznijo do Marije.

Pobožna njena mati odgojila jo je kr¬
ščansko. Ko je bila komaj šest let stara,

63

kakor sama pravi, je v njenem srcu že jela
kali poganjati pobožnost do Marije. Dva¬
najstletna izgubi mater. Osirotela pade na
kolena pred Marijino podobo, izroči se ji
popolnoma ter jo prosi iz globočine srca,
naj bi ji bila ona odslej mati. Od tistega
časa štela se je za Marijino hčer. Pozneje
vstopi v samostan karmelitaric, kateri je bil
ustanovljen posebno v Marijino čast in po-
češčenje. Tu sklene Terezija, da bo vse svoje
žive dni, iz vseh svojih močij, goreče in
zvesto služila svoji nebeški materi ter jo
poveličevala na razne načine.

S pobožnostjo do Marije združevala je
tudi pobožnost do njenega deviškega ženina,
sv. Jožefa. In glej! Božja Mati se ji prikaže
nekoč ter ji pravi, da ji pobožnost do sv.
Jožefa močno dopada, in da ji pojde po
sreči vse, kar bo učinila pod njegovim var¬
stvom.

Terezija dobi od Boga poklic, naj kar-
melitski red postavi v prvotni ostri stan.
Marija se ji prikaže večkrat, jo spodbuja,
poučuje in vodi v tem božjem poklicu. Tako
je Terezija, čeravno uboga devica, brez vseh
sredstev, brez človeške naklonjenosti, usta¬
novila 32 samostanov najostrejših pravil, in
eelo mogočni nasprotniki tega niso mogli
obraniti. Marija je bila obljubila Tereziji

64

v njenem podjetju pomoč; a varstvo sv. Jo¬
žefa in uspehi so pričali očitno, kako zvesto
spolnuje ona svoje obljube. Tudi je sv. Te¬
rezija tolikanj zaupala v pomoč prečiste
Device, da jo je izvolila za prednico vsa¬
kemu samostanu, ki ga je ustanovila. Njeni
podobi je izročila hišne ključe in tako po¬
stavila pod njeno varstvo vso samostansko
družino. Umrla pa je sv. Terezija v Albi na
Španjskeml. 1582. v 84. letu svoje dobe. Njeno
dušo so nebeški duhovi prenesli v sv. nebesa,
kjer pri Jezusu in Mariji uživa večno veselje.

Ljubimo tudi mi, kakor sv. Terezija,
Marijo, mater nebeško, in jo goreče častimo!
Po nji darujmo Gospodu vse svoje dejanje
in nehanje. Njo vprašajmo, Devico najmo-
drejšo, vsikdar za svet, kakor je storila sv.
Terezija. Ona naj bo naša voditeljica. Če bomo
otročje zaupali v njeno pomoč, bomo tudi mi
opravljali velike reči v povzdigo božje časti.

Vaja. Kolikorkrat zagledaš sv. razpelo,
obudi vnovič ljubezen do Jezusa. Geščena
Marija . . .

Deseti dan.

Tretje premišljevanje o Marijinem darovanju.

Marija v templu kaže junaško čednost,
in sicer: 1.) glede na Boga; 2.) glede na bliž¬
njega, in 3.) glede na samo sebe.

65

1. Glede na Boga.  Kakor jutranja zarja
čim dalje svetleja postaja, dokler se čisto
ne zdani, tako je tudi Marija v templu dan
za dnem rastla v čednosti in popolnosti.
Bolj in bolj se je vnemala v ljubezni do
Boga, zmerom čist je bil njen namen, da
bi samo njemu dopadla v vsem dejanju in
nehanju. Bila je močna in stanovitna v
dobrem; pazila je, da so bili vedno urejeni
njeni občutki, in goreče se je vadila v čed¬
nostih. Tudi najmanjša dejanja njenega
življenja bila so požlahtnjena in posvečena.
O kako vzvišena je bila že takrat Marijina
svetost! — Bila je takrat še otrok in vendar
junakinja v dobrem. — In jaz revež, kaj
naj rečem k temu, jaz, ki sem se tolikanj
že postaral in sicer morda bolj v pregrehah
in hudobijah, kakor v dobrih delih?

2. Glede na bližnjega.  Ker je bilo Ma¬
rijino srce užgano božje ljubezni, moramo
si misliti, kako vneto je spodbujala svoje
mlade vrstnice k čednostnim vajam. Stala
jim je na strani v vseh potrebah, jih spod¬
bujala, tolažila in poučevala. Vsa njena de¬
janja ljubezni so merila zmerom na to, kako
bi ogenj božje ljubezni v njihovih srcih
ožgala in živega ohranila. V resnici je lju¬
bezen do bližnjega najgotovejše in najlepše
znamenje pravih učencev Kristusovih! —

Marija Devica, majmkova kratica. 5

66

Ali je ta tudi tvojega življenja najlepši kras?
In, se-li more iz vseh tvojih dejanj in ne¬
hanj sklepati, da si pravi Kristusov učenec ?

3. Glede na samo sebe.  O kak pretresljiv
pogled! Dasitudi je devica, polna razno¬
vrstnih milostij, čuje vendar kar najbolj
more skrbno sama nad seboj; ona, kateri
se ni bilo prav nič bati kake nevarnosti.
Premagovala se je in pokorila, molčeča je
bila in ljubila samoto, ponižno se je vedla
in strogo čuječe, da si ohrani zaklad, s ka¬
terim jo je Bog obdaril v toliki meri. —
In ti, slabotni človek, se ne bojiš svoje
tako malo utrjene majhne čednosti postav¬
ljati v nevarnost! O nesrečnež, poglej ven¬
dar prepad, kateri se odpira pred tvojimi
nogami! Brez dvombe boš telebil va-nj,
ako se ne čuvaš, ako hitro ne stopiš nazaj!

Molitev.

Devica častitljiva, Devica hvale vredna, prosi za
nas!

O presveta Devica! Tvoja visokost,
blesk tvojega veličastva in tvojih čed-
nostij je tolik, da zaslužuješ naše naj-
globokejše spoštovanje in največjo po¬
hvalo. Vse, kar ni Bog, izgine pred te-

67

boj. Ni je stvari niti v nebesih niti na
zemlji, ki bi se v svetosti tudi le od
daleč mogla meriti s teboj. 0 da bi
vsi jeziki oznanjali tvojo slavo! 0 da
bi vesoljni svet prepeval tvojo čast! O
da bi posebno mi z besedo in dejanjem
ter s posnemanjem tvojih čednostij, tebi,
Devica častitljiva, prepevali vedno čast
in slavo! O da bi si vedno šteli v naj-
večjo čast, udano in pohlevno tebi slu¬
žiti. To je naša goreča želja in naša
najsilnejša prošnja, o Devica častitljiva,
Devica hvale vredna! Amen.

Vzgled. BI. Tomaž Kempčan.

Sv. Tomaž Kempčan, kateremu moramo
hvaležni biti za obilna prekoristna in učena
pisma, posebno za knjigo „Hodi za Kristu¬
som!" bil je že z mladih nog goreč častilec
preblažene Device Marije. Vsaki dan je
opravljal gotovo število molitev in pobožnih
va -j z največjo natančnostjo Mariji v čast.
Toda v letih svojega učenja je postal, žali-
h°g! mlačen v svoji pobožnosti: polagoma
J e  opuščal pobožne vaje. Izprva le nekatere,
potem vse. Iz začetka je to storil včasih po

5 *

68

en dan, potem katerikrat cele tedne in na¬
zadnje, kakor je žal pri mladini navada, je
prišel tako daleč, da je opustil malone vse
svoje prejšnje pobožnosti. V tem stanu do¬
živi v spanju dogodek, kateri se more po
vsi pravici imenovati božja previdnost. Zdi
se mu, da je s svojimi vrstniki v šoli. Na-
krat se prikaže v nepopisljivi veličastnosti
in krasoti nebeška kraljica. Njeno obličje
je žarno in njena obleka bolj bela ko sneg
in bolj svetla ko solnce. Videl je, kako se
ona pogovarja z vsemi učenci in kako vsa¬
kemu skazuje materinsko skrb in ljubezen.
S posebnim dopadajenjem gleda na sadove
krščanske odgoje teh mladostnih duš, za
katere je prelil njen Božji Sin svojo pre¬
drago kri. Ko vidi Tomaž, kako brezmejno
dobra je Marija, vzbudi se v njem goreče
hrepenenje in trdno upanje, da se bo tudi
na-nj ozrla milostno, ali ga morda še celo
osrečila s kako besedo. „ Jaz sicer ne zaslu-
žujem te milosti,” misli si Tomaž sam pri sebi,
„pa vendar sem vedno ljubil Marijo; pa saj
je tudi ona dobrotljiva mati!” Tako si je
on mislil, pa se je varal. Namesto znamenja
ljubezni prejme od nje občutljiv ukor. Ko
pride Marija do mesta, kjer je sedel Tomaž,
pogleda ga z osornim očesom ter mu go¬
vori nastopne besede: »Zastonj pričakuješ

69

od mene kakega znamenja ljubezni, ti, ki si
iz zgolj mlačnosti in zbog goljufnega na¬
vdihovanja brezvestnega svetovalca opustil,
da bi meni dajal dolžno češčenje, kakoršno
si mi bil obljubil. Ali sedaj, kje so tvoje
pobožnosti ? Kje so tvoje molitve in kje vse
ono, kar si storil za-me? Mar ni tvoja lju¬
bezen čisto ugasnila? Mar ni tvoja pobož¬
nost do mene izginila skoro do čista? In
tvoja predrznost je dosti velika, da priča¬
kuješ od mene še dokazov ljubezni, ko imam
pač jaz uzroka dovolj, da bi ti pokazala
svojo nemilost in nezadovoljnost! Ti nisi
vreden moje ljubezni, ker si toli lahko¬
miselno opustil pobožnosti, do katerih
si razodeval poprej zmerom veselje, in o
katerih si vedel, da meni dopadajo! . . .“
Nato zapusti presveta nebes Kraljica našega
Tomaža v najbridkejši žalosti in v hudem
kesanju. Ko se Tomaž vzbudi, izpraša svojo
vest, spozna svoje pregreške in obljubi, da
se bo popolnoma poboljšal. In da ne bi
dobil več takega ukora, prične iz nova svoje
prejšnje pobožnosti, katere zvesto opravlja
vse dni svojega življenja. Vsaki dan se za¬
hvali nebeški Materi, da ga je iztrgala iz
mlačnosti in ga zopet sprejela v svojo službo.
Na vse mile načine si prizadeva, da bi po¬
pravil svojo prejšnjo lenobo. V ta namen

70

moli večkrat „Ceščenomarijo“, katero je mo¬
lil zelo pobožno. Dostavljal pa je angelo¬
vemu češčenju lepe besede, katere naj tu
slede v našo spodbudo:

, Jaz se hočem približati tebi,  o
Marija, s ponižnostjo, pobožnostjo
in z zaupanjem, kolikorkrat bom
molil angelovo češčenje. Spobe-
šeno glavo ti j e dar u j em iz sp oš to -
vanja do tvoje posvečene osebe; z
razprostrtimi rokami in z občut¬
kom pobožnosti želim in hrepe¬
nim, da bi je tisočkrat in še več¬
krat ponavljali vsi nebeški duhovi.
Ne vem ničesar bolj veličastnega
za-te, in bolj tolažljivega za-se,
kakor je angelovo češčenje. Vsi,
ki ljubijo tvoje presveto ime, naj
je slišijo in umejo. Nebesa naj se
radujejo in strmi naj zemlja, ko
kličem: »Ceščena Mari j a!« Hudič
beži od tod in zemlja se tresi, ke-
dar ponavljam: »Ceščena Marija!«
Žalost mi mine in tisočero veselje
napolni moje srce,  kolikorkrat mo¬
lim: »Ceščena Marija!«  Moja skoro
ugasla ljubezen zadobi novo moč,
in moja duša se čisto prenovi, ko¬
likorkrat k tebi kličem: »Ceščena


71

Marija!« Moja pobožnost se oživi,
kesanje semiponovi, upanje šemi
utrdi in jaz občutim tolažbo še ni¬
koli občuteno, kolikorkrat molim
k tebi: >Češčena Marija!« Slad¬
kost tega češčenja je tolika, da ne
najdem besedij, s katerimi bi j o po¬
vedal. Pregloboko se nam je utis-
nila v srce, kakor da bi jo mogli
izgovoriti z besedo. Iz nova padem
pred te na kolena, opresveta vseh
devic Devica, da kličem k tebi:
»Ceščena Marija!« Kdo mi da sred¬
stev, da bi te ljubil tako srčno in
popolnoma, kakor želi te ljubiti
duša moja! Oda bi sevsi udje mo¬
jega telesa izpremenili v ravno to¬
liko jezikov, da bi te tako mogel
pozdravljati na tisoč načinov! Naj
bi bile moje besede vse ognjene in
Ueče, da bi težnjimi častil! O pre-
svetaMati mojega Boga! v prah po¬
nižan v pričo tebe, prešinjen od¬
kritosrčne pobožnosti srca in na¬
polnjen z n ep opisljivo prisrčnostjo
tvojega svetega imena, darujem ti
veselje, katero si občutila takrat,
ko te je pozdravil nadangel Gabriel.
0 da bi mogel z ustmi, čistimi ko zlato,

72

z gorečo pobožnostjo ponavljati
vedno: »G eš č en a M ar i j a!«“

Vaja. Bodi zmeren v jedi in pijači, ter
pomisli, da te vidi Bog! Ceščena Marija...

Ednajsti dan.

Prvo premišljevanje ob oznanjenju Mariji
Devici.

Marijo izvoli Bog za Mater Božjo. Ta
njena čast bila je velika: 1.) v redu natore;
2.) v redu milosti, in 3.) v redu slave v
nebesih.

1. V redu natore.  Ker je bila Marija,
prečista Devica, resnična in prava Mati učlo¬
večene Besede, stopila je s to častjo v tesno
zvezo z Bogom, v zvezo, kakoršne ne more
imeti nobena druga stvar. V njej se je učlo¬
večil in iz nje se rodil Jezus Kristus, Sin
Najvišjega, pravi Bog in pravi človek v eni
Božji osebi. Zato se pa ona po vsej pravici
imenuje Božja Mati. To je čast, katera pre¬
sega naš razum. — Vedi pa, duša krščanska,
da je Marija postala tudi Mati grešnikov,
ko je postala Božja Mati. S pravim otročjim
zaupanjem zateci se torej k tej prisrčni Ma¬
teri, izroči se v njeno varstvo in prizadevaj
si, da ji ves čas dopadeš.

2. V redu milosti.  S tem, da je Marija
postala Božja Mati, zadobila je nekako oblast

73

črez vse neizmerne zaklade milostij svojega
Sina. Jezus ji je bil kot Sin podložen. Spol-
noval je njene ukaze in se ravnal po njenih
željah in jo ubogal na migljaj. Misliti si
torej moremo, koliko premorejo njene proš¬
nje pri Jezusu, če ga ona kake milosti prosi
za nas! In v resnici, volja Božja je tako,
pravi sv. Bernard, da po Mariji prejmemo
vse: Odrešenika sveta in milosti vse, katere
nam je on pridobil. — In zakaj se ti, ki si
tako ubog in reven, ne obračaš do te bo¬
gate, mogočne, predobre Matere? Zakaj je
ne prosiš, da bi ti stala na strani v vseh
potrebah, pomagala ti v tvojem uboštvu in
obogatila te z milostmi?

3. V redu slave v nebesih.  O Mariji be¬
remo v svetih knjigah, da sedi ob desnici
svojega Sina, nad vse trume izvoljenih du¬
hov povzdignjena, na posebnem tronu časti
ln  slave nebeške. Ako ni nobeno oko videlo,
nobeno uho slišalo in nobeno srce občutilo,
har je Bog pripravil tem, ki ga ljubijo: kdo
J 30  potem mogel umeti veličastvo in slavo,
katero je pripravila presveta Trojica veli¬
častni Porodnici Božji? O, kolika tolažba,
kolika sreča za nas, ko vemo, da je Marija
rjaša Mati, naša zapovednica, v nebesih ob¬
dana z večno slavo in veličastvom. Živimo
Pa tudi tako, da smo vredni svoje Matere

74

in da bomo enkrat gledali njeno veličastvo
in pri njej uživali na veke veselje nebeško!

Molitev.

Devica mogočna, prosi za nas!

O presveta Devica! Ti si v resnici
mogočna v nebesih, na zemlji in v peklu,
ker ti Jezus, tvoj Božji Sin, ničesar od¬
reči ne more in ker si s svojo priprošnjo,
ker vse dosežeš, česar prosiš, v nekakem
oziru, reči smemo, vsegamogočna, kakor
on. Po tebi deli nam Jezus pomoč in
milost; po tebi obvaruje nas pred vsemi
dušnimi in telesnimi nevarnostmi. Vse
občuti tvojo moč v korist služabnikov
tvojih. Ti si premagala krivoverstvo.
Peklenski kači si strla glavo. Vzela si
peklenskemu sovražniku plen, o katerem
je menil, da je spravljen varno. Devica
mogočna, prosi za nas! Dodeli nam moč
zoper vse sovražnike naše. Daj, da pre¬
magamo vse skušnjave in napade hu¬
dobnega duha, in izprosi nam milost
večnega zveličanja. Amen.


75

Vzgled. Sv. Frančišek Hijeronimski.

Sv. cerkev praznuje 11. maja god sv.
Frančiška Hijeronimskega iz družbe Jezusove.
Bil je pravi apostol kraljestva Neapolitan-
skega, ter zvest služabnik in častilec Marije
Device. Spoštoval jo je nad vse in ljubil
prisrčno. Vedno je mislil le na to, kako bi
to svoje mišljenje in ljubezen do Marije
vcepil vsakateremu globoko v srce. Vsako
nedeljo v letu in vse Marijine praznike se
je postil ob samem kruhu in vodi, vrh tega
si še nakladal razna pokorila Mariji na čast.
V jezuitski cerkvi v Neapolu je podoba Ma¬
tere Božje, katero je sv. Frančišek Šaleški
bil poslal iz Rima tjakaj in katero častijo
pod naslovom Marije Večje (Maria Magiore).
Z največjo gorečnostjo je sveti mož ljudstvo
zavračal tjakaj in je spodbujal k češčenju
prevzvišene nebes kraljice. Vsak torek v letu
je pridigoval skozi 22 let v neki Marijini
cerkvi, ter razlagal visoke in nenavadne Ma¬
rijine prednosti in neštevilne velike milosti,
katere ona deli svojim častilcem. Posebno
goreče si je še prizadeval, da bi mladini
globoko v srce vcepil pobožnost do Marije.
Zakaj v tej pobožnosti je spoznal najboljši
pomoček bodisi, da se ohrani nedolžnost,
bodisi da se pridobijo izgubljene duše. Imel
je navado govoriti, da se bo težko zveličal,

76

kdor ni častil Marije zvesto. V dvomih in
težavah bila mu je Marija svetovalka, pri
delu njegova moč, v nevarnostih zavetje, v
najtežavniših podjetjih podpora, in v vseh
stiskah njegova pomoč in otenje. Nikoli se
ni obrnil do nje, da ne bi bil uslišan. Pri
svojih misijonskih pridigah je vselej pred¬
stavil poslušalcem podobo Matere Božje, da
bi jim tako ž njenim posredovanjem izprosil
blagoslova iz nebes in jih tako po Mariji
privedel k Jezusu. Človek še umeti ne more,
kolike reči je delal ta apostolski mož pod
Marijinim varstvom in koliko duš je pridobil
za sv. nebesa. Povsod, kamor ga je kedaj
peljala njegova gorečnost, utrdila se je in
močno pomnožila pobožnost do Marije. Pa
usmiljena Mati ga tudi zavoljo tega ni pu¬
stila brez plačila. Ko mu je že vse življenje
stala zvesto na strani, vzela ga je ob njegovi
smrtni uri pod svoj materni plajšč, da bi
ga tako privedla varno v večno slavo in čast.
Umrl je sv. Frančišek v Neapolu leta 1716.
Papež Pij VII. ga je leta 1806. prištel med
zveličane, Gregor XVI. pa dne 29. maja leta
1839. med svetnike. — Od sv. Frančiška se
učimo, kako je dobro za tistega, ki ljubi in
časti Marijo, in prepričani bodimo, da je
težko, kakor je rekel ta sv. mož, zveličati se
onemu, kdor bi Marije zvesto ne častil.

77

Vaja. Iz ljubezni do Jezusa in Marije
pritrgaj si nekoliko pri jedi. Ceščena Ma¬
rija . . .

Dvanajsti dan.

Drugo premišljevanje ob oznanjenju Mariji
Devici.

Prednosti, zavoljo katerih je zaslužila
Marija biti Mati Božja, so te-le: 1.) pred¬
nosti telesa; 2.) srca, in 3.) duha.

1. Prednosti telesa.  Marija je bila tudi
telesno stvarjena tako, da je bila najbolj pri¬
pravna izmed vseh stvarij, da jo Bog po¬
vzdigne v čast Božje Matere. Bila je Marija
tako popolna, da jo je sv. Duh dal imenovati:
B blagoslovljeno med ženami" ; zlasti je ona
prva, ki je razvila zastavo devištva in svoje
telo popolnoma posvetila Bogu. Kako do¬
padljiva je morala pač v očeh Božjih biti
tolika čistost, če se Bogu že lilije na polju
dopadejo! O koliko dopadenje je moral
Pač imeti še-le nad to najmodrejšo in naj¬
čistejšo Devico! — Pa tudi kak stud mora
imeti nad ono grdo nečistostjo, s katero se je
omadeževal že marsikateri, in morda tudi ti.

2. Prednosti srca.  Marijino srce je bilo
nekaka zaloga najveličastnejših popolnostij.
Neskončno se je dopadala večnemu Bogu
njena neprekosljiva dobrotljivost, čistost in

78

svetost srca, posebno pa še njena globoka
ponižnost, od katere so dobivale pravi blesk
vse druge čednosti. Če jo je tudi na Božje
povelje angel Gospodov imenoval Božjo Ma¬
ter, vendar se sama navzlic ti nadzemeljski
časti ni imenovala drugače, kakor najnižjo
deklo Gospodovo. Glej, dekla sem Go¬
spodova!  In komaj je to izgovorila, je že
Bog, kateri nikoli ne zavrže ponižnega srca,
stopil iz nebes, da bi se v naročju čiste De¬
vice oblekel z našo natoro in se učlovečil
za nas — Ne žabi torej, kristijan, da je
ravno ponižnost ona čednost, katera kliče
k nam Boga iz svetih nebes, napuh pa ga
vselej odvrača od nas.

3. Prednosti duha.  Če je mogel kdo po¬
spešiti prihod Odrešenika sveta, pospešila
ga je gotovo Marija. Ona kot glava verni¬
kov in obdarovana z bogastvom milostij je
bila vredna v živi veri in z gorečim hre¬
penenjem po Zveličarju se povzdigniti pred
prestol božji ter s svojimi gorečimi proš¬
njami sklicati večno Besedo na zemljo, naj
bi se učlovečila v njenem deviškem telesu.
— Tudi ti, moj kristijan, oživljaj pridno
svojo vero in kaži jo v dejanju. Obujaj v
sebi hrepeneče želje, naj bi Bog izpreobrnil
nevernike in zaslepljene grešnike. Moli za
to z vso gorečnostjo in s trdnim zaupanjem-

79

Tako boš veliko pripomogel, da se izpre-
obrnejo grešniki, pa tudi za-se boš veliko
zaslužil pred Bogom.

Molitev.

Mati dobrotljiva, prosi za nas!

O Devica, polna dobrotljivosti, usmi¬
ljenja in ljubezni! Z ljubeznijo te je Bog,
ki je neskončno dober, napolnil, posebno
tedaj, ko je prebival v tvojem telesu.
Tvoje usmiljeno srce nikdar ni zavrglo
grešnika, če je bil še tako hudoben in
kazniv, ako je pribežal k tebi s potrtim
in skesanim srcem. Nebo in zemlja sta
polna dobrote in milobe tvoje. Tvoja
dobrota oživlja zaupanje naše; tvoja
miloba nas priganja, naj se zatekamo
k tebi in te prosimo, da bi bila sred-
nica naša. Usmili se nas in imej po¬
trpljenje z revščino našo! O dobrotljiva
Devica, prosi za nas, reši nas! Amen.

Vzgled. Sv. Alfonz Liguorski.

Sv. Alfonz Marija Liguorski, ki je bil
maja 1. 1839. sprejet med svetnike, bil
J e  eden najbolj gorečih Marijinih častilcev

80

in najbolj svetih škofov, ki so zadnje čase
poveličevali sv. cerkev. Njegovo svetost spri-
čujejo najbolj osebe, katere so ga osebno
dobro poznale; te trde odločno, da on ob¬
lačila nedolžnosti, dobljenega pri sv. krstu,
ni nikdar omadeževal, in da ni nalašč ali
prostovoljno nikdar storil niti najmanjšega
greha. Da se je ohranil v blaženem stanu
milosti božje, pomagala mu je velika otročja
pobožnost do Marije, kateri se je posvetil
na poseben način. Od svoje nežne mladosti
je občutil srčno ljubezen do preblažene De¬
vice Marije. Ta ljubezen je v njem rastla od
dne do dne ter se vedno bolj utrjevala. V
vseh potrebah se je obračal do nje in vselej
je bil prepričan, da ga bo uslišala. To za¬
upanje vcepljal je vsem ljudem in jim zme¬
rom ponavljal, da smo po Mariji, kakor smo
po njej prejeli odrešenje sveta, deležni tudi
vseh milostij odrešenja. Ta dobrotljiva De¬
vica, katere slavo in veličastvo je ozna¬
njeval s toliko gorečnostjo v vseh svojih
pridigah, opominih in pismih, ga je obda¬
rovala s čudovitimi milostmi. Proti koncu
svojega življenja je razodel nekemu duhov¬
niku, da je imel navado v vseh potrebah
posvetovati se z najmodrejšo Devico, po¬
sebno, ko je ustanavljal red ali društvo Od-
rešenikovo. Povedal je, da mu je razodela

81

veliko in veličastnih rečij. Zatorej si tudi
lahko razlagamo, od kod ima toliko prisrč¬
nih izrazov in ono bogastvo nežnih občut¬
kov, s katerimi so prepletene vse njegove
molitve in hvalne pesmi, katere je Mariji
na čast zapisal v raznih svojih spisih. Na
svojih misijonih propovedoval je o pred¬
nostih Marijinih tako goreče in prisrčno, da
je vse drlo za njim poslušat ga, in da so
njegovi govori ganili in izpreobrnili najtr-
dovratnejše grešnike.

Tu hočem ob kratkem navesti še ne¬
katere pobožnosti, katere je Alfonz navadno
opravljal Mariji v čast. Vsaki dan je svoje
molitve kleče molil pred kako Marijino po¬
dobo. Vse sobote v letu in vse dneve pred
Marijinimi prazniki se je postil ob samem
kruhu in vodi. Sleherni dan je obiskal kako
cerkev ali kapelo, posvečeno Mariji. Vedno
je nosil svoj škapulir, kakor tudi rožni ve¬
nec — molek — okoli vratti pod svojo ob¬
leko; in kakor drugi udje njegovega društva,
nosil je tudi on drugi molek za prepasom
svoje obleke. V svoji sobi je imel veliko
Podobo Matere Božje, na katero je čestokrat
}  veliko ljubeznivostjo vprl svoje oči, da bi
j° pozdravil in poklical na pomoč. Sleherni
dan je molil sv. rožni venec in premišljeval
n jega skrivnosti. Vrh tega je vsaki dan molil

Marija Devica, majnikova kraljica. 6

82

pet Marijinih psalmov njej v čast. Vsaki četrt
ure je molil eno Ceščeno Marijo, in tega ni
opustil tudi tedaj ne, če je bil kdo pri njem.
Zjutraj, o poldne in zvečer ni nikdar opustil
moliti angelovega češčenja. In če je ravno o
tem času bil na ulici, pokleknil je vselej tudi
kot škof na tla in kleče opravil svojo moli¬
tev. Kolikorkrat je kam šel, izročil se je v
Marijino varstvo; ravno tako jo je vselej po¬
zdravil, ko je prišel domov. Vsako soboto
je imel navado, ljudstvu pridigovati o ča¬
stitljivosti Marijini ter je zapustil celo pi¬
sano naročilo, da se ima to zgoditi tudi v
prihodnje po vseh hišah društva Odrešeni-
kovega. — O da bi mi tega zvestega Ma¬
rijinega služabnika posnemali vsaj nekoliko!
Koliko milostij bi tudi mi, kakor on, pre¬
jemali po njenem posredovanju od dobrot¬
ljivega Boga!

Vaja. Obudi od časa do časa vero,
upanje in ljubezen. Češčena Marija . . .

Trinajsti dan.

Tretje premišljevanje ob oznanjenju Mariji
Devici.

Sveto Marijino materinstvo poveličuje
1.) Boga; 2.) Marijo samo; 3.) povzdiguje
nas grešnike.


83

1. Marijino materinstvo poveličuje Boga.
Večna Beseda se je v Marijinem telesu učlo¬
večila in iz nje rodila; s tem čudežem se je
božje kraljestvo resnično močno razširilo.
Dosihdob je imel Bog podložnike samo stvari,
katere so bile v svojem bistvu čisto revne. Ko
se je pa Kristus učlovečil, pridobil si je pa
Bog podložnika neizmerne časti in neskončne
popolnosti, namreč učlovečenega svojega
Božjega Sina. Ako se je Bog v stari zavezi
imenoval Bog Abrahama, Izaka in Jakoba,
more se zdaj imenovati Bog njega, ki je
Bog in človek vkup. — Kaj pa ti, kristijan
moj, ali si že v resnici kaj storil, da po¬
množiš Božjo čast in slavo? Marši seže
spodbudno s kom pogovarjal, koga umestno
poučil in dajal dobre vzglede, da bi pridobil
Kristusu kaj neumrjočih duš? Morda pa si
jih s svojim nekrščanskim življenjem in ne¬
previdnim vedenjem celo odvračal od Jezusa
in mu jih odtujil?

2. Marijino materinstvo poveličuje Ma¬
njo samo.  Marija je videla, kako je Bog njej
pokoren, kakor dober otrok svoji materi. O
kolika čast, kolika slava za Marijo, da se
Božja oseba tolikanj poniža, da jej je pokorna!
"7  Kaj pa ti, ki gledaš ta čudež božjega po¬
niževanja in Marijinega povikševanja; delaš
li s svojo ubogljivostjo in podložnostjo veselje

6 *

84

roditeljem svojim in predstojnikom ? Si
jim li tako podložen, kakor je bil Jezus
Mariji? Mari pa le skušaš otresti si jarem
pokorščine ?

3. Marijino materinstvo povzdiguje nas
grešnike.  Marija je Mati Božja. Ona pa je
tudi Mati skesanih grešnikov. In kot Mati
Sodnika Božjega je pri njem naša Srednica.
Kdo ne ve, koliko premore ona s svojimi
prošnjami in s svojim posredovanjem pri
svojem Božjem Sinu, kateri jo tako močno
ljubi in časti ? — Torej kliči, krščanska duša,
Marijo na pomoč, in prosi jo iskreno, naj
skrbi za-te, da zveličaš svojo dušo, katera
ji je tolikanj pri srcu, in za katero je toli¬
kanj delal in tolikanj pretrpel njen Božji
Sin! Prepričan bodi, da ne boš osramočen,
ako otročje ljubiš in pobožno častiš Marijo.

Molitev.

Mati najzTestejša, prosi za nas!

O Devica, v resnici zvesta Bogu,
čegar voljo si popolnoma spolnovala!
Zvesta si Jezusu, svojemu Sinu, s ka¬
terim si bila tako tesno združena, da
te nič na zemlji ni moglo ločiti od
njega! Zvesta si ljudem, ki te kličejo


85

na pomoč. O, izprosi nam, naj nam
Jezus odpusti našo nezvestobo, s ka¬
tero smo se pregrešili. Izprosi nam mi¬
lost, da v prihodnje zvesto spolnujemo
svoje dolžnosti, da ravnamo po navdi¬
hovanju tvoje milosti, da opravljamo
vse pobožnosti do Jezusa in do tebe,
ter da nas tvoj Sin kot zveste služab¬
nike enkrat milostno sprejme v svoje
veličastvo. Amen.

Vzgled. Sv. Bernard.

Sv. Bernard, prvi opat Klervoški (Clair-
veaux), bil je v 12. stoletju dika in pravi
steber sv. cerkve. S svojo živo zgovornostjo,
s  svojo apostolsko gorečnostjo in s svojim
sv. življenjem je neizrečeno veliko storil za
Čast in slavo Božjo. Posebno ganljiva in
spodbudna je njegova pobožnost in ljube¬
zen do Marije prečiste Device. Ni ga člo¬
veka, ki bi bral njegove molitve in govore,
katere je spisal v Marijino čast, pa ne bi
ga ganilo do solz. Že v svoji nežni mla¬
dosti se je podal v varstvo Marijino. Zato
11111  je tudi Mati usmiljenja pokazala o
raznih priložnostih, kako dopadljiva, ji je
n Jegova pobožnost in kako ji je pri srcu

86

njegova večna sreča. Že v njegovi mladosti
se mu je Marija neki božični večer prika¬
zala s svojim Sinom Jezusom, ter mu od¬
krila vso skrivnost Božjega rojstva. Ta pri¬
kazen je v njegovem srcu užgala gorečo
ljubezen do Jezusa in Marije. Ta ljubezen
mu ni ugasnila nikdar, ampak ga je nagi¬
bala, da je pozneje spisal veličastno knjigo
v čast in slavo Jezusa in njegove Božje Ma¬
tere Marije. Bernard je po Mariji prejel
obilne in velike milosti. Nekoč, ko je ležal
hudo bolan, prikaže se mu Marija, položi
roko na-nj in ga na mah ozdravi te bolezni,
o kateri so sodili zdravniki, da je neozdrav¬
ljiva. Bernard si je prizadeval, vcepiti vsem
ravno tako živo in gorečo ljubezen do Ma¬
rije, kakoršno je sam občutil v svojem srcu
do nebeške kraljice. Da bi oživil zaupanje
na njeno priprošnjo, spodbujal je vernike
neprenehoma z besedami: „Njej ne manjka
niti moči, zakaj ona je Božja Mati, niti
dobre volje, zakaj ona je Mati usmiljenja
in tudi naša Mati; in sicer ne samo Mati
pravičnikov, ampak tudi Mati ubozih greš¬
nikov." Po vsej pravici se torej sv. Bernard
imenuje oznanjevalec Marijine slave, ker
nobeden izmed svetih očetov in učenikov
sv. cerkve ni govoril in pisal toli prisrčno
in goreče o Marijinem veličastvu in o njem

87

izrekel toliko krasnih mislij, kakor on. Nje¬
gove knjige bodo oznanjevale do konca sveta
njeno slavo in vernike spodbujale ljubiti
Marijo. L. 1152. v 63. letu svojega življenja
je izdihnil svojo dušo. Pokopali so ga pred
oltarjem prečiste Device Marije, katero je
ves čas tako goreče častil in jo tako vneto
poveličeval z besedo in dejanjem. Iz pisem
sv. Bernarda hočemo navesti kratko molitev,
s katero je častil Marijo:

O, presrečna Marija! Ti si Mati
Božja, pa tudi Mati grešnika, Mati pre¬
gnanca! Ne dopusti, o dobra Mati, da
bi mene, tvojega grešnega sina, obsodil
tvoj Božji Sin; marveč izprosi, o pre-
blažena Marija, da tvoj Sin, Božji Sod¬
nik, mene revnega pregnanca enkrat
sprejme v večno domovino! Amen.

Vaja. Izprašuj z vso natančnostjo svojo
vest. Geščena Marija . . .

Štirinajsti dan.

Prvo premišljevanje o Marijinem obiskovanju.

Marijino potovanje k teti Elizabeti nam
daje premisliti troje: 1.) nagib; 2.) težav¬
nost, in 3.) naglost njenega popotovanja.

88

1. Nagib Marijinega popotovanja  ni bil
noben drugi, kakor hrepeneča želja, da bi
Elizabetini hiši prinesla srečo in blagoslov,
in ž njenim Sinom sodelovala pri zveličanju
človeštva. Marija bi bila prav lahko ostala
doma in tamkaj v sveti tihoti prepevala čast
in slavo Gospodu, kateri ji je storil velike
reči. Toda, ker ji je bilo najbolj pri srcu
zveličanje duš, zavoljo katerih se je Božji
Sin ravno učlovečil v njenem deviškem te¬
lesu, zato se naglo odpravi na pot. Ona
zapusti samotno tišino, da bi šla tjakaj,
kamor jo vleče ljubezen. — S svojim vzgle¬
dom uči te, kristijan moj, Marija, da moraš
tudi ti katerikrat odnehati od svojih spo¬
kornih vaj, kedar to zahteva ljubezen do
bližnjega, da mu hitiš v dušnih in telesnih
stiskah na pomoč.

2. Težavnost tega popotovanja.  Dasiravno
Marija, preblažena Devica, ni bila krepkega
telesa, ampak še v nežni dobi, vendar se
odpravi v mesto Hebron, katero je precej
oddaljeno od Nazareta, in kamor vodi

težavna pot črez gorovje. Toda ljubezen
podeli nežni Devici srčnost, moč in jakost.
— Ti se pa ustrašiš vsake najmanjše težave,
kedar je treba pomagati bližnjiku in mu
storiti kako ljubav. O pogledu tolikega vz¬
gleda kaj si pač moreš misliti druzega, ka-

89

kor da ti manjka ljubezni in da si, čeravno
živ, vendar mrtev!

3. Naglost tega popotovanja.  Sv. pismo
pravi izrečno: Marija je šla hitro črez
gorovje.  Čemu ta naglost? Zato, ker je
bil namen Jezusov, da posveti v materinem
telesu svojega predhodnika Janeza. Zato je
hitela Marija, da bi se naglo zvršil Jezusov
namen in njegovemu predhodniku došla naj-
hitreja pomoč. — In v resnici! Božji Duh
ne trpi nobenega oprezanja, nobenega od¬
lašanja. Duh lenobe in mlačnosti, nagnjenje
k vednemu odlašanju ni od Boga. Po tem
vzoru prašaj sam sebe in stori, kakor te
navdihuje Božji Duh;  toda to stori naglo
in brez odlašanja!

Molitev.

Podoba pravice, prosi za nas!

O Marija, na tebi občudujemo in
Proslavljamo odsev vseh čednostij in
v se krščanske pravice. Na tebi ne naj¬
demo nobene sence, nobene tmine, no¬
snega madeža, nobene nepopolnosti,
^akaj na tebi se leskečejo v najsvet-
| e jši luči vse čednosti. Po vzgledu svo¬
jca Božjega Sina si hotela dopolniti

90

vso pravico. O, v tem ogledalu se ho¬
čemo prav pogosto ogledovati. Tvojo
svetost hočemo vedno pred očmi imeti,
da se od tebe učimo, kaj da nam je
storiti, kaj opustiti, kako uravnati svoje
dejanje in nehanje. Izprosi nam od-
puščenja vseh naših krivic. Izprosi
nam od Boga milost, da bi mogli vedno
hoditi po poti pravice in na njej vsta¬
jati do konca, ter da bi enkrat celo
večnost opevali usmiljenje božje. Amen.

Vzgled. Sv. Frančišek Borgija.

Med svetnike, kateri so se največ tru¬
dili, da razširjajo Marijino čast, prištevamo
po vsi pravici sv. Frančiška Borgija, voj¬
vodo Kandia-škega in poznejega generala
družbe Jezusove. Živel je sicer že med sve¬
tom jako pobožno, pa Bog ga je namenil
še za višjo svetost; hotel ga je po poseb¬
nem dogodku še bolj navezati na-se. Cesa¬
rico Izabelo, ženo Karola V., v Toledu smrt
pokosi v najlepši dobi njenega življenja-
Cesar tedaj naroči Frančišku, da naj on
spremlja mrliča v Granado, v rakvo kraljevo.
Pa preden so mrliča izročili duhovščini Gra-
nadski, moral je sv. Frančišek potrditi s

91

prisego, da je ta mrlič v resnici cesarica
Izabela. Privzdignejo pokrov svinčene krste,
v kateri so truplo pripeljali, in Frančišek
odgrne tančico ž njenega obličja, da se pre¬
pričajo, če je truplo res Izabelino. Toda kaj
zagledajo? Obličje vse izpremenjeno, vse
skremženo, in nestrpljiv sopuh in smrad
jim udari nasproti, tako sicer, da vsi pri¬
čujoči odstopijo in si z robci mašijo usta in
nos. O pogledu te strašne gnile gruče pre¬
šine žarek božje milosti dušo našega svet¬
nika. On spozna v njej podobo vse zemelj¬
ske velikosti, lepote in sreče. Sklonivši se
jame bridko vzdihovati: „Kam je sedaj iz¬
ginilo tvoje veličastvo? Kam tvoja lepota,
prisrčnost in ljubeznivost? Ali je to tisti
prelepi, kakor natorno čudo občudovani
obraz? Ali so to tista usta, iz katerih je
kilo ene besedice dovolj, da je osrečila si¬
romaka, ali potrla srečnega ? Glej! sedaj je
v sega konec: od nje ni nič več upati, nič
T eč se je ni bati! Vse je ž njo izgubljeno,
Pokopano." Sam pri sebi pa govori: „Vla¬
darja snedo črvi ravno tako, kakor berača:
°nega v zlati tkanini, tega v raztrganih ca-
pah. O, prazna tolažba! O, žalostni razloček!
Nič več nočem imeti opraviti s svetom!"
In ko se povrne v svoje stanovanje, pade
pred Bogom na svoj obraz, prebije celo noč

92

v molitvi, vzdihovanju in solzah, ter stori
obljubo, katero je vedno ponavljal: „Go¬
spod, zaprisegam ti, da nikdar več nočem
služiti stvari, katero mi lahko odvzame smrt/
Ko mu je umrla njegova soproga, do¬
polni zvesto svoj sklep. Odpove se vsem
posvetnim častem, vsemu bogastvu, in stopi
v Jezusovo družbo, da bi tam ponižno in
samotno služil Bogu. Vse svoje življenje je
prisrčno ljubil Marijo. Sleherni dan je njej
v čast opravljal razne pobožnosti, posebno
sv. rožni venec, katerega skrivnosti je pre¬
mišljeval večkrat po dalje časa. Kolikorkrat
je premišljeval učlovečenje Jezusovo in nje¬
govo trpljenje, vselej je obrnil svoje oči tudi
na Marijo, katera se je v toliki meri ude¬
ležila z Jezusom odrešenja našega. Premi¬
šljujoč učlovečenje Jezusovo, mislil si ga je
v deviškem telesu Marijinem. Premišljujoč
skrivnosti njegovega rojstva in detinstva,
mislil si je Odrešenika v naročju Božje Ma¬
tere. V njegovem tihem in skritem življenju
gleda ga, kako je podložen in pokoren svoji
Božji Materi. V njegovem apostolskem de¬
lovanju vidi Frančišek, kako radovoljno po¬
sluša Marija vse besede in nauke svojega
Sina in si jih ohranja v srcu. Premišljujoč
Jezusovo trpljenje občuduje ljubezen Ma¬
rijino, s katero potrpežljivo prenaša vso ža-

L

93

lost in bridkost: gleda jo stoječo pod kri¬
žem, katere srce je prebodeno s sedmerimi
meči. Povsod in vsikdar obuja vse one čute,
katere je občutila Marija. Tako je imel sv.
Frančišek v vseh premišljevanjih našega od¬
rešenja vedno tudi Marijo v mislih, ki je pri
delu našega zveličanja tako ljubeznivo in
junaško sodelovala. Brezmejno je zaupal v
Jezusa, Odrešenika in Srednika našega, pa
tudi v Marijo , Posrednico našo pri Jezusu,
njenem Sinu. Pobožnost in zaupanje do Ma¬
rije prizadeval si je razširjati med vsemi
ljudmi, v govorih in knjigah. Pa ne samo
med priprostim ljudstvom je delal za Ma¬
rijino čast in poveličevanje, ampak znal je
tudi v imenitnih hišah uvesti Marijine po¬
božnosti, s katerimi je veliko duš obvaroval
zapeljivosti, veliko njih iztrgal iz pregreš-
nosti in spravil na pot popolnosti. Prepri¬
čan, da ne moli zastonj nobeden, kdor svojo
Molitev po Mariji daruje njenemu Božjemu
Sinu, zatekal se je v vseh okolnostih življe-
n ja k njej. Vselej je prejel tolažbo in po-
®°C in to gostokrat na prečuden način. —
gotovo je torej, da Marija ne zapusti svojih
častilcev nikdar in da, kakor pravi sv. Ber-
nard, ne zavrže nobenega, kdor Mater usmi-
J en ja z otroškim zaupanjem kliče na po¬
moč.

94

Vaja. Bodi usmiljen do ubožcev: ako
imaš dosti, daj dosti; če imaš malo, daj
malo z dobrim srcem svojemu bližnjemu
zavoljo Jezusa. Ceščena Marija . . .

Petnajsti dan.

Drugo premišljevanje o Marijinem obisko¬
vanju.

Ob Marijinem obiskovanju premišljuj:
1.) njeno ponižnost; 2.) njene pogovore, in
3.) moč njenega obiskovanja.

1. Ponižnost Marijina.  Pomisli, kako
previdno, ponižno in modro se je vedla
Marija ob tem obiskovanju. Sv. evangelist po¬
pisujoč to skrivnost omenja, kako spoštljivo
in ponižno je Marija pozdravila sv. teto Eli¬
zabeto, ter nam tako kaže lepo, ljubeznjivo in
ponižno vedenje, nad katerim se je vzgle-
dovala vsa Caharijeva hiša. — Uči se in ne
pozabi imenitnega nauka, da sta ti poniž¬
nost in zatajevanje samega sebe pred vsem
potrebni čednosti; podlaga sta vse krščan¬
ske odgoje in vsega poštenja.

2. Njeni pogovori.  Kakor piše sv. Bona¬
ventura, pripovedovala je Marija svoji teti
Elizabeti vse okolnosti Odrešenikovega učlo¬
večenja v njenem deviškem telesu; Eliza¬
beta pa je razodela Mariji, na kak način J e


95

ona, ki je že toliko časa bila nerodovitna,
spočela v svoji visoki starosti. Ti pogovori
so njiju srci užgali v goreči ljubezni do Boga.
— Ali so tvoji pogovori tudi bogoljubni?
Nimaš li navade, govoriti o ničvrednih, ne¬
dostojnih in dvoumnih rečeh? Nimaš li na¬
vade, uganjati neslanih in neumestnih šal?
Mar niso tvoji pogovori le grdo opravljanje,
objedanje, obrekovanje in natolcevanje tvo¬
jega bližnjega? Pusti vendar enkrat te brez¬
koristne, Boga žaleče in bližnjega pohujšu¬
joče pogovore! Resnobno brzdaj svoj jezik
in govori le to, kar je koristnega, dobrega,
Častnega, kar služi v Božjo čast, v spodbudo
tvojemu bližnjemu, tebi pa v večno zveličanje.

3. Moč tega obiskovanja.  V tem trenotku,
ko je Marija stopila v Caharijevo hišo, je bil
že sv. Janez posvečen v telesu tete Elizabete
in oba napolnjena s sv. Duhom. Tudi se
trdi z vso gotovostjo, da je Caharija po Ma¬
rijinem posredovanju zopet zadobil govorico,
ko je bil na tablico zapisal ime svojega sina
Janeza. — O presrečno stanovanje, v katero
pride Marija! Kliči jo na pomoč, kristijan
moj, da po njenem posredovanju zadobiš,
kakor sv. Janez, svetost duše, kakor Eliza¬
beta, gorečnost srca, in kakor Caharija, dar
modrega in svetega govorjenja.

96

Molitev.

Sedež modrosti Božje, prosi za nas!

O Marija, ti si v resnici sedež mo¬
drosti, ker je počival v tvojem deviškem
telesu in v tvojem naročju Božji Sin,
večna modrost nebeškega Očeta, kateri
ti je vlil vse darove in zaklade črez-
natorne modrosti. Po vsi pravici te kliče
sv. cerkev sedež modrosti. Mi pa, mi
revni grešniki, tavamo v temoti in v
smrtni senci. Mi ne vemo, kaj nam je
v resnici koristno! Prosi vendar za nas,
dobra Mati, da po tebi prejmemo daru
modrosti in edino to ljubimo in iščemo,
kar je dopadljivo v Božjih očeh in
kar vodi v večno zveličanje. Amen.

Vzgled. Serviti. — Sv. Filip Benicij.

V začetku 13. stoletja je živelo v Flo-
renciji na Laškem sedem mož, kateri so se
odlikovali pred drugimi v tem, da so bili
bogati in žlahtnega stanu, posebno pa še
goreči v službi božji in pobožnosti do brez¬
madežne Device Marije, Matere Gospodove.
Ti možje so vsi ob enem času čutili v sebi
neki notranji glas in nagib, da bi se čisto

97

ločili od sveta, pa v tihi samoti pod Ma¬
rijinim varstvom služili Bogu, in kolikor je
v njihovi moči, delali pokoro za grehe sveta,
da bi izprosili grešnikom usmiljenja božjega.
To je bil povod in začetek imenitnega reda
služabnikov Marijinih ali servitov.
Klicali so se zato tako, ker je bila prva
njihova skrb, da bi preblaženo Devico Ma¬
rijo posebno častili. Ta red, častitljiv že po
svojem imenu ter sv. cerkvi v korist po plo-
donosnem delovanju, začel se je razvijati
posebno po neumornem prizadevanju sv.
Filipa Benicija. Kmalu, ko je bil red usta¬
novljen, sprejeli so va-nj Filipa in pozneje
temu redu za generala izvolili. Filip še ni
imel pet mesecev, ko prvič vidi nekatere teh
sedmerih ustanovnikov; prosili so milošnje.
Naenkrat se otročiču razveže jezik in on reče
svoji materi: „Glej tu Marijine slu¬
žabnike!"  Ta čudež je bil povod, da so
te redovnike od tistihdob začeli klicati
Marijine služabnike.  V svojem 15. letu
jsl je Filip resno premišljevati, kateri stan
bi si izvolil, in molil je veliko v ta na-
fnen, posebno k Mariji. Prigodi se, da zajde
nekoč v cerkev servitov. Pri berilu lista
istega dne čuti v sebi neki notranji glas,
Ji mu veli, naj vstopi v red servitov. Da
bi pa čisto spoznal voljo božjo, obrne se

Marija Devica, majnikova kraljica. 7

98

še bolj prisrčno v molitvi do Marije, in ta
ga prihodnjo noč utrdi v njegovem sklepu
v posebni prikazni. Sedaj trdno prepričan
o volji Gospodovi, hiti precej drugi dan k
predniku tega reda in ga prosi klečd, naj
ga vsprejme v red kot redovnega brata.
Njegovo prošnjo takoj uslišijo. Odslej se
posveti Filip čisto in popolnoma službi
Marijini in si prizadeva dopasti le njej, po¬
sebno s svetim življenjem in posnemanjem
njenih vzvišenih čednostij. Pozneje se da iz
pokorščine posvetiti v duhovnika ter prične
kmalu potem apostolsko goreče oznanjevati
sv. evangelij in grešnike nagibati k pokori.
Pod varstvom svoje nebeške Gospe je delal
velika čuda, in sad njegovih prizadevanj je
bil sijajen. Povsod je razširjal pobožnost do
Marijinih sedmerih žalostij, da bi ž njo greš¬
nike spodbujal k pokori, pravične in dobre
kristijane pa ohranil na poti čednosti. Ko
je vse svoje življenje preživel v največji či¬
stosti srca in v vaji najpopolnejših čedno¬
stij , približal se mu je naposled trenotek,
da prejme plačilo za vse svoje trude. V
praznik Marijinega vnebovzetja ga napade
mrzlica. Vso osmino je obujal občutljeje
najbolj goreče ljubezni do Boga, najbolj
nežne pobožnosti do Marije in najbolj od¬
kritosrčnega kesanja zavoljo svojih grehov.

99

Zadnji dan osmine prosi sv. zakramentov
za umirajoče, in ko jih pobožno prejme,
pade v smrtno omamico. Ta je trajala cele
tri ure in z vsakim trenotkom so pričakovali,
zdaj in zdaj bo izdihnil. Pa naenkrat se
zopet zave ter pravi okolo stoječim, da si
je hudič prizadeval na vse kriplje, da bi ga
pahnil v pogubljenje, da pa ga je prečista
Devica rešila vseh nevarnostij. Potem za¬
hteva svoje bukve (tako je imenoval svoje
sv. razpelo). Zr6č s svojimi očmi v Križa¬
nega in govoreč imeni Jezus in Marija, iz¬
dihne svojo dušo 22. velikega srpana 1.1285.
— O naj bi si tudi mi, vsak po svojem po¬
klicu, na vso moč prizadevali, da bi bili
vredni Marijini služabniki in da bi si šteli
to za svojo največjo čast! Gotovo bi tedaj
v  vsaki stiski, posebno pa ob smrtni uri,
zadobili Marijino pomoč.

Vaja. Večkrat si kaj pritrgaj, in če v
drugem ne, saj v tem, da čuvaš nad svo¬
jim jezikom in svojimi očmi. Ceščena Ma¬
rija . . .

Šestnajsti dan.

Tretje premišljevanje o Marijinem obisko¬
vanju.

Marija se je pri svoji teti Elizabeti mu¬
dila tri mesece, in tu je treba posebno po-

7 *

100

misliti na tri okoliščine: 1.) na hasek ali
korist, katero je prejel Janez; 2.) na tolažbo,
katero je prejela njegova mati Elizabeta, in
3.) na spodbudo ostale družine, katero je
učinilo Marijino obiskovanje v Caharijevi hiši.

1. Kak hasek ali kako korist je prejel
Janez?  Marija se je mudila tri mesece pri
svoji teti Elizabeti. Ako je že samo ob Ma¬
rijinem pozdravu, ob njenem vstopu v hišo
posvečen bil Janez v materinem telesu, kako
je moral še rasti v milostih, ko je Marija
molila ves čas njenega dolgega bivanja
tamkaj in sama rastla v junaškem zasluženju!
Ali se je torej čuditi, da je Janez postal
tolik svetnik, da mu ga ni bilo para med
človeškimi otroci? — Pač srečni roditelji,
kateri izroče svoje otroke že pred porodom
Marijinemu varstvu! Učimo se od Marije, s
kako gorečnostjo nam je skrbeti za nedolžno
mladino in kako nam jo navajati k dobremu.
Zakaj navadno so ljudje v poznejših letih
taki, kakoršni so se vzgojili v mladosti.

2. Kako tolažbo je prejela Elizabetah
O, s kakim veseljem in s kako radostjo je
pač moralo napolniti Elizabetino srce Ma¬
rijino bivanje pri njej! Mi moremo to le
slabo umevati, če vsaj nekoliko premislimo,
kaj se pravi, tri mesece pri sebi imeti njo,
ki je radost izvoljenih duš in veselje ne-

101

beščanov. — Zakaj se torej, kristijan moj,
v trpljenju in težavah življenja ne zatekaš
k njej, katero imenuje sv. cerkev tolažnico
žalostnih, pomoč vseh pravih kristijanov?

3. Spodbujanje ostale družine po Mari¬
jinem vzgledu.  Marija je opravljala v Eliza¬
betini hiši vsa navadna hišna opravila, in
to posebno veselo, ponižno in ljubeznjivo.
Marija, čeravno presveta Mati Odrešenikova,
se je vendar lotila vsakega hišnega opra¬
vila ter sploh ni zamudila nobene prilož¬
nosti, da le stori dobro in skaže drugim
kako ljubav. — O kako lep vzgled za vse
prebivalce Gaharijeve hiše! In kak vzgled
tudi za-te, ki vselej toliko nejevoljo občutiš,
kedar je treba bližnjiku skazati kako ljubav,
če bi mu imel kaj odjenjati, ali kako dru¬
gače ponižati se pred njim!

Molitev.

Začetek našega veselja, prosi za nas!

O Marija, ti si uzrok našega ve¬
selja v življenju, v smrti in skozi celo
večnost. To veselje si nam prinesla na
svet, ko si nam porodila Odrešenika in
Zveličarja sveta. V tem veselju nas
ohranjuješ, ker ne nehaš stati nam na
strani v vseh naših potrebah, in ker

102

vsem, ki kličejo k tebi, deliš svojo po¬
moč. Dopolnila boš naše veselje, če
nam boš, kakor za trdno pričakujemo,
v smrtni uri stala na strani, nas varo¬
vala in spremila v večno življenje. 0
Mati usmiljenja! ne zapusti nas ob uri
skušnjav; utrdi v nas veselo upanje na
te in tvojega Sina! Ne dopusti, da bi
se nas lotila malosrčnost, temveč raz¬
veseljuj in spodbujaj nas s svojim var¬
stvom in pomočjo, s svojim potrplje¬
njem v trpljenju in s svojo popolno
udanostjo v voljo božjo. Amen.

Vzgled. Sv. Frančišek Šaleški.

Sv. Frančišek Šaleški nam je zapustil
prekrasen vzgled pobožnosti do sv. Matere
Božje, katero je tako goreče častil in ljubil
vse svoje življenje. Zato je pa tudi preje¬
mal od nje pogostoma prav izvanredne mi¬
losti. Tu hočemo navesti posebno dogodek
kateri nam od ene strani kaže v svetli
luči, kako otročje in močno je svetnik za¬
upal Mariji, z druge strani pa, kako milostno
je Marija skrbela za svojega služabnika.
Sv. Frančišek se je učil v Parizu in je že
takrat živel pobožno in čednostno. Vendar

103

pa Bog pripusti, da se ga loti strašna ob¬
upnost, in neprenehoma ga je mučila črna
misel, da bo večno pogubljen in da ne bo
nikdar gledal obličja božjega. Mislimo si
lahko, kako grozna je morala biti taka mi¬
sel in skušnjava Frančišku, ki je tako pri¬
srčno ljubil Boga in vedno hrepenel, da bi
večno bil združen ž njim. Skušnjava mu ne
da miru. Noč in dan mu stoji grozovita
podoba pred dušo njegovo. To ga je dušno
in telesno tako potrlo, da je bil ves suh
in bled, da so se bali že za njegovo življenje.
V tem strahu in v tej zmedenosti duha ni
nehal zatekati se k Bogu, Očetu vsega za¬
upanja. In ko ga je nekoč skušnjava po¬
sebno hudo mučila in ni našel več nobene
rešitve, hitel je v cerkev, v kateri je bil storil
obljubo vedne čistosti. Prvo, kar ugledajo
njegove oči, bila je podoba Matere Božje.
Ta pogled bil je pravo hladilo njegovemu
ranjenemu srcu. Zaupanje, katero je zmeraj
Rojil do Marije in v njeno pomoč, oživelo
niu je v novič in dobilo novo moč. Vrže se na
zemljo, in ker se čuti nevrednega, da bi se
obrnil naravnost do Boga, katerega morda
vekomaj ne bo videl, moli iskreno in iz cele
duše k Mariji, da zadobi milost po njej.
Ce pa je že v resnici odločen, da ga Bog
vekomaj zavrže in da ga bo s pogubljenimi

104

vekomaj sovražil, naj bi mu vsaj bilo do¬
voljeno, Boga, dokler živi, ljubiti in pove¬
ličevati. In da bi bil tem gotoveje usli¬
šan, pomoli s polno gorečnostjo molitev:
„Spomni se, o premila Devica i. t. d.“;
gorke solze vdero se mu ob tej molitvi po
licu. Tako junaške prošnje Mati usmiljenja ni
mogla odreči Frančišku. Kakor bi trenil, iz¬
ginila je skušnjava. Globoko zaupanje oži¬
vilo je njegovega potrtega duha in napol¬
nilo z nepopisljivo tolažbo. Še celo njegovo
zdravje, barva njegovih lic: vse se mu je
povrnilo na mah tako popolnoma, kakor da
bi ne bil trpel nikdar. Odslej je užival no¬
tranji mir srca, mir božji, katerega ni več
kalila nobena nezgoda. Ta okoliščina gaje
spodbadala celo življenje, da je še bolj
otročje ljubil Marijo, na njeno mogočno
priprošnjo še bolj zaupal, ko je na čudežni
način bil okusil njeno moč. Kot duhovnik in
škof je z vzgledom in besedo, s krotkostjo in
ljubeznijo izpreobrnil nad 70tisoč krivovercev,
ustanovil ženski red „ obiskovanja Marijinega"
ter bogoljubne duše varno vodil v nebesa, kar
še vedno dela s svojo knjižico: „Filoteja ali
navod k pobožnemu življenju".

Vaja. Ko se vležeš spat, spomni se
svoje smrti in misli si, kakor da ne bi vstal
iz svoje postelje več. Ceščena Marija . . .

105

Sedemnajsti dan.

Prvo premišljevanje o Marijinem očiščevanju.

V tej skrivnosti je Marija vzgled po¬
korščine; zakaj njena pokorščina, katero je
tu razodevala, je bila 1.) težavna; 2.) slepa,
in 3.) velikodušna.

1. Marijina pokorščina je bila težavna
v tem , v čemur je imela spolniti postavo.
V postavi je bilo pisano, da naj se vse žene
po porodu skažejo duhovniku v templu in
v očiščevanje darujejo svoj dar. In s tem,
da so se podvrgle postavi, spoznale so de¬
jansko, da so bile po duhu postave res ne¬
čiste. Ti obredi so morali pač sila občutni
in težavni biti za Marijo, najčistejšo vseh
devic. Pa čeravno je bilo tako, vendar je
nbogala Marija in spolnila postavo popol¬
noma. — Kaka sramota za-te, ki vedno to¬
žiš in godrnjaš, če se ti kaj naloži, kar ti
ne ugaja, in ki ubogaš le tedaj, kedar se
fi kaj ukaže, kar ugaja tvojemu nagnjenju
m tvojemu okusu!

2. Marijina pokorščina je bila slepa po
okolnostih in načinu , kako je ravnala po
Postavi.  Postava očiščevanja tikala se je
s amo onih žena, katere so spočele in rodile
P° naravi ali natori. Marija pa je bila spo-
čela po moči Vsegamogočnega od sv. Duha.

106

A ne da bi kaj ugovarjala pomenu postave,
ali se sklicevala na svoje prednosti, pod¬
vrgla se je slepo črki postave, dasi nje po¬
stava v resnici vezala ni. — Ti pa, koliko¬
krat se odteguješ spolnovanju onih postav
in zapovedij, katere si kot kristijan spolno-
vati dolžen? Kaka sramota za-te, če po¬
misliš na Marijo!

3. Pokorščina Marijina lila je po nje¬
nem namenu velikodušna.  Marija je spolnila
vse, tudi najmanjše predpise očiščevanja po¬
polnoma. Storila je celo več, kakor je bilo
zapovedano, da je tako pokazala svojo ve¬
likodušnost in radodarnost do Boga, da
ga v resnici ljubi iz vsega srca in vseh
svojih močij. — In ti si zmeraj proti Bogu
tako skop in stiskav! Ti nočeš nič storiti
za-nj, izvzemši to, kar moraš, in še tega
ne storiš tako, kakor bi mogel! Pomisli, da
bo Bog enkrat tudi proti vsem onim skop,
kateri so bili skopi proti njemu.

Molitev.

Posoda duhovna, posoda časti vredna, prosi
nas!

O preblažena Devica, po vsej pravici
se imenuješ duhovna, častivredna po¬
soda, ker je Bog tvoje srce napolnil z

107

najdražjimi darovi sv. Duha. Tvoje misli
so bile vedno visoke in žlahtne, tvoji
občutki sveti, tvoji nameni čisti in vz¬
višeni. Tebi ni bilo drugega na skrbi,
kakor da bi poveličevala Boga. Druge
skrbi nisi imela, kakor ljubiti ga; hre¬
penenja druzega ne, kakor da bi ga
posedla. Najdražji, najžlahtnejši darovi
natore, milosti in veličastva lepšajo te
v najpopolnejši meri. Mi pa, oh mi
revčeki! mi nismo druzega, kakor po¬
sode zavrženja in revščine! O, usmi¬
ljena, o dobrotljiva, o sladka Devica
Marija, usmili se nas, svojemu Sinu
priporoči nas, da po tvoji priprošnji
deležni postanemo njegovega neskonč¬
nega zasluženja, in da v prihodnje ne
iščemo druzega, kakor kar je božjega,
kar je večnega. Amen.

Vzgled. Sv. Frančišek Regiški.

Ako je pobožnost do Matere Božje za
Vse  stanove in v vseh položajih življenja
dobra in koristna, pa je še posebno v mla¬
dosti. Od ene strani vcepi ta pobožnost

108

nežnim dušam stud greha, od druge jim
kaže v Marijinem vzgledu vso častitljivost
in veličastvo pravice, čednosti in svetosti,
vrh vsega tega pa jim zagotavlja varstvo in
pomoč te dobrotljive, mogočne Device in
Matere. Poleg veliko drugih, skušal je to
posebno sv. JanezFrančišekRegiški.
Rodil se je 1. 1597. od imenitnih starišev v
škofiji Narboneški na Francoskem. Smelo
rečem, da se mu je bila že z materinim
mlekom vcepila nežna ljubezen do vzvišene
Rožje Porodnice. Da bi to ljubezen Mari¬
jino oživljal in gojil, pa da bi v večji meri
okušal njene koristi, koprnel je že kot de¬
ček z največjo gorečnostjo po tem, da bi
bil sprejet v kako družbo, katere posebna
naloga je, Marijo častiti. Ko vidi spol¬
njene svoje želje, spozna, da se mora s po¬
sebno svetostjo vrednega skazati te milosti.
Nobeden si ni bolj prizadeval, da bi živel
natančno po predpisih družbe, kakor naš
svetnik. Svoje molitve in pobožnosti je
opravljal bolj obilno in pogostoma. Tako
je tudi bolj pogostoma prejemal sv. zakra¬
mente. Najbolj si je pa prizadeval, da bi
se čedalje bolj spopolnil v vsem tem, kar
govori, kar dela in opušča, da bi bolj in
bolj dopadel Rogu in svoji prevzvišeni Ma¬
teri. Ko je kasneje stopil v družbo Jezusovo,

109

postala je njegova pobožnost še bolj sijajna.
V šoli je kot učenik porabljal vsako pri¬
ložnost v to, da je v srcih svoje mladeži,
opominjajoč in učeč jo ter moleč za-njo,
užigal ono ljubezen do Marije, v kateri je
gorelo in plamtelo njegovo srce. Posebno
pa si je prizadeval v misijonih, katerim se
je posvetil z junaško gorečnostjo zadnjih
deset let svojega življenja. Ta leta je sam
vodil Marijine pobožnosti in v njih vadil
tudi vernike. Na vseh teh apostolskih potih
in poslih se je vsega izročeval Marijinemu
varstvu. Ves čas je klical njeno ime. Ne¬
prenehoma se je potegoval za njeno čast.
Vse svoje poučevanje, vsa svoja opominje-
vanja, vsa svoja sveta dela je priporočal
Marijini materni skrbi.

Ker se je Frančišek tolikanj trudil, da
jn pridobil Jezusu duš, in ker je Marijo to¬
likanj ljubil in častil, prikazala sta se mu
ob njegovi smrtni uri Jezus in Marija, da
jn mu stala na strani v njegovem smrtnem
b°ju in da bi njegovo dušo sprejela v ne¬
beško veličastvo. Presenečen po tej prikazni
vsklikne Frančišek poln radosti vpričo svo-
Jjhsodrugov: „Jezusa vidim in Marijo,
ki mi gresta naproti, da bimespre-
vedla v prebivališče svetnikov! Oh,
orat moj, kaka sreča! Kako rad

110


umrje  m!“ Ko je to izgovoril, izdihnil je
svojo dušo. — Pač res, sreča največja za
človeka je, če umirajočemu stojita na strani
Jezus in Marija. Toda take sreče se sme
nadejati le tisti, kateri je v svojem življe¬
nju goreče služil Jezusu in Mariji.

Vaja. Moli Marijine dnevnice, ali katero
drugo molitev Mariji v čast. Ceščena Ma¬
rija . . .

Osemnajsti dan.

Drugo premišljevanje o Marijinem očišče¬
vanju.

Marija je vzor največje ponižnosti, ker
je prikrivala 1.) svoje devištvo; 2.) svojo
svetost, in 3.) svoje božje materinstvo.

1. 'Prikrivala je svoje devištvo.  Ko je
Marija šla v tempel in se podvrgla postavi
očiščevanja, postavila se je v enako vrsto
vseh drugih žena, katere je vezala ta po¬
stava kot omadeževane. Na ta način hotela
je pred ljudmi manj čista veljati, kakor je
bila v resnici. „0 prečudna ponižnost Ma¬
rijina!" vsklikne sv. Vincenc Fererij. „0 ne¬
znosna prevzetnost pa na naši strani, da
hočemo zmerom več veljati in več biti, ka¬
kor smo, ne da bi se potrudili, da bi v
resnici bili boljši!"

2. Prikrivala je svojo svetost.  Kakor

111

sv. Vincenc Fererij omenja, prosila je Marija
duhovnika kleče, naj moli za-njo. Najčistejša,
najsvetejša izmed vseh stvarij se tolikanj
poniža, da poklekne pred grešnim človekom,
in hoče veljati za nečisto, grešno osebo. —
In jaz, največji revež, jaz največji spačenec
med vsemi ljudmi, hrepenim pa vedno le
po tem, da bi bil v veljavi in časti pri lju¬
deh, s čimur si pred Bogom nakopavam še
večjo odgovornost!

3. Prikrivala je svoje božje materinstvo.
Marija, ki je porodila Jezusa Kristusa, Božjo
osebo, gotovo ni imela na sebi ničesar, da
bi se ji bilo treba očiščevati; saj ji njeno
božje materinstvo ni nič vzelo svetosti in
Čistosti, ampak jo še le bolj povišalo pred
Bogom in ljudmi. Vendar pa, ker je prišla
v  tempel kakor navadna mati, ni hotela,
da bi jo ljudje kar spoznali za Mater Božjo.
Bog pa je še z večjim dopadenjem zrl na
Marijino ponižnost, zavoljo katere jo bodo
srečno imenovali vsi narodi.

Molitev.

Posoda vse svetosti, prosi za nas!

Kdo je bil kedaj v čednostih tebi
Podoben, tebi enak, o Devica, ki se ti
tie  da nobena druga primerjati! Kdo

112

je bil kedaj tako poln notranje pobož¬
nosti, kdo je bil tako urejeno in stano¬
vitno goreč za božjo čast, kakor ti?
Vedno si bila združena z Bogom. Brez
prenehanja si spolnovala svoje dolž¬
nosti. Sredi najtrših skušenj si pomno-
ževala svoje čednosti in svoje zaslu-
ženje. Stoj nam na strani, da se vendar
enkrat iznebimo mlačnosti, katera nam
je prišla že v navado, da premagamo
lenobo, da odpravimo svojo nestano¬
vitnost. Ti izvoljena posoda pobožnosti,
prosi za nas, da se tudi naša srca na¬
vdahnejo pobožnosti, da oživi v nas
sveti ogenj gorečnosti, da bomo Boga
častili, kakor on zaslužuje, in ga iz
vsega srca ljubili na vekov veke. Amen.

Vzgled. Sv. Vincenc Fererij.

Sv. Vincenc Fererij slovi v sv. cerkvi
zavoljo svoje velike svetosti in goreče lju¬
bezni za zveličanje duš; neštevilno grešni¬
kov je izpreobrnil k Bogu. Odlikoval se j e
ta svetnik že od svoje nežne mladosti p°
prisrčni ljubezni in pobožnosti do prečiste
Device. Prizadeval si je posebno, Mariji do-

113

pasti s tem, da se vedno vadi posnemati jo
v njenih čednostih in si skrbno varuje čistost
svojega srca. Hudič je pa že nekamo slutil,
koliko dobrega utegne učiniti ta Marijin slu¬
žabnik. Da prepreči to, prizadeva si na vse
načine, da bi ga zapeljal in pahnil v nesrečo.
Toda svetnik pribeži vselej k svoji prevz-
višeni zaščitnici in ž njeno pomočjo vselej
ubeži nastavljenim mu zankam hudičevim.
Ko je nekoč v svoji celici čital knjigo, ka¬
tero je spisal o vednem Marijinem devištvu
sv. Hieronim, prevzela ga je ljubezen do te
čednosti tolikanj, da pade na tla in iz cele
duše prosi Marijo, naj bi v njem to čednost
obvarovala in nikdar ne dopustila, da tudi
le količkaj zatemni na njem. Končavši to
svojo molitev, zasliši glas, kateri mu pravi:
»Devištvo je redka čednost. Ta milost se
deli le malokaterim osebam; ti pa si nikar
ue domišljuj, da si med njimi. In če si
tudi dosedaj to čednost ohranil neomade-
ževano, vendar ne bom dopustil, da bi še
zanaprej imel to častno ime.“ Nihče si ne
more misliti, kaka groza in strah sta obšla
svetnika, ko je začul te strašne besede. Ni¬
kakor mu ni šlo v glavo, da bi Marija ke-
daj mogla zavreči človeka, kateri jo prosi
Pomoči, da bi mogel obvarovati čednost,
ka tera je njej sami ljuba in draga. Zatorej

M.irija Devica, majnikova kraljica. ^

114

nadaljuje svojo molitev še z večjo prisrč¬
nostjo in vnemo. Kmalu se mu prikaže ne¬
beška kraljica v svitu nebeškem ter mu
pravi: „Ne boj se, moj sin! Kar si
ravnokar čul, je prevara, je laž
očeta  laži - , kateri nič druzega ne
misli, kakor da bi te prestrašil in
ti vzel srčnost. Ne izgubljaj  srca.
Ostani pri sklepih svojih in zvest
storjenim obljubam. Vse svoje za¬
upanje stavi nausmiljenje mojega
Sina in na moje materno varstvo.
Hudič ti bo delal še marsikake
skušnjave; toda s pomočjo milosti
mojegaSina jihboš vselej junaško
premagal." To izgovorivši izgine Marija.
Sv. Vincenc čuti v sebi nepopisljivo tolažbo
in moč, da se ne boji nobene nevarnosti več.
Po tej prikazni je živel svetnik bolj angelu
kot človeku podoben, in z vsakim dnem je
napredoval na poti čednosti in krščanske
popolnosti. — Morda imaš tudi ti, ki to
čitaš, vojskovati hudo vojsko? Morda tudi
tebe zalezuje hudič, in te hoče oropati či¬
stosti srca? Toda ne boj se, hrabro in sta¬
novitno se vojskuj! Tudi tebi naj veljajo
besede, katere je govorila Marija sv. Vin¬
cencu Fereriju: „Moli k Jezusu, moli k Ma¬
riji. Vojskuj se viteško in tudi ti boš premagal

115

vse skušnjave ter si pridobil za svojo sta¬
novitnost večno plačilo v svetih nebesih.
»Blagor njim, ki so čistega srca, zakaj oni
bodo Boga gledali.'

Vaja. Stori svojemu bližnjemu iz lju¬
bezni do Marije kako dobroto, kako ljubav.
Ceščena Marija . . .

Devetnajsti dan.

Tretje premišljevanje o Marijinem očišče¬
vanju.

Marija je vzgled goreče ljubezni. To
ljubezen pokazala je s tem, 1.) da je daro¬
vala svojega Sina; 2.) ga je odkupila, in
3-) peljala ga na dom.

1. Marija daruje svojega Sina.  Mariji
gotovo ni nobena stvar bila bolj draga na
svetu, kakor njen edinorojeni Sin. In tega
tolikanj dragega, tolikanj ljubljenega Sina
daruje brez odlašanja, brez obotavljanja ve-
ukodušno v templu. A to ni storila samo
tako, kakor druge žene, ki so darovale svoje
Prvorojenčke, ker je to zahteval obred; tem-
Ve č Marija je darovala svojega Sina v po¬
polnem pomenu besede, da bi namreč za
n as trpel in umrl ter dovršil sploh vse, kar
®°. p njem prerokovali preroki. —- Premi-
s ljujoč to skrivnost, pomisli tudi ti, kristi-

8 *

lis

jan moj, kaj tirja od tebe Bog, kateri dar
zahteva od tebe. Gotovo zahteva, kar ti je
najdražje: tvoje srce. Moj sin, daruj mi
svoje srce!  Dosedaj si ga dajal stvarem;
svojemu Bogu pa, ki ga je zahteval od tebe
in prosil te za-nje, si mu ga odrekoval. 0
kolika sramota! Kolikanj zaničuješ in žališ
njega, ki ti je dal vse!

2. Marija odkupi svojega Sina.  Po
ukazu postave plačala je Marija za svojega
Sina 5 srebernikov. In s kako veselim sr¬
cem je plačala to vsoto, da je svojega Sina
Jezusa nazaj dobila! — Koliko pa hočeš ti
dati, da bi dobil Jezusa? Nehvaležneš!
Čestokrat mu še celo odrečeš kako malo
milošnjo, katero on iz ust ubožcev zahteva
od tebe!

3. Marija se vrne s svojim Sinom do¬
mov.  Posebno ob tej priložnosti, ko se je
vračala s svojim Sinom iz templa, imela je
priliko, da mu je skazovala svojo nežno in
prisrčno materinsko ljubezen. Zdaj ga nese
sama, zdaj ga da Jožefu v naročje, da se
tudi on udeleži te prevelike sreče. — Hotel
Bog, da bi bila tudi tvoja ljubezen tako
goreča, tvoje hrepenenje tako nežno, tvoja
pobožnost tako srčna, kakor je bila Mari¬
jina ! Skrbi vsaj, da pri sv. obhajilu obudiš
v sebi gorečo ljubezen, in da ne zamudiš

117

časa, kedar ljubljenec tvoj, Jezus, počiva v
srcu tvojem.

Molitev.

Skrivnostna roža, prosi za nas!

O prisrčna Mati! s svojo lepoto in
neomadeževanostjo si že od začetka
imela Božje dopadenje. S svojim ve¬
ličastvom in s svojo popolnostjo raz¬
širjala si po vsem svetu ljubeznjivi vonj
svojih čednostij. Pač res si podobna
skrivnostni roži, katera s svojimi trni
ne obode nikogar, marveč vse po¬
krepča in razveseli s svojo prijetnostjo.
Sprosi nam od Jezusa milost, da mu
čedalje bolj dopademo in pri ljudeh
razširjamo z nedolžnostjo in čisto nrav¬
nostjo sladki vonj Jezusa Kristusa in
da nikogar ne ranimo na katerikoli
način. Amen.

Vzgled. Škapulir. — Zveličani Simon Stok.

Sv. škapulir je uvedel v rabo zveličani
Simon Stok, general ali višji predstojnik
^ se ga karmelitskega reda. Po nekem no¬
tranjem. nagibu sv. Duha gre ta služabnik
"°žji, Anglež po rodu, v svojem dvanajstem

118

letu v neko puščavo, da se posveti tam v
sveti tihoti, premišljujoč božje reči. Tu je
prebival v nekem izdolbljenem hrastu, ter so
ga zavoljo tega v angleškem jeziku klicali
za Simona Stoka. V tej samoti se je zmeraj
vadil v molitvi in se hudo mrtvil s postom
in drugimi strogimi in trdimi spokornimi
deli. Pil ni druzega, kakor vodo, in užival
ni druge hrane, kakor zelišča in koreninice,
katere je iskal in našel v samoti. Ob takih
spokornih vajah pomnoževala se je v njem
čedalje bolj ljubezen in pobožnost, katero
je gojil že od otročjih let do presvete De¬
vice Marije.

Dvajset let prebil je že bil Simon Stok
v toliki spokornosti tu v puščavi. Zdaj pri¬
dejo na Angleško neki karmeliti, hoteč taro
uvesti red karmelitov. Spokorno od sveta
ločeno življenje in zlasti pobožnost do Ma¬
rije in nje češčenje, katero je opazil na teh
pobožnih naseljencih, vplivalo je tako močno
na Simona, da se jim pridruži in vstopi v
njihov red. V kratkem je drugim bil vzgled
gorečnosti in samostanske pokorščine. Po¬
zneje postane prednik vsega reda. Sedaj je
bila njegova najprva skrb, da v redu po;
božnost do Marije in nje češčenje še bolj
oživi in ob enem razširi med verniki. Često¬
krat prosi Marijo, naj bi mu vendar dala

119

kak dokaz svoje milosti in svojega varstva,
da bo vedel, na kak način bi mogel največ
storiti za njeno čast. Ko nekoč pred Ma¬
rijino podobo zopet prosi te milosti, prikaže
se mu nebeška kraljica, obdana z neštevil-
nimi angeli, ter mu poda škapulir, rekoč:
n Ta obleka bodi ti znamenje moje
ljubezni do tvojega reda, in po tem
škapulirju želim poveličevana biti;
in ta obleka bodi znamenje zveli¬
čanja za vse one, kateri jo bodo
nosili pobožno in v dobrih delih
stanovitni ostali do konca . 11

Hitro se razširi glas o vpeljavi sv. ška-
pulirja; z vseh krajev pribite verniki, da se
oblečejo ž njim. Kralji in knezi so se oblekli
z  oblačilom presvete Device, da bi tako sto¬
pili v njeno službo in se izročili v njeno
yarstvo. Nič pa ni bolj pospeševalo razšir¬
janja te pobožnosti, kakor obilne milosti,
katere je delil Bog onim, ki so prejeli sv.
škapulir. Izmed mnogoštevilnih čudežev, ka¬
teri so našteti v raznih knjigah, hočemo na¬
jesti samo enega. Ko so oblegovali mesto
Montpellier, zadela je vojščaka, ki je nosil
škapulir, ravno tedaj krogla, ko so mesto
naskočili in se je on hotel va-nje pririti.
krogla šla je skozi vso obleko do škapulirja;
°d škapulirja pa odskoči in ne da bi ga bila

120

kaj ranila, pade pred njim zmečkana na tla.
Ludovik XIII., francoski kralj, je bil na-
vzočen pri tem oblegovanju in priča tega
čudeža. Nemudoma se je dal obleči s tem
svetim oblačilom, o čegar čudežni moči se
je bil ravno prepričal.

Vaja. Moli, kolikorkrat slišiš zvoniti,
eno Geščeno Marijo. Ceščena Marija . . .

Dvajseti dan.

Prvo premišljevanje o Marijinih bolečinah.

Ko je darovala Jezusa v templu, ob¬
čutila je Marija velike bolečine, in sicer:
1.) misleč na svojega Sina; 2.) misleč sama
na-se, in 3.) misleč na ljudi.

1. Mislila je na svojega Sina.  Simeon
je prerokoval o Jezusu, da je postavljen v
znamenje, kateremu bo ugovarjalo in se nad
njim pohujšalo veliko ljudij. Te besede
so povedale Mariji, da bodo njenemu Bož¬
jemu Sinu judje in ajdje veliko nasproto¬
vali ter ga preganjali. Besede Simeonove
njej niso šle nikdar več iz spomina. Ohra¬
nila jih je v svojem srcu in jih vedno pre¬
mišljevala sama pri sebi, predočujoč si, ko¬
liko in kako velikega trpljenja čaka njenega
Božjega Sina. O koliko bridkost je morala
pač delati ta misel Mariji! — Morda je bilo

121

tudi tvoje življenje dosedaj v očitnem na¬
sprotju z Jezusovim življenjem ? Vprašaj se
resno in preudari, kaj ti je storiti v pri-
hodnjosti?

2. Mislila je Marija sama na-se.  Njej
je rekel Simeon: „Tvoje srce bo pre¬
bodel meč!“  Od tega trenotka je bil že
sam pogled na Jezusa, katerega bodo tako
nečloveško mučili, za Marijo oster meč, ka¬
teri ji je prebadal dušo in srce. „Kedar sem
poljubovala svojega najdražjega Sina," rekla
je Marija v nekem razodenju sv. Brigiti, „na
mah mi je prišel na misel poljub Judeža
Iškarijota; kedar sem ga hranila z mlekom
svojih čistih prsij, spomnila sem se pijače
jesiha in žolča, s katero ga bodo napajali
na križu, in to me je napolnjevalo z naj-
večjo bridkostjo". O kako dolgotrajno in
grozovito je trpela duša in srce Marijino!
~~ Čuti ž njo in posnemaj jo v tem, da si
yedno ohraniš v spominu trpljenje Jezusa
Kristusa.

3. Mislila je na ljudi.  Iz ust starčeka
Simeona je slišala Marija, da se jih bo po
njenem Sinu zveličalo vsekako veliko; a
obračalo jih bo tudi veliko njegovo odre¬
šuje v svoje lastno pogubljenje. Pomisli,
duša. moja, kako je to Simeonovo preroko-
Van je ranilo njeno srce, katero je s tolikanj

122

gorečo ljubeznijo koprnelo, da bi se zveličali
vsi ubogi grešniki! Kaj bo tebi Jezus? Ali
ti bo vir življenja ali pogubljenja? To je
tvoja skrb. Jezus ti bo tvoja sreča in bla¬
goslov, če hočeš; toda le tedaj, če resno
hočeš!

Molitev.

Stolp kralja Davida, Stolp slonokosteni, prosi za
nas!

O presveta Devica, ti varuješ in bra¬
niš zveste spoznavalce tvojega Sina. Ka¬
kor je bil veličasten in mogočen stolp
kralja Davida, postavljen v zavetje in
brambo, tako si tudi ti veličasten, ne¬
premagljiv stolp svetemu mestu, sveti
cerkvi tvojega Božjega Sina. Ti si lepa
in brez madeža, mogočna in neprema¬
gljiva, kakor stolp slonokosteni. V tebi
najde čista duša najveličastnejše vzglede,
najmočnejše vzpodbude k vsemu do¬
bremu. S svojo mogočno priprošnjo stoj
nam na strani in obvaruj nas vsega
zalezovanja in vseh skušnjav hudobnega
duha, kateri meri edino na to, da bi nas
oropal čistosti srca in pahnil nas v
večno pogubljenje. Bodi nam zmeraj

123

mogočen stolp proti sovražnikom na¬
šim, da si pribojujemo zmage venec.
Amen.

Tzgled. Sv. Bernardin Sienski.

Sv. Bernardin, katerega god praznuje
sv. cerkev dne 20. maja, porodil se je leta
1380. Od svoje mladosti je gojil gorečo lju¬
bezen do presvete Matere Božje. Njene po¬
dobe je častil s posebnim veseljem. Navado
je imel, sleherni dan obiskati neko Marijino
podobo, katera se je nahajala v Sieni na
mestnih vratih. Ta podoba navdajala ga je
s posebno pobožnostjo. Njegova gorečnost
je Mariji tolikanj ugajala, da je zavoljo nje
dobil poklic za samostansko življenje. Stopil
je tedaj v red sv. Frančiška, v katerem ga
je Marija obdarovala z velikimi milostmi in
blagri. Nekoč se mu prikaže ona in mu to-le
Rovori: „Tvoja pobožnost mi jako
dopada. V dokaz, da boš prejel še
v ečje plačilo, katero ti je prihra¬
njeno, podarim ti dar zgovornosti
'n moč, da boš čudeže delal. To so
darovi, katere sem jaz tebi izpro¬
sila pri svojem Božjem Sinu; pri¬
stavljam pa še to, da boš enkrat
jjeležen z menoj večnega veličastva,
katero uživam jaz v sv. nebesih/

124

Kar je sv. Bernardin delal potem, pri¬
čalo je, da je bilo prerokovanje resnično.
Zakaj sv. Bernardin je bil eden najbolj go¬
rečih oznanjevalcev božje besede. Poveličal
je sv. cerkev deloma s svojim jasnim ukom,
deloma s sijajnimi čudeži in s svetostjo svo¬
jega življenja. O kako veličastni sadovi po¬
božnosti do Marije in kako vzvišene posle¬
dice višjega poklica, kateri se zadobi po
Mariji in izvršuje pod njenim vodstvom!
O da bi pač gojili vedno veliko pobožnost
do Marije in jo vedno klicali na pomoč po¬
sebno vsi oznanjevalci božje besede, vsi
učeniki in vsi oni. kateri so že vsled svo¬
jega poklica dolžni blagodejno vplivati na
druge. S tem bi pridobili več duš, kakor
se jih pridobi s pomočjo marsikaterih knjig,
polnih lepih besed, katere pa so pisane v
duhu, koji se ne strinja z resnico in na¬
vadno modrostjo križa. Čisto navadna mi¬
sel, ki jo navdahne Bog in katera se izgo¬
varja pod vodstvom sv. Duha, učini več do¬
brega, kakor vsa tako imenovana učenjaška
modrost, ki jo zajemljejo ljudje navadno iz
posvetnih, včasih še v veri propadlih piša'
teljev. Kar je iz Boga, vodi k Bogu. Z lepim
jezikom, s kakim korenitim in dobro pre¬
udarjenim spisom si more človek pač pri'
dobiti sloves dobrega govornika in pisatelja-

125

Toda le po milosti božji, le po molitvi, s
pobožnim življenjem in posebno z zvestim
češčenjem Marije Device postaneš apostol,
grešnikov izpreobrnik in zanesljiv dušni
vodnik. Posnemajmo sv. Bernardina, in tudi
mi bomo prejeli po Mariji pomoč.

Vaja. V svoji sobi imej kako podobo
Matere Božje, ali pa nosi pri sebi svetinjico
brezmadežnega Marijinega spočetja. Geščena
Marija . . .

Jedeninčhrajseti dan.

Drugo premišljevanje o Marijinih bolečinah.

. Marijina bolečina ob izgubi njenega Sina,
m sicer 1.) nje vzrok; 2.) velikost, in 3.) traj-
uost te njene bolečine.

1. Vzrok Marijine bolečine.  Z Jezusom
J e  Marija izgubila vse, kar ji je bilo ljubo
m drago. Kakšna žalost in kak strah sta jo
®orala obiti, ko je zgrešila svojega Sina!
0 kako je jokala in pretakala solze, ko ni
Našla, svojega Sina pri prijateljih in znancih
svojih! — Če grešiš, kristijan moj, izgubiš
™di ti Jezusa, svojega prijatelja, svojega
u četa, svojega Boga. Ti pa ob toliki izgubi
y e ndar ne tožuješ in jokaš, ampak si vesel
lr ! uganjaš burke, kakor da bi se ti ne bilo
nie  hudega pripetilo!

126

2. Velikost Marijine bolečine.  Kako
strašne in mučne misli so ji rojile po glavi,
ko ni mogla najti nikjer svojega Sina! Ona
ni vedela nič in si tudi še misliti ni mogla,
kaj se je zgodilo ž njim, kje se mudi, in
koliko časa bo še ločena od njega. Morda
so ga že prijeli njegovi sovražniki in ga iz
sovraštva grozovito umorili. O strahovita
negotovost! — Kaj pa ti; kako se obnašaš,
kedar si z grehom izgubil Jezusa, ali če samo
dvomiš, da si ga izgubil? Si-li prizadevaš
na vso moč, da bi ga zopet našel?

3. Trajnost Marijine bolečine.  Žalostna
Mati Božja je bila tri dni in tri noči brez
svojega preljubega Sina. „Kje pa si vendar/
klicala je jokaje, „kje si, moj Jezus! moj
preljubljeni Sin? Koliko časa bom morala
biti še sama? Povrni se, ljubljenec moj,
oj pridi k svoji zapuščeni materi! če te
imam zraven sebe, mi je vsa bridkost in
grenkost sladka, brez tebe mi je življenje
grenkejše od smrti.* Navzlic toliki žalosti
in tako gorečemu hrepenenju Marijinemu
skril se je Jezus cele tri dni. — Ali veš,
zakaj je pustil Jezus Marijo tri dni v toliki
žalosti ? Gotovo zato, da bi še bolj sijajno
poplačal njeno potrpežljivost. — In to j e
tudi vzrok, zakaj tudi tebi pošlje Bog več¬
krat bolečino, žalost in grenkost. V takem

j

127

položaju misli na Jezusa, kliči ga, išči ga!
Misli na Marijo in ponižaj se pred mogočno
roko božjo! Potemtakem boš prejel tolažbo
in si nabral velikih zaslug.

Molitev.

Hiša zlata, prosi za nas!

0 preblažena Devica! Bog te je iz¬
volil za Mater našega Odrešenika in
Osrečevalca našega. Ti si bila v resnici
hiša zlata, katero je večni Bog pripravil
za stanovališče svojemu Sinu. Devet
mesecev je v tvojem telesu prebival
Stvarnik in Gospod nebes in zemlje.
Ta hiša je bila sila dragocena ter vsled
najčistejše, najprisrčnejše in najmočnejše
ljubezni — hiša zlata. Ti blažena med
ženami, katera si prejela milost od Boga,
Prosi za nas, da Jezusa ljubimo vedno
bolj in bolj, da smo v ljubezni stano¬
vitni do konca, dokler se Jezus ne združi
2  nami in mi ž njim, da ga enkrat po¬
sedemo na veke. Amen.

Vzgled. Sv. Andrej Korzinski.

Sv. Andrej Korzinski nam je iz svoje
mladosti zapustil vzgled, iz katerega vidimo,

128

s kako pripravnostjo mora grešnik sprejeti
milost božjo in poboljšati svoje življenje.
Še preden je Andrej zagledal luč sveta, po¬
svetili so ga že njegovi roditelji kot prvenca
svojega zakona s posebno zaobljubo prečisti
Devici. V noči pred njegovim rojstvom imela
je njegova mati Peregrina neke čudne sanje,
katere so jo zelo strašile. Zdelo se ji je nam¬
reč, da je porodila volka, kateri je tekel v
cerkev in se tam premenil v jagnje. To je
pomenjalo, kaj se bo zgodilo z Andrejem v
njegovih poznejših letih. Njegovi stariši so
se sicer močno trudili, da bi ga vzgojili
dobro in krščansko. Toda po slabih tovar-
šijah, igrah in drugih razbrzdanostih popačil
se je do čista. Njegova lahomiselnost tirala
ga je iz ene pregrehe v drugo. Celo proti
svojim starišem je bil neizmerno mrzel, ne¬
ubogljiv in trd, tako sicer, da so bili vsi,
ki so ga poznali, v velikih skrbeh zavoljo
njegove prihodnjosti. Med tem je pa njegova
mati, spominjajoč se na prikazen, vedno
goreče prosila Marijo za varstvo in pomoč-
Ko se že zopet nekoč Andrej pripravlja na
nekak izlet in se proti materi nedostojno
in razžaljivo izrazi, razjoče se mati in mu
reče v največji bridkosti: ,V resnici, moj
sin, ti si oni volk, katerega sem videla v
sanjah." Andrej zadet po teh besedah pravi:


129

»Kaj praviš, mati moja, da sem jaz volk?«
Potem mu pove Peregrina cele sanje, ki jih
je imela in kako ga je še pred rojstvom,
da ne bi se pogubil, zaobljubila preblaženi
Devici. Ta materina pripoved učini tako
mogočen utisek na Andreja, da prihodnjo
poč še očesa ne more zatisniti. Misel, da
je posvečen Mariji, ne da miru njegovi duši.
»Deviška Mati,« klical je neprenehoma, »ker
sem služabnik tvoj, ti hočem tudi služiti
neprenehoma. Samo tega te prosim, da mi
izprosiš odpuščenje mojih grehov.« Hitro,
ko dan napoči, gre v cerkev karmelitov,
pade pred Marijino podobo na kolena, da¬
ruje se Materi božje milosti, kot volk pri¬
srčno želeč, da bi se premenil v jagnje. To
svojo prošnjo ponavlja toliko časa, dokler
ui uslišan. Da bi mogel popolnoma služiti
Mariji, naprosi samostanskega prednika, da
ui ga vsprejel v ta red. Ko se mu je spolnila
^ e li a , spričal je s svojim življenjem, kar so
Pomenjale materine sanje. Nas vse pa uči
?. svojim vzgledom, kako mogočna je Mari-
jma priprošnja, ako hočemo zadobiti odpu-
sčenje svojih grehov in ako hočemo pobolj-
sati življenje svoje.

Andrej je tako hitro napredoval v čed-
n °sti, da je bil kmalu pravi vzor največje
P°Polnosti. Na povelje svojih prednikov bil

Marija Devica, majnikova kraljica. U

130

je kasneje posvečen v mašnika in nazadnje
izvoljen cel6 za škofa. Pa v vseh položajih
svojega življenja je ohranil pobožnost do
Marije, svoje zaščitnice, ter si na vse načine
prizadeval, da bi vsi poveličevali njeno ime.
Naposled ga Bog pokliče k sebi, da se ude¬
leži v svetih nebesih veselja Božjega Jagnjeta.
Umrl je 1. 1373.; po smrti okuša nasledke
Marijine priprošnje, katera ga je rešila to¬
likanj ljubeznjivo popreje v življenju.

Vaja. Moli pridno angelovo češčenje.
Geščena Marija . . .

Dvaindvajseti dan.

Tretje premišljevanje o Marijinih bolečinah.

Marijine bolečine, ko so križali njenega
Sina, izvirale so iz tega, ker je gledala in
občutila z Jezusom, kar je on trpel 1.) na
svojem telesu; 2.) v svojem srcu, in 3.) v
svoji duši.

1. Občutila je trpljenje Jezusovo, kar je on
trpel na svojem telesu.  Marija je videla telo
svojega Sina od temena do peta ranjeno in
razmesarjeno; njegove oči napojene s sol¬
zami, njegovo obličje čisto popačeno in
bledo; vse njegove ude raztrgane in okr-
vavele; njegovo sveto telo razpeto na križu
in prebodeno z žreblji. — In če ti pogledaš


131

Jezusa, kako je ranjen, razmesarjen in kako
iz ljubezni do tebe visi na križu: po vsi
pravici te mora obleteti rudečica, da ga tako
malo ljubiš, in da si skoro čisto nič ne pri¬
zadevaš mrtviti svoje meso in krotiti njega
pohotnost.

2. Občutila je trpljenje Jezusovo , kar je on
trpel v svojem srcu.  Od ene strani je vi¬
dela Marija, kako goreče je bilo do ljudij
srce njenega Božjega Sina, da se je tako
velikodušno daroval za odpuščanje grehov
na oltarju križa. Od druge strani pa je vi¬
dela usmiljena Mati, kako malo se ceni ta
ljubezen in s koliko nehvaležnostjo se mu
vračuje. Videla je, kako duhovniki in sta¬
rešine ljudstva z nižjim ljudstvom vred za-
sramujejo in zasmehujejo Jezusa; kako za-
ničujejo njegovo trpljenje; kako ga napa¬
jajo z jesihom in žolčem, in kako mu v svoji
brezmejni brezbožnosti s sulico prebodejo
njegovo ljubezni polno srce. Vse to je gle¬
dala Marija, pa oh! s kakšnimi občutki je
yse to napolnjevalo njeno srce! — O pre-
zalostna Mati, Marija, dovoli mi, da se ude¬
ležim tvojega trpljenja; daj, da objokujem
tr pljenje tvojega Sina, katero so zakrivili
^pjl grehi! Tvoje in njegovo trpljenje bodi
?'* vedno pred očmi, da ne bi napravil ni¬
kdar več tvojemu Sinu novega trpljenja.

9 *

132

3. Občutila je trpljenje Jezusovo , Jcar je on
trpel v svoji duši.  Marija je videla Jezusovo
dušo utopljeno v morje bridkosti in žalosti;
temu se je še pridružila popolna zapuščenost
od strani Boga Očeta. Ona pozna Jezusove
notranje bolečine, katere mučijo njegovo
dušo bolj, kakor vse zunanje rane telo. Ona
čuti bridke tožbe o njegovi zapuščenosti. In
v teh strašnih smrtnih bolečinah gleda Je¬
zusa cele tri ure na križu, ne da bi mu
mogla pomagati, dokler ne zavpije z močnim
glasom: „Oče, v tvoje roke izročam svojo
dušo;“ tedaj nagne glavo ter izdihne svojo
dušo. — Tako je umrl Bog-človek iz lju¬
bezni do človeka! Tolikanj je trpela Mati,
ko je slišala, kaj in koliko več trpi njen
Božji Sin! O čudež ljubezni! Jezus umrje
za nas; mi pa živimo, da bi ga z nova žalil'
in križali! Mislimo vendar na goro Kalva¬
rijo; mislimo na Jezusa in Marijo; in ve¬
komaj ne bomo žalili niti Sina, niti Matere!

Molitev.

Skrinja miru in sprave, prosi za nas!

Češčena bodi, o Kraljica, Mati mi¬
losti, sladkost in upanje naše, bodi če¬
ščena! S koliko večjo pravico se ime¬
nuješ ti skrinja zaveze, kakor ona, ka-


133

tero je bil Bog zaukazal Mojzesu na¬
rediti, da bi tako označil zavezo Božjo
s človekom. V tvojem deviškem telesu
se je božja natora združila s človeško.
V tebi je prebival Jezus, ki je modrost
Očeta, Učenik nove zaveze. V tebi iz¬
vršila se je zaveza sprave med Bogom
in človekom. Sprosi nam milost, da
nam Bog grehe odpusti, ter da ž njim
vedno v miru živimo. In kakor so se
Izraelci v vseh svojih stiskah in potre¬
bah zatekali k skrinji zaveze, tako bodi
tudi ti nam v vseh naših stiskah naše
Pribežališče, naša pomoč in naše otenje.
Prosi za nas grešnike zdaj in ob smrtni
uri. Amen.

Vzgled. Sv. Frančišek Asiški.

Sleherna krščanska duša se mora ra-
dovati, ko sliši, da so največji svetniki vsi-
kdar goreče častili Marijo in jo hvalili. Da
Se  tega prepričamo, vzemimo si za vzgled
velikega služabnika božjega, sv. Frančiška
Asiškega. Ta svetnik, pravi čudež svoje dobe
'n kinč cerkve božje, se je porodil v mestu
A sisu 1 . 1182. Bog si ga je izvolil, da po-

134

veliča sv. cerkev in da človeku pokaže ne¬
izmerno bogastvo svojih milostij. O druzih
velikih božjih delih, katera so se na Fran¬
čišku razodevala na toli čudežen način, no¬
čemo tu govoriti. Samo njegovo ljubezen
in pobožnost do Marije premislimo nekoliko.

V svoji gorečnosti za božjo čast je dal
Frančišek prenoviti tri cerkve, ki so že skoro
bile razpadle. Med temi je bila tudi cerkev
Matere Božje, Marija Angelska ali „Porci-
junkula" imenovana. To cerkev si je izvolil
takorekoč za svoje navadno prebivališče in
sicer posebno za to, da bi tamkaj vedno ča¬
stil Marijo, kraljico angelov. Tu je prebil
cele dneve in noči v goreči molitvi; prosil
je Marijo, ker je spočela in rodila večno
Besedo Boga Očeta, naj tudi njemu izprosi,
da bo deležen milostij te velike skrivnosti.
In v resnici tu zadobi po milosti svoje mo¬
gočne priprošnjice ono novo življenje v Kri¬
stusu, ono polnost evangelskega duha, ka¬
terega občudujemo nad njim. Ko je nekoč
Frančišek po svoji navadi molil po noči in
svoj red živo priporočeval preblaženi Devici,
prikaže se mu Jezus s svojo Božjo Materjo,
spremljan od neštevilnih angelov. Frančišek
ga pozdravi v najglobokejši ponižnosti svo¬
jega duha z nastopnimi besedami: „O naj¬
svetejši Gospod, Kralj nebes in Odrešenik

135

sveta, moja sladka ljubezen, in ti, kraljica
angelov, po kaki neizmerni dobroti pa pri¬
deta vidva iz nebes v to revno, majhno ka¬
pelico ?“ In Jezus mu na to odgovori: »Prišel
sem s svojo Materjo, da izročim tebi in tvo¬
jim duhovnim sinovom ta kraj, kateri nama
močno dopada.« Tudi je bilo svetniku raz¬
odeto, da Marija sprejme njega in njegove
redovnike v posebno varstvo, kar ga je še
bolj spodbujalo in utrjalo v ljubezni in po¬
božnosti do Marije. To pobožnost in lju¬
bezen do Marije je razširjal in utrjeval na
vso moč med drugimi redovniki.

Toda kar še bolj povišuje njegovo po¬
božnost do Marije, to je izvanredni odpustek,
katerega je zadobil na Marijino priprošnjo,
kateri je znan z imenom Porcijunkula.
S kratkimi besedami se tu spomnimo tega
prečudnega dogodka. Frančišek občuti ne¬
koč veliko notranjo bolest zavoljo grešnikov,
katerih stan je pač najbolj žalosten. Objokuje
mjihovo zaslepljenost in moli pogostoma k
Bogu, da bi se izpreobrnili in poboljšali.
Ko enkrat zopet moli po noči za-nje, pri¬
kaže se mu angel, ki mu veli, naj gre v
cerkev, kjer ga že čakajo Jezus, Mati Božja
ln  neštevilna množica angelov. Bila je to
'-nana cerkev porcijunkula. Presenečen ra¬
dosti hiti na to tjakaj. Globoko se poklo-

136

nivšemu govori Jezus nastopne besede: „Za-
voljo gorečnosti, katero gojiš ti in tvoji si¬
novi za zveličanje duš, dosegel si, da smeš v
poveličanje mojega imena prositi kake reči,
katera služi njim v prid.“ In sredi nebeške
družbe, ki ga obdaja, govori Frančišek in
prosi: »Presveti Oče, čeravno sem grešen
človek in nič druzega, prosim te vendar
preponižno, dovoli milostno, naj bi vsi ljudje,
ki bodo obiskovali to cerkev, če so poprej
vredno prejeli zakrament svete pokore In
presvetega Rešnjega Telesa, zadobivali po -
polni odpustek. Preblaženo Devico, tvojo
Mater in zagovornico človeškega rodu pa
prosim, naj prosi ona za-me, da zadobim
to milost.« Pri tej priči se obrne Marija do
Jezusa, proseč ga, naj dovoli to milost. In
Jezus reče na to svetniku: „Frančišek, kar
zahtevaš, je veliko; zadobival boš pa še
večje milosti. Jaz ti podeljujem to milost,
vendar pa zahtevam, da greš k mojemu na¬
mestniku in ga prosiš ravno tega odpustka."
Koj drugo jutro že potuje Frančišek v Rim
k tedanjemu papežu Honoriju III. Pove mu,
kaj se mu je prigodilo in kaj mu je dovolil
Kristus. Papež mu potrdi popolni odpustek
za vse, ki porcijunkulsko cerkev obiščejo,
se skesano spovedo in po vrednem prejmejo
zakrament presvetega Rešnjega Telesa.

137

Tako se je Frančišek o vsaki prilož¬
nosti zatekal k Mariji, in za Jezusom je na
njo stavil največje zaupanje. Njej k časti za¬
povedal je svojim redovnikom, poleg mnogih
druzih pobožnostij, šesttedenski post pred
Marijinim vnebovzetjem, katerega je spol-
noval natančno in z veseljem. Izmed mno¬
gih molitev, katere je opravljal Mariji v čast,
hočemo slišati tu samo eno:

Pozdravljam te, Marija, Mati Božja,
vedno Devica, presveta Kraljica in Go¬
spa, polna milosti in vseh dobrot. Ni
je med ženami, da bi bila tebi enaka.
Ti si hči in dekla nebeškega Očeta, ve¬
likega Kralja, kateri te je izvolil za Ma¬
ter svojemu prelj ubij enemu Sinu. Ob
enem pa si tudi nevesta sv. Duha, To-
lažnika. Bodi pozdravljena, ti palača,
tempel in Mati našega Jezusa Kristusa.
Taz častim vse čednosti, s katerimi si
na Polnjena. Ti si tako mila in lepa!
Prosi za nas Jezusa, svojega Sina, da
nam po svojem presvetem učlovečenju
m po svoji bridki smrti odpusti naše
§rehe. Amen.

138

Vaja. Vsaki dan, kedar utegneš, beri
kaj pobožnega, četudi eno samo četrt ure.
Češčena Marija . . .

Triindvajseti dan.

Prvo premišljevanje o Marijinem veselju.

Marija je bila o rojstvu svojega Sina
presenečena radosti, ker je v njem spoznala
1.) Zveličarja in Odrešenika; 2.) Učenika,
in 3.) Vzornika sveta.

1. Jezus je Odrešenik in Zveličar sveta.
Tako so ga angeli imenovali, ko so ga ozna¬
nili pastirjem. Porodil se je tudi res Zve¬
ličar in Odrešenik sveta. Marija je vedela
natanko, da je prišel njen Sin na svet, da
bi odrešil in zveličal vse ljudi. O koliko ve¬
selja je pač občutila takrat, ko je prvikrat
Jezusa zagledala in pritisnila na svoje srce.
— Nikoli ne pozabi, duša krščanska, da j e
Jezus prišel odrešit in zveličat vse ljudi, po-
sebno tebe. Zato pa glej, da se ne protiviš
njegovim svetim in ljubeznjivim namenoiu

2. Jezus je Učenik sveta.  Prerok Izaija
je prerokoval tako-le: „Tvoje oči bodo gl e '
dale svojega Učenika." Ni dvomiti, da to
prerokovanje tako govori zlasti Mariji, Božji
porodnici. Res je naj prva ona gledala Bož¬
jega Učenika sveta, ki ima ljudi učiti nov
nauk o ponižnosti, o uboštvu, o zatajevanju!

139

z eno besedo: učiti ima nauk križa. — Kako
si kaj ti doslej napredoval v šoli tega Uče¬
nika? Ali si se učil pri njem ponižnosti, zani¬
čevanja samega sebe, premagovanja svojih hu¬
dobnih želja? Vprašaj se in daj si odgovor!

3. Jezus je Vzornik sveta.  Marija se je
sicer zelo veselila, pa tudi ob enem močno
čudila, ko je videla, kako uči njen Božji Sin
čednosti bolj s svojim vzgledom, nego z be¬
sedo. Da bi mogel priporočati ponižnost,
hotel se je roditi v revnem hlevu. Da bi
svoje učence učil zatajevanje, hotel je sam
trpeti vse nepriličnosti in revščino ter zim¬
ski mraz v betlehemski duplini. On nas je
Prišel učit, da bi bili ubogi v duhu in po¬
trpežljivi v trpljenju. Zatorej ga vidimo v
hlevu trpeti največje pomanjkanje. Vidimo
ga ležati v bornih jaslicah na slamci, za¬
vitega v slabe plenice. — Ti pa vedno to-
kako težavno je živeti po nauku svetega
evangelija. Toda če pazljivo premišljuješ ta
hožji vzor, in primerjaš svoje težave ž nje¬
govimi, ne bo se ti več zdelo vredno tudi
‘ e  ziniti kaj o svojih.

Molitev.

Vrata nebeška, prosi za nas!

0 preblažena Devica! Eva je s svojo
Nepokorščino zapahnila vrata nebeška;

140

ti pa si jih zopet odprla s svojo pokor¬
ščino. Po tebi je prišel Božji Sin, naš
Zveličar in Odrešenik iz nebes na zemljo.
Po tebi smo prejeli v Jezusu milost božjo.
Po tebi se vzdigujejo naše molitve proti
nebesom. In po tebi prihajajo zvesti
božji služabniki varno v pristanišče več¬
nega zveličanja. Pač res, ti si ona vrata
nebeška, skozi katera gremo v nebeško
domovino. Prosi torej za nas grešnike!
Ker smo s svojimi grehi zaslužili že to¬
likokrat pekel, ne moremo sami iz svo¬
jih močij priti v nebesa. Pa ti si upanje
in pomoč naša. Sprosi nam milost, da
se izpreobrnemo ter vstrajamo v do¬
brem, potem bomo tudi mi srečno do¬
speli v večno kraljestvo. Amen.

Vzgled. Sv. Ignacij Lojolan.

Kakor smo po Mariji prejeli Jezusa, svo¬
jega Zveličarja, tako tudi po nobeni drugi
poti ne pridemo lože do Jezusa, kakor p°
Mariji. Ta pot se nam najlepše prikaže v
življenju sv. Ignacija. Njega je bila izvolila
božja previdnost v zelo nevarnih časih, d a
ustanovi Jezusovo družbo, ki je storila ne*

141

izmerno veliko dobrega cerkvi božji. Da se
je izpreobrnil in je pozneje prejemal toliko
milostij od Boga, to pripisuje največ Mari¬
jini priprošnji. Ko je kot vojščak ranjen ležal
v Pampeloni, katero je bil zelo hrabro branil,
dozorel je v njem trdni sklep, posvetiti se
popolnoma službi Gospodovi. Pričel pa je
s  tem, da se je daroval Marijini službi, pro¬
seč jo iskreno, naj bi ga milostno predsta¬
vila in priporočila svojemu Sinu. Ko neko
noč moli kleče pred Marijino podobo, naj
tn ga milostno sprejela, prikaže se mu de¬
vic Devica s svojim Božjim Sinom. Ta pri¬
kazen je učinila čudne reči v njegovi no¬
tranjosti. Njegovo srce se je čisto predru¬
gačilo. Doslej so ga bile nadlegovale pogo-
stoma nečiste misli, odslej pa so ga popol¬
noma zapustile do konca njegovega življe¬
nja vse skušnjave zoper sveto čistost. Igna¬
cu, možu toli značajnemu, ni bilo zadosti,
da kako reč izvrši le polovično. Rešen vseh
dušnih ran, vseh hudobnih skušnjav in greš¬
nega nagnjenja, da svetu slovb in neraz¬
deljen živi za Kristusa Gospoda. Zapustivši
s ^°j dom napoti se v Montserat na Španj-
s kern, kjer je benediktinski samostan in
'menitna romarska cerkev, katera slovi močno
radi Marijine čudodelne podobe. Na potu
tjakaj premišljuje, na kak način bi mogel

142

dostojno stopiti pred nebeško kraljico. Da
bi ga Marija sprejela z veseljem, zaobljubi
se jej z obljubo vednega devištva. Ko pride
v cerkev, opravi v solze utopljen vesoljno
spoved iz vsega življenja. Potem straži po
vzgledu starih vitezov moleč celo noč pred
Marijino podobo, obesi na oltar svoj meč
v dokaz, da hoče odslej služiti le Mariji in
njenemu Božjemu Sinu. Kasneje ga pokliče
Bog, da postavi temelj novemu redu družbe
Jezusove. Iz spoštovanja do Marije in za¬
upajoč, da mu bo pomagala, določi, da se
ima to zgoditi na glavni Marijin praznik.
Dne 15. vel. srpana, na veliko gospojnico,
stori s svojimi tovariši obljubo v cerkvi na
Montmartru pri Parizu, in ponovil jo je
potem vsako leto na ta praznik. Nosil je
vedno na prsih Marijino podobo. Opravljal
je pogostoma molitve Mariji v počeščenje,
ter se vedno k njej zatekal v vseh svojih
dušnih in telesnih potrebah. Ko se nekdaj
poslavlja od njega njegov sorodnik, pater
Araoc, ki se je zelo težko ločil, podari mu
Ignacij podobo Matere Božje, kojo je že več
let sam nosil na vratu, ter ga potolaži z
besedami, da mu je Marija pomagala vsikdar
v vseh telesnih potrebah. In res zvemo iz
življenjepisa, v katerem se popisuje svetni¬
kovo življenje, da se mu je Marija večkrat

143

prikazala. Stala mu je na strani, ko je spi-
soval slovečo knjigo: „Sv. Ignacija duhovne
vaje", in tudi, ko je sestavljal pravila družbe
Jezusove. Sploh pa mu je v vseh položajih
njegovega življenja pomagala materinsko
skrbeča za-nj. — O, srečen je, kdor Marijo
zvesto časti, kdor ji zmeraj služi goreče in
se ji v vseh položajih življenja priporoča z
otročjim zaupanjem.

Vaja. Moli pridno sv. rožni venec ter
premišljuj zraven dotične skrivnosti sv. vere.
Geščena Marija . . .

Štiriindvajseti dan.

Drugo premišljevanje o Marijinem veselju.

Marija se je veselila, ko je Jezus od
s mrti vstal, sosebno ker je 1.) zopet videla
® vo jega Sina; 2.) videla apostole, in 3.) vse
oruge vernike.

1. Marija se je razveselila , ker je zopet
videla svojega Sina.  Ko je Jezus nesel svoj
težki križ na goro Kalvarijo, spremljala ga je
Milostna in trpeča Mati Božja tjakaj, nje-
j?ove stopinje namakajoča s svojimi solzami,
j^epopisljivo veselje in srečo je pač obču¬
tila Marija tedaj, ko ga je videla zopet po
tolikem trpljenju in zaničevanju v blesku
Nebeške časti in slave! Gotovo je voščila

144

srečo svojemu Sinu in sebi po tolikem trp¬
ljenju ! — In tako bo vedno: kdor se ude¬
ležuje Jezusovega trpljenja, deležen bo tudi
njegove časti in slave.

2. Marija se je razveselila, ker je videla
zopet apostole.  Po smrti nebeškega Učenika
in Gospoda razkropili so se bili vsi apostoli.
Otožni, zapuščeni in malosrčni so tavali
okoli, kakor čreda brez pastirja. Tretji dan
vstane Jezus veličastno od smrti, in Marija
gleda z nepopisljivim veseljem, kako se vsi
apostoli zbirajo zopet okolo svojega Pastirja.
— Pač čestokrat že si napravil Mariji ve¬
liko žalost s tem, da si se ločil od Jezusaj
Razveseli jo pa zdaj s tem, da se povrneš
k Jezusu nazaj in da stanovitno ostaneš pri
njem.

3.  Marija se je razveselila, ker je zopet
videla vse druge vernike.  Marija je videla
svojega preljubega od smrti vstalega Sina
v večni neumrjočnosti. Spoznala je, da je
Jezusovo vstajenje porok vstajenja vseh ver¬
nikov. Tudi je v resnici videla, da so od
mrtvih vstali z Jezusom vred tudi nekateri
izvoljenci po njegovem zasluženju. — Vera
v prihodnje vstajenje je najtrdnejša podlaga
krščanskega življenja. Ako smo pravi Kri¬
stusovi udje, udeležili se bomo tudi veh'
častva njegovega. Ako je vstala od smrti

145

Glava, vstali bodo tudi udje. — Skrbi torej,
da s pomočjo milosti božje vstaneš iz greha,
da pričneš znovič sveto življenje, katero vodi
v večno življenje, kjer boš z Jezusom užival
veselje nebeško.

Molitev.

Zgodnja danica, prosi za nas!

O presveta Devica in Mati! Kakor
Prijazna zgodnja danica rodila si nam
Jezusa, solnce pravice, pravo luč sveta.
Tvoje rojstvo je bilo začetek onega sreč¬
nega dne, ko nam je došlo zveličanje.
S svojo lučjo si razpodila vso temo pre¬
grehe. Ti razsvetljuješ naša srca in nam
daješ spoznati Jezusa, v katerem kra¬
lje polnost luči, resnice in milosti.
Srečni oni, ki se dado tebi voditi! Brez
dvombe jih boš vse varno privedla v
Pristanišče zveličanja. O dobrotljiva De-
v ica, bodi tudi nam luč, in razsvetljuj
| las , da se ogibljemo dejanj teme, da
' l0 dimo z lučjo sv. vere po poti ne¬
dolžnosti, da bomo enkrat s teboj vred
gledali in poveličevali v večni luči Jezusa.
Amen.

Marija Devica, majnikova kraljica. ^

146

Vzgled. Sv. Gregor. Sv. Marija Večja (Santa
Maria Maggiore).

Za sv. papeža Gregorija Velikega poka¬
zala je Rimu Marija vnovič, kako skrbno
čuva to svoje mesto. Ob istem času je skoro
po vseh evropskih deželah razsajala straho¬
vita kuga; posebno v Rimu je napravila
strašno razdejanje. Grozno je bilo gledati,
kako je ta neusmiljena morilka dan na dan
zahtevala ogromnih žrtev. Na tisoče jih je
pobrala vsak dan, in sicer tako na nagloma,
da se ljudje še pripravljati niso mogli na
smrt. Sv. papež oznani ljudstvu pokoro, za¬
pove očitne molitve in dela obljube, toda
vse zastonj! Mesto da bi kuga ponehala,
razsaja le še huje. Že sta strah in groza
ljudstva prikipela do vrhunca. Sedaj se sv.
Gregor še bolj goreče zateče k Mariji, ter
se ji čisto in popolnoma izroči v varstvo.
V cerkvi Marije Večje — Santa Maria Mag¬
giore — hrani se Marijina podoba, katero
je, kakor se pripoveduje, naslikal sv. Lukež.
To podobo veli sv. papež nesti v sprevodu,
katerega se je udeležila vsa duhovščina in
vse ljudstvo. V sprevodu gredo v gori ime¬
novano baziliko; z velikim spoštovanjem j 11
častjo vzamejo podobo Matere Božje ter j°
nesejo prav slovesno po mestnih ulicah.

Kmalu se je pokazalo, kako mogočna J e

147

Marijina priprošnja, ako jo verni kristijani
iz vsega srca kličejo na pomoč in se izročč
v njeno mogočno varstvo. S to procesijo
ginila je kuga na mah. Koder je šla pro¬
cesija, takoj je tod ponehala moriti grozna
morilka. In ko je prišla procesija mimo
spomenika cesarja Hadrijana — grad sv. An¬
gela (Gastelo di San Angelo) imenovanega—,
Srez reko Tibero, prikaže se sv. Gregoriju
angel v človeški podobi, ki vtakne v nož¬
nico krvav meč v znamenje, da na Marijino
priprošnjo poneha grozovita kuga. Ob enem
s o čuli angele na nebu prepevati hvalno
pesem: „Regina Goeli laetare, Alleluja (Ra-
duj nebeška se Kraljica, aleluja)!“ Ti hvalni
pesmi pridejal je sv. papež še besede: „Prosi
za nas, aleluja!“ Od tistih dob je sv. cerkev
privzela za velikonočni čas to molitev v
dnevnice in jo zapovedala moliti.

Ko je poznejši čas kolera pretila celi
Evropi in se z nobenim sredstvom ni dala
zabraniti, zaukazal je takratni papež Gregor
XVI. po vzgledu svojega prednika, da se naj
Po vseh rimskih cerkvah oznanjuje pokora,
na j se zapovedo prošnji dnevi in druge
očitne pobožnosti. Konečno je določil pa¬
pež, naj se ravno ista podoba Matere Božje
!Z cerkve Marije Večje prenese v slovesnem
sprevodu v Št. Petersko cerkev in tamkaj

10 *

148

izpostavi v očitno češčenje. Ta slovesnost
se je godila 8. septembra 1. 1835. Ta dan
so podobo, ker je bila že tema, prenesli v
„novo cerkev“ sv. Filipa Nerija, ali v cerkev
Marija v Vali čeli (Maria al Vallicella), kjer
je ostala izpostavljena v počeščenje do 15.
kimovca. Na to so jo prenesli v spremstvu
sv. očeta, sv. zbora kardinalov, rimske du¬
hovščine in neštevilne množice vernikov iz
imenovane cerkve v baziliko sv. Petra. Tam
so jo na papeževem oltarju, nad grobom
sv. Petra, izpostavili v očitno počeščenje do
24. kimovca. Ta dan so jo od sv. Petra v
slovesnem sprevodu prenesli v cerkev družbe
Jezusove, „al Gesu“ imenovano, kjer je ostala
do 30. kimovca. Od tod jo spremijo sv. oče,
več kardinalov in duhovstvo, med tem ko
ljudstvo moli in prepeva sv. pesmi, nazaj
na njeno navadno mesto v cerkev Marije
Večje (Maria Maggiore). Od tega časa te
čudodelne podobe niso več nikamor drugam
prenesli. Od zadaj te čudodelne podobe
Santa Maria Maggiore nahaja se vdolbena
na medeni plošči naslednja

molitev:

Bodi pozdravljena, prevzvišena Kra¬
ljica miru, presveta Mati Božja! Po pre¬
svetem srcu Jezusa, tvojega Sina, Kralja

149

miru, sprosi, da se utolaži njegova jeza
in da nam kraljuje v miru. Spomni se,
o premila Devica Marija, da od veko¬
maj ni bilo slišati, da bi bila koga za¬
pustila, ki se je tebi priporočal. Prevzet
tolikega zaupanja zatekam se k tebi.
0 Mati Besede, ne odkloni mojih be¬
sedij, temveč poslušaj jih milostno in
usliši me, o dobrotljiva, o mila, o sladka
Devica Marija. Amen.

Vaja. Rad pripoveduj take reči, ki slu¬
žijo Mariji v čast in spodbujajo k zaupanju
d° nje. Ceščena Marija . . .

Petindvajseti dan.

Tretje premišljevanje o Marijinem veselju.

O vnebohodu, ko je božji Sin v nebesa
® e l, napolnilo se je radosti Marijino srce,
|°sebno, ko je premislila: 1.) kam je šel;

s  kom je šel v nebesa, in 3.) zakaj je
š el tjakaj.

1- Kam je Jezus šel?  Jezus je šel v
ne besa, da posede večno kraljestvo. Šel je
v  hišo svojega Očeta, prišel je v kraj, ka-
jUor je merilo njegovo popotovanje. Ko je
toliko prestal trpljenja in toliko storil, šel

150

je v kraj miru, da prejme tudi v človeški natori
krono in plačilo za vse prestane muke. Ta
misel napolnovala je presveto Devico z naj-
sladkejšim veseljem. — Misli tudi ti, krščan¬
ska duša, pogostoma na nebeško veselje, in
prenašal boš veliko lože vse težave življenja.
Nebesa so tvoja domovina. Prizadevaj si
torej prisrčno vzdihujoč, opravljajoč dela lju¬
bezni in vadeč se sploh v čednostih, da se
zmerom bolj bližaš sv. nebesom.

2. S kom je šel Jezus v nebesa ? Marija
je videla, da je Jezus šel v nebesa spremljan
od neštevilnega krdela svetih duš, katere so
doslej v predpeklu čakale svojega odrešenja.
Vtisni si dobro v srce to-le: Jezus gre v
nebesa, pa ne sam, ampak obdan od veli¬
kega števila izvoljenih duš. — Ti pa misliš
vedno le sam na-se. Ti misliš, da je že za¬
dosti, če se sam zveličaš, drugim pa naj se
godi kakor hoče . . . Toda v tem se zelo
motiš. Timorašljubitisvojegabliž'
njega kakor sam sebe.  Skrbi torej v
delokrogu svojega stanu, da Gospodu Bogu
pridobiš duš, kolikor jih največ moreš, da
tako napolniš ž njimi sv. nebesa. Na ta na¬
čin boš poveličeval Jezusovo trpljenje; nje-
govo ljubeznjivo srce boš razveselil in sa¬
memu sebi pridobil veliko zasluženja.

3. Zakaj je šel Jezus v nebesa?  Ko j e

151

dokončal odrešenje, šel je Jezus v nebesa,
da pripravi gori ljudem sedeže, da postavi
svoji Božji Materi prestol, ter jo povzdigne
nad vse nebeške duhove. O kako je pač
Marija hrepenela, da bi šla za Jezusom in
se ž njim nerazločljivo zedinila! — In mi
nesrečneži, polni posvetnih skrbij, in zate-
lebani v minljive reči, ne mislimo skoro
nikdar na nebeška prebivališča, na večna
posestva, katera nas čakajo tamkaj. Začnimo
vendar enkrat biti boljšega duha. Zaničujmo
yse, kar nas le vara in mine. Ljubimo in
iščimo to, kar je v resnici dobro in večno.
Naš prostor nam je pripravljen gori; torej
glejmo, da ga enkrat tudi posedemo.

Molitev.

Zdravje bolnikov, prosi za nas!

V vseh telesnih boleznih in v vsem
dušnem trpljenju si ti naše pribežališče,
naša pomoč, o presveta Božja Porod¬
nica ! Neštevilnim bolnikom si izprosila
zopet ljubo zdravje. Zaupajoč na tvojo
moč in dobroto kličemo tudi mi k tebi:
Ozdravi naše bolezni in dodeli nam po¬
polno telesno in dušno zdravje, da mo¬
remo bolje služiti tebi in tvojemu Bož-

152

jemu Sinu. Vsikdar zadobe pri tebi bol¬
niki tolažbo in pomoč. Ti lajšaš njihovo
trpljenje in jim izprosuješ zdravje, ako
jim je v zveličanje. Ti jim stojiš na
strani, da srečno umrjejo. Stoj tudi nam
na strani, o ljubezniva Mati! Sprosi nam,
da bomo rešeni vseh bolečin, ali pa da
s potrpežljivo udanostjo v voljo božjo
prenašamo vse križe in težave, da se
tako zveličamo. Amen.

Vzgled. Sv. Filip Nerij.

Sv. cerkev obhaja dne 26. maja god sv.
Filipa Nerija. Bil je ta svetnik v 16. sto¬
letju prava dika sv. cerkve. S svojo neumorno
gorečnostjo si je pridobil za krščanstvo, po¬
sebno za mesto Rim, tolikih zaslug, da so
ga imenovali apostola rimskega. Bog ga j e
bil izvolil, da bi poveličeval pred svetom
njegovo ime, hudobijo zatiral in pospeševal
čednost. Že v zgodnji mladosti zapazili so
na njem znamenja nenavadne popolnosti,
katera je potem vedno rastla. Posebno gan¬
ljiva je bila njegova pobožnost in ljubezen
do Marije. Njegovo srce je kar gorelo lj u '
bežni do presvete Matere Gospoda našega'
Ves čas je imel na jeziku njeno sveto im e>

153

Neprestano se je trudil, da bi povzdignil
njeno čast in razširil njeno slavo. Ni ga
otroka, koji bi imel toliko ljubezen do svoje
telesne matere, kolikoršno je imel Filip do
Marije. Imenoval jo je svojo ljubezen, svoje
veselje, svojo tolažbo. In te besede je iz¬
govarjal tako srčno in goreče, da je bil
vsak, kdor ga je slišal, čestokrat ganjen do
solz. Večkrat je cele noči prebil v molitvi.
Pogovarjal se je z Marijo zaupljivo, tolikanj
spoštljivo in prisrčno, kakor da bi bila
ona v resnici pri njem. Marija se mu je
večkrat vidno prikazala, da ga je tolažila,
razveseljevala in obdarovala z novimi mi¬
lostmi. To se je zgodilo posebno na starost,
ko  je bil bolan na smrt in so že zdravniki
obupali, da bi ozdravel. Na enkrat ga ču-
J e jo glasno klicati: „0 moja presveta Mati,
° Prelj ubij ena Mati, najlepša Mati, o pre¬
tepena Mati!" Zdravniki in nekateri du¬
hovniki hite k bolnikovi postelji, pa o čudo!
vidijo ga, kako svetnik čevelj visoko nad
Posteljo plava v zraku, kako svoje roke
s t e guje, kakor bi hotel koga objeti. Ves pre-
v 2et radosti vije in steguje roke ter kliče:
pO moja predraga Gospa, jaz nisem vreden
m ne zaslužuiem, da me prideš obiskat in
° z< lravit! Kaj naj potem jaz za-te storim, če
me  ozdraviš, jaz, ki še nikoli nisem nič

154

dobrega storil?". . . Vsi navzočni so strmeč
gledali in poslušali svetnika. Eni se jočejo
od veselja, drugi se tresejo od strahd. In
ko izmed zdravnikov eden popraša svetnika,
kaj da hoče, vleže se Filip nazaj v posteljo
ter odgovori: „Ali niste videli presvete De¬
vice, ki je prišla k meni, da bi mi odvzela
bolečine?" To izgovorivši se zave. Ko za¬
pazi več oseb v sobi, zakrije si obraz, ka¬
kor bi se sramoval, in se glasno razjoka.
Zdravniki izprevidijo, da bi mu jok utegnil
škodovati, ter mu reko: „Zdaj je dovolj tega,
oče!" Hočejo mu potipati žilo, ali on jim
odgovori: „Jaz ne potrebujem več vaše po¬
moči; presveta Devica je bila pri meni in
me ozdravila." In res so se prepričali zdrav¬
niki, da je popolnoma zdrav. Tudi je precej
drugo jutro vstal in šel po svojih navadnih
opravkih čvrst in zdrav. Vsem osebam pa>
ki so bile pri njem in so še prihajale k
njemu, pridigoval je z največjo gorečnostjo,
govoreč: „Vedite, otroci moji, in verjemite
mi, da ga ni boljšega sredstva zadobiti kake
milosti od Boga, kakor presveta Devica. D'
govarjajte torej pogostoma nastopne besede:
»Devica Marija, Mati Božja, prosi svojega
Jezusa za-me!«“ — Kakor je Marija sv. F*'
lipa sama ozdravila, tako je tudi drugi®
izprosila zdravje. Cezar-ja Bardnija, svet-

155

nikovega prijatelja, napadla je bila trdo¬
vratna in huda bolezen, za katero zdravniki
niso vedeli leka. Že je mislil bolnik, da je
na robu groba, ko vidi v sanjah Filipa,
kako nadležno prosi Odrešenika, in kako
otroško priprosto ponavlja besede: „ Gospod,
ohrani mi Cezarja, ohrani mi Cezarja; jaz
prosim in hočem, da ozdravi Cezar !“  Tako
je ponavljal svetnik svojo prošnjo, pa ven¬
dar ni bil uslišan. Zdajci se obrne do pre¬
svete Device, naj mu ona izprosi pri svo¬
jem Sinu to milost. Res usliši Marija nje¬
govo prošnjo. Ona se zateče k svojemu Sinu,
ga prosi, naj ozdravi Baronija, in na mah
je bil zdrav.

Tudi drugekrati je sv. Filip okušal ne¬
navadno Marijino pomoč. Nekoč so zidarji
Pričeli zidati novo cerkev. Na vse zgodaj
pokliče sv. Filip zidarskega mojstra, ter mu
veli, naj gre hitro neki stari hiši podirat
streho, katera bi se bila že udrla po noči,
da je ni Marija podprla s svojimi rokami.
Mojster pride s svojimi delavci tja in vidi,
da so tramovi, ki so streho nosili, že čisto
izlezli iz svojih čepov, ter da visi streha
brez vsake podpore v zraku. — Posebno
r ad in poln srčnega veselja je sveti Filip
obiskaval čudodelno podobo svete Marije
* e čje (St. Maria Maggiore). Nobene stvari

156

ni bolj priporočal svojim učencem, kakor
ljubezen in pobožnost do Marije. Tudi je
velel svojim učencem, naj v vsaki cerkvi in
v vsaki kapelici, katero bodo kedaj zidali,
na vsakem oltarju postavijo kako podobo
Matere Božje. Mnogim osebam je po Mariji
zadobil posebnih milostij, ako so opravile
naslednjo molitvico, katero jim je bil za¬
ukazal in katera slove: „Devica Marija, Mati
Božja, prosi svojega Sina za-me!“ Čestokrat
je pridejal: „prosi svojega Sina Jezusa za-me
ubozega grešnika!“ Velikokrat je nasvetoval
samo besede: „Devica in Mati" — rekši, da
te besede združujejo v sebi vse veličastvo in
vso slavo Marijino. Po teh besedah zamo-
remo zadobiti vse milosti. — Ko bi tudi mi
imeli toliko ljubezen in pobožnost do Ma¬
rije, kakor jo je imel sv. Filip Nerij, o ko¬
liko in kakih milostij bi tudi mi prejemali,
kakor sv. Filip, po tej predobri Materi!

Vaja. Premišljuj sam pri sebi, katero
dobro delo bi najbolj dopadlo Mariji; in to
stori danes iz ljubezni do nje. Češčena
Marija . . .

Šestindvajseti dan.

Prvo premišljevanje o Marijinem življenju.

Kakšne so bile Marijine misli? Bile so
svete in popolne. Ona je mislila vedno:

157

1.) na Boga za nas učlovečenega; 2.) v naj¬
svetejšem zakramentu skritega, in 3.) za
nas na križu umirajočega.

1. Marija je mislila na Boga za nas
učlovečenega.  To skrivnost je Marija živo
premišljevala in občudovala. Kar ima člo-
yek najraje, na to tudi vedno misli. Tako
je tudi Marija mislila vedno na to skrivnost,
in to tembolj, ker jo je presveta Trojica iz¬
volila za Mater Božjega Sina. — O da bi
tudi mi imeli vedno pred očmi to skrivnost!
0 da bi umevali visoki pomen nastopnih
besedij: Beseda se je učlovečila in med
nami prebivala!

2. Marija je mislila na Boga za nas
v  najsvetejšem zakramentu skritega.  Kakor
Marejše ustmeno poročilo pravi, prejemala
je Marija vsaki dan sv. obhajilo, in nekateri
še pravijo, da svete podobe v njej od enega
do druzega sv. obhajila niso preminjale.
Misliti si komaj moremo, s kako pobožnostjo
in s kolikanj gorečo ljubeznijo je molila v
najsvetejšem zakramentu Jezusa in spre¬
jemala v svoje srce Njega, katerega je spo¬
čela od sv. Duha in ga porodila v zveličanje
naše! Ce že čitamo o drugih svetnikih,
da so se kar topili ljubezni do Boga v naj¬
svetejšem zakramentu skritega, kdo je po¬
tem mogoč popisati še le občutke, s kate-

158

rimi je bila napolnjena Marijina duša! —
Tudi ti, kristijan moj, prejmeš pri sv. ob¬
hajilu Jezusa, svojega Gospoda in Boga.
Toda, kakšna je tvoja priprava k temu sv.
opravilu? Kako se pogovarjaš z Jezusom
pred in po sv. obhajilu? Vprašaj sam sebe
in poboljšaj se, da svojega Zveličarja ne
boš prejemal po nevrednem.

3. Marija je mislila na Jezusa za nas
na sv. križu umirajočega.  Ko je Marija stala
pod križem svojega preljubega Sina, videla
je vse njegovo trpljenje in ga ž njim sama
občutila. Jezusovega trpljenja skrivnosti u-
tisnile so se tako globoko v njeno srce, da
jih nikdar več pozabiti ni mogla. Zmeraj
jej je bilo to trpljenje v spominu, zmeraj
je mislila na-nje. — Tudi ti premišljuj več¬
krat Jezusovo trpljenje in zadobil bodeš
mogočno orožje zoper vsak greh in vsako
hudobijo, ob enem pa tudi mogočno spod¬
bujanje k vsemu dobremu.

Molitev.

Pribežališče grešnikov, prosi za nas!

O Mati usmiljenja, ti ne zavržeš no¬
benega, ki se zateče k tebi. Tudi velike
grešnike sprejemaš milostno, ako s po¬
nižnim in skesanim srcem pri tebi iščejo

159

pomoči. Ti se za-nje poteguješ pri Je¬
zusu, svojem Božjem Sinu, našem Go¬
spodu in Sodniku. Ti jih varuješ pred
šibo njegove ostre pravice. Ti jih braniš
pred napadi peklenskega sovražnika. Ti
razpodiš iz njihovih duš nevero in ob¬
upnost, ter vlivaš v njih srca oživljajoče
krepilo upanja. O koliko grešnikov si že
iztrgala iz peklenske oblasti! Koliko si
jih že privedla na pot pokore in po-
boljšanja njihovega življenja! Usmili se
tudi nas! K tebi vpijemo, k tebi vzdi¬
hujemo žalostni in objokani otroci Eve.
Sprosi nam obžalovanje naših pregreh
in milost, da nikdar več ne pademo v
Va --nje. S svojim Sinom nas spravi, svo¬
jemu Sinu nas priporoči zdaj in ob naši
smrtni uri. Amen.

Vzgled. Sv. Marija Egipčanska.

Kdor je bil morda tolikanj nesrečen,
da je živel grešno, njemu ne kaže nič dru¬
gega, kakor da se zateče skesano k Mariji,
P° katere priprošnji mu je mogoče zadobiti
^puščanja grehov. Zraven mnogo drugih
dokazov nam je tega živ dokaz sv. Marija

160

Egipčanska. Ta velika spokornica porodila
se je v Egiptu. Zapustivša svoje pregrešno
življenje, izpreobrne se čudežno k Bogu
ter dela celo ostalo svoje življenje najhujšo
pokoro. Ko jo nekoč opat Cozim zasledi v
puščavi, razodene mu ona vse svoje pre¬
čudno življenje. Sv. Sofronij, patrijarh Jeru¬
zalemski, piše o njej nastopno: Komaj 12 let
stara poda se Marija zoper voljo svojih ro¬
diteljev v Aleksandrijo, kjer je več let pre¬
živela v raznoterih pregrehah. Bilo je v po¬
letju nekoč, ko so hiteli ljudje v tolpah v
Jeruzalem na praznovanje povzdigovanja sv.
križa. Ukrca se tudi ona, nadaljujoča na
tem potovanju svoje pohujšljivo življenje.
Ko se podajo v napominani praznik božje-
potniki z drugimi verniki v cerkev, da hi
videli in počastili sv. križ, gre tudi ona v
cerkev. Do cerkve prišedša, hoče tudi ona
z drugimi va-njo, toda neka nevidna roka
jo zadržuje in pahne nazaj, kar se je po¬
navljalo tri- do štirikrat. Po tem hudo zadeta
ne dvomi več, da se ji zavoljo njene pre*
grešnosti zabranjuje vhod v cerkev ter jame
bridko jokati. Ko se tako stokaje, jokaje in
na prsi trkaje mudi pred cerkvenimi vrati)
zapazi nad seboj na cerkvenem zidu na¬
slikano podobo Matere Božje. Ta pogled da
jej pogum, da se obrne k nebeški Kraljici)

161

govoreča tako-le: »Presveta Devica, Mati
Božja, jaz dobro vem, da zavoljo svojih ve¬
likih pregreh, katerih je polno moje življenje,
nisem vredna, da bi obrnila svoje oči na to
podobo. Ti si Devica čista, brez najmanjšega
madeža. Tebi, tolikanj sveti in čisti, mora se
studiti tolikanj umazana in zavržljiva duša,
kakor je moja. Vendar pa sem čula zmeraj,
da je prišel Odrešenik, katerega si nosila
ti v svojem deviškem telesu, le zato na
sv et, da bi k pokori klical grešnike in jih
re šil s svojo smrtjo večnega pogubljenja.
Prosim in zarotujem te, da mi stojiš na
strani v moji zapuščenosti. Dovoli mi vstop
v  cerkev. Zapovej, nebeška Kraljica, da se
Mi dovoli vhod, četudi nisem tega vredna.
Podeli mi to srečo in milost, da vidim oni
predragi les, na katerem je prelil tvoj Sin
svojo predrago kri. Jaz pa ti v imenu tvo¬
jega Odrešenika obljubujem, da odsihdob
nikdar več ne bom padla v stare pregrehe.
Ampak kakor hitro bom počastila sv. križ,
odpovedala se bom takoj vsi posvetnosti in

tjakaj, kamor me hočeš peljati ti, o pre¬
deta Devica, moja srednica in moja vodi¬
teljica !“

, Končavša to molitvico, čuti v sebi ve-
’ko zaupanje. Zopet poskusi, da bi šla v
°erkev, in glej! nič več je ne zadržuje.

Marija Devica, majnikova kraljica. D

162

Gre torej noter. Počasti z drugimi sveti
križ, pade na svoj obraz in v solzah vtopljena
poljubuje tla tega sv. kraja, ter globoko ga¬
njena občuduje usmiljenje božje, s katerim
sprejema dobrotljivi Bog grešnike. Ko je
opravila tako svojo pobožnost, vrne se nazaj
k podobi presvete Device. Kleče zahvali se
jej za skazano milost in prosi jo iskreno,
naj bi jej pokazala zdaj še pot do pokore
za njeno pregrešno življenje. Izlivajoča tako
svoje srce pred milostno podobo, zasliši od
daleč glas, velčč jej: „Ko boš prišla črez
Jordan, našla boš pokoj." Vzdigne se takoj
ter govori objokana in zroča na podobo k
Mariji tako-le: „Devic Devica! Ti, ki si po¬
rodila človeštvu Odrešenika, ne zapusti me,
prosim te ponižno." Na to hiti črez Jordan
ter se skrije tamkaj na najbolj divjem kraju
ondotne puščave. Tu je preživela svetnica
40 let v največji spokornosti. Več let jo j e
nadlegoval peklenski satan, pa vedno jo j e
krepčala in varovala Marija. „V vsem svo¬
jem vojskovanju (tako se je izrazila sama
proti opatu Cozimu) povzdigovala sem svoje
srce do brezmadežne Device, ki se je toli¬
kanj ljubko potegovala za-me. Prosila sem
jo, naj mi v mojem pokorjenju tu v puščav'
stoji na strani. In res, nikoli me ni zapU'
stila in bila mi je vedno povsod moja vodi'

163

teljica." Konečno je zadobila sv. spokornica
na priprošnjo Marijino še to milost, da jej
je podelil napominani opat Cozim ob njeni
zadnji uri še sv. zakramente. Potem pa se
je preselila lepo z Jezusom spravljena in
zedinjena v večno življenje.

Kako koristno je tedaj za grešnike, če
se zatekajo k Mariji in se izročajo v njeno
varstvo ter se jej voditi dado na poti po¬
kore ! Tako zadobivljajo ne samo milost pri
Bogu, ampak morejo postati še celo veliki
svetniki.

Vaja. Glej, da gojiš v svojem obližju
pobožnost do Marije, in prosi jo večkrat
odpuščanja za vsa razžaljen ja, katera se
store njenemu Sinu in njej. Češčena Ma¬
rija . . .

Sedemindvajseti dan.

Drugo premišljevanje o Marijinem življenju.

Kakšno je bilo Marijino govorjenje?
Ona je govorila vedno: 1.) o Bogu; 2.) za
Boga, in 3.) z Bogom.

1. Marija je govorila vedno o Bogu.
" e čjidel govore usta o tem, česar je srce
Polno. Ker je pa bila Marija z Bogom tesno
združena in polna ljubezni do njega, o čem
drugem je hotela s prvimi kristijani govoriti,
ce  ne o Bogu? Vse njene besede so bile

11 *

164

užgane ljubezni do Boga; podobne so bile
gorečim pušicam, katere prebodejo in užgejo
srca vseh. — Ker pa ti tako malo in tako
poredkoma govoriš o Bogu, ali ne kažeš s
tem, kako slaba in mlačna je tvoja ljubezen?
In vendar so pogostni pogovori o Bogu in
božjih rečeh najbolje sredstvo, da ohranjuješ
in pomnožuješ ljubezen do Boga!

2.  Marija je vedno govorila za Boga-
Brezdvomno je, da je presveta Devica, lju¬
bezniva Mati vseh vernikov, včasih sprejemala
in obiskovala nekatere osebe, da bi jih to¬
lažila, poučevala in spodbujala. Toda to se
je zgodilo le tedaj, kedar je zahtevala božja
čast taka dejanja ljubezni. O kako previdno
je preudarila ob takih prilikah vsako besedo,
preden jo je izrekla, ona, katere srce je bilo
vedno za Boga, in katera ni imela drugih
občutkov, kakor za Boga! — Ako ne moreš
vselej govoriti o Bogu, govori vsaj za Boga;
to se pravi: govori Bogu dopadljivo, g°'
vori iz namena, da bi mu dopadel, in g°'
vori vselej tako, da tvoji pogovori ne bodo
ne le pohujšljivi in pregrešni, ampak da so
v večjo čast in slavo božjo.

3.  Marija je vedno govorila z Bogo> il -
Marija je govorila veliko več z Bogom, kakor
o njem in za njega. Celo njeno življenje m
bilo nič drugega, kakor vedna molitev, vedno

165

premišljevanje. Še celo tiste male ure spanja,
katere si je privoščila, je bilo njeno srce
združeno z Bogom in se ljubko pogovarjalo
ž njim. O presrečna Marija! Ti si bila že
na zemlji tako čudovito združena z Bogom!
~ Ta njena prednost priča nam ravno, kako
je velika naša revščina in nepopolnost. Boko
na srce in spoznajmo odkritosrčno, da mo¬
limo preporedkoma, premlačno in premalo
časa. Za molitev ne najdemo časa, dasi ga
nam preostaja za postajanje in lenobo cele
nre, da še celo morda cele dneve. Kedar mo¬
limo , čutimo se kakor priklenjene; tako
malo je naše srce užgano ljubezni! In ven¬
dar bi nam morala molitev biti naše naj-
jjubše opravilo, naša učilnica, naša luč, naša
tolažba, naše pokrepčalo in življenje našega
življmija. Gospod, uči nas moliti! Ge mo-
mi znamo, smo zadosta bogati. Zakaj, kdor
Prav moli, zadobi, česar prosi.

Molitev.

alažnica žalostnih, Pomoč kristijanov, prosi za
nas!

O preljubljena Mati! nikoli še ni kdo
i e be zastonj klical na pomoč. Naj smo
v  katerikoli sili, v katerikoli stiski, ti
j 19 ® pomagaš ter nas otmeš. Ti si to-
mžnica žalostnih. Ti sušiš solze vsem

166

onim, kateri se v tej solzni dolini za¬
tekajo k tebi. Ti si pomoč kristijanov.
Mati si Kristusa Jezusa, pa tudi Mati,
zaščitnica in priprošnjica vseh kristija¬
nov. O dobrotljiva, o mogočna Mati!
stoj nam ves čas milostno na strani in
reši nas vsega hudega, vseh bridkostij.
Hiti krščanskemu ljudstvu, katero od
vseh stranij stiskajo sovražniki, na po¬
moč. Usmili se vernikov in potegni se
posebno za one, kateri so v nevarnosti,
da izgube naj dražji zaklad — sv. vero.
Varuj in brani cerkev svojega Sina, da
nič ne opravijo proti njej njeni sovražniki
Ponižaj njene nasprotnike in osramoti
njene preganjalce. Povišaj vse one, ka¬
teri kličejo tvoje ime in zaupajo v te.
Pokaži, da si naša Mati. Prosi za nas
vse, da živimo krščansko, da se zveli¬
čamo in enkrat na veke kraljujemo z
Jezusom v sv. nebesih. Amen.

Vzgled. Sv. Marija Magdalena Paciška-
Sv. cerkev praznuje današnji dan, 27.
maja, god sv. device Marije Magdalene P a '

167

ciške. Zatorej si hočemo danes to svetnico
izbrati za vzgled pobožnosti do Marije pre-
čiste Device. Bog je sicer prečudoviten v
svojih svetnikih, kakor govori kraljevi pre¬
rok, vendar pa je nad to svetnico pokazal
posebne čudeže svoje ljubezni, vsegamo-
gočnosti in modrosti. Že v njeni nežni mla¬
dosti jo je Bog obdaril z velikimi in nena¬
vadnimi milostmi. Ona je razodevala pa tudi
od otroških let toliko ljubezen do Boga, to¬
liko gorečnost v vsem dobrem, da je bila bolj
podobna angelu, nego človeku. Ganljivo je
bilo gledati, kako je skrbno čula nad či¬
stostjo svojega srca, in kako zvesto in po¬
polnoma je služila Bogu. Jezus in Marija
Ma sta ji oni osebi, kateri je najbolj lju¬
bila. Marijo je imela vedno pred očmi, de¬
loma zato, da bi po njej pri Jezusu nailost
zadobila, deloma zato, da bi se učila iz nje-
ne ga življenja lepega obnašanja, da bi do-
padla Jezusu, njenemu Sinu. V vseh svojih
trdnostnih vajah je pazila Marija Paciška
na  to, da bi bila podobna Mariji ter do-
Padla njej in njenemu Sinu. Kedar je pre¬
mišljevala skrivnosti Odrešenikove, njegovo
življenje na zemlji in njegovo veličastvo v
ne besih, premišljevala je ob enem, v koliki
se  j e  tudi Marija udeležila njegovih
skrivnostij in koliko je pripomogla, da so se

168

izvršile dotične skrivnosti. Ravno zavoljo tega
je obujala ljubezen, hvaležnost in zaupanje
ne samo do Jezusa, ampak ob enem tudi
do Marije, katera ga je porodila v odrešenje
sveta. Marija Magdalena Paciška je vstopila
v Florenci v red karmelitaric. Od zdaj se je
vsa odpovedala svetu, je še bolj goreče slu¬
žila Bogu in si z vsemi močmi prizadevala
Marijo častiti. Nebeška kraljica se jej je
večkrat prikazala, da jo je spodbujala in
okrepčevala v dobrem. Da bi Bog potrdil
njeno čednost in stanovitnost, privolil je,
da so jo več let mučile najhujše skušnjave.
Pa naj je bilo vojskovanje še tako hudo,
zadobila je vendar vselej po Mariji moč in
srčnost, da je premagala vse napade hu¬
dobnega duha. Vse svoje sosestre je izro¬
čila Marijinemu varstvu. In Marija jej je
bila pokazala v posebni prikazni, kako ma¬
terinsko skrbi za vse, kateri pri njej iščejo
pomoči in varstva. Svojo ljubezen do Ma¬
rije kazala je najbolj očitno ob Marijinih
praznikih. O, s koliko pobožnostjo in s ka¬
kim hrepenenjem se je pripravljala na-nje
in s koliko gorečnostjo jih je obhajala! Ti
prazniki so bili za-njo dnevi najbolj slo¬
vesni. Kakor je nanesla praznika skrivnost,
tako jo je tudi posamič premišljevala. I n
ta njena gorečnost v premišljevanju praz-

169

ničnih skrivnostij je dopadla Bogu tako, da
jej je dajal te dneve čestokrat posebna raz¬
svetljenja, v katerih jej je bilo dano gledati
v najsvetlejši luči Marijino slavo in veličastvo.
Pa ravno te čreznatorne milosti so pripo¬
mogle, še bolj pomnoževati njeno ljubezen
jn pobožnost do Marije. Marija Magdalena
je imela tudi veliko ljubezen do križa. Njeno
največje hrepenenje je bilo, da bi trpela s
trpečim Jezusom in po trpljenju mu po¬
stala podobna. Zatorej pa je bilo vedno njeno
geslo: „Trpeti in ne umreti." Premnogi
beže pred križem in še celd pobožnejši
Kristijani si v križih in težavah žele olajšav
in rešenja iž njih; Marija Magdalena pa je
Križ iz srca ljubila ter si ga želela. Čeravno
jej je bilo sicer življenje zoperno in ni ni¬
česar bolj želela, kakor da bi se združila z Je¬
zusom, ženinom svoje duše, prosila je vendar
^oga, naj jej še dolgo ne pošlje smrti, da bi
urogla tako za Jezusa več in dalje časa tr¬
peti. „Trpeti in ne umreti." Po križu hre¬
peneti in trpljenja si goreče želeti učila se
j e  pa, ko se je spominjala, kako stanovitna
je bila v trpljenju žalostna Mati Božja, ko
je stala pri smrti vsojega Božjega Sina pod
Križem. Bog spolni njene želje. Pred smrtjo
3pj pošlje najhujše in najobčutljivejše trp¬
ljenje. To njeno trpljenje je bilo brez vsake

170

najmanjše tolažbe in notranjega krepila,
kar Bog redkokrat odreče svojim služabni¬
kom na njih smrtni postelji. Kljubu temu
je prenašala Marija Magdalena svoj obupljivi
stan mirno in veselo. Trpeča, pa zaupajoča
na Marijo sklenila je svetnica 1. 1607. svoje
prezaslužno življenje. — O da bi tudi mi
posnemajoč njene čednosti častili Marijo! ,
Naj bi jo posnemali sosebno v trpljenju,
naj bi ž njo stali pod križem, objokujoči
svoje pregrehe in trpljenje Jezusovo! Potem
takem bi občutili, da je Marija Mati usmi¬
ljenja, tolažnica žalostnih in pomoč vseh
zvestih nasledovalcev in učencev Kristusovih.

Vaja. Kedar greš mimo kake Marijine
podobe, ne opusti nikdar, da ne bi Marije
počastil, in, če le mogoče, pomoli vsaj eno
Češčenomarijo. Geščena Marija . . .

Osemindvajseti dan.

Tretje premišljevanje o Marijinem življenju.

Kakšno je bilo Marijino življenje? Bilo
je 1.) delavno; 2.) premišljevalno, in 3.)
oboje skupaj.

1. Marijino življenje je hilo delavno-
Delavno življenje imenujemo ono, katero se
peča z blagrom in srečo bližnjega. Po smrti
in vnebohodu svojega Sina je skrbela Ma-

171

rija kot Mati vseh učencev Kristusovih ne¬
prenehoma za blagor in srečo njihovo. Ona
jih je tolažila, poučevala in utrjevala v do¬
brem. Zatorej jo pa tudi po vsej pravici
sv. cerkveni učeniki imenujejo najimenitnejšo
učiteljico sv. katoliške vere. — In ti, ki imaš
toliko lepih priložnostij pomagati svojemu
bližnjemu! čemu mu nočeš ? Mar-li ne veš,
da je odkupljena tvoja duša isto tako, ka¬
kor tvojega bližnjega, z neprecenljivo krvjo
Jezusa Kristusa?

2. Marijino življenje je bilo premišlje-
valno.  Premišljevalno življenje imenujemo
ono, katero človek preživi v vednem pre¬
mišljevanju nebeških rečij. A kdo bo kedaj
izpreumel, kolik dar premišljevanja je imela
Marija! Bolj ko vsakdo drugi je ljubila ona,
kar je nebeškega. Nikoli ni katero ustvar¬
jeno bitje bolj spoznalo skrivnostij božjih,
kakor Marija. — Tudi ti premišljuj po svojih
zmožnostih skrivnosti sv. vere ter jih obra¬
čaj po svojem dušnem stanu v lastno korist.
Pogostoma povzdiguj svojega duha k Bogu,
ter hvali in časti ga z vzdihljeji ali s kako
gorko kratko molitvico. Večkrat misli na
Poga pred in po delu, katero mu posvečuj;
s  tem si boš veliko zaslužil za nebesa.

3. Marijino življenje je bilo premišlje-
v alno in delavno ob enem.  Delavno in pre-

172

mišljevalno ali mešano življenje je ono, v
katerem zvršujemo dejanja krščanske lju¬
bezni v tesni zvezi z ljubeznijo do premi¬
šljevanja. Vse to nahajamo v resnici pri
Mariji. Pri molitvi in premišljevanju božjih
skrivnostij vidimo jo, kako ima srečo in
blagor bližnjika vedno pred očmi. Ko dela
za bližnjika, obrača ob enem vedno svoje
srce do Boga, iz ljubezni do katerega je
delala vse, kar je zahteval blagor bližnjika.
Od molitve je prehajala k dejanjem ljubezni,
od ljubezni dejanj vračala se je nazaj k
molitvi. — O delo presrečno! Kedar oprav¬
ljamo dela ljubezni do bližnjega, tedaj slu¬
žimo Bogu in si celo ne moremo želeti boljše
in zaslužnejše službe, čeravno bi morali za¬
radi tega opustiti vaje pobožnosti. Nikdar
se ne moremo z večjim zasluženjem vrniti
k pobožnim vajam nazaj, kakor če smo Bogu
služili v osebi svojega bližnjika. Premišljuj
to Marijino ravnanje. Poglavitno in najbolj
potrebno pa je, da jo posnemaš v svojem
poklicu.

Molitev.

Kraljica angelov, prosi za nas!

O prevzvišena Kraljica! Tvoje za-
služenje, tvoje milosti in tvoja svetost
je večja in popolnejša, kakor je ona

173

angelov. Vsi nebeški duhovi se poni¬
žujejo pred teboj ter te časte in hva¬
lijo kot prvo in najimenitnejšo vseh
stvarij. Med vsemi od Boga pomilošče-
nimi si ti edina »milosti polna, blago¬
slovljena med ženami«, kojo edino te
je izvolil Bog, da si spočela in rodila
onega, kateri je ustvaril in oživlja vse
kar je. Sreča, slava in blagoslov ti naj
bode na prestolu tvojega veličastva, na
katerega te je povzdignil Bog. Bodi tudi
naša Kraljica in Gospa. Tudi mi se ti
klanjamo in te prestavljamo z vsemi
nebeškimi duhovi. V tvoje varstvo se
h izročamo. Poglej vendar s prestola
svoje slave milostno na nas, ki se na¬
hajamo v tisočerih in tisočerih nevar¬
nostih in zadregah. Prosi za nas Jezusa,
svojega Sina, da posnemamo angelov
čistost ter ž njimi in s teboj enkrat
gledamo večnega Boga in ga slavimo
na veke. Amen.

Vzgled. Sv. Alojzij Goncaga.

Ce že presveta Devica Marija posebno
ljubi čiste duše, kako je še le morala ljubiti

174

sv. Alojzija, katerega sv. cerkev po vsej pra¬
vici zavoljo njegove čistosti imenuje angel¬
skega mladeniča! Življenjepisci pravijo, daje
sv. Alojzij za svoje sv. življenje hvalo dolžen
edino priprošnji Marije Device. Ob njego¬
vem rojstvu je bila njegova mati v največji
smrtni nevarnosti; po spričevanju zdravni¬
kov celo ni bilo upanja, da se otrok ohrani
pri življenju. Ko pa mati sliši, da je ni več
človeške pomoči, zateče se tembolj zaupljivo
k Mariji, ter se zaobljubi, da hoče, če po¬
rodi srečno, s svojim otrokom romati v Lo-
reto in se tam zahvaliti za srečen porod
presveti Devici. Komaj stori to zaobljubo
Mariji, že porodi nepričakovano srečno. Aloj¬
zij ni pozabil vse svoje žive dni te milosti.
Ves čas se je štel za služabnika Marijinega,
kateri dolguje toliko hvalo. Z ganljivo po¬
božnostjo je izgovarjal že v svoji nežni mla¬
dosti presladki imeni Jezus in Marija. Po¬
božno kakor je le mogel opravljal je svoje
molitve, katere ga je naučila pobožna mati.
V sedmem letu svojega življenja odloči si
že gotove ure za molitve, med njimi za Ma¬
rijine dnevnice in druge molitve v Marijino
čast. V devetem letu ga pošljejo roditelji v
Florenco v latinske šole. Tu je napredoval
v vednostih, pa še bolj v duhovnem življenju.
Njegova pobožnost do Marije je bila tolika,

175

da je kar gorel ljubezni in prisrčnosti, če
je le govoriti slišal o njej. Dokaj ga je na¬
potila k tej pobožnosti tudi knjižica o skriv¬
nostih sv. rožnega venca. Ko nekdaj v mo¬
litvi premišljuje, s čim bi mogel nebeški
kraljici napraviti kako posebno veselje, čuti
v sebi močen nagon, naj njej v čast stori
obljubo vednega devištva. V devetem letu
svoje dobe res stori pred čudodelno podobo
Marijinega oznanjenja to obljubo. Spolno-
val jo je celo svoje življenje tako zvesto in
natanko, da se ni nikdar pregrešil zoper to
čednost; poznavalci njegovega duhovnega
življenja pričujejo, da po milosti priprošnje
Marijine ni občutil niti kakega poželenja
mesa, niti imel kake skušnjave ali pregreš¬
nih mislij. S to milostjo, katere je pač malo
deležnih, pokazala je Marija prečista Devica,
kako dopadljiv je bil njej in njenemu Sinu
dar sv. Alojzija.

Njegovo najprijetnejše vedrilo je bilo
obiskovanje kake cerkve, posvečene prečisti
Devici. Od svojega dvanajstega leta postil
se je sv. Alojzij vse sobote in vse predpraž¬
nike Marijine ob samem kruhu in vodi. V
vseh svojih potrebah se je zatekel k Mariji.
K njej se je zatekel ob volitvi svojega stanii
in po njej je tudi spoznal, da je poklican
v družbo Jezusovo. K njej je tudi pribežal,

176

ko je bilo treba odstraniti ovire, katere mu
je delal pri tem poklicu njegov oče. Ko je
prestal veliko preskušenj, uslišala ga je ven-
dar-le Marija. Sploh je pa bil Alojzij vedno
prepričan, da mora njeno sv. življenje po¬
snemati, kdor hoče Marijo prav častiti. Za¬
tegadelj si je pa tudi vedno prizadeval, da
bi se spopolnil v vseh čednostih, sosebno
pa v onej, katera je najsijajnejša na prečisti
Materi Božji. Komu ni znana njegova lju¬
bezen do uboštva ? Kdo ne ve, kolika je bila
njegova ponižnost, njegova pokorščina, nje¬
gova čistost, njegova ljubezen do Boga in
bližnjega? V vseh teh čednostih so mu bili
vedno pred očmi vzgledi, katere sta nam
zapustila Jezus in Marija. Smoter in namen
njegov je bil vedno ta, kako bi se uril v
vseh teh čednostih in čedalje bolj dopadel
Jezusu in Mariji. Umrl je Alojzij v 24. letu
svojega življenja; mlad sicer po letih, a bo¬
gat po zasluženju za nebesa. Sedaj biva pri
Jezusu in Mariji, katera je ljubil tako močno.
Blagor mu! Pa blagor tudi vsem onim, ka¬
teri hodijo po njegovih stopinjah! Da tudi
mi zadobimo to milost, molimo po navodu
sv. cerkve: „ „ ..

Molitev.

O Bog! delivec nebeških darov, ka¬
teri si združil v angelskem mladeniču

177

Alojziju prečudno nedolžnost življenja z
ravno tako čudovito spokornostjo: do¬
deli nam po njegovem zasluženju in po
njegovih molitvah, da ga posnemamo v
njegovi spokornosti, ker ga nismo po¬
snemali v njegovi nedolžnosti. Po Kri¬
stusu Gospodu našem. Amen.

Vaja. Iz ljubezni do Jezusa in Marije
nosi svoj križ, katerega ti je naložil Gospod
ravno sedaj. Češčena Marija . . .

Devetindvajseti dan.

Prvo premišljevanje o Marijinem vnebovzetju.

Njena ločitev s tega sveta je bila po¬
sebno znamenita: 1.) zavoljo njenega ločenja
od sveta; 2.) zavoljo njenega hrepenenja po
nebesih, in 3.) zavoljo ljubezni do najvišje
dobrote.

1. Marijina ločitev je bila znamenita
zavoljo ločenja od sveta.  Marija je poznala
bolj ko vsakdo drugi, kako minljive in ni¬
čeve so vse zemeljske stvari. Nikoli ni imela
poželenja po časnih stvareh; zatorej je bila
tudi njena ločitev lahka, mirna in spravna,
ker njenega srca ni nič vezalo na ta svet.
— Žalostno, da se to ne bo zgodilo pri
onih, kateri navezujejo svoje srce na po-

Marija Devica, majnikova kraljica. 72

178

svetnost in stavijo svoje upanje na minljive
stvari. Njihov konec bo poln bolestij, brid-
kostij, strahu in obžalovanja.

2. Marijina ločitev od sveta je lila zna¬
menita zavoljo hrepenenja po nebesih.  Marija
je dosegla, kakor pobožno izročilo pravi,
šestdeseto ali dvainšestdeseto leto svojega
življenja. To dolgo število let zadrževalo jo
je predolgo od nebes, po katerih je vedno
hrepenela in jih poželela. Zatorej jej je bila
smrt tudi sila zaželena, ker še le po njej
je mogla v veselje nebeške domovine. Ne-
popisljivo je bilo njeno veselje in njeno hre¬
penenje, ko je videla, da še korak je treba
storiti, pa bo v nebesih! — O kako milo-
vanja vredni smo mi, ki tolikanj ljubimo
ta kraj pregnanstva svojega, to dolino solz,
— svojo pravo domovino pa, nebeški Je¬
ruzalem, skoro čisto puščamo iz očij in spo¬
mina!

3. Marijina ločitev od sveta je bila zna¬
menita zavoljo ljubezni do največje dobrote.
Po pravici lahko rečemo, da je bil vzrok
njene smrti prevelika ljubezen do Boga. L e
premisli, duša moja, kako preblažena Devica
leži na revni postelji, kako drži svoje roke
sklenjene na svojih prsih, svoje oči pa obrača
proti nebesom. Glej, kako obuja dejanja naj-
globokejše in najprisrčnejše ljubezni, p°'

179

tem roma v večnost, da bi tam ljubila večno,
kar je tu ljubila časno. — O da bi tudi naš
zadnji vzdihljej napovedal popolno ljubezen
do Boga! Kako vesela in presrečna bo tedaj
naša smrt!

Molitev.

Kraljica očakov, Kraljica prerokov, prosi za nas!

O Marija, kraljica nebes in zemlje!
Tvoja čistost je bila tako popolna, tvoje
zaupanje v Boga tako stanovitno in tako
zvesto si spolnovala Bogu storjene ob¬
ljube, da lahko prekašaš vse stare očake,
— isto tako ne morejo trditi niti vsi
preroki skupaj, da bi bili tako natanko
in čisto spoznali božje skrivnosti, kakor
si jih spoznala ti. Tolikanj žive, udane
in tako vseobsežne vere, kakor si jo
imela ti, ne zapazujemo niti pri očakih,
niti pri prerokih. Zato si ti Gospa in
Kraljica enih in drugih. Vsi so hrepe¬
neli po tebi; vsi so se veselili tvojega
rojstva, ki je napovedalo začetek našega
odrešenja. Vsi te slave in časte v ne¬
besih nad vsemi drugimi stvarmi kot

12 *

180

svojo Kraljico in Gospo. Sprosi tudi
nam isto živo vero, isto stanovitno in
trdno upanje, po katerem so dospeli oni
v večno življenje, da tudi mi po veri
in upanju dospemo do popolne ljubezni,
da v njej rastemo in do konca stano¬
vitni ostanemo, da te tako enkrat z
vsemi izvoljenci božjimi poveličujemo,
ter na vekov veke hvalimo Boga Očeta,
Sina in sv. Duha. Amen.

Vzgled. Sv. Štefan, kralj.

Sv. Štefan I., kralj ogerski, bil je po¬
sebno goreč častilec Marije prečiste Device.
Porodil se je v Ostrogonu na Ogerskem
okoli 1. 969. Njegov oče Gajza bil je četrti
ogerski vojvoda, in mati mu je bila Karolina.
Izprva sta bila oba še pogana, a še pred
rojstvom svojega sina se spreobrneta h kr¬
ščanski veri. Štefana sta vzgojevala z vso
skrbjo v katoliški veri in ga vadila krščan¬
skih čednostij. Ko Štefan po očetovi smrti
prevzame vladarstvo, bila je njegova prva
skrb, da po vsem kraljestvu razširi krščan¬
stvo, uniči pa poganstvo. To je bilo silno
težavno podjetje, ker je bila takrat še večina
njegovih podložnikov poganska. Toda svo-

181

jega zaupanja ni stavil na ljudi, ampak na
Boga, za čegar sv. reč se je potegoval. Pa
česa ne premore kralj, ako se resnobno in
stanovitno potegne za dobro, in ako vse
svoje zaupanje stavi na Boga ? Da si Štefan
zagotovi božjo pomoč, moli neprenehoma k
presveti Devici, katero je že od otročjih let
posebno goreče ljubil. In tako se mu posreči,
da premaga vse verske sovražnike, in vse
kraljestvo podvrže nauku sv. evangelija. Ko
je bil dovršil vse to, pošlje 1. 1000. po Kri¬
stusovem rojstvu poslance v Rim, da ve¬
soljnemu očetu vernikov, sv. očetu papežu,
priporoči svoje sedaj krščansko kraljestvo,
proseč ga, naj blagovoli odobriti, kar je
storil na Ogerskem za sv. cerkev, in mu
podeliti naslov kralja. Papež Silvester II.
izroči poslancem njegovim kraljevo krono.
Tudi obdari novega kralja s križem v zna¬
menje njegovega apostolstva in njegove go¬
rečnosti za razširjanje sv. evangelija. Ob
e nem mu podeli posebno pravico, da sme
ta križ dati pred seboj nositi in to sosebno
0  vojski. Štefan se da na to z veliko slo¬
vesnostjo kronati za kralja. Pri tej prilož¬
nosti izvoli Mater Božjo za varuhinjo ali
zaščitnico svojega kraljestva. V mestu Alba
sezida potem njej v čast prelepo cerkev.
Ker je prebival v tem mestu, imenovalo se

182

je zavoljo tega »kraljevo mesto' ali „Alba
regalis'. Danes se pa kliče Stolni Belgrad.
Od tistih dob častijo Ogri presveto Devico
kot svojo deželno patrono ali zaščitnico.

Štefan je bil hraber vojskovodja, vendar
pa ni nikoli hlepel, da bi si dežele svojih
Nikoli se ni vojskoval z namenom, da bi
pomnožil svoje ozemlje. Kedar je šlo pa za
sv. vero in blagor njegovih podložnikov,
tedaj se je znal hrabro vojskovati in pre¬
magal je sovražnike povsodi. Vsakokrat pa,
kedar je šel v boj, prosil je poprej Božjega
blagoslova in Marijine pomoči. V vsaki
stiski, v vsaki nevarnosti je klical Marijo,
svojo nebeško zaščitnico, na pomoč. Vsa
dejanja pobožnosti in čednosti priporočal
je Mariji, naj ona izprosi, da bi imel njen
Božji Sin dopadenje nad njimi. Sploh mu
je bila Marija pri vsem, česar se je lotil,
njegova tolažba in njegovo veselje. V dokaz
tega bodi tu naveden ganljiv slučaj. Nekoč
se preobleče sv. Štefan, kralj, da bi tako
nepoznan osebno mogel miloščino deliti-
Nahajali so se pa med reveži tudi suroveži-
Ti ga napadejo, vržejo na tla, tolčejo ga in
pestijo, da je bilo grdo; vzamejo mu s silo
ves denar, ter stečejo nagloma proč. Svetnik
je to hudobno počenjanje prenašal z naj¬
večjo potrpežljivostjo.' Da. še vesel je bib

183

da si je zadobil tako dvojno zasluženje. Za¬
tem se obrne k Mariji, svoji zavetnici, in
moli: „Poglej, Kraljica nebeška, moja pre-
ljubezniva Gospa, kako ravnajo ljudje ž
njim, katerega si ti kronala za kralja. Ako
bi imel pred seboj sovražnike, vedel bi, kaj
terja v takih slučajih moja čast. Ker so pa
ti ljudje tvojega Božjega Sina in mojega
Zveličarja odrešenci, hočem z veseljem pre¬
nesti vse te surovosti."

Ko se je bil sv. Štefan vse svoje živ¬
ljenje toliko trudil za razširjanje sv. evan¬
gelija in za Marijino čast, približa se mu
ura njegovega ločenja s tega sveta. Zbere
tedaj še poslednjikrat vse plemenitaše in
boljarje svojega kraljestva krog sebe. Pri¬
poroča jim kar najbolj gorko mir, goreč¬
nost za sv. vero, spoštovanje do sv. prestola,
natančno spolnovanje božjih zapovedij in
otročjo pobožnost do Marije. Potem pa iz¬
dihne svojo dušo dne 15. vel. srpana 1. 1038.
na praznik Marijinega vnebovzetja, katerega
je praznoval vselej pobožno. Sedaj ga pa
praznuje v nebesih. Kako tolažilna misel
je pač za predstojnike, ako so si svesti, da
so svoje podložnike privedli k Bogu! Naj-
bolj pa jim k temu pomaga pobožnost do
Marije.

Vaja. Bodi potrpežljiv. Misli na Jezusa.

184

Brez potrpljenja v križih in težavah ne pri¬
deš v nebesa. Odpusti iz ljubezni do Marije
vsem, ki so ti nadležni in te žalijo. Ce-
ščena Marija . . .

Trideseti dan.

Drugo premišljevanje o Marijinem vnebo¬
vzetju.

Marijin pot v nebesa je bil znamenit:
1-) ker so se radovali vsi verni ljudje;
2.) ker so jo spremljali angeli, in 3.) ker
jo je sprejel njen Božji Sin.

1. 0 Marijinem vnebohodu radovali so
se verni ljudje.  Ko so bili verniki z naj-
večjim spoštovanjem v grob položili Marijino
truplo, čulo se je, kakor pravi pobožno iz¬
ročilo , skozi tri dni pri Marijinem grobu
prepevanje nebeških hvalnih pesnij. Ko so
pretekli ti dnevi, prenehalo je prepevanje,
in ko so odprli grob, našli so pač v njem
še prte, v katere je bilo povito Marijino
truplo, a trupla ni bilo več. Po višjem raz-
odenju je dal Bog vedeti, da je dal prenesti
to živo skrinjo zaveze; vzel je v sv. nebesa
telo, v katerem je počival Kristus. Misliti
si moramo, s koliko radostjo in s kakim
veseljem, pevajoč hvalne pesni, praznovali
so verniki dan, ko je Bog Marijo obudil od

185

mrtvih in jo vzel v nebesa! — Združimo
tudi mi svoje čestitke ž njihovimi. Zahva¬
limo Boga za čast, katero je pripravil Ma¬
riji. In če bi danes šla Marija v nebesa,
mislimo si jo idočo pred nami, da tamkaj
sedeže pripravi nam, svojim otrokom.

2. Spremljali so jo angeli.  Presrečni
nebeški duhovi so zapustili nebesa in šli
naproti svoji Kraljici, da bi jo veselo spre¬
mili, hvalne pesni pevajoč sprevedli v ne¬
beško kraljestvo. — Ali ne želiš, da bi tudi
tvoji duši naproti prišel tvoj sv. angel va¬
ruh, da jo spremi po smrti telesa v sv. ne¬
besa ? Prosi ga te milosti, prosi pa posebno
Marijo, da zadobiš to milost po njeni pri¬
prošnji !

3. Marijo je sprejel Jezus sam.  Božji
Odrešenik prišel je sam naproti svoji Ma¬
teri, da bi jo vzel v nebeško čast in slavo
ter jo posadil na sedež nebeškega veličastva.
Naslanjajoč se na svojega preljubega Sina
gre Marija veličastno med angelskimi kori
in izvoljenci božjimi v sv. nebesa. — Sre¬
čen, kdor trdno zaupa v Jezusa, kdor se
njemu izroči in Božjo Mater otročje ljubi
in časti! Potem sme upati za trdno, da bo
prišel v večno veličastvo, kjer bo ljubil Je¬
zusa in Marijo brez prenehanja. — O Ma¬
rija, ti presrečna, preljubezniva Mati, usmili

186

se nas zapuščenih sirot. Pelji nas za seboj,
da uživamo tudi mi enkrat večno srečo s
teboj.

Molitev.

Kraljica apostolov, Kraljica mučencev, prosi za
nas!

O Marija! Apostoli in mučenci so
se močno trudili, da bi poveličali Boga.
Prestali so najhujše trpljenje in naposled
prelili še svojo kri za Jezusa. Vendar
pa si ti storila več ko vsak drugi, in več
ko vsi drugi si pretrpela za Boga. S
svojimi vzgledi in s svojim opomino-
vanjem si spodbujala apostole, tolažila
jih in krepčala. S svojo srčnostjo v
trpljenju, s svojo stanovitnostjo in lju¬
beznijo si daleč prekosila vse mučence.
Zategadelj se pa tudi po vsej pravici
kličeš Kraljica apostolov in mučencev.
Sprosi nam, o mogočna Devica, milost,
da bi prav razumeli, kako srečni smo,
če trpimo z Jezusom in če vse trplje¬
nje, katero nam pošlje tvoj Božji Sin,
po tvojem vzgledu v božjo voljo udani
prenašamo. Amen.

187

Vzgled. Sv. Stanislav Kostka.

Malo je svetnikov, ki bi bili tako pri¬
srčno častili Marijo, kakor sv. Stanislav
Kostka. Pa tudi malo jih je, ki bi bili pre¬
jeli tako mnogo dokazov njene materine lju¬
bezni in skrbi. Stanislav je bil že kot otrok
bolj podoben angelu, kakor kakemu člo¬
veškemu bitju. Bil je tolikanj nežnega in
čistega srca, da je omedlel, če je slišal kako
količkaj nerodno ali dvoumno besedo. Že
v zgodnji mladosti ga pošljejo roditelji ž
njegovim starejšim bratom Pavlom na Dunaj,
da bi ju vzgojili očetje jezuitje v tamošnjem
vzgojišču za plemenitaše. Ko so po smrti
cesarja Ferdinanda I. to napominano vzgo-
jišče jezuitom odvzeli, morali so si gojenci
iskati po zasebnih hišah stanovanj. Stanislav
je moral v svojo največjo žalost stanovati
s svojim bratom v hiši nekega luterana. Tu
ga napade smrtna bolezen, katero mu je
provzročil najbolj njegov brat Pavel, ker je
prav kruto ravnal ž njim. Ta namreč je
postajal dan za dnevom bolj lahkomiseln in
Stanislavovo sv. življenje mu je že hudo
presedalo. Bolen na smrt zahteva sv. Sta¬
nislav sv. zakramente za umirajoče. Ker mu
jih pa domačini z raznimi pretvezami za-
branjujejo, obrne se Stanislav, zapuščen od
vseh ljudij, s tem večjim zaupanjem do Boga

188

in svoje prevzvišene zaščitnice Marije. In
takoj je bila uslišana njegova goreča prošnja.
Sv. Barbara, katero je zmerom visoko častil,
prinese mu v spremstvu dveh angelov sv.
obhajilo, pravi kruh življenja. Marija pa se
mu potem prikaže polna milobe in ljubez¬
nivosti. Tolaži ga in spodbuja ter mu sled¬
njič poda v naročje svojega Sina Jezusa v
podobi otroka, da se ž njim nekoliko časa
raduje. Stanislav ves prevzet goreče ljubezni
in presladkega veselja, ne misli ničesar
druzega več, kakor na Jezusa, katerega bo
kmalu užival v nebesih. Marija pove mu
tudi, da za-nj še ni prišel čas smrti, da si
mora to milost še bolj zaslužiti in sicer s
tem, da stanovitno in pokorno spolnuje
voljo njenega Sina. „Ti moraš torej (pri¬
stavi ona) stopiti v družbo Jezusovo, po
njem imenovano; moj Sin hoče in zahteva
to od tebe, in v njegovem imenu ti to narav¬
nost jaz zapovedujem." Ta prikazen, ta ve¬
liki čudež zgodil se je na Dunaju v sedanji
dvorni župnijski hiši, v kateri so sv. Sta¬
nislava sobo premenili v kapelico sv. Sta¬
nislava, kamor ga hodi ob osmini njegove
smrti silna množica ljudij častit. Stanislav
takoj čudovito ozdravi ter izvrši nemu¬
doma Jezusovo in Marijino povelje. Pre¬
stal je veliko težav in zaprek; naposled se

189

mu je vendar posrečilo, da so ga v Rimu
sprejeli za novinca Jezusove družbe. Nikoli
ni zabil, da se ima Mariji zahvaliti za dar
svojega poklica. Marijo je ljubil tako go¬
reče, na-njo zaupal tako trdno, da so me¬
nili in trdili njegovi sonovinci, da ga ni
boljšega sredstva zadobiti kako milost od
Marije, kakor če Stanislav ž njimi moli k
Mariji.

Iz same gorečnosti do Marije sklene
zbrati in izdati vse, kar so kedaj sv. očetje
ali drugi pobožni pisatelji v Marijino čast
in slavo spisali imenitnega in vzvišenega.
V svojih pogovorih je vselej vedel povedati
kaj, kar je bilo Mariji v čast. To je bilo
sploh znano. Zatorej jih je veliko iskalo
njegove družbe, da bi ga slišali govoriti o
Marijini slavi. Temu, kar je zajemal iz knjig,
pride val je tako krasne misli, in jih izra¬
žal tako lahkotno in živo, da so njegovi
govori se globoko utisnili vsakemu ter k
pobožnosti spodbujali vse. Marijo je vedno
imenoval svojo Mater. Občutil je tudi po¬
polnoma, kaj pomenja ta beseda. Zategadelj
je to besedo izgovarjal tolikanj živo-goreče,
da je rekel neki sloveč mož, presenečen po
pogovoru ž njim, takratnemu redovnemu
generalu, Frančišku Borgiju, tako-le: „V
tem, kar in kakor je govoril Stanislav z

190

menoj o prečisti Devici, tiči nekaj nadčlo¬
veškega, nebeškega." Njegova ljubezen do
dobrotljive Matere Marije je bila tolikanj go¬
reča, tako močna, da je komaj čakal tre-
notka, ko se bo združil ž njo v nebesih.
In res, s svojo otroško prošnjo izprosil si
je milost zgodnje smrti, da bi tako popreje
prišel k Mariji. Še ni bil deset mesecev v
novicijatu, ko se pogovarja prve dni meseca
vel. srpana z nekim duhovnikom Jezusove
družbe o Marijinem vnebovzetju ter omeni
še posebno, da ta praznik vsako leto vsi
svetniki v nebesih obhajajo kar najbolj
častito in slavno. Slednjič pristavi še:
»Trdno upam, da se bom prihodnje sveča¬
nosti, katero bodo obhajali izvoljenci v ne¬
besih, udeležil tudi jaz." Otroško priprosto
in ljubeznivo piše torej presveti Devici pismo,
naj mu izprosi to milost. To pismo položi
pri sv. obhajilu, v praznik sv. Lavreneija
(10. vel. srpana), sebi na prsi, ter prosi
in vzdihuje, naj bi ga vzela njegova p re '
ljubljena Mati kaj kmalu iz te solzne doline
v nebeško veselje, in sicer v dan njenega
vnebohoda.

Dotlej je bil Stanislav čisto zdrav, tako
da ni bilo zapaziti na njem najmanjega
sledu kake bolezni, tem manj kake smrtne
nevarnosti. Dan še ni bil minul, ko čuti,

191

da mu prihaja slabo. Daši je bila bolezen
neznatna, zapovedal mu je vendar njegov
prednik, naj se vleže v posteljo. Ko sv.
mladenič stopi v bolnično sobo, prekriža
posteljo ter pravi: „Iz te postelje ne bom
več vstal." In ko ga obišče pozneje njegov
prednik, zatrjuje mu, da je bržkone zadobil
milost po Mariji, Materi Božji, da umre še
pred Marijinim praznikom in ga praznuje s
svetniki v nebesih. Kmalu se je pokazalo,
da je govoril resnico. Njegova bolezen še
ni kazala znamenj nevarnosti. Tudi zdrav¬
niki ne najdejo 14. vel. srpana zjutraj še
nobene nevarnosti. Popoldne pa se mu
obrne na huje in on pade v omedlevico. Za-
vedevši se prosi sv. popotnice in poslednjega
olja. Po lastni želji prejme na tleh ležeč
s v. zakramente. Prejemši sv. zakramente
moli nekoliko časa. V roki drži podobo Ma¬
tere Božje, katero pogostoma z vso prisrč-
nostjo poljubuje. Okolo roke pa si ovije
m olek. Ko ga zategadelj nekdo vpraša, čemu
^u je molek, ker rožnega venca ne more
, v eč moliti, odgovori: „Res je, da ga ne
morem več moliti; vendar pa mi je v veliko
tolažbo, da ga vidim, ker me spominja moje
ljubeznive Matere." Na to prosi bridke martre.
mdno jo v roki držeč ogleduje jo s prisrčno
ljubeznijo. Zahvaljujoč se Bogu za vse do-

192

brote in milosti: za stvarjenje, odrešenje in
posvečenje, ter za poklic v redovni stan po-
ljubuje Kristusove petere rane. Po polnoči
čuti Stanislav, da se mu bliža konec nje¬
govega življenja, ter moli še bolj goreče.
Sedaj se mu prikaže nebeška Kraljica, ob¬
dana z neštevilnim krdelom devic, da bi ga
vzela s seboj in sprevedla v nebeško veselje.
Kmalu potem izdihne svojo dušo z najslaj¬
šima imenoma: Jezus in Marija, na jeziku.
To je bilo v jutro 15. vel. srpana 1. 1568.
Preselil se je tedaj sv. Stanislav iz tega sveta
še ne popolnoma 18 let star.

Ljubimo tudi mi Marijo, kakor jo je
ljubil Stanislav, da nam na strani stoji v
življenju in smrti, ter da našo dušo sprejme
v milosti, kakor je sprejela dušo sv. Stani¬
slava. Prosimo jo tudi milosti, da bi umrli
o kakem njenem prazniku.

Vaja. Daruj se Mariji in po njenem
vzgledu pretrpi vse in stori vse, kar Bog
zahteva od tebe. Radi tega reci večkrat:
»Glej, jaz sem dekla Gospodova, zgodi se
mi po tvoji besedi!“ Ceščena Marija . • •

Jedenintrideseti dan.

Tretje premišljevanje o Marijinem vnebovzetju.

Kronanje Marijino je bilo posebno zna¬
menito zavoljo trojne krone, ki jo je prejela-

193

Prejela je namreč: 1.) krono veličastva;
2.) krono varstva črez vse ljudi, in 3.) krono
moči črez vse peklenske duhove.

1. Marija je prejela krono veličastva.
Ko je prišla Marija do prestola presvete Tro¬
jice, položi jej nebeški Oče krono nebeškega
veličastva na glavo. Obda jo s solncem, k
nogam pa jej položi mesec. Njeno glavo
ovenča z vencem dvanajsterih zvezd in jo
povzdigne kot kraljico svetnikov in ange¬
lov na prestol veličastva, ki ga jej je bil
pripravil od začetka sveta. — O kdaj bo
prišel tudi za nas oni presrečni trenotek,
da tudi mi pridemo v nebesa in počastimo,
prevzvišeno kraljico! Blagor nam , če do¬
sežemo to srečo!

2. Marija je prejela 1 er ono varstva.  Ker
J e  imela Marija z nami, človeškimi otroci,
eno in isto natoro, zategadelj jo je Bog po¬
stavil za varuhinjo vsega človeštva. Zatorej
se more vsak človek v katerikoli potrebi in
v  katerikoli stiski zateči k njej in po njej
od Boga zadobiti vse, kar ona zahteva v
nlagor človeštva. — Tako dobro, tako mo¬
gočno Mater imamo v nebesih; in vendar
Se , na žalost, preporedkoma zatekamo k njej.

3. Marija je prejela krono moči črez vse
peklenske duhove.  Sv. Duh, ljubezen Boga
Očeta in Sina, Božji ogenj, kateri skale topi,

Marija Devica, majnikova kraljica. 10

194

izročil je svoji nevesti svojo božjo oblast
črez pekel. Kakor je že od začetka strla
glavo kači, tako je dobila Marija sedaj še
večjo oblast črez peklenskega sovražnika.
— Zategadelj je satanu njeno ime tako
strašno in strahovito, da vsi hudobni du¬
hovi strepečejo, če slišijo ime Marija. — V
vseh skušnjavah kličimo torej ime Marija.
Pri vsakem zalezovanju hudobnega duha
izgovarjajmo zaupljivo imeni Jezus in Ma¬
rija in prepričali se bomo, kako bo bežal
satan od nas in kako se bodo razpršile vse
njegove skušnjave.

Molitev.

Kraljica spoznavalcev, Kraljica devic, prosi za
nas!

O prevzvišena Kraljica vseh onih
zveličanih duš, katere se niso sramo¬
vale pred očmi celega sveta z besedo
in dejanjem spoznati, da so lastnina
Jezusa, tvojega Sina, in da ga ljubijo.
Te duše so si štele v največjo čast, da
so spolnovale evangeljske svete, da so
zaničevale vse dobrote in vse veličastvo
tega sveta, da so se odpovedale vsemu
veselju življenja in se tako združile še

195

bolj tesno z Jezusom. Ti, o prečudna
Mati! s svojo stanovitnostjo v dobrem,
in s čistostjo svojega srca premagala
si vse. Ko so omahovali vsi drugi,
ostala si ti nepremakljiva v veri! Za¬
stavo devištva razvila si prva. Srečna
si, ker si verovala! S svojim vzgledom
vspodbujaš spoznavalce in device; in v
nevarnem boju zoper hudobnega duha,
zoper svet in zoper lastno meseno po¬
želenje podpiraš jih s svojim mogočnim
varstvom. — Ravno tako stoj tudi nam
na strani, o mogočna Kraljica! Podpiraj
našo slabost in ohrani nas v veri in
čistosti srca, da zamoremo služiti in
dopasti vedno tebi in tvojemu Sinu.
Amen.

Vzgled. Sv. Karol Boromej.

Sv. Karol Boromej, kardinal in nadškof
Milanski, častil je prisrčno Marijo prečisto
Devico. Vsak dan je kleče molil sv. rožni
venec in Marijine dnevnice. Vrh tega postil
s e je tudi vsak Marijin predpražnik ob sa¬
dnem kruhu in vodi. Noben ni bolj zvesto
in bolj goreče častil Marije, kakor on. Če

13 *

196

je bil slučajno na cesti, ko je zvonilo an¬
gelovo češčenje, pokleknil je precej na tla,
naj so bila še tolikanj blatna. V svoji stolni
cerkvi je posvetil Marijinemu počeščenju
posebno kapelico, v kateri je ustanovil bra¬
tovščino sv. rožnega venca. Vsako prvo ne¬
deljo v mesecu je zaukazal slovesno pro¬
cesijo, v kateri so nosili zelo slovesno v
cerkvi neko podobo Matere Božje. Vse svoje
pobožne ustanove posvetil je Materi Božji
ter jo imenoval zaščitnico teh ustanov. Tudi
je zapovedal s posebnim pisanjem, naj se
Mariji, kolikorkrat se njeno presveto ime
izgovori, skaže posebna čast. Slednjič je
velel, naj se na glavnih vratih vseh župnih
cerkva njegove škofije obesi podoba nebeške
Kraljice. Hotel je, naj bi se v cerkev sto-
pivši verniki spomnili resnice, da v tempel
večne časti in slave ni lahko priti drugače,
kakor da posreduje ona, katero imenuje
sv. cerkev vrata nebeška.

Vaja. Noben dan ne opusti, da ne bi
se izročil v Marijino varstvo, in to svoje
darovanje ponavljaj večkrat med dnevom.
Ceščena Marija . . .

Opazka. Da to pobožnost dobro končaš in s
pridom opraviš vaje juteršnjega dne, prečitaj, kar je
v „uvodu“ povedano o majnikovi pobožnosti, zlasti
v odstavku 7.

197

Sklepno premišljevanje.

Za zadnji dan majnika ali za na¬
slednji dan.

Da vredno dokončaš mesečno pobož¬
nost in si jo do dobra izkoristiš, daruj svoje
srce sveti Materi Božji in prosi jo, da ti
vdahne: 1.) svetega strahu božjega; 2.) trdno
zaupanje do Boga, in 3.) gorečo ljubezen
do Boga.

1. Sveti strah božji.  Strah božji je,
kakor pravi sveti Duh, začetek modrosti.
Ako hočeš moder biti in do dobra spoznati,
kako moreš Bogu prav služiti in dopasti ter
si zagotoviti zveličanje svoje duše, skrbi, da
te strah božji vodi po poti popolnosti; za¬
kaj „blagor možu, ki se boji Gospoda in
spolnuje njegove zapovedi". Ta strah Go¬
spodov prežene greh iz tvoje duše, oveseli
tvoje srce in te večno zveliča. — Nikar se
torej bati ljudij, ampak boj se njega, ki
more telo in dušo pogubiti v pekel, ako
zaničuješ njegove zapovedi. Boj se žaliti
Boga, ker veš, koliko neizmernih dobrot ti je
skazal in ne neha ti jih še vedno deliti.
Večja nesreča se ti ne more pripetiti, kakor
je ta, ako bi takemu dobrotniku učinil tudi

198

le najmanjšo žalost. Nikar ne žali Boga,
ki je naj večja dobrota, zakaj on ne zaslu-
žuje zaničevanja in sovraštva, ampak ne¬
izmerno ljubezen. Pa navzlic temu mu ti
zelo velikokrat ljubezen plačuješ z mrzloto
in mlačnostjo! — Tak sveti strah božji je
imela Marija v najpopolnejši meri. Zato se
imenuje Mati strahu božjega.  Prosi
jo zatorej, da ti izprosi ta dar svetega Duha,
in daruj jej svoje srce, da te uči, kako se
moraš Boga bati.

2. Trdno zaupanje v Boga.  Zaupanje
v Boga je znamenje Bogu udane duše. S
svojim zaupanjem poveličujemo božjo vse-
gamogočnost in dobrotljivost. In kdo je to
neskončno vsegamogočnost in dobrotljivost
božjo kedaj bolje spoznal in bolj okušal,
kakor Marija? Nobeden ni torej bolj zmo¬
žen, otroško zaupanje nam izprositi od Boga
in vtisniti naši duši, kakor Marija, ki se
zato po vsej pravici imenuje Mati svetega
upanja.  — Večkrat si malosrčen in tisoč
skrbij te muči. Ko bi se ti v vseh skrbčh
obračal do Marije, kak mir, kako pomoč bi
našel pri njej! Daruj jej odslej celo svoje
srce, izroči se popolnoma njenemu varstvu.
Ako se Marija potegne za-te, potem se v
resnici nimaš bati ničesar.

3. Goreča ljubezen do Boga.  Marija je

199

Boga bolj in prisrčneje ljubila, kakor so ga
vsi kerubi in serafi, vsa ustvarjena bitja
kedaj ljubila ali ga še bodo ljubila. In ka¬
kor solnce svetleje in svetleje prihaja, dokler
se ne povspne do popolnega poldneva, tako
se je tudi pomnoževala Marijina ljubezen
od tistega trenotka, ko se je začela zavedati,
do tedaj, ko je ob uri svoje ločitve dosegla
najvišjo stopinjo popolnosti. Nikdar ni
otemnela njena ljubezen; nikdar je ni osla¬
bila v ljubezni kaka nepopolnost. Ona je
v resnici ljubila iz vsega srca, in njena lju¬
bezen je le rastla in rastla. — O, kako mrzlo
je naše srce, kako velika je naša mlačnost!
Prosimo Marijo, da se nas usmili. Darujmo
jej svoje srce, da je omeči in vnema v lju¬
bezni božji. Molimo vsaki dan k njej, da
prejmemo po njej ljubezen, da jo vedno
ohranimo, v njej rastemo in enkrat Boga
na vse veke ljubimo. O Marija, daj, da te
ljubim, daj, da ljubim tvojega Sina; daj, da
te ljubim tukaj, da te bom mogel ljubiti tudi
v večnosti! To je milost, kojo si pred vsemi
drugimi želim in jo po tebi prosim od tvo¬
jega Sina Jezusa Kristusa. Amen.

200

Molitev.

Kraljica vseli svetnikov, Kraljica brez madeža
izvirnega greha spočeta, Kraljica svetega rožnega
venca, prosi za nas!

O kraljica nebes in zemlje! Ti si
Boga bolj ljubila in poveličevala kakor
vsi svetniki; zato si pa tudi v nebeš¬
kem kraljestvu nad vse svetnike po¬
vzdignjena. Vsi občudujejo tvojo kre¬
post in popolnost; vsi te slave in po¬
veličujejo kot svojo Gospo, svojo za-
povedovalko, svojo kraljico. O dobrot¬
ljiva Mati! ne zavrzi naših molitev;
vsprejmi našo udanost, naše češčenje
in ljubezen. Gospoduj nad nami; tvo¬
jemu močnemu varstvu se izročujemo;
tebi darujemo sebe in vse, kar imamo.
Ti vodi naša pota; zapoveduj nam, kakor
za dobro spoznaš. Na te se naslanja vse
naše upanje. Akoravno si naša kraljica,
si tudi naša milostna, ljubezni polna
Mati. Tebi posvečujemo svojo dušo, svoje
telo in vse, kar imamo in premoremo.
Vse izročamo v tvojo roko. Pokaži, da
si naša Mati v življenju in v smrti, o

201

milostljiva, o dobrotljiva, o sladka De¬
vica Marija! Amen.

Vzgled. Marija, zaščitnica Avstrije.

Leta 1647. so cesarja Ferdinanda III.
njegovi sovražniki in zlasti Švedi, hudo stis¬
kali. Vsled tega je katoliški veri njegovih
dežela pretila največja nevarnost, pa tudi
bati se je bilo za neodvisnost nemškega ce¬
sarstva. V tej stiski so pobožnega vladarja
zapustili vsi njegovi prejšnji zavezniki. Zdaj
ni vedel zanesljivejšega pomočka, da bi rešil
cerkev in državo pogina, kakor da je pri¬
bežal pod mogočno varstvo Marijino, ki jo
po pravici kličemo: »pomoč kristijanov*.
Zato izroči sebe, svojo družino in vso svojo
deželo posebnemu varstvu Marijinemu. Za¬
veže se in zaobljubi, da bo zmerom pove¬
ličeval Marijo in v njeno čast na dvorišču
svoje palače postavil vreden spomenik. Za¬
obljuba cesarjeva se je kmalu zvedela. Vsi
so jo odobravali z veseljem: županstvo in
meščanstvo dunajsko, stanovi avstrijski,
duhovščina, — sploh ves narod. Soglasno
so sklenili, sebe in svoje naslednike po ob¬
ljubi zavezati, da bodo zanaprej na večne
Čase vsako leto praznovali praznik brez¬
madežnega spočetja Marijinega kar najbolj
slovesno dne 8. grudna in se prejšnji dan

202

postili. Istotako so sklenili, da hočejo ob¬
hajati še posebno slovesnost z namenom, da
proglasijo Marijo Devico za patrono ali za-
ščitnico in varuhinjo Avstrije. Za to slo¬
vesnost so odločili 18. dan vel. travna leta
1647. Dunajsko mesto še ni nikdar prazno¬
valo lepšega praznika. Cesarska hiša, ple¬
menitaši, duhovščina, meščani, vsa dežela,
vsi stanovi so se hoteli udeležiti tega ve¬
selega dogodka. Ko je napočil težko priča¬
kovani dan, bilo je po vseh trgih in cestah
dunajskih vse polno ljudij. Ob 8 uri zjutraj
napotil se je cesar peš v slovesnem sprem¬
stvu iz avguštinske cerkve v jezuvitsko cer¬
kev na dvoru, kjer se je imela slovesnost
vršiti. Cesarja so spremljali vsi dvorni go;
spodi in uradniki. Ob desni in levi strani
cesarjevi sta šla Ferdinand IV., takrat kralj
češki, in nadvojvodinja Marija Ana, zaro¬
čena kraljica španska. Spremljali so cesarja
papežev poslanec, poslanec španski in be¬
neški, vsi ptuji poslanci, plemenitaši, vsa
duhovščina, svetna in redovniška, vse ob¬
lasti, vsi stanovi. Na dvorišču cesarske hiše
je bila pred kipom Matere Božje, ravnokar
postavljenim, pod milim nebom pretresljiva
pridiga, v kateri je govornik razložil pomen
slovesnosti in je oznanjeval Marijino slavo.
Potem je imel nadškof dunajski, Filip Fri-

203

derik, v cerkvi slovesno sveto mašo. Po
„Agnus Dei“ je subdijakon dal cesarju, ka¬
kor po navadi, poljub miru. Potem je cesar
pristopil k velikemu oltarju, izročil meč svo¬
jemu kamorniku in ponižno pokleknil pred
oltarjem. In ko se je škof, ki je maševal, s
sveto hostijo v roki obrnil k njemu, oblju¬
bil je cesar glasno to-le:

„Vsegamogočni večni Bog, po katerem
vladajo kralji, in v čegar roki je vsa moč
in oblast kraljestev! Jaz Ferdinand se po¬
nižujem pred tvojim božjim veličastvom in
imenujem in volim danes v svojem in svo¬
jih naslednikov imenu, kakor tudi v imenu
slavne avstrijske dežele, brezmadežno, de¬
viško Mater tvojega Sina za posebno gospo-
dovalko in zaščitnico te nadvojvodine. Poleg
tega obljubljam slovesno, da se praznik brez¬
madežnega spočetja, dan 8. grudna, vsako
leto s postom prejšnjega dne v vsej deželi
kot zapovedan praznik slovesno praznuje.
Najvišji Gospod nebes in zemlje, ki spre¬
jemaš to, kar se tvoji Materi zgodi, tako,
kakor bi se tebi zgodilo, prosim te, sprejmi
milostljivo to obljubo, katero si mi ti sam
navdihnil, in stegni svojo roko, da varuješ
mene, mojo hišo in narode, ki so mi pod¬
ložni. Amen.“

Ko je vladar izgovoril to obljubo, spre-

204

jel je iz rok nadškofovih sveto obhajilo in
se potem vrnil na svoj prestol. Po končani
slovesni sv. maši šel je cesar z vsem sprem¬
stvom iz cerkve na kraj, kjer je bil spome¬
nik Mariji na čast postavljen. Med veselimi
hvalo- in slavospevi je blagoslovil nadškof
spomenik in grom topov je poviševal slo¬
vesnost. Zvečer so razsvetili vse dvorišče,
zlasti pa še prekrasni spomenik z Marijino
podobo, najsijajnejše. Ta veseli prizor so
gledali cesar, cesarica, cesarjeviči in cesa-
ričinje. Pred podobo Marijino so peli lav-
retanske litanije in druge hvalospeve, in
naposled je škof vsemu ljudstvu podelil
sv. blagoslov. — Tako se je končal ta slavni
dan, in zaupanje, katero so stavili v brez¬
madežno, deviško Mater, jih ni goljufalo.
Prejšnji zavezniki so se zopet pridružili ce¬
sarju. Bog vojskinih trum sam je ustavil z
velikimi nalivi in močnimi povodnjimi bojno
srečo Švedov, ki so namerjali že na Go¬
renje Avstrijsko prodirati. Ker jih je ce¬
sarski vojskovodja nazaj pognal in natepel)
bili so sovražniki prisiljeni, mir skleniti.
Tako je bila Avstrija pod mogočnim var¬
stvom Marijinim rešena. Prekrasni spome¬
nik s svojimi različnimi, pomenljivimi po¬
dobami, katerega je Ferdinand III. postavil
na sredi dvorišča cesarske hiše, spominja

205

še dandanes prebivalce dunajske, narode
avstrijske, da je Marija njihova patrona,
njihova zaščitnica. — In Marija je zaščitnica
vseh kristijanov. Kako tolažilna in vspod-
budna je ta misel! Ako bodemo vedno v
Marijo zaupali, jo častili in klicali, in se po
zvestobi in gorečnosti v veri, kakor tudi
po brezmadežnem življenju vredne skazali
njenega mogočnega varstva, bo gotovo ona
materinsko za nas skrbela in nam poma¬
gala v vseh nevarnostih in potrebah.

Vaja. Obudi v srcu pobožnost do pre¬
svetega brezmadežnega srca Marijinega in
moli za spreobrnjenje grešnikov.

Molitev k Mariji,

s katero se ji izročiš in posvetiš konec majnikove
pobožnosti.

(Sv. Avguština.)

O presveta Marija, kdo se ti more
zadostno zahvaliti? kdo te častiti po
bednosti, tebe, ki si po svojem poseb¬
nem privoljenju izgubljenemu svetu pri¬
nesla pomoč? Kako naj te počasti revni
človeški rod, ki je našel le po tebi zve¬
ličanje? Sprejmi zatorej našo zahvalo,

206

kakor je tudi revna in nezadostna za
tvoje zasluge. Ne zavrzi naših želj in
obljub, ter izgovarjaj pri Jezusu s svojo
prošnjo naše grehe. Usliši naše prošnje
in izprosi nam milost sprave. Na tvojo
prošnjo spregleda naj nam Bog naše
grehe in po tebi naj nam podeli vse,
česar ga prosimo z zaupljivim srcem.
Sprejmi tedaj, kar ti darujemo; daj nam
zato pa tudi, česar te prosimo. Odpusti
nam, česar se bojimo (grehe): zakaj, ti
si edino upanje ubogih grešnikov. Po
tebi upamo zadobiti odpuščenje svojih
grehov; in od tebe pričakujemo, presveta
Devica, večno plačilo. Nikogar ni najti,
ki bi imel več moči pri Odrešeniku in
Sodniku, kakor jo imaš ti, Mati njegova.
Sveta Marija, hiti revežem na pomoč,
stoj malosrčnim na strani, potolaži ža¬
lostne, prosi za ljudstvo, moli za du-
hovenstvo in govori za deviško ženstvo:
vsi naj čutijo tvojo pomoč, kateri časte
tvoje ime. Bodi usmiljena do stiskanih
in milosrčna do onih, kateri so še daleč

207

od nebeške domačije. In če se ozreš na
svoje nebeško veselje, tedaj izroči Bogu
tudi naše solze in prosi njega in svojega
Sina za nas. Ti tedaj, presrečna, prosi
za nas v naših potrebah. Pokaži, da
rada uslišiš prošnje onih, ki se zatekajo
k tebi, in izprosi vsem vse, česar te
prosijo. Posebno prosi, presveta Devica,
vedno za božje ljudstvo, ti, ki si nosila
Odrešenika sveta, kateri živi in kraljuje
na veke. Amen.

Dopolnjeno je!

(Jan. 19, 30.)

Drugi del.

Razne molitve.

Il®®^ Jutranje molitve.

Ilir  imenu Boga f Očeta in Sina f in
svetega f Duha. Amen. Jezus,
IpMarija in sveti Jožef, vam darujem
a svoje srce in svojo dušo. Čast bodi
J 0 Bogu Očetu, ki me je stvaril; čast
bodi Bogu Sinu, ki me je odrešil; čast
bodi Bogu svetemu Duhu, ki me je po¬
svetil. Čast bodi presveti Trojici na
vse večne čase. Amen.

V najglobokejši ponižnosti padem
pred tvojim neizmernim veličastvom na

14

Marija Devica, majnikova kraljica.

210

kolena, o moj Bog in Gospod. Molim
te z vsemi angeli in svetniki. Častim
in hvalim te, da si me obvaroval pre¬
teklo noč vse dušne in telesne nesreče,
ter me okrepčal z novo močjo. Zopet
sem doživel nov dan! Glej Gospod! jaz
ga hočem vsega obrniti v tvojo čast, v
tvojo hvalo. Prosim te, podeli mi k temu
svojo milost. Obvaruj me vsega, kar bi
mi moglo škodovati; posebno pa te pro¬
sim, obvaruj me smrtnega greha.

Razsvetli mojo pamet. Krepčaj mojo
voljo v vsem dobrem. Očisti moje srce.
Posveti mojo dušo, da ti bom vedno
dopadljiv. Odpodi od mene vsa zalezo¬
vanja hudobnega duha in dodeli mi moč
in stanovitnost, da se obvarujem vsega,
kar je tvoji sveti volji nasproti. Današnji
dan darujem ti z vsemi dnevi celega
svojega življenja. Vse svoje misli, besede
in dejanja posvečujem tvoji ljubezni-
Spremljaj in vodi vsa moja dejanja in
nehanja, kakor se tebi dopade. Vse, kar
je v meni in na meni, služi naj k po-

211

višanju tvoje časti. Živeti hočem samo
tebi, o moj Bog. Samo tvoj hočem biti.
Pripravljen sem umreti raje tisočkrat,
kakor da bi te razžalil, tvoje srce ranil
in žalostil. Blagoslovi me, o moj Bog
in moj Oče, ter vodi k dobremu vsa
moja dejanja. V sreči in nesreči daj
mi zmerno uživati tvoje dobrote in da
sem ti hvaležen za vse prejete milosti.
Dodeli mi, da bom v trpljenju in v zo-
pernostih udan v tvojo voljo in krščan¬
sko potrpežljiv, da bom v delu in te¬
žavah stanoviten in veselega srca; daj,
da trdno zaupam na tvojo očetovsko
Previdnost. Vodi naj me in spremlja
Ponižnost srca, gorečnost za vse dobro,
strah pred hudim, dušno in telesno
zdravje in čistost namena. Pred vsem
Pa te prosim goreče ljubezni do tebe,
v  kateri naj bi bil vedno zjedinjen s
teboj. Amen.

Moj Bog, verujem v tebe; oživljaj
m pomnožuj mojo vero. Upam na-te,
0  moj Bog, utrdi moje upanje in ne

14 *

212

dopusti, da bi se me lotila kedaj malo-
srčnost in obupnost. Moj Bog, ljubim te
iz vsega srca, iz vse duše in iz vseh
svojih močij. Užigaj in vnemaj me vedno
bolj in bolj s svojo ljubeznijo, v kateri
naj živim do zadnjega dihljeja svojega
življenja.

Jezus! v tvojem srcu naj vedno ži¬
vim. V njem naj spoznam tvojo dobroto,
hvalim tvoje veličastvo, zaupam na tvoje
usmiljenje, spolnujem tvojo voljo, posne¬
mam tvojo čednost. V njem naj gorim
ljubezni do tebe.

Sveta Marija, Mati Božja in Devica!
Danes te izvolim za zmeraj za Mater
svojo, za zavetnico in priprošnjico pri
Jezusu tvojem Sinu, mojem Gospodu in
Bogu. Trdno sklenem, da ti hočem večno
ostati zvest. Zapustil te ne bom nikdar.
Nikoli ne bom govoril ali storil kaj ta¬
kega, kar bi bilo zoper tvojo čast. Tudi
nočem dopustiti, da bi moji domači, ali
podložniki kedaj kaj storili zoper čast
tvojega Sina. Vzemi me za svojega hlapca

213

(za svojo deklo), da ti služim zvesto
vse dni svojega življenja. Stoj mi na
strani pri vsem mojem dejanju in ne¬
hanju sedaj in ves čas, posebno pa ne
zapusti me ob moji smrtni uri. Amen.

In ti, sveti angel božji, katerega te
je božja dobrota in modrost meni po¬
delila za varuha, vodi in spremljaj me
danes po vseh mojih potih, in varuj me

v vseh nevarnostih današnjega dneva
in celega mojega življenja. V nevednosti
uči me, svari me v skušnjavah in otmi
me iž njih. V žalosti tolaži me. K do¬
bremu vspodbujaj me, in obvaruj me
vsega zlega na duši in telesu, dokler me
ne pripelješ v večno zveličanje. Amen.

Tudi vi, vsi svetniki božji, posebno

vi moji patroni 1.1., prosite za-me Boga,
da hodim po vaših stopinjah, da živim
čednostno in sveto in enkrat po vaši
Priprošnji pridem v sveta nebesa, da
bom Boga hvalil in častil z vami tam¬
kaj na večne čase. Amen.

214

Ko zvoni angelovo češčenje, moli ga,
potem pa reci:

Molimo! Prosimo te, o Gospod,
milost svojo v naša srca vlij, da, ki smo
po angelovem oznanjenju učlovečenje
tvojega Sina Jezusa Kristusa spoznali,
po njegovem trpljenju in križu k več¬
nemu življenju vstanemo. Po ravno
tistem Gospodu našem, Jezusu Kristusu.
Amen.

Večerne molitve.

Vsegamogočni večni Bog in Oče, s
hvaležnim srcem se ti bližam ob koncu
današnjega dne, da se ti zahvalim za
vse milosti in dobrote, katere si mi da¬
nes skazal. V tvojem varstvu in v tvoji
očetovski previdnosti sem ta dan do¬
končal srečno in zadovoljno. Obvaroval
si me veliko hudega; dal mi veliko do¬
brega. Za vse se ti zahvaljujem iz vsega
srca in želim, da bi bile tebi vse stvari
tako hvaležne, kakor zaslužuješ. Pa oh,
kako slabo sem povračal tvojo dobrot¬
ljivost, kako nehvaležno prejemal tvoje

215

dobrote; kolikokrat sem pozabil tvojo
ljubezen in bil ti nezvest! Gospod, ne
ravnaj z menoj po mojih grehih, mar¬
več po svojem neskončnem usmiljenju
in neskončni potrpežljivosti bodi mi
milostljiv in se me usmili. Amen.

Pridi sveti Duh in napolni moje srce
s svojo milostjo, da prav spoznam in
obžalujem vse grehe in pregreške, ka¬
tere sem storil ta dan ter se resnično
poboljšam. Amen.

(Tu izprašaj svojo vest, kar si se pre¬
grešil v mislih, besedah, v dejanju in z opu¬
ščanjem dobrega. — Potem nadaljuj in moli:)

Usmili se me, o Bog, po svojem
velikem usmiljenju. Grešil sem! Tebe,
svojega najboljšega Očeta sem razžalil
z mislimi, z besedami, z dejanjem. In
če boš gledal, o Gospod, na vse moje
Pregreške, kako bom obstal pred teboj ?
Toda pri tebi je usmiljenje in najobil-
nejše odrešenje. Odpusti mi, predobrot-
Ijivi Jezus, da sem bil tako mlačen in
tebi nezvest. Odpusti mi, da sem napak

216

obračal tvojo milost. S svojo presveto
krvjo me operi vseh mojih grehov!
Trdno sklenem spovedati se vseh svojih
grehov prej ko mogoče, ter se jih v
prihodnje čisto varovati.

Jezus, tebi se izročam popolnoma,
izročam ti svojo dušo in telo. Stori z
menoj, kar ti je drago. Jezus, tebi ži¬
vim; Jezus, tebi umrjem; Jezus, tvoj
sem živ in mrtev. Amen.

O moj Bog, dodeli tudi vsem mo¬
jim domačim, vsem dobrotnikom in so¬
rodnikom, vsem mojim prijateljem in
neprijateljem svoj blagoslov. Stoj na
strani zapuščenim in vsem revnim lju¬
dem, posebno pa bodi milostljiv onim,
kateri so v smrtni nevarnosti. Privedi
grešnike na pot pokore in poboljšanja.
Daj vsem vernim mrtvim večni mir in
pokoj, in večna luč naj jim sveti. Amen.

Sveta Devica, vzemi me pod svoj
materni plašč in obvaruj me v vseh
dušnih in telesnih nesrečah. Amen.

Sveti angel varuh, vsi nebeški du-

217

hovi in izvoljenci božji, prosite za-me
in za vse ljudi, da srečno prebijemo
to noč v nekaljenem miru, ter da nas
Bog obvaruje vsega zlega. Amen.

Jezus, Marija in sveti Jožef, vam da¬
rujem svoje srce in svojo dušo.

Jezus, Marija in sveti Jožef, pridite
mi na pomoč v mojem poslednjem,
smrtnem boju.

Jezus, Marija in sveti Jožef, z vami
naj se v miru loči moja duša.

Blagoslov vsegamogočnega Boga f
Očeta, in Boga f Sina, in Boga f svetega
Duha, pridi nad nas in ostani vedno
nad nami. Amen.

O presveto Srce Jezusovo, daj, da če¬
dalje bolj in bolj te ljubim naj! Amen.

Oče naš itd. Češčena Marija itd.
Vera itd.

Bog daj vernim dušam v vicah večni
mir in pokoj!

Večna luč naj jim sveti!

Naj počivajo v miru!

Amen.

218

Jutranje in večerno darovanje Mariji Devici.

O Gospa moja, o Mati moja! tebi se
popolnoma darujem, in da ti svojo uda-
nost izkažem, ti danes (nocoj) posve¬
čujem svoje oči, svoja ušesa, svoja usta,
svoje srce in sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, ohrani
me, obrani me, kakor svoje posestvo
in svojo lastnino!

Klic v skušnjavi.

O Gospa moja, o Mati moja! spomni
se, da sem tvoj; ohrani me, obrani me,
kakor svoje posestvo in svojo lastnino!

(V jutro in zvečer po angelovem češčenju 100
dnij odpustka; „klic v skušnjavi" vsakikrat z odpust¬
kom 40 dnij.)

K brezmadežni Devici za srečno zadnjo uro.

O Marija, ki si brez madeža prišla
na svet; oh, sprosi mi milost od Boga,
da brez greha pojdem s sveta. Amen.

(100 dnij odpustka enkrat na dan.)

Sveta maša

v čast preblažene Device Marije.

Priprava.

^segamogočni, večni Bog! Z udanim
in ponižnim srcem ti darujem ta
sveti dar, katerega je postavil tvoj
Božji Sin Jezus Kristus pri zadnji ve¬
čerji, in katerega ti je daroval krvavo
na lesu svetega križa. Darujem ti ga
po mašnikovih rokah v spravo in v
spomin krvave daritve na križu. Tega
tvojega preljubega Sina, kateri je naš
resnični dar in naš veliki duhovnik,
darujem tvojemu večnemu veličastvu.

220

Po njem te molim kot svojega Gospoda
in Boga. Po njem se ti zahvaljujem kot
svojemu stvarniku in največjemu do¬
brotniku. Po njem ti pošiljam svoje mo¬
litve in prošnje za odpuščanje svojih in
celega sveta grehov in hudobij. Po njem
te prosim milosti in pomoči v vseh duš¬
nih in telesnih potrebah. Ozri se torej
milostno s svetih nebes na ta sveti dar
in bodi nam milostljiv zavoljo svojega
preljubega Sina. In ker je Marija pre-
čista Devica Mati Jezusova, po kateri je
dovršil on naše odrešenje, nadejam se
in upam, da boš milostno sprejel in
uslišal moje molitve, katere ti darujem
po posredovanju te presvete Device.

O Marija, Mati usmiljenja, k tebi se
zatečem jaz ubogi grešnik! Kakor si
svojemu Sinu na križu stala na strani
in svoje molitve združevala ž njegovimi
v odrešenje celega človeštva, tako stoj
tudi meni na strani v tej sveti uri.
Vnemaj mojo pobožnost, podpiraj moje
revne molitve s svojo mogočno priproš-

221

njo, da dobim pri Bogu milost, njega
s teboj prav častiti in hvaliti in se tako
udeležiti neskončnega zasluženja tvo¬
jega Božjega Sina.

(Ko prične mašnik spodaj pred oltarjem
sveto mašo, prekrižaj se, premisli svoje grehe,
obžaluj jih, izroči se Marijinemu varstvu in
prosi odpuščenja svojih grehov tako-le:)

Izpovem se Bogu vsegamogočnemu,
sveti Mariji vselej Devici, svetemu Mi¬
haelu nadangelu, svetemu Janezu Krst¬
niku, svetima apostoloma Petru in Pavlu,
vsem svetnikom in tebi, oče (in vam
bratje), da sem veliko grešil v mislih,
besedah in dejanju: kriv sem, kriv sem,
silno sem kriv! Zato prosim sveto Ma¬
rijo vselej Devico, svetega Mihaela nad¬
angela, svetega Janeza Krstnika, sveta
apostola Petra in Pavla, vse svetnike
in tebe, oče (in vas bratje), molite za¬
me pri Gospodu našem Bogu.

Vsegamogočni Bog naj se nas u-
smili, odpusti naj nam naše grehe in
privede naj nas v večno življenje. Amen.

222

O Bog, Oče usmiljenja! veliki in brez¬
številni so naši grehi in brezmejne naše
hudobije, s katerimi smo žalili tvoje ve¬
ličastvo. Toda še večja sta tvoja ljubezen
in usmiljenje do nas ubozih grešnikov.
Ne ravnaj z nami po naših hudobijah,
temveč sprejmi nas milostno kot Oče in
prizanesi nam zavoljo Jezusa svojega
Sina. Amen.

Presveta Devica Marija, dobrotljiva
Mati! s svojo svetostjo in čednostjo si
zadobila milost pri Bogu; prosi za nas,
da zadobimo tudi mi milost, in bomo
rešeni vsega zlega na duši in telesu.
Amen.

Gospod, usmili se nas! (trikrat.)

Kristus, usmili se nas! (trikrat.)

Gospod, usmili se nas! (trikrat.)

Slava.

(Moli z mašnikom angelsko hvalno pesem:)

Čast Bogu na višavah, in mir lju¬
dem na zemlji, ki so dobre volje. Hva¬
limo te. Častimo te. Molimo te. Poveli-

223

čujemo te. Zahvaljujemo se ti zavoljo
tvoje velike časti. Gospod Bog, nebeški
kralj! Bog vsegamogočni Oče! Gospod
edinorojeni Sin, Jezus Kristus! Gospod
Bog! Jagnje Božje, Sin Boga Očeta, ki
odjemlješ grehe sveta, usmili se nas;
ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo
prošnjo; ki sediš na desnici Boga Očeta,
usmili se nas! ker ti sam si svet, ti
sam Gospod, ti sam najvišji, Jezus Kri¬
stus, s svetim Duhom v slavi Boga Očeta.
Amen.

Skupne molitve.

Prosimo te, o Gospod, da nas tu
zbrane po priprošnji preblažene Device
Marije obvaruješ vsega zlega. Brani nas
pred zalezovanjem hudobnega duha in
naših sovražnikov. Po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Prosimo te, o Gospod, naš Bog! da
nam, svojim služabnikom in služabni¬
cam, dodeliš zdravje na duši in telesu,
da nas obvaruješ, po priprošnji deviške
Matere Božje, vseh sedanjih in prihod-

224

njih nadlog in nas privedeš v sveti raj.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Branje,

Bog, začetek vse svetosti, resnice in
pravice! Kakor si govoril v stari zavezi
po ustih prerokov, tako nam govoriš
sedaj po svoji sveti cerkvi, katero si
učil sam vso resnico. Večna hvala ti
bodi za vse zveličavne nauke, katere
nam daješ po svojih namestnikih. 0
da bi bili zmerom trdni in neomahljivi
v sveti veri! O da bi živeli vedno po
sveti veri in ti dopadali v dejanjih. Po
Marijini priprošnji naj bi tudi mi sta¬
novitno verovali in zaupali na večno
plačilo, kakor je ona. Dodeli, o Gospod,
da živimo po njenem vzgledu in da
bomo deležni po njeni priprošnji mi¬
losti zveličanja, katero smo prejeli po
Jezusu Kristusu, njenem Sinu, našem
Gospodu, kateri živi in kraljuje z Bo¬
gom Očetom in svetim Duhom vekomaj.
Amen.

Evangelij.

O Jezus Kristus, moj Bog in moj
Gospod! Ti si luč, koja je razsvetlila
temo to sveta. Vsi svetniki in pravičniki
stare zaveze so od nekdaj hrepeneli po
tebi. Vsi so našli v upanju na-te mi¬
lost svojega zveličanja. Po Mariji, naj¬
čistejši vseh devic, prišel si na svet, da
si nas rešil večnega pogubljenja. Pred
vsemi stvarmi ljubila je ona tebe črez
vse. Tvoje nauke je z nepopisljivim ve¬
seljem zvesto poslušala, jih ohranila v
svojem srcu ter tudi natanko po njih
živela. O da bi tudi mi tebe ljubili nad
vse, in tvoje nauke tako zvesto spolno-
vali, kakor jih je Marija! To milost nam
dodeli, prosimo te, o preusmiljeni Zve¬
ličar, po zasluženju in priprošnji tvoje
svete deviške Matere, kojo si vedno
otroško ljubil. Amen.

Izbriši, o Gospod, naše grehe z be¬
sedami svetega evangelija, in daj, da ži¬
vimo kot otroci luči v tvoji milosti.
Amen.

Marija Devica, majnikova kraljica.

15

226

Vera.

(Če jo moli mašnik, moli jo tudi ti:)

Verujem v edinega Boga, Očeta vsega-
mogočnega, Stvarnika nebes in zemlje:
vseh vidnih in nevidnih stvarij. In v
edinega Gospoda Jezusa Kristusa, Sina
Božjega, edinoroj enega, ki je rojen
iz Očeta od vekomaj: Boga od Boga,
luč od luči, pravega Boga od pravega
Boga; rojenega, ne stvarjenega, z Očetom
istega bitja, po katerem je vse stvarjeno.
Kateri je zavoljo nas ljudij in zavoljo
našega zveličanja prišel iz nebes (tukaj

se pripogne z desnim kolenom) m je meSO na-

se vzel po svetem Duhu iz Marije De¬
vice ter se učlovečil. Ki je križan bil
za nas pod Poncijem Pilatom, je trpel
in umrl ter bil v grob položen. Tretji
dan pa je vstal od smrti po besedah
pisem. In je šel v nebesa. Sedi ob des¬
nici Očetovi. In bo zopet prišel s častjo
sodit žive in mrtve; in njegovega kra¬
ljestva ne bo konec. Verujem v svetega
Duha, Gospoda in oživljevalca, kateri

227

izhaja iz Očeta in Sina, kateri se z
Očetom in Sinom enako moli in časti,
kateri je govoril po prerokih. Verujem
v eno sveto katoliško in apostolsko
cerkev. Spoznavam en krst v odpušča¬
nje grehov. Verujem v vstajenje mrtvih
in življenje prihodnjega veka. Amen.

Darovanje.

O presveta Trojica, sprejmi milostno
ta dar, katerega ti darujemo v spomin
trpljenja, vstajenja in vnebohoda Jezusa
Kristusa, Gospoda našega, in v čast pre¬
svete, vedno deviške Matere Božje, sve¬
tega Janeza Krstnika, in svetih aposto¬
lov Petra in Pavla, in vseh svetnikov:
da je tem svetnikom v čast, nam pa v
zveličanje, in da oni v nebesih prosijo
za nas, katerih spomin obhajamo na
zemlji. Po ravno tem Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

O Marija, najsvetejša Devica in Mati!
Ti si darovala v templu svojega edino-
rojenega Sina, Jezusa Kristusa, v spravni

15 *

228

dar, po katerem so bili izbrisani grehi
sveta, in ljudje zopet spravljeni z Bogom.
O kako hvaležni smo ti za to preveliko
ljubezen, o dobra Mati! In ker si ti to¬
liko storila za nas, zato se še z večjim
zaupanjem zatekamo k tebi, proseč te,
da se nas tudi v prihodnje usmiliš.
Spravi nas s svojim Sinom, svojemu
Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas
izroči. — Daruj mu naša srca, da lju¬
bijo samo njega, preljubega Sina Boga
Očeta, in tebe, njegovo preljubljeno Ma¬
ter. — Daruj mu našo pamet, da čedalje
bolj spoznamo njega, kateri je modrost
Očeta in zapopadek vsega spoznanja. —
Daruj mu naš spomin, da tudi za tre-
notek ne pozabimo ljubezni, s katero
nas je ljubil. — Daruj mu našo voljo;
ker najbolj želimo zatajevati samega
sebe, Jezusa pa poveličevati in vselej
in povsod spolnovati, kar mu je ljubo
in drago.

Prosi za nas, dobra Mati, da Jezusu
dopade ta naš dar, in da nam po za-

229

služenju njegove krvave daritve na križu
pridobi vseh milostij, katerih potrebu¬
jemo za svoj dušni in časni blagor. —
Izprosi nam sosebno milost, da služimo
po tvojem vzgledu zvesto Bogu, da ga
ljubimo nad vse, da iščemo pri vsem
svojem dejanju in nehanju le njegovo
čast, ter da vse svoje življenje spolnu-
jemo zvesto njegove zapovedi. Amen.

Predglasje,

Res spodobno in pravično je, prav
in dobro, da ti hvalo dajemo vselej in
povsod: sveti Gospod, vsegamogočni Oče,
večni Bog! ki si z edinorojenim Sinom
svojim in svetim Duhom en Bog, en
Gospod; ne v edinosti ene osebe, am¬
pak v Trojici enega bitja. Kar po tvo¬
jem razodenju verujemo o tvoji časti,
to brez vsega razločka mislimo o tvo¬
jem Sinu, ravno to o svetem Duhu, tako,
da v pravem in večnem Bogu molimo
tri resnične osebe in eno bistvo in enako
veličastvo. Katero hvalijo angeli in nad-

230

angeli, kerubi in serafi, ki ne jenjajo
klicati sleherni dan z enim glasom:

Svet, svet, svet si Gospod vsega-
mogočni Bog! Polna sta nebo in zemlja
tvoje slave. Čast tebi na višavah! Če-
ščen bodi, kateri pride v imenu Gospo¬
dovem. Čast tebi na višavah!

Tiha maša.

Bog, nebeški Oče, kateri si v odre¬
šenje sveta poslal svojega edinorojenega
Sina, dodeli, da prav obhajamo spomin
njegovega trpljenja in njegove smrti ter
se udeležimo sadu njegovega odrešenja.
— Izlij nad darove kruha in vina, ka¬
tere na oltarju po mašnikovih rokah
darujemo, svoj blagoslov. Naj ti bodo
dopadljivi, da se spremene po tvoji vse-
gamogočnosti in ljubezni v pravo Telo in
pravo Kri Jezusa Kristusa. Ti darovi
naj bodo v povišanje tvoje časti, v slavo
prečiste Device Marije, vseh nebeških
trum, ter v naše večno zveličanje.

Spomni se, o Gospod, svoje svete

231

cerkve, za katero je prelil tvoj Sin, Je¬
zus Kristus, svojo predrago Kri. Varuj
jo, povišuj in posvečuj jo s svojo vedno
pomočjo. — Spomni se vseh predstoj¬
nikov in služabnikov njenih. — Napolni
jih z duhom svetega poklica, da z be¬
sedo in dejanjem čedalje bolj in bolj
preslavljajo pred ljudmi tvoje sveto ime.
— Sosebno spomni se svojega vidnega
namestnika na zemlji, našega papeža I. L
in našega škofa 1.1. in našega cesarja
1.1. in vseh duhovskih in svetnih pred¬
stojnikov. — Spomni se mojih rodite¬
ljev, sester in bratov, rodbincev, vseh
dobrotnikov, znancev in prijateljev; vseh
onih, za katere sem se iz početka na¬
menil moliti, in kateri so priporočeni
moji molitvi, ali za katere sem sicer
dolžen moliti, sosebno pa za 1.1. —
Dodeli, o Gospod, vsem svojo milost,
za katere si dal v smrt svojega pre-
ljubljenega Sina. Ne dopusti, da bi bila
tolika ljubezen izgubljena nad nami, tem¬
več ravnaj z nami po svojem neskonč-

232

nem usmiljenju, da se iznebimo svojih
grehov, v pokoju in miru služimo tebi
in naposled dosežemo večno zveličanje.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

0 Marija, Mati milosti! v tem važ¬
nem trenotku, ko bode prišel Jezus, tvoj
Sin, k nam na ta oltar, stoj nam na
strani. — Prosi za nas, o sveta Božja
Porodnica, da ga po zasluženju molimo
z najglobokejšim spoštovanjem; da se
mu klanjamo v največji ponižnosti; da
ga častimo in slavimo z vsemi angel¬
skimi kori; da ga ljubimo iz celega srca;
da smo užgani njegove ljubezni ter da
v njej zvesti do konca ostanemo. Amen.

Povzdigovanje.

Počeščeno bodi pravo Telo mojega
Zveličarja, kateri je rojen iz Marije De¬
vice. — O Jezus, moja ljubezen! Ti si
moj Gospod in moj Bog, usmili se me!

Tu te molim v podobi kruha; jaz
verujem v te, večna resnica. — Potrdi
me v veri, da te verujoč čedalje bolj

233

ljubim. Dodeli mi milost, da pridem en¬
krat v kraljestvo tvoje časti in slave,
tebe gledat od obličja do obličja. Zakaj ti
si edino moje hrepenenje, moja ljubezen,
moja sreča, moj Jezus in moje vse.

O povzdigovanju keliha.

Presveta Rešnja Kri, ki si tekla iz
srca mojega Odrešenika, očisti me vseh
mojih grehov; pokrepčaj mojo dušo, da
bo močna in pripravna za vse dobro;
posveti me v resnici in ljubezni ter pri¬
pelji me v večno življenje. — Ustvari
v meni, o Jezus, čisto srce, in oživi v
meni pravega duha. — Ne zavrzi me
izpred svojega obličja, in svojega svetega
Duha ne odvzemi od mene. — Dodeli
mi veselje tvojega zveličanja in v meni
obudi spokornega duha.

Po povzdigovanju.

Večni Bog, glej milostno na obličje
svojega Sina, Jezusa Kristusa, kateri se
je daroval tu na oltarju v spravni dar

234

za odpuščanje naših grehov. Sprejmi ta
dar njegovega mesa in krvi, in usmili
se nas in vseh vernikov zavoljo zaslu-
ženja njegovega trpljenja, njegovega vsta¬
jenja od mrtvih in njegovega častitljivega
vnebohoda. Usliši glas njegove prošnje.
Njegova kri vpije k tebi bolj glasno, nego
kri pravičnega Abela. Vpije pa k tebi
ne za maščevanje, nego za milost in
spravo. Usliši torej molitev svojega Sina
in bodi nam milostljiv zavoljo njega.
Naj ti dopade ta sveti neomadeževani
dar, da bomo tudi mi deležni te daritve,
ter da bomo zauživajoči presveto Telo
in presveto Kri tvojega Sina napolnjeni
z vsemi nebeškimi blagri in milostmi.
Po ravno tem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Spomin rajnih.

Spomni se tudi, o Gospod, svojih
služabnikov in služabnic, ki so šli pred
nami z znamenjem vere in sedaj poči¬
vajo V miru. (Tu imenuj mrtve, za katere hočeš
posebno moliti.) Tem, o Gospod, in vsem,

235

kateri v Kristusu počivajo, daj, prosimo
te, kraj hladu, luči in miru. Po ravno
tem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Pa tudi nam grešnikom, svojim slu¬
žabnikom, ki v tvoje veliko usmiljenje
zaupamo, daj kaj deleža in družbe s
svojimi apostoli in mučeniki, posebno
pa s presveto Devico Marijo, katere spo¬
min obhajamo in na katere priprošnjo
stavimo v te veliko zaupanje. Saj so
njene prošnje tebi vselej dopadljive. Po¬
magaj nam zavoljo njenega posredo¬
vanja in obvaruj nas vsega hudega. Vse
dni svojega življenja naj živimo pobožno
in sveto, da tako dospemo enkrat v
družbo svetnikov uživat nebeško veselje
na vekov veke. Amen.

Oče naš.

(Z mašnikom moli: „Oče naš“ itd.)

Reši naš, prosimo, Gospod Bog! vseh
zlegov preteklih, sedanjih in prihodnjih,
in na priprošnjo častite vselej Device in
Matere Božje, svojih apostolov Petra in

236

Pavla, Andreja in vseh svetnikov, dodeli
nam milostljivo mir v naših dneh, da
bomo s pomočjo tvoje milosti vselej ži¬
veli brez greha in obvarovani vse zmote.
Po ravno tem Gospodu našem, Jezusu
Kristusu, Sinu tvojem, ki s teboj živi in
kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog
vekomaj do vekomaj. Amen.

Obhajilo.

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta,
daj nam mir!

Gospod Jezus Kristus, ki si rekel svo¬
jim apostolom: Mir vam zapustim, svoj
mir vam dam; ne glej na število mojih
grehov, ampak na vero svoje cerkve, in
dodeli jej po svoji volji mir in edinost.
Ki živiš in kraljuješ, Bog od vekov na
veke. Amen.

Gospod Jezus Kristus, Sin živega

237

Boga, ki si po Očetovi volji s svetim
Duhom vred svet s svojo milostjo oživil,
reši me s tem svojim svetim Rešnjim
Telesom in svojo sveto Krvjo vseh mo¬
jih grehov in vseh zlegov: daj, da se
vselej držim tvojih zapovedij, in ne do¬
pusti, da bi se kedaj ločil od tebe, ki
ravno s tem Bogom Očetom in svetim
Duhom živiš in kraljuješ, Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

Gospod Jezus Kristus, tvoje Telo,
katero se jaz nevredni človek predrz¬
nem zaužiti, ne bodi mi v sodbo in
pogubo, temveč naj mi bo po tvoji do¬
broti v obrambo ter dušno in telesno
zdravje. Ki živiš in kraljuješ z Bogom
Očetom v edinosti svetega Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Kruh nebeški bom prejel in klical
ime Gospodovo.

Gospod, jaz nisem vreden, da greš
pod mojo streho, ampak reci le besedo
in ozdravljena bo moja duša. (Trikrat.)

Telo našega Gospoda Jezusa Kri-

238

stusa naj ohrani mojo dušo v večno
življenje. Amen.

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, zveličaj me!

Kri Kristusova, napoji me!

Voda strani Kristusove, operi me!

Trpljenje Kristusovo, potrdi me!

0 dobri Jezus, usliši me!

V svoje rane skrij me!

Od tebe ločiti se ne pusti me!

Pred hudim sovražnikom brani me!

Ob uri moje smrti pokliči me!

K tebi priti pusti me!

Da s svetniki tvojimi hvalim te

Na vekov veke vse! Amen.

0 Jezus! kako milostljiv in Ijubez-
njiv si proti vsem onim, kateri te iščejo
iz celega srca. Kako sladek in prijeten
si vsem onim, kateri te ljubijo in po¬
sedejo! Vem, da me zadržujejo moji
grehi resnično prejeti to nebeško jed.
Pa ti veš tudi, o moj Jezus! da obža¬
lujem svoje grehe, da te ljubim, ali vsaj
ljubiti želim, in da po tebi hrepenim,

239

kakor jelen po mrzli vodi. Torej ne od¬
reci mi vsaj drobtinec, ki padajo od
tvoje svete mize. In četudi nisem vre¬
den, da greš v mojo dušo, reci vsaj eno
besedo milosti, in ozdravljen bom na
duši in telesu. — Operi me vseh gre¬
hov, ozdravi vse moje rane, podpiraj
mojo slabost, obnovi in poživi mojega
duha. Po svoji nebeški milosti daj mi
moč, da premagam hudo in delam dobro,
da napredujem v popolnosti svojega
stanu dan za dnem tako, da potem v
resnici reči zamorem: Jaz živim sicer,
pa ne jaz, ampak Kristus živi v meni!

Prevzvišena Devica in Mati Marija!
Tebe je bil Bog izvolil, da si nosila v
svojem deviškem telesu ravno tistega
Odrešenika sveta in ga tudi svetu ro¬
dila, kateri se daje našim dušam v ži¬
vež v podobah kruha in vina! O da
bi mogli to milost vsaj nekoliko po¬
plačati! O preljubezniva Mati, zahvali
se ti namesto nas svojemu Sinu, in na¬
domesti ti s svojim zasluženjem našo

240

revščino in mrzloto. Prosi za nas, da
se po tebi udeležimo obilne milosti, ka¬
tera je skrita v tem zakramentu. Sprosi
nam sosebno trdno vero, otročje za¬
upanje, gorečo ljubezen, pravo poniž¬
nost srca, pokorščino volje in pameti,
neomadeževanost telesa in duše, živi
stud grehov, gorečnost v vsem dobrem:
da v svojem življenju slavimo Jezusa,
da v vsem svojem početju iščemo Je¬
zusa, da najdemo naposled Jezusa in
ga posedemo vekomaj. Amen.

Po svetem obhajilu.

O usmiljeni Bog! pridi naši slabosti
milostno na pomoč, da po prošnji pre¬
svete Božje Porodnice, katere spomin
obhajamo, vstanemo iz svojih grehov
in hudobij, da živimo tebi v novem ži¬
vljenju. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Milost svojo, o Gospod! te prosimo,
v naša srca vlij, da bomo, ki smo po an¬
gelovem oznanjenju tvojega Sina Jezusa

241

Kristusa učlovečenje spoznali, po nje¬
govem trpljenju in križu k časti vsta¬
jenja pripeljani. Po tistem Gospodu na¬
šem, Jezusu Kristusu. Amen.

Poslednje molitve.

Naj ti dopade, presveta Trojica, sveto
mašnikovo opravilo in daj da bo daritev,
katero sem nevredni človek daroval, pred
očmi tvojega veličastva, tebi prijetna in
po milosti tvoji spravna za-me in za vse,
za katere sem jo opravil.

Zadnji evangelij.

Jezus, večna Beseda Boga Očeta! Iz
ljubezni do nas si se učlovečil v prečisti
Devici Mariji, da bi nas odrešil in večno
zveličal. Ti si prišel na svet kot prava
luč, da bi nam kazal pot odrešenja in
večnega življenja. Vodi nas po vseh
naših potih, da nas ne prehiti tema in
da ne zaidemo. Vodi nas po poti svojih
zapovedij, da živimo sveto in se zve¬
ličamo. Amen.

Marija Devica, majnikova kraljica. U)

242

Po sveti maši,
Predobrotljivi Bog! zahvaljujem te
za milost, da sem se smel in mogel
udeležiti te svete daritve. Odpusti mi,
če sem se pregrešil pri tem svetem
opravilu s kakim grehom mlačnosti in
raztrešenosti. Trdno sklenem, odslej va¬
rovati se vsakega greha. Čuvati hočem
nad svojimi mislimi, besedami in de¬
janji, da ne izgubim sadu te svete da¬
ritve. Blagoslovi me, vsegamogočni, večni
Bog pri vsem mojem opravilu. Jezus,
moj Zveličar, daj da te vedno ljubim.
Daj, da sem s teboj vedno zedinjen ter da
hodim ves čas po poti tvojih zapovedij.

Ti pa, sveti Duh, vlij v moje srce
svojo milost, blagoslavljaj vsa moja de¬
janja, da bodo po tebi posvečena in po
meni srečno dovršena.

0 Marija, moje pribežališče in moja
tolažnica! zahvali se ti namesto mene
svojemu Gospodu za milost, katero sem
ravno prejel, in prosi ga, da bom sadu
odrešenja večno deležen. Pokaži, da si

243

v resnici moja Mati; priporoči me Je¬
zusu, svojemu Božjemu Sinu, da se me
usmili, da me varuje vsikdar in povsod;
jaz pa da ne iščem ničesar druzega,
kakor da poveličujem njegovo čast in
slavo. Amen.

Čast bodi Bogu Očetu in Sinu in
svetemu Duhu. Hvala bodi tudi nebes
in zemlje Kraljici in vsem ljubim an¬
gelom in svetnikom božjim. Amen.

Molitev po tihi sveti maši.

Geščena Marija . . . (Trikrat.)

Geščena si kraljica, Mati milosti, življe¬
nje, sladkost in upanje naše, bodi češčena!
K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci. K
tebi vzdihujemo žalostni in objokani v tej
dolini solz. Obrni tedaj, o naša besednica,
svoje milostljive oči na nas in po tem rev¬
nem življenju nam pokaži Jezusa, blaženi
sad svojega telesa. O usmiljena, o dobrot¬
ljiva, o sladka devica Marija!

Prosi za nas, sveta božja porodnica!

Ji. Da vredni postanemo obljub Kri¬
stusovih !

16 *

244

Molimo!

O Bog, naše pribežališče in naša moč,
ozri se milostno na ljudstvo k tebi vpijoče;
in na priprošnjo častitljive in brezmadežne
device Marije, božje porodnice, svetega Jo¬
žefa, njenega ženina, svojih svetih aposto¬
lov Petra in Pavla in vseh svetnikov, usliši
milostno in dobrotno naše prošnje za spre¬
obrnjenje grešnikov, za prostost in povi¬
šanje matere svete cerkve. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Sveti nadangel Mihael, brani nas v
boju, bodi naša bramba zoper hudobnost
in zalezovanje hudobnega duha. — Ukroti
naj ga Bog;  ponižno prosimo! In ti, voj¬
voda (prvak) nebeške vojne, satana in druge
hudobne duhove, ki hodijo po svetu v po¬
gubo duš, z božjo močjo v pekel pahni!
Amen.

Odpustka 300 dnij, ako se kleče moli. (Papež
Leon XIII., 6. prosinca 1884.)

‘H
+

-H

*

-M





Spovedne molitve.

^ Molitev pred izpraševanjem vesti.

moj preljubeznivi Bog in Oče!
koliko milostij in dobrot si mi
F  že podelil v teku mojega življenja!
Koliko dobrega si mi že storil in
koliko hudega me že obvaroval! Iz
celega srca te zahvaljujem za tvojo lju¬
bezen in želim, da bi te z menoj vred
hvalile vse stvari nebes in zemlje ve¬
komaj. Toda oh! če se premišljujoč
tvoje dobrote ozrem na svoje preteklo
življenje, tedaj zavoljo same sramote ne
vem, kako bi govoril s teboj ? — Grešil
sem, o Gospod! Velikokrat in hudo sem

246

te žalil. Tvoje očetovsko srce sem ža¬
lostil, tvojo ljubezen zaničeval, tvoje do¬
brote povračeval z grdo nehvaležnostjo!
Usmili se me, o Bog, po svojem ne¬
skončnem usmiljenju! Ne zavrzi me
izpred svojega obličja, in svojega sve¬
tega Duha ne odvzemi od mene; mar¬
več daj, da s pomočjo svetega Duha
natanko spoznam svoje pregrehe in jih
obžalujem iz srca, da se jih čisto iz¬
povem, tvoji pravici zadostim in da se
v zakramentu svete pokore očistim vseh
madežev in hudobij. Pridi sveti Duh,
napolni mojo dušo s svojo milostjo in
užgi v meni ogenj svoje svete ljubezni.
Amen.

Izpraševanje vesti.

(Tu izprašaj svojo vest po deseterih Božjih in
peterih cerkvenih zapovedih in zapomni si, kako in
kolikokrat si grešil z mislimi, besedami, z dejanjem,
z opuščanjem dobrega, katero si bil dolžen storiti, ter
z zanemarjanjem svojih stanovskih dolžnostij.)

Zoper prvo Božjo zapoved:  Nisi-li vere
zatajeval, se je sramoval, zastran vere imel
kakih prostovoljnih dvomov, bral brezbožne
bukve, veroval vraže, katere so proti kr¬
ščanskim resnicam? Nisi-li dvomil nad

247

Božjim usmiljenjem, bil malosrčen in ob¬
upen v križih in težavah ali se hudoval
nad Božjimi naredbami? Nisi-li predrzno
grešil nad Božjim usmiljenjem, ali pokore
odlašal in za dobro opominovanje imel otrp¬
lega srca ? — Se-li nisi pregrešil zoper lju¬
bezen do Boga s sovraštvom, zaničevanjem
božjih rečij, s predrznim zaupanjem itd.?
Nisi-li opuščal zjutranje in večerne molitve?

Zoper drugo Božjo zapoved:  Se-li nisi
pregrešil z bogokletstvom, preklinjevanjem
Boga, svetnikov, ali nisi mari zaničljivo go¬
voril o svetih rečeh, s svetimi rečmi ne¬
spoštljivo ravnal itd. ? — Nisi-li po krivem
ali lahkomiselno prisegal, svoje pravne pri¬
sege prelamljal? Kako si spolnoval Bogu
storjene obljube? — Se nisi-li brez odkrito¬
srčnega kesanja in brez pravega resničnega
sklepa poboljšanja izpovedoval, ali vedoma
pri izpovedi zamolčal katere grehe, ali ka¬
terega zmanjšal in okoliščin greha olepševal
itd.? — Nisi-li vedoma v stanu smrtnega
greha prejel katerega drugega zakramenta?
— Se nisi-li v cerkvi obnašal nespodobno,
nisi-li bil razmišljen pri molitvi itd.?

Zoper tretjo Božjo zapoved:  Nisi-li ob
nedeljah in zapovedanih praznikih zamujal
svete maše, ali iz lenobe in zaničevanja, brez
pravega vzroka izpuščal pridige ali druzih

248

del božje službe? Nisi-li svojih podložni-
nikov odvračal od daritve sv. maše? Nisi-li
brez istinite potrebe sam opravljal ali dru¬
gim opravljati dajal težkih hlapčevskih del,
ali pečal se s posvetnim razveseljevanjem
tako zelo, da si pri tem zanemarjal božjo
službo in zveličanje svoje duše?

Zoper četrto Božjo zapoved:  Si-li bil
kot otrok podložen svojim starišem in pred¬
stojnikom? Jih nisi-li razžalil z besedo, s kre-
tanjem, z neubogljivostjo in z opravljanjem?
Nisi-li morda v svoji službi bil nezvest in
neveren? Si-li bil kot oče, mati ali gospo¬
dar, vnet za dušni in telesni blagor svojih
podložnikov? Si-li odgojil vse svoje otroke
v krščanski in pravi veri? — Niso-li tvoji
slabi vzgledi in tvoja popustljivost vzrok,
da so tvoji otroci ali podložniki storili kaj
hudega, da so postali razposajeni in hu¬
dobni? — Si se li postil ob zapovedanih
postnih dneh? Nisi-li zanemaril svoje ve¬
likonočne izpovedi in svetega obhajila?

Zoper peto Božjo zapoved:  Mar nisi z
jezo, nezmernostjo v jedi in pijači, z lahko¬
miselnostjo in nenravnostjo škodoval sam
sebi ali drugim na duši ali na telesu? —
Nisi-li gojil sovraštva do druzih in koliko
časa? Kolikokrat se je to tvoje sovraštvo
ponovilo? — Nisi-li svojemu bližnjiku želel

hudega ? Ali si se hotel maščevati nad njim ?

— Nisi-li druge zavidal zavoljo njih sreče,
ali veselil se zavoljo njih nesreče? — Ali
jih nisi morda z robatimi in neotesanimi
besedami žalil ali še celd zapeljal v greh?

— Nisi-li v greh svetoval, zapovedal ga,
vanj napeljeval, hvalil ga ali h grehu mol¬
čal? — Si li bil do druzih ljubezniv, po-
strežljiv, usmiljen?

Zoper šesto Božjo zapoved:  Nisi-li storil
nič nespodobnega? nisi-li imel radovoljno
nečistih mislij, premišljevanj in želj? Nisi
li govoril umazanih, dvoumnih besedij, ali
rad poslušal takih pogovorov ter smejal se
jim? — Se-li nisi pregrešil z radovednimi
in pohotnimi pogledi; nisi-li čital pohuj-
šljivih knjig? Se-li nisi oblačil nespodobno
in črez svoj stan? se-li nisi preprijazno
obnašal proti drugemu spolu ? — Se-li nisi
samega sebe ali druzih nespodobno dotikal,
ali dopustil, da so se tebe drugi dotikali?

— Sploh, ali se nisi pregrešil zoper čistost
srca in duše? — (Kristijan moj, ako ti je
kaj skrb za tvoje zveličanje, bodi v tem po¬
glavju strogo natančen proli samemu sebi;
kajti kaj lahko se zamoreš v tem pregrešiti
smrtno; Bog ne daj, da bi v spovednici
kaj zamolčal, kar bi utegnilo količkaj vzne¬
mirjati tvojo vest.)

250

Zoper sedmo Božjo zapoved:  Nisi-li ni¬
komur napravil kake škode? ne komu kaj
ukradel, ali pridržal kaj tujega, kar bi bil
moral dati nazaj ? — Nisi si li kaj izposodil
ali kupil, dobro vedoč, da ne boš mogel
vrniti, plačati? Nisi-li z igro, pijančevanjem
spravil svoje družine v revščino in pomanj¬
kanje, ali celo na beraško palico ? — Nisi-li
ravnal krivično in trdosrčno z ubogimi ljud¬
mi, sirotami in vdovami? — Nisi-li delav¬
cem in poslom zaslužka zadrževal ali pri-
trgoval? Te ni mikalo, da bi kradel ali
goljufal? — Nisi-li kake krivice zagovarjal
in se za-njo potegoval? — Nisi-li ukrade¬
nega, tujega blaga vedoma kupil, v dar
vzel, ali ga komu skril?

Zoper osmo Božjo zapoved:  Nisi-li pred
sodnijo krivo pričal, ali druge k temu na¬
peljeval ali zapeljati hotel? — Se-li nisi
lagal in tako drugim škodoval? Nisi-li o
druzih govoril hudo, jim podkopaval do¬
brega imena? Nisi-li z opravljanjem, obre¬
kovanjem in natolcevanjem komu škodoval
na časti in dobrem imenu? Nisi-li brez
pravega vzroka o svojem bližnjiku mislil
hudo, ga sodil preostro ? Si-li preklical raz-
trošeno obrekovanje in svojemu bližnjiku
nazaj dal dobro ime? Nisi-li bil prevzeten,
ošaben, skop, nevoščljiv? Se-li nisi pregre-

251

šil s prešeštvanjem, z nezmernostjo v jedi
in pijači, z jezo, lenobo itd.?

(če si dobro izprašal svojo vest, tedaj obudi vero,
upanje in ljubezen, potem moli nastopne molitve:)

Obžalovanje grehov.

O Bog, večna modrost in pravica,
kaj naj ti govorim? Obmolčati moram
o pogledu tolikih grehov, s katerimi
sem tebe, svojega najvišjega Gospoda
in Boga, svojega ljubeznjivega Očeta,
razžalil. Oh, kako hudo sem ravnal!
Ti si mi skazal tolikanj dobrega, jaz
sem pa tvoje dobrote obračal v to, da
sem te žalil! Velikokrat sem bil oblju¬
bil, da ti bom služil večno zvesto; pa
vkljub temu zapustil sem te naglo in
pregrešil se hudo zoper tebe. Svoje ob¬
ljube sem prelamljal in zaničeval tvoje
svete zapovedi. Ti vendar nisi nehal
deliti mi dobrot, katere sem ti popla-
čeval z mlačnostjo in pregrešnim živ¬
ljenjem. Oh, moj predobri Oče, moj Bog
in moj Gospod! kako me boli in peče,
da sem grešil in te kedaj razžalil! Po-

252

deli mojim očem spokornih solza, da
objokujem svojo hudobijo. Daj, da se
kesam iz vsega srca in vse duše, da
po pravi in resnični pokori zadobim
pri tebi milost in usmiljenje. Spoznam
svoje pregrehe, in iz ljubezni do tebe
hočem se jih tudi čisto in odkritosrčno
izpovedati tvojemu namestniku, maš-
niku. Naj ti dopade, o Gospod, moja
pokora. Odpusti mi vse moje grehe za¬
voljo Jezusa Kristusa. Amen.

Jezus, Sin Davidov, usmili se me!
Kakor si pogledal z usmiljenim očesom
Petra in ga takoj izpreobrnil, poglej
milostno tudi na-me, da po tvoji sveti
krvi čisto preobražen očistim svojo dušo
vseh marog greha. Iz celega srca mi
je žal, da sem tebe, svojega Stvarnika,
svojega Odrešenika, svojega Gospoda in
Boga, kateri me bode enkrat sodil po
svoji ostri pravici, svojo največjo do¬
broto, tolikokrat in tako hudo razžalil.
Vendar pa te zavoljo ljubezni tvojega
presvetega Srca prosim in zarotujem, o

253

Jezus, da mi odpustiš moje grehe in
skažeš svojo milost. Saj nočeš smrti
grešnika, ampak da se spokori in živi.
Bodi mi torej v resnici Jezus, Odreše¬
nik in Zveličar. Ne ravnaj z menoj po
mojih hudobijah, temveč po svoji dobroti,
da po tebi in pri tebi najdem srečo in
zveličanje. Odpovem se grehu iz vsega
srca. Vse svoje tebi storjene krivice so¬
vražim. V prihodnje hočem raje tisoč¬
krat umreti, kakor žaliti te z najmanj¬
šim grehom. Jezus, bodi milostljiv meni
ubogemu grešniku. Amen.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
Božja Porodnica; ne zavrzi naših pro¬
šenj v naših potrebah; s svojim Sinom
nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči,
svojemu Sinu nas izroči, da po tebi pri
njem milost in odpuščenje svojih gre¬
hov zadobimo. Amen.

Molitev po spovedi.

Iz celega srca se ti zahvaljujem, o do¬
brotljivi Bog, da si se me usmilil in mi

254

v zakramentu svete pokore odpustil vse
grehe. Veliko butaro pregreh si mi od¬
vzel, in milostno si raztrgal vezi hudo¬
bij, v katere sem se bil zapletel. O Bog
ljubezni, tebi bodi za to čast in hvala
vekomaj! Samo ene milosti te še pro¬
sim: Nikdar naj se ne ločim več od tebe!
Zvest ti hočem ostati do zadnjega dih-
ljeja. Jaz sovražim in zaničujem greh
in trdno sklenem, varovati se ga skrbno,
živeti pobožno in sveto, in se vsega
ogibati, kar bi tebi ne dopadlo.

Jezus, kateri si me pomilostil po
ljubezni svojega srca, daj, da v njem
najdem tudi varstvo in varnost pred
vsem zalezovanjem hudobnega duha.
Daj, da te v njem častim, hvalim, lju¬
bim in posedem na veke. Amen.

Marija, ti dobrotljiva in mogočna
Devica! Ti si pomoč kristijanov, moč
vseh, kateri zaupajo v te. Stoj mi na
strani, vzemi me v svoje mogočno var¬
stvo; sprosi mi stanovitnost v dobrem
in ne dopusti, da bi nezvest postal tvo-

255

j emu Sinu. Izprosi mi milost, da mu
služim in ga ljubim vekomaj. Amen.

Zahvalni psalm po spovedi (ps. 102).

Hvali, moja duša, Gospoda, in vse, kar
je v meni, njegovo sveto ime.

Hvali, moja duša, Gospoda, in nikar ne
pozabi vseh njegovih dobrot:

Ki ti odpušča vse pregrehe, ki ti
ozdravlja vse slabosti.

Ki oteva pogina tvoje življenje, ki te
venča z milostjo in usmiljenjem.

Ki tvojo željo napolnuje z dobrotami,
da se tvoja mladost obnovi, kakor orlu.

Gospod dela usmiljenje, in sodbo vsem,
ki delajo krivico.

Oznanil je Mojzesu svoja pota, Izra¬
elovim sinovom svojo voljo.

Milostljiv in usmiljen je Gospod, po¬
trpežljiv in obilen usmiljenja.

Ne srdi se večno, tudi ne žuga vekomaj.

Ni nam storil po naših grehih, in ni
nam povračeval po naših hudobijah.

Ker kakor visoko so nebesa od zemlje,
tako močno je njegovo usmiljenje nad njimi,
ki se ga bojč.

Kakor daleč je vzhod od zahoda, tako
daleč dene naše hudobije od nas.

256

Kakor se oče usmili otrok, tako se
Gospod usmili njih, ki se ga boje.

Ker on ve, kakšne stvari smo; pomni,
da smo prah.

Človek, njega dnevi so kakor trava,
kakor cvetlica na polju tako izcvete.

Ker veter potegne mimo nje, in ne
obstane, in ne zna se več njeno mesto.

Usmiljenje Gospodovo pa je od veko¬
maj nad njimi, ki se ga boje; in njegova
pravica nad otrok otroci.

Nad njimi, ki njegovo zavezo ohranijo ter
pomnijo njegove zapovedi, da jih spolnujejo.

Gospod si je v nebesih pripravil sedež,
in njega kraljestvo bo vsem gospodovalo.

Hvalite Gospoda vsi njegovi angeli, ki,
mogočni v moči, spolnujete njegovo voljo,
ki poslušate glas njegovega govorjenja.

Hvalite Gospoda vse njegove moči, nje¬
govi služabniki, ki spolnujete njegovo voljo.

Hvalite Gospoda vsa njegova dela; po
vseh krajih njegovega gospostva hvali, moja
duša, Gospoda!

Čast bodi Očetu itd. Kakor je bilo itd.

Obhajilne molitve.

Molitev pred sv. obhajilom.

f (Sv. Tomaža Akvinskega.)

segamogočni, večni Bog, glej, bli¬
žam se zakramentu tvojega edino-
rojenega Sina, našega Gospoda Je¬
zusa Kristusa. Prihajam pa kot bolnik
k zdravniku življenja, kakor omadeže-
nec k studencu usmiljenja, kakor slepec
k luči večne svetlobe, kakor ubožec in
siromak h Gospodu nebes in zemlje.
Prosim te torej po obilnosti tvoje ne¬
skončne radodarnosti: ozdravi milostno
mojo bolezen, operi me vse nesnage,

17

Marija Devica, majnikova kraljica.

#*»*»«*«*<*#*

258

razsvetli mojo slepoto, obogati mojo
revščino, obleci mojo nagoto, da prej¬
mem angelski kruh, Kralja vseh kraljev,
Gospoda vladarjev, s toliko častjo in
ponižnostjo, s toliko pobožnostjo in go¬
rečnostjo, s tako čistim in vernim sr¬
cem, in s takim namenom, kakor ga
zahteva zveličanje moje duše. Daj, da
prejmem zakrament presvetega telesa
in krvi svojega Gospoda ne samo po
zunanje, ampak da se tudi ž njim
popolnoma zj edinim. O dobrotljivi in
ljubeznjivi Bog, daj, da zaužijem telo
tvojega edinorojenega Sina, katero si
prejel iz Marije, tako, da se združim
popolnoma ž njegovim duhovnim tele¬
som in da sem njegov ud. O prelju-
beznivi Oče, daj, da bom tvojega pre¬
ljubega Sina, katerega bodem v podobi
kruha skritega sedaj prejel, enkrat raz¬
kritega od obličja do obličja na veke
gledal. Kateri s teboj in svetim Duhom
živi in kraljuje Bog vekomaj. Amen.

259

Molitev.

(Tomaža Kempčana.)

Z največjo pobožnostjo in gorečo
ljubeznijo, s hrepenenjem in žarom ce¬
lega srca želim tebe prejeti, o Gospod,
kakor so hrepeneli po tebi v svetem
obhajilu mnogi svetniki in pobožni ljudje,
ki so ti bili zelo ljubi zavoljo svetega
življenja in goreče pobožnosti.

O moj Bog, večna ljubezen, popolna
dobrota moja, sreča neskončna, prejeti
te želim z najsilnejšim hrepenenjem in
z največjo pobožnostjo, kakoršno so
mogli imeti in čutiti le svetniki!

Nisem sicer vreden, da bi čutil to¬
liko pobožnost; vendar ti darujem vse
hrepenenje svojega srca, kakor da bi
sam imel vse te goreče, tebi prijetne
želje. — Vse, kar si le more misliti in
želeti pobožno srce, vse ti srčno vnet
darujem in poklanjam z največjim spo¬
štovanjem. — Nič nočem pridržati sam
sebi, temveč sebe in vse radovoljno in
z največjim veseljem darujem tebi.

17 *

260

Gospod, moj Bog, moj Stvarnik in
Odrešenik, tako goreče in ponižno, s
toliko hvalo in častjo, tako hvaležen,
vreden in čist, s tako vero, upanjem in
ljubeznijo te želim danes prejeti, kakor
te je poželela in prejela presveta Mati
tvoja, prečista Devica Marija, katera je
ponižno in pobožno odgovorila angelu,
ki jej je oznanil skrivnost učlovečenja,
rekoč: Glej, dekla sem Gospodova,
zgodi se mi po tvoji besedi!

Sveti Janez Krstnik, najimenitnejši
izmed svetnikov, ki je tebi pot pripravljal,
je napolnjen s svetim Duhom veselja
poskočil v tvoji pričujočnosti, ko je bil
še skrit v materinem telesu; in pozneje,
ko je videl Jezusa hoditi med ljudmi,
je rekel s posebno ponižnostjo in ganje¬
nim srcem: Prijatelj ženinov pa, ki
stoji in ga posluša, se silno veseli
glasu ženinovega; tudi jaz želim vz¬
plamteti v velikem in svetem hrepenenju
ter sam sebe tebi izročiti s celim srcem.

Zato ti tudi darujem prisrčne hval-

261

niče vseh pobožnih, njih goreča čutila,
zamaknjenja, vsa nadnatorna razsvetlje¬
nja in nebeške prikazni; darujem ti vse
kreposti in hvalospeve, s katerimi te je
kaka stvar slavila in te še bode, za-se
in za vse, ki so mojim prošnjam pri¬
poročeni, da bi te vsi dostojno hvalili
in poveličevali na veke!

Sprejmi moje obljube, Gospod, moj
Bog, vsled katerih te želim hvaliti in
poveličevati na veke; ker hvala se tebi
po pravici spodobi zaradi tvojega obil¬
nega in neizrekljivega veličastva. — To
želim, to ti darujem vsak dan in vsak
čas ter vabim in prosim v gorkih mo¬
litvah vse nebeške duhove in vse vernike,
da te z menoj hvalijo in slave.

Hvalite vsi narodi, vsi rodovi in je¬
ziki, poveličujte sveto presladko ime
Gospodovo s pesmimi in gorečimi mo¬
litvami! — Milost in usmiljenje naj za¬
služi pri tebi, kdorkoli bo spoštljivo in
pobožno častil tvoj presveti zakrament,
in naj ponižno moli za-me grešnika.

262

In ko zadobi zaželeno pobožnost
in se veseli v tvoji družbi, ko se po¬
polno potolažen in čudovito okrepčan
loči od nebeške mize, naj se tudi mene
siromaka milostno spominja.

Vzdihljej.

Jezus, Marija, Jožef, vam izročim
svoje srce in svojo dušo!

Jezus, Marija, Jožef, pomagajte mi
v smrtni sili!

Jezus, Marija, Jožef, v vaši družbi
naj se v miru loči moja duša!

(100 dnij odpustka vselej za vsak posamezni
vzdihljej, torej 300 dnij vselej za vse tri vzdihljeje.
— Pij VII. 23. mal. travna 1807.)

Molitev k Mariji.

(Sv. Bernarda.)

O presveta Devica, katera si prejela
milost, da si porodila Jezusa, in postala
Mati našega Odrešenika, ti nas vodi k
svojemu Sinu, da nas po tebi sprejme
v svojo milost. Mi smo grešni, kaznjivi
ljudje. Tvoja brezmadežnost opraviči naj

2G3

nas pred njim. Mi smo ničemurni in
prevzetni. Tvoja ponižnost, katera toli¬
kanj dopada Bogu, izprosi naj nam od¬
puščanje. Greha smo delali veliko. Tvoja
neizmerna ljubezen naj jih pokrije. Tvoja
častitljiva rodovitnost naj nam dodeli,
da smo rodovitni tudi mi v vsem do¬
brem. O, naša Zapovednica, naša Sred-
nica, naša Pomočnica! Svojemu Sinu
nas priporoči, s svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas izroči. Sprosi nam
milost, da se po tvoji prednosti, o pre-
vzvišena Devica, katero si zaslužila, po
začetniku usmiljenja, katerega si rodila,
po ravno tem tvojem Sinu Jezusu Kri¬
stusu, našem Gospodu, črez vse svetem
Bogu, kateri je hotel iz tebe rojen biti
in po tebi človeško natoro na-se vzeti,
— po tvoji priprošnji udeležimo večne
časti in večnega zveličanja. Prosi za
nas posebno ob tej sveti uri, da Je¬
zusa, tvojega Sina, v najsvetejšem za¬
kramentu s toliko čistostjo srca, s to¬
liko pobožnostjo in udanostjo duše prej-

264

memo, kakor si ga ti spočela od sve¬
tega Duha, rekši: »Glej, dekla sem
Gospodova, zgodi se mi po tvoji
besedi.«

O Jezus! po tebi hrepeni moja duša!
Pridi, o moj Stvarnik in Odrešenik; pridi,
o moja ljubezen, pridi k meni! Ti si
moje zveličanje, ti si življenje mojega
življenja. Pridi, o moj Zveličar, in zve¬
ličaj me. Amen.

Vsi sveti angeli in zveličanci božji,
prosite za-me, da pri Jezusu zadobim
milost, in da po vrednem prejmem to
nebeško jed. Amen.

O Gospod! jaz nisem vreden, da
greš pod mojo streho, ampak reci le
besedo in ozdravljena bo moja duša.

(Trikrat.)

Po svetem obhajilu.

O moj Jezus, neskončna ljubezen in
dobrota! Zdaj si moj. Molim te v naj-
globokejši ponižnosti. Objemam te z
vso ljubeznijo in gorečnostjo svojega
srca. Naj te ljubim po zasluženju in

265

kakor želi moja duša. Oh, da bi te
mogel tako ljubiti, kakor te je ljubila
tvoja sveta Mati in kakor si se sam
ljubil. V ljubezni naj ostanem s teboj
združen. Živim naj jaz v tebi in ti v
meni. Jezus, ne daj, da bi se ločil ke-
daj od tebe. Amen.

Našel sem ga, katerega ljubi moja
duša. Okleniti se ga hočem in ne več
izpustiti. Tebe, o Jezus, se oklepam;
ti si moja ljubezen, moje veselje. Ves
si moj. Ti si zaklad mojega srca; v
tebi imam vse. Prosim te, o Jezus, do¬
deli mi milost, da moja duša občuti
moč tvoje pričujočnosti. Okuša naj,
kako sladek si, o Gospod, da ljubezni
do tebe prevzeta ne išče druzega, kakor
tebe, ne ljubi ničesar drugače, kakor za¬
voljo tebe. Ti si moj Kralj. Ne pozabi to¬
rej moje revščine in stiske. Ti si moj Sod¬
nik. Prizanesi mojim grehom in usmili
se me. Ti si moj Zdravnik. Ozdravi vse
moje slabosti in bolezni. Ti si ljublje¬
nec moje duše. Zedini me s seboj za

266

večno. Ti si moj voditelj in branitelj.
Postavi me ob svojo desnico, potem naj
se vojskuje z menoj, kdor hoče. Ti si
se daroval za-me. Tudi jaz ti hočem
darovati dar časti in slave. Ti si moj
Zveličar in Odrešenik. Reši mojo dušo
pred sovražniki in posveti me. Ti si
moj Bog in moje vse. Kajti po čem
drugem hrepeni moja duša v nebesih,
ali kaj želi druzega na zemlji, kakor
tebe, o Bog mojega srca in moje bo¬
gastvo, o moj Bog na vekov veke. Amen.

Molitev.

(Sv. Bonaventure.)

Napolni, o presladki Jezus, notra¬
njost moje duše z najslajšim plamenom
svoje ljubezni, z ono najčistejšo, apo¬
stolsko in najsvetejšo ljubeznijo, da se
bo topilo moje srce vsikdar sladkega
hrepenenja po tebi, da bo koprnelo
po tvojih svetih svetiščih, in ničesar
bolj želelo, kakor smrt in zedinjenje s
teboj. Daj, da sem vedno lačen tebe,

267

angelskega kruha, krepila svetih duš,
našega čeznatornega kruha, kateri ima
v sebi vso sladkost. Tebe, katerega an¬
geli gledati žele, naj bode vedno lačno
moje srce. Tebe naj zauživa, in tvoje
sladkosti naj se navzame moja duša.
Po tebi jo naj vedno žeja, o studenec
večnega življenja, studenec vse modrosti
in učenosti, studenec večnega zveličanja,
morje veselja in radosti Očetove hiše!
Daj, o presladki Jezus, da koprni moja
duša vedno po tebi, da tebe išče, tebe
najde, za teboj hodi, k tebi pride, tebe
občuduje, o tebi govori, in da dela vse
ponižno in premišljeno, s sveto ljubez¬
nijo in z nebeškim veseljem, z lahkoto
in veselostjo srca in stanovitnostjo do
konca — v večjo čast in slavo tvojega
presvetega imena. O bodi torej ti vedno
moje upanje, moja nada vsa, moje bo¬
gastvo, moja tolažba, moje veselje, moj
mir, moj počitek, moja prijetnost, moj
vonj, moja sladkost, moje zavetje, moja
pomoč, moja modrost, moje posestvo,

268

moj zaklad, na katerega naj bode trdno
in vedno navezano moje srce. Amen.

Počeščen bodi tisočkrat, moj pre-
ljubeznivi Jezus, ti moj Zveličar in Od¬
rešenik ! Kako velika in nezapopadljiva
je tvoja dobrota, da si hotel priti k meni,
priti v moje grešno srce in v njem sta¬
novati. Ti, moj Gospod, si se ponižal k
meni ubogemu grešniku. Ako pomislim
tvoje neskončno veličastvo, pa se zra¬
ven ozrem na svojo ničevost, vsklikniti
moram pač z apostolom Petrom: »Pojdi
proč od mene, o Gospod; zakaj grešen
človek sem!«

Pa vendar ne, o predobrotljivi Je¬
zus! Naj sem še tako nevreden in slab,
vendar kličem k tebi iz vse duše: ne
zapusti me in ostani pri meni! V tebi
imam vse, s teboj morem vse, srečen
in bogat sem dovolj, če si ti pri meni
in sem jaz zedinjen s teboj. Ne daj, da
bi se kedaj ločil od tebe. V tvoji ljubezni
naj rastem od dne do dnč, in z vsakim
trenotkom naj ti zvestejše služim.

269

Molim te v edinosti Očeta in svetega
Duha kot svojega Gospoda in Zveličarja
in svojega prihodnjega Sodnika. Obje¬
mam te z vso ljubeznijo, kakoršne sem
zmožen, in prosim te: očisti in posveti
moje grešno in ledeno srce. Častim in
hvalim te iz vse svoje duše. A ker je
vse, kar morem storiti in dati, tako ma¬
lenkostno in ničevno v tvojih očeh, da¬
rujem ti pa ljubezen, s katero te je
ljubila tvoja Mati. Ravno tako ti da¬
rujem vsa zasluženja, vse zahvale, vsa
počeščenja vseh svetnikov, vero očakov
in prerokov, stanovitnost in junaško go¬
rečnost apostolov in mučencev, potr¬
pežljivost in stanovitnost spoznavalcev,
čistost in gorečo ljubezen devic. Daru¬
jem ti vse, kar so storile tvoje stvari
kedaj kaj lepega in dobrega v tvojo
čast in slavo.

Naj ti dopadejo, o Jezus, vsa ta
zasluženja in čednosti. Sprejmi jih v
zahvalo za neskončno ljubezen, katero
si skazal meni. Ne zavrzi tudi daru

270

moje revščine in ubožnosti. Darujem
ti svoje srce z vsem, kar sem in kar
imam. Nič dragega ne želim, nego tebi
služiti in tvoj biti večno. Dodeli mi
torej potrebne moči in pomoči, da ti
morem zvesto služiti in vedno dopasti.
Pred vsem napolni me s svojo ljubez¬
nijo in dodeli mi stanovitnost v njej do
konca, da te ljubim in posedem na
vekov veke. Amen.

O predobrotljiva Devica in Mati Ma¬
rija! glej, kaka čuda je storil Bog nad
teboj, ki je vsegamogočen in usmiljen.
Pa kolike milosti je dodelil meni! Tvoj
edinorojeni Sin, Jezus Kristus, katerega
si spočela od svetega Duha in nosila
v svojem deviškem telesu, je prišel v
svetem obhajilu k meni in prebiva se¬
daj v mojem srcu! Oh, moja ljubezniva
Mati in zaščitnica! ne pahni me izpred
svojega materinega obličja sedaj, ko mi
je skazal tvoj Sin tako nepopisljivo mi¬
lost. Marveč prosi za-me, da mi je
vsikdar milostljiv tvoj Sin, da se me

271

usmili, da me obvaruje vsega greha, da
me obogati s svojimi milostmi in me
ne pusti od sebe nikdar več. Počasti
in zahvali ti namesto mene svojega
Sina; jaz sem nezmožen, da bi ga do¬
stojno zahvalil za toliko milost. Vzemi
me v svoje materinsko varstvo, da na¬
predujem v čednosti in svetosti od dne
do dne; da dolžnosti svojega stanu na¬
tanko opravljam, da čistost srca ohra¬
nim, v gorečnosti rastem, v ljubezni se
utrdim, in da nisem nikdar nevreden
milosti, katero sem danes prejel. Tega
te prosim po Jezusu, tvojem Sinu, o
dobrotljiva, o sladka, o mila Devica
Marija! Amen.

Molitev za blagoslov

po st.  obhajilu.

0 moj dobrotljivi Jezus! Končujoč
svoje molitve prosim te tvojega svetega
blagoslova, kateri me bo varoval vsega
hudega. Blagoslovi mi oči, katere so te
v presvetem zakramentu videle; blago-

272

slovi moja usta, katera so te prejela; moj
jezik, na katerega si bil položen; blago¬
slovi mi roke, katere sem proti tebi po¬
vzdigoval; kolena, katera sem pred teboj
pripogibal; blagoslovi moje srce in mojo
dušo, katero si prišel razveselit. — Da¬
rujem ti sveto obhajilo, katero sem danes
prejel, in vse molitve, ki sem jih zraven
opravil, proseč te, da bi vse to dobrot¬
ljivo sprejel, mi vse pomanjkljivosti in
vso razmišljenost v molitvah odpustil. —
O Jezus! ki si danes mojo dušo na¬
sitil s svojim presvetim rešnjim Telesom
in s svojo presveto rešnjo Krvjo, daj
mi milost, da ostanem vedno združen
s teboj, da me nikdar noben greh več
od tebe ne loči. — Ako se telesno lo¬
čim od tebe, o Jezus, moje srce naj
vedno pri tebi ostane. Amen.

Litanije vseh svetnikov.

Hjospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!
Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,
Sveta Marija,

Sv. božja porodnica,

Sv. devic Devica,

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael,

Marija Devica, majnikova kraljica.

usmili se
nas!

prosi za nas

18

274

Vsi sveti angeli in arhangeli, prosite
za nas!

Vse svete vrste zveličanih duhov, pro¬
site za nas!

Sveti Janez Krstnik,

Sveti Jožef,

prosi za nas

Vsi sveti očaki
nas!

Sveti Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakob,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matevž,

Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

Sv. Marko,

in preroki, prosite za

prosi za nas!

275

prosita

za

nas!

Vsi sveti apostoli in evangelisti, prosite
Vsi sveti učenci Gospodovi, za
Vsi sveti nedolžni otroci, nas!

Sveti Štefan,

Sv. Lavrencij, prosi za nas!

Sv. Vincencij,

Sveta Fabijan in Sebastijan,

Sveta Janez in Pavel,

Sveta Kozma in Damijan,

Sveta Gervazij in Protazij,

Vsi sveti mučeniki, prosite za nas!

Sv. Silvester,

Sv. Gregor,

Sv. Ambrož,

Sv. Avguštin,

Sv. Jeronim,

Sv. Martin,

Sv. Nikolaj,

Vsi sveti škofje in spoznavalci,) prosite
Vsi sveti učeniki, / za nas!

Sv. Anton,

Sv. Benedikt, gi /a  nas  j
Sv. Bernard, r
Sv. Dominik,

prosi za nas!

18 *

276

prosi za nas!

Sv. Frančišek, prosi za nas!

Vsi sveti mašniki in leviti, 1 prosite
Vsi sveti menihi in puščavniki, J za nas
Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

Sv. Neža,

Sv. Cecilija,

Sv. Katarina,

Sv. Anastazija,

Vse svete device in vdove, 1 prosite
Vsi svetniki in svetnice božje, J za nas!
Bodi nam milostljiv! zanesi nam, o
Gospod!

Bodi nam milostljiv! usliši nas, o Go¬
spod!

Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smrti,

Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,
Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

reši nas, o Gospod!

277

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

S skrivnostjo svojega svetega učlo¬
večenja,

S svojim prihodom,

S svojim rojstvom,

S svojim krstom in svetim postom,
S svojim križem in trpljenjem,

S svojo smrtjo in svojim pokopom,
S svojim svetim vstajenjem,

S svojim čudovitim vnebohodom,

S prihodom tolažnika svetega Duha,
V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vladaš in
ohraniš,

Da pastirja apostolskega in vse cer¬
kvene stanove v svoji sveti veri
ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,

prosimo te, usliši nas! reši nas, o Gospod!

278

Da našega cesarja varuješ,

Da krščanskim kraljem in oblastni¬
kom mir in pravo edinost daruješ,

Da vsemu krščanskemu ljudstvu mir
in edinost dodeliš,

Da nas vse v svoji sveti službi po¬
trdiš in ohraniš,

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom večne
dari dodeliš,

Da duše naše in naših bratov, bliž¬
njih in dobrotnikov večnega po¬
gubljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni po¬
koj dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin Božji,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

prosimo te, usliši nas!

279

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš .. . (Tiho.)

t.  In ne vpelji nas v skušnjavo.

K. Temuč reši nas hudega. Amen.

Psalm 69.

O Bog, hiti mi na pomoč; Gospod, teci
mi pomagat!

Rudečica naj jih sprehaja in osramočeni
naj bodo, kateri mi strežejo po življenju.

Odstopijo naj in sram jih bodi, kateri
mi hočejo hudo.

Hitro naj se zavrnejo osramočeni, ka¬
teri se mi posmehujejo.

Vsi pa, kateri tebe iščejo, naj se v tebi
veselijo in radujejo.

Vedno naj reko: „Visoko hvaljen bodi
Gospod!“ kateri ljubijo tvoje odrešenje.

Jaz pa sem revež in siromak, o Bog,
pomagaj mi!

280

Moj pomočnik in moj Odrešenik si ti,
o Gospod, nikar se ne mudi.

čast bodi Očetu itd.

IT.  Pomagaj svojim služabnikom.

R. Kateri v tebe zaupajo, o moj Bog!

t.  Bodi nam, o Gospod, močen stolp.

R. Pred sovražnikom.

v. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas.

R. In otrok krivice naj se ne loti nam
škodovati.

IT.  Gospod! ne ravnaj z nami po naših
grehih.

R. In ne povračuj nam po naših hu¬
dobijah.

IT.  Molimo za našega papeža I.

R. Ohrani jih, o Gospod! oživljaj in
osrečuj jih na zemlji, in ne daj jih v voljo
njihovih sovražnikov.

IT.  Molimo za našega škofa I.

R. Gospod! ohrani in varuj jih vsega
hudega.

IT.  Molimo za našega cesarja I.

R. Ohrani, o Gospod! našega cesarja
in usliši nas ob dnevu, kedar te zanj prosimo.

^. Molimo za svoje dobrotnike.

R. Povrni milostljivo, o Gospod! za¬
voljo svojega imena večno življenje vsem,
kateri nam kaj dobrega storijo.

281

¥.  Molimo za verne mrtve.

Gospod! daj jim večni mir in pokoj,
in večna luč naj jim sveti.

¥■  Naj počivajo v miru.

$. Amen.

Hf.  Molimo za svoje brate, katerih ni tukaj.

Pomagaj svojim služabnikom, ki v
tebe zaupajo, o moj Bog!

UT.  Pošlji jim, o Gospod! pomoč iz
svetišča.

$. In varuj jih s Siona.

¥.  Gospod, usliši mojo molitev.

In moje vpitje naj do tebe pride.

7^. Gospod bodi z vami.

In s tvojim duhom.

Molimo!

O Bog, ki ti je lastno, usmiliti se
vselej in prizanesti, usliši naše pohlevne
prošnje, da nas in vse tvoje služabnike,
katere grehov veriga veže, milost tvoje
dobrote odveže.

Usliši, prosimo te, o Gospod, našo
pohlevno molitev, in odpusti nam grehe,
ki se ti jih obtožimo, da nam dobrot¬
ljivo z odpuščenjem vred mir dodeliš.

282

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod!
svojo neizrečeno milost, da nas ne samo
vseh grehov odvežeš, temveč tudi šib,
katere za-nje zaslužimo, odrešiš.

O Bog, ki te greh žali in pokora
potolaži, oglej se milostljivo na prošnjo
k tebi kličočega ljudstva, in šibe svoje
jeze, katere za svoje grehe zaslužimo,
od nas odvrni.

Vsemogočni večni Bog, usmili se
svojega služabnika našega papeža I., in
vodi jih po potu večnega življenja, da
bodo s tvojo pomočjo, kar je tebi do¬
padljivo, želeli in z vso močjo storili.

O Bog, pastir in vladar vseh verni¬
kov, ozri se milostljivo na svojega slu¬
žabnika našega škofa I., ki si jih za
pastirja naše I. škofije postavil; dodeli
jim, da tistim, črez katere so postavljeni,
z besedo in dejanjem k dobremu slu¬
žijo, in tako s čredo, ki jim je izročena,
večno življenje dosežejo.

O Bog, varih vseh kraljestev, po¬
sebno pa še našega avstrijanskega ce-

283

sarstva, dodeli svojemu služabniku na¬
šemu cesarju L I. tvojo moč, s katero se
sovražnik premaga, spoznati in častiti,
da bodo, ker so po tvoji volji cesar postali,
tudi v tvojem varstvu vselej mogočni.

O Bog, od katerega izhajajo svete
želje, dobre misli in pravična dejanja,
daj svojim služabnikom tak mir, kakor
ga svet ne more dati, da bodo naša
srca tvojim zapovedim udana, in časi
s tvojo pomočjo brez strahu pred so¬
vražniki varni in mirni.

O Bog, užgi naša srca z ognjem
svetega Duha, da ti bomo s čistim
telesom služili in z očiščenim srcem
dopadli.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik vseh
vernih, dodeli dušam svojih služabnikov
in služabnic, da odpuščenje, katerega
so vselej želele, po bogaboječih prošnjah
dosežejo.

Začenjaj, prosimo, o Gospod, s svo¬
jim duhom naša dejanja in spremljaj
jih s svojo pomočjo, da se vse naše

284

molitve in dela iz tebe začnejo, in iz
tebe začete tudi v tebi končajo.

Vsemogočni večni Bog, ki gospodu¬
ješ črez žive in mrtve in se usmiliš
vseh, katere iz vere in dobrih del za
svoje spoznaš, prosimo te pohlevno, da
vsi, za katere smo se namenili moliti,
kateri so še pri življenju, ali so se že
iz sveta ločili, po prošnjah vseh tvojih
svetnikov od tvoje dobrote odpuščenje
vseh svojih grehov dosežejo. Po Gospodu
našem, Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, ka¬
teri s teboj živi in kraljuje v edinosti sv.
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

B. In moje vpitje naj do tebe pride.

V. Vsemogočni in usmiljeni Bog naj
nas usliši.

B- Amen.

V. In vernih duše naj po milosti božji
v miru počivajo.

B- Amen.


285

Lavretanske litanije.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se
Bog sveti Duh, nas!

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija,

Sveta božja porodnica,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža, prosi za nas!
Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudežna,

Mati našega Stvarnika,

Mati našega Odrešenika,

286

Devica najmodrejša,
Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,
Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Stolp kralja Davida,
Stolp slonokoščeni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeška,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristijanov,
Kraljica angelov,

prosi za nas

287

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,
Kraljica apostolov,
Kraljica mučenikov,

Kraljica spoznavalcev,
Kraljica devic,

prosi za
nas!

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvir¬
nega greha spočeta,

Kraljica presv. rožnega venca,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš .. . Geščena Marija .. .

Za odpustke zadostuje, če se litanije molijo do
tretjega klica: „Jagnje Božje itd.“

Odpustki:  1.) 300 dnij vsakokrat, če s skesa¬
nim srcem in pobožno litanije moliš. 2.) Popolnoma
odpustek o sledečih petih Marijinih praznikih: o Ne-
omadeževanem Spočetju, o Rojstvu, o Oznanjenju, o
Mariji Svečnici in o Marijinem Vnebovzetju, če litanije
vsak dan moliš. — Pogoji: Spoved, sveto obhajilo,
obiskanje cerkve in tam o naštetih petih praznikih
molitev po namenu sv. očeta. (Pij VII., 30. kim. 1817.)

288

Molitve.

K sveti Devici, Materi Mariji.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja porodnica! ne zavrzi naših pro¬
šenj v naših potrebah; temuč reši nas
vselej vseh nevarnostij. O častitljiva in
blažena Devica, naša Gospa, naša sred-
nica, naša besednica, naša pomočnica. S
svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu
nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči.

ifr.  Prosi za nas, sveta božja porodnica!

Jž. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo!

Dodeli nam, svojim služabnikom,
prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje
na duši in na telesu uživamo, in da
bomo po častitih prošnjah presvete Ma¬
tere, vselej Device, sedanje žalosti rešeni
in večnega veselja deležni.

„Češčena kraljica 1 '.

Češčena bodi, kraljica, Mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi

289

češčena! K tebi vpijemo zapuščeni otroci
Evini; k tebi vzdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej solzni dolini. Oh, obrni tedaj,
naša pomočnica! svoje milostljive oči na
nas, in pokaži nam po tem revnem živ¬
ljenju Jezusa, blaženi sad svojega te¬
lesa; o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka
Devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta božja porodnica!

R. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo!

Vsemogočni, večni Bog, ki si dušo
in telo častite Device, Matere Marije, da
bi vredno prebivališče tvojega Sina biti
zaslužila, s pripomočjo svetega Duha pri¬
pravil: daj, da bomo, ki se njenega spo¬
mina veselimo, po njenih milostljivih
prošnjah prihodnjega zlega in večne
smrti rešeni.

K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, katerega
je postavil Gospod črez svojo družino!

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

R. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Marija Devica, majnikova kraljica. 19

290

Molimo!

Naj nam, prosimo, Gospod! zasluže-
nje ženina tvoje presvete Matere Marije
pomaga, da, kar naša slabost ne premore,
nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno.

O Bog, ki si po svoji nedopovedljivi
previdnosti svetega Jožefa za ženina svoji
najsvetejši porodnici izbrati blagovolil,
dodeli nam, da bomo, ki ga za variha
častimo na zemlji, vredni imeti ga tudi
za priprošnjika v nebesih. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Za vse potrebe.

Gospod! ponižno te prosimo, razveži
po svoji milosti naših grehov vezi in
ohrani po prošnjah svoje izvoljene Ma¬
tere, ljube Device Marije, in vseh svo¬
jih svetnikov nas, svoje služabnike, naše
dobrotnike in naše pohištvo v vsi sve¬
tosti. Očisti tudi vso našo rodovino in
naše prijatelje hudobe in grehov in na¬
polni jih z lepimi čednostmi. Dodeli
nam mir in zdravje, odvrni od nas

291

vidne in nevidne sovražnike in odženi
vse hude želje. Daj nam zdravo vreme
in dobro letino; skaži milost našim pri¬
jateljem in neprijateljem, in obvaruj to
župnijo z vsemi, kateri v njej prebi¬
vajo, kuge, lakote, vojske, ognja, po¬
tresa, povodnji, in dodeli milostljivo
vsem vernim kristijanom, živim in
mrtvim, v nebeškem kraljestvu večno
življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega
papeža I., našega škofa I., našega ce¬
sarja I., in vso našo duhovsko in de¬
želsko gosposko, in vse krščansko ljud¬
stvo vseh nadlog in vsega zlega. In
tvoj blagoslov pridi z nebes na nas in
bodi vselej nad nami! Po Gospodu
našem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem,
kateri s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti svetega Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

y. Božja pomoč ostani vselej pri nas!

Jž. Amen.

Oče naš. Ceščena Marija.

(petkrat).

19 *

292

Molitve v čast Materi Božji.

Molitev sv. Alojzija.

Sveta Devica Marija, moja vodite¬
ljica in moja kraljica! glej, jaz se obra¬
čam do tvojega usmiljenega srca. Od
danes zanaprej izročim svoje telo in
svojo dušo, in vse, kar imam, tvojemu
posebnemu varstvu. Tebi in v tvoje
roke izročam vse svoje upe in tolažbe,
vse svoje žalosti in stiske. Tebi pripo¬
ročam vse svoje življenje, sosebno še
njega konec. Zaupajoč na tvojo prošnjo
in tvoje zasluženje želim vsa svoja de¬
janja in nehanja opravljati po tvoji in
tvojega Sina volji, da bi mi vsa služila
v zveličanje moje duše. Amen.

Molitev sv. Janeza Damascena.

0 blažena hči svetega Joahima in
svete Ane! kje naj najdem besedij, da

293

bi ž njimi mogel vredno počastiti tebe,
ki na časti presegaš vse stvari, zakaj
iz tebe je vzel Stvarnik in Gospod sveta
na-se našo človeško natoro! On je bil
meso tvojega mesa, kost tvoje kosti.
Bog sam se je hranil z mlekom tvojih
deviških prsij in tvoja ustna so polju-
bovala ustna Najvišjega. O čudež, koji
preseza vso našo pamet in vso našo
zgovornost! Tebe je ljubil Bog, ki so
mu znane vse stvari od vekomaj in
jih vse on vlada. Tebe je izvolil in iz¬
bral Bog Oče od vekomaj za Mater
svojemu Sinu, večni Besedi. Odpravi
torej, o presveta Devica, hudobni smrad
iz mojega srca, in napolni ga s pri¬
jetno nebeško vonjavo svojega srca.
Izmed obilnih milostij, katere si prejela,
dodeli mi čistost srca in duše. Napolni
me s sladkostjo svojega imena, o pre¬
sveta Devica, in sladki spomin na-te
spremlja naj me v življenju in ob smrtni
uri tja v srečno večnost. Amen.

294

Molitev sv. Bernarda: „Spomni se!“

Spomni se, o premila Devica Marija!
še nikoli ni bilo slišati, da bi bil za¬
puščen, kdor je pod tvoje varstvo pri¬
bežal, tvoje pomoči prosil, tvoji prošnji
se priporočal. Takega zaupanja vnet
hitim k tebi, o devic Devica in Mati!
k tebi pribežim, pred teboj vzdihujoč
— jaz grešnik stojim. Prosim te, o
Mati Besede! nikar ne zavrzi mojih be¬
sedij, temveč poslušaj jih milo in usliši!
Amen.

Naša ljuba Gospa presvetega Srca,
prosi za nas Boga!

(100 dnij odpustka. Pij IX., 26. rožnika 1867.)

Molitev sv. Bonaventure.

O presladka Devica Marija! nebo in
zemlja sta polna tvojih dobrot. Kakor
nam je Jezus neskončno usmiljen Go¬
spod, tako si nam ti neskončno usmi¬
ljena Gospa. Gospa velikega usmiljenja
si vsem, kateri te kličejo na pomoč.
Zatorej molim iz celega srca k tebi, in

295

tvoje veliko usmiljenje me razveseljuje.
Vsi rodovi te blagrujejo, ker so vsi ro¬
dovi blagoslovljeni po tebi. O stoj nam
na strani, ti rodovitna Devica, da po tebi
prejmemo sad večnega življenja. Poma¬
gaj nam, najslajša Devica, da nam do¬
deli večni Bog milost, vekomaj uživati
sladki sad tvojega telesa, Jezusa, kateri
z Bogom Očetom in svetim Duhom živi
in kraljuje vekomaj. Amen.

Molitev sv. Anzelma.

Poln ljubezni in hrepenenja kopr¬
nim po tebi, o predobrotljiva Devica!
Uči me, s kakim spoštovanjem naj mi¬
slim na-te, v kakem duhu naj se te
radujem in kako naj ti služim. Ne od¬
reci mi tega, česar te prosim in česar
nisem vreden. Svojo ljubezen dodeli
moji duši, katera te prosi nje: in po¬
tem ti bodem poplačal, kar ti dolžujem
po vsej pravici. Dodeli mi svojo milost,
o Devica, in bodi usmiljena svojemu
služabniku (služabnici), da tebe ljubim

296

in ti mene. In kakor resnično ljubiš ti
mene, tako resnično ljubim tudi jaz tebe.
O da bi te ljubilo moje srce, kakor za-
služuješ! da bi te ljubilo, kakor je prav
in pravično! da bi ti služila moja duša,
kakor se spodobi! da bi se radovalo v
tebi, kakor gre, moje telo! da bi v teh
vajah prebil vse svoje življenje in en¬
krat z dušo in telesom prišel v sveta
nebesa! Amen.

(Glej še nekatere druge molitve: 3. dan; —
10. dan; — 13. dan; — 22. dan; — 24. dan, in za
sklepnim premišljevanjem molitev sv Avguština.)

\c x.tx_.xfx. xtx xtx xtx xtx xtx + xtx xtx x+x x+x xtx xtx xtx V

/» XfX X|X XfX XfX X|X X|X X|X | X|X X|X X|X XfX X|X X|X X|X »\

Sv. Leonarda Portomavriškega.
Darovanje sv. križevega pota.

’ moj dobrotljivi Jezus! ljubim te

črez vse, ker si večna dobrota in
neskončna milost. Žal mi je iz vsega
srca, da sem kedaj tebe, o največja do¬
brota, razžalil. Darujem ta sveti križev
pot tebi v čast, v spomin tiste težavne
poti, po kateri si hodil zavoljo mene,
ubozega grešnika. Vseh odpustkov se
želim udeležiti, kateri so za sveti križev
pot podeljeni; torej tudi želim vse tako
opraviti, kar in kakor je v zadobljenje

Sveti križev pot.

298

odpustkov storiti potreba. Prosim te,
o Jezus! dodeli mi milost in moč, da
s tem križevim potom v tem življenju
tvojo milost, v prihodnjem pa večno
veselje zaslužim. Amen.

(Ker se pri sv. križevem potu zamoreš udeležiti
več popolnih odpustkov, ne pozabi, da jih zdaj že
daruješ za duše v vicah.)

Oh, pridite stvari! I On, ki nas vse živi,

Kaj, glejte, se godi! | Strašno za nas trpi.

I. postaja.

Razbičan, zapljuvan, I Pred sodbo je peljan,
In kronan, zasram’van, | Nedolžno v smrt izdan.

Jezusa y smrt obsodijo.

t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
$. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svojega ne¬
dolžnega Jezusa, s katero je krivično sodbo
brez vsega izgovarjanja poslušal in sprejel.
Tvoji grehi so tiste lažnjive in krivične priče,
katere so sodbo podpisale. Hudobnost tvo¬
jega jezika, s katerim si se večkrat zoper
Boga in bližnjega pregrešil, je sodnika osle¬
pila, da je nedolžnega Jezusa v smrt obsodil.

299

Obrni se torej k njemu, jokaj in vzdihni
bolj s srcem kakor z ustmi:

0 moj ljubeznjivi Jezus! kako neiz¬
merna je tvoja ljubezen proti meni, ubo¬
gemu grešniku! Boš li tedaj za nevredno,
hudobno stvar ječo, verige, tepenje trpel
in v tako grozovito smrt obsojen? Oh, to
je zadosti, da mi gane moje srce, da ob¬
jokujem vse pregrehe, katere sem s svo¬
jim jezikom storil. Obžalujem jih torej in
kličem k tebi: O Jezus, usmiljenje! — Pro¬
sim te usmiljenja in milosti, o Jezus!

Oče naš ... Češčena ... Čast bodi...
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

II. postaja.

Glej, križ mu nalože ] Oh, Jagnje Božje gre,
Na ranjene ramč. | In nese vseh dolge.

Jezus vzame križ na svoje rame.
if.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
It. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kakšnim veseljem in rado-
voljnim srcem objame dobrotljivi Jezus sveti
križ, in kako potrpežljivo prenaša tepenje in
suvanje malopridnega ljudstva! Ti pa, poln

300

nevolje in nepotrpežljivosti, bežiš pred kri¬
žem, kar le moreš. Ali ne veš, da se ne
more brez križa nebeško veselje zadobiti?
Oh, objokuj svojo slepoto; obrni se k svo¬
jemu Gospodu, vzdihni in reci:

Ne tebi, o Jezus! ampak meni se
spodobi križ. O težki križ, ki so ti ga
moji grehi naložili! O Ijubeznjivi Jezus!
dodeli mi milost in moč, da objamem vse
križe, katere sem s svojimi grehi zaslu¬
žil. Stori, da voljno objamem svoj križ,
in se tako ločim od sveta. Daj mi tako
ljubezen do križa, da vselej s tvojo slu¬
žabnico, sveto Terezijo, iščem in želim:
»Trpeti ali umreti; umreti ali trpeti!«

Oče naš . .. Češčena ... čast bodi...
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

III. postaja.

Opešal je v močeh, j Vtopljen v sveta dolgeh
Podrš ga križ, naš greh, j Leži potrt na tleli.

Jezus pade prvič pod križem.

Hf.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
Ijk Ker si s svojim križem svet odrešil.

301

Poglej in premisli, kako tvoj Jezus, za¬
voljo tolikanj prelite krvi ves oslabel, prvič
pade na zemljo. Oh, kako ga s pestmi bi¬
jejo, z nogami teptajo in suvajo. Vendar ni
pritoževanja ali nevolje slišati iz njegovih
ust. Ti pa tarnaš in tožiš, če le majhen križ
občutiš ali zoperno besedo slišiš. Oh, sovraži
svojo nepotrpežljivost, svoj napuh in svojo
ničemurnost. Vzdihni k Jezusu:

O ljubeznjivi Jezus! poglej me pre-
ubozega grešnika pred tvojimi nogami!
Oh kolikrat in v kako velike grehe sem
padel! Kolikrat sem se pogreznil v glo¬
bočino hudobije! O Jezus, stegni in po¬
daj mi svoje roke! Pomoči, o Jezus!
pomoči pri tebi iščem, da ves čas svo¬
jega življenja nikdar in nikoli smrtnega
greha ne storim, in tako v svoji zadnji
uri zveličanje upati morem.

Oče naš ... Ceščena ... Čast bodi...

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

IV. postaja.

Oh, žalosten spomin! j Njej meč gre bolečin
Ker Mater sreča Sin, j Do srca globočin.

302

Jezus sreča svojo žalostno Mater.
if.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bolečino je
občutilo srce Jezusovo! Oh, s kakšno gren-
kostjo in žalostjo je bilo napolnjeno Marijino
srce, ko sta se srečala! Poslušaj, o nehvaležna
duša: „Kaj ti je storil moj Sin?" kliče tebi
Marija. „Kaj hudega ti je storila moja Mati?"
vpraša te Jezus. „Oh, zapusti že enkrat svoje
grehe, zavoljo katerih midva toliko žalost in
bridkost trpiva." Oj grešnik, kaj praviš na
to? — Reci in vzdihni v svojem srcu:

O božji Sin Marije! o presveta Mati
mojega ljubeznjivega Jezusa! ves potrt
in ponižan klečim pri vajinih nogah. Jaz
sem tisti izdajalec; s svojimi grehi sem
brusil meč, kateri je ranil vajino srce.
Oh, iz srca mi je žal. Prosim vaju, od¬
pustita mi! Milost, o Jezus! milost, o Ma¬
rija! Po svojem velikem usmiljenju mi
dodelita milost, da nikdar več ne grešim,
ampak noč in dan premišljujem in objo¬
kujem vajino grenko trpljenje in žalost.

Oče naš ... Ceščena ... Čast bodi...
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

303

V. postaja.

Omagal Jezus je I O Simon, prosim te,

Od teže križeve, | Ne brani križa se!

Simon Cirenejski pomaga Jezusu križ nesti.

rt.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
Br. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, da si ti tisti Simon, kateri
si ničemurnosti sveta in sladnostim svojih
počutkov ves udan, ki svojih križev ne nosiš
radovoljno, ampak le, ker se jih braniti ne
moreš, z veliko nevoljo. Oh, zbudi si že en¬
krat srce in usmili se svojega tako oblože¬
nega Zveličarja. Sprejmi voljno vse križe in
nadloge, katere ti pošlje tvoj ljubeznjivi Oče.
Trdno skleni, ne samo vse zopernosti potr¬
pežljivo prenašati, ampak tudi svojemu Bogu
za nje hvaležnega se skazovati. Prosi ga tako:

O ljubeznjivi Jezus! hvalim te za
toliko priložnostij, katere mi daješ, da
bi za-te trpeti in za-se kaj zaslužiti
mogel. O moj Bog! daj mi milost, da
vse, kar se mi v tem življenju težav¬
nega prigodi, s potrpežljivim srcem pre¬
našam in se potem večnega veselja
udeležim. Stori, o Jezus! da tukaj s

304

teboj jokam in trpim, potlej pa s teboj
v nebesih gospodujem.

Oče naš .. . Češčena... Čast bodi...
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

VI. postaja.

S prtom Veronika j Spomin za to jej da

Obriše Jezusa, j Trpljenja bridkega.

Veronika poda Jezusu potni prt.
t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli v tem prtu sveto ob¬
ličje svojega Zveličarja! Ljubi Jezusa, in po
tej ljubezni si v srce vtisni njegov sveti obraz.
O kako srečen boš, ako živiš z Jezusovim
obrazom v svojem srcu in ž njim greš v
večnost. Da to milost dosežeš, prosi svo¬
jega Boga in reci:

O moj žalostni Jezus! prosim te,
vtisni v moje srce sveti obraz svojega
obličja, da brez nehanja mislim na te,
noč in dan si pred oči stavim tvoje
grenko trpljenje in svoje grehe objo¬
kujem. O Jezus! s kruhom tvojega

305

trpljenja hočem nasičevati svojo dušo,
in moje oči naj vedno solze točijo nad
mojimi pregrehami.

Oče naš ... Češčena ... Čast bodi...

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

VII. postaja.

Slabosti ves prevzet I O jenjaj, grešni svet,
Pod križem pade spet. | Ponavljat’greh preklet!

Jezus pade drugič pod križem.
t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
h. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in tvoj
Gospod, zopet na zemlji leži, ves oslabel
od velike bolečine, zdelan in zaničevan od so¬
vražnikov. Premisli, da je tvoja prevzetnost
potrla Jezusa in ga na zemljo vrgla, ker je
prenesti ne more. Oh, zapusti svojo ošabnost,
ne bodi več tako napuhnjen. Spokori se in
skleni biti ponižnejši. Reci s skesanim srcem:

O prečastitljivi Jezus! akoravno vi¬
dim, da na zemlji pod težo križevo ležiš,
vendar te molim in častim, kakor svo¬
jega mogočnega, večnega Boga. Prosim

20

Marija Devica, majnikova kraljica.

306

te, poteri moj napuh; vzemi iz mojega
srca vso ošabnost, da spoznam svojo
ničemurnost, da vse zasramovanje spre¬
jemam s tebi tolikanj ljubo ponižnostjo,
da bom potem tudi s teboj povišan v
nebeškem kraljestvu.

Oče naš ... Češčena ... Čast bodi...

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

VIII. postaja.

Usmiljene žene, I Točite le za se

Ne jokajte za me! | Spokornih src solze!

Jezus tolaži jeruzalemske žene.
t.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
Ijk Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli in preudari v svojem srcu, ko¬
liko ti je vendar treba jokati in žalovati.
Prvič, ker tvoj ljubeznjivi Jezus toliko za¬
voljo tebe trpi; drugič, sam nad seboj, ker
si tako nehvaležen in ne nehaš, žaliti ga.
Kako moreš premišljujoč njegove grozovite
bolečine še trdovraten ostati? Poglej, kako
milostljivega in ljubeznjivega se Jezus jeru¬
zalemskim ženam skazuje. Zaupaj va-nj in
vzdihni s srcem:

307

O ljubeznjivi Jezus! oh, kako je to,
da se moje srce ne raztopi v solzah
velike žalosti? Solz, o Jezus, prosim;
solz prave pokore in prisrčnega obža¬
lovanja mi daj, da z objokanimi očmi
in s skesanim srcem zadobim tisto mi¬
lost, katero si tem revnim ženam skazal.
Oh, Jezus! ne obračaj od mene svojih
milostljivih očij. Poglej me, ubozega
grešnika, da bom tudi jaz ves potolažen
tebe videti mogel ob zadnji uri.

Oče naš ... Češčena ... Čast bodi...
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

IX. postaja.

Oh, Jezus omedli, j Naj vendar se zbudi,
Pod križem spet leži. j Kdor še v pregrehah spi!

Jezus pade tretjič pod križem,
if.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
Jh Ker si s svojim križem svet odrešil.

O s kako veliko bolečino je Jezus že
tretjič padel pod križem! Premisli, kako Je¬
zusa, krotko, nedolžno ovčico, judje in ne¬
verniki, kakor stekli volkovi, tepd, suvajo,

20 *

308

sem ter tja po trdem kamenju vlačijo. O ne¬
srečni greh, ki samega Sinu Božjega tako
grozovito trpinčiš! O grešnik! ali ni tvoj
ves potrti in krvavi učlovečeni Bog vreden
tvojih solz! Oh, reci ves objokan:

0 vsegamogočni Bog! ki nebo in
zemljo z enim prstom držiš, kdo te je
vrgel tako neusmiljeno? Oh, nobeden
drug ne, kakor moja pregreha, v katero
sem tolikrat zopet padel. Moja hudobna
natora ni jenjala grešiti; in zato se je
množilo tvoje trpljenje. Toda poglej, o
Jezus! pred teboj zdaj klečim s skesa¬
nim srcem in trdno sklenem, svoji hu¬
dobiji konec storiti. Z objokanimi očmi
ti trdno in zvesto obljubim: Nikdar več
nočem grešiti. O Bog, nikdar več, ni¬
kdar več ne!

Oče naš ... Geščena ... Čast bodi...
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

X. postaja.

Ko pride na goro, [ Pijačo mu dado
Ga slečejo grdo, j Ostudno in grenko.

309

Jeznsa slečejo in mu žolča piti dajo.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, o duša! kako Jezusu, kije po
svojem životu ves ranjen in stepen, še gren¬
kega žolča piti dajo. Poglej, kako on tvojo
nesramežljivost, nespodobno obnašanje in
ničemurnost v obleki s svojo nagoto plačuje,
z žolčem pa tvojo požrešnost. Ali moreš svo¬
jega Jezusa brez milovanja pogledati? Oh,
vrzi se k nogam svojemu Jezusu in reci:

O žalostni Jezus! kako velik je raz¬
loček med teboj in med menoj! Ti si
ves ranjen, poln grenkosti, in ves s
krvjo oblit; jaz pa ves ničemuren, poln
sladnosti in veselja; ali vsaj tak želim
biti. Oh, jaz nisem na pravi poti. O Je¬
zus, pelji me ti na pravo stezo! Stori, da
mi bodo vse sladnosti tega sveta grenke
in zoperne; da bom namesto njih želel
tvoje trpljenje občutiti, in da tako vreden
postanem, s teboj večno veselje uživati!

Oče naš .. . Češčena ... čast bodi...
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

310

XI. postaja.

Na križ ga polože, I Zdaj z žreblji mu nove
Razpno roke, noge; | Še rane narede.

Jezusa na križ pribijejo.

Ur.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
K. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino, katero je
občutil dobrotljivi Jezus, kedar so mu ude,
kite in žile z žreblji prebodli. O kako je to,
da tvoje srce kar žalosti ne poči, ko vidiš,
da tvoji grehi tako neusmiljeno morijo tvo¬
jega Zveličarja? Vsaj zdaj toči solze, obžaluj
svoje grehe in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene križani
Jezus! vlij v moje srce strah in ljube¬
zen do tebe. In ker so moji grehi tisti
žreblji, ki so tebe na križ pribili, stori
s svojo milostjo, da bodo vse moje hude
želje in občutki na tvoj križ nabiti in
tamkaj umorjeni, da bom v življenju
in v smrti s teboj križan, tudi s teboj
v nebesih večno kraljevati mogel.

Oče naš ... Češčena ... Čast bodi. ..
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

311

XII. postaja.

Na križu tam visi, I Za grehe vseh ljudi

Oh, sveta teče kri! \  Zveličar smrt stori.

Jezus umrje na križu.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

Odpri tukaj svoje oči in premišljuj svo¬
jega na križ pribitega Jezusa. Poglej vse
bledo obličje božje. Poslušaj, kako prosi od¬
puščanja tistim, kateri ga križajo in žalijo.
Razbojniku obljubi nebeško kraljestvo. Svojo
Mater izroči Janezu. Svojo dušo priporoči
nebeškemu Očetu. Slednjič pa umrje z nag¬
njeno glavo. — Tako je torej moj Jezus
umrl! Res, umrl je na križu in zavoljo mene.
O duša moja, kaj boš zdaj počela? Oh, ne
hodi proč, kakor le s ponižnim in s skesanim
srcem. Objemi križ in vzdihni k Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar! vem in
spoznam, da so moji grehi tisti rabeljni,
kateri so tebe tako neusmiljeno umorili.
Nobene milosti nisem vreden, ker sem
tebe križal. Pa kako veliko veselje in
upanje občuti moja duša, ko te slišim
prositi celo za tiste, kateri so te križali.

312

Kaj hočem sedaj za-te storiti, ker si ti
toliko za-me storil? Poglej, o Jezus!
pripravljen sem in voljan, vsem odpu¬
stiti, kateri so me kedaj razžalili. Res,
moj Bog! zavoljo tvoje ljubezni odpustim
vsem, iz srca jih objamem in jim želim
vse dobro. In tako tudi upam ob svoji
smrtni uri slišati tvoje vesele besede:
»Še danes boš z menoj v raju!«

Oče naš ... Češčena .. . Čast bodi...
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XIII. postaja.

Marija, k tebi hitim, I Z vama, dokler živim,
Tvojega Sinu častim, j Rad jokam in trpim.

Jezusa s križa snamejo in ga Mariji na naročje polože.

it.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.
5?. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako oster je bil meč, ki je
prebodel srce žalostne Matere, kedar je svo¬
jega mrtvega Sina vzela na naročje. Videla
ga je vsega ranjenega in krvavega. O kakšno
žalost in bolečino je ona takrat čutila v svo¬
jem srcu! Kateri meč pa je bil tako oster,

313

ki je prebodel njeno srce? Oh, greh je bil,
ki je Jezusu življenje vzel in Marijino srce
tako močno ranil! Objokuj torej ta grozoviti
greh. Skleni svoje solze s solzami svoje ža¬
lostne Matere in vzdihni k njej tako:

O kraljica vseh mučenikov! kdaj
bom vreden, prav razumeti tvojo žalost
in bolečino? Kdaj zadobim milost, tvojo
žalost v svojem srcu nositi in s teboj
trpeti? O velika Gospa! izprosi mi to
milost, da noč in dan žalujem nad svo¬
jimi grehi, kateri so tebi tako žalost na¬
pravili; da ves skesan in spokorjen v
zaupanju in v ljubezni do tebe umrjem,
in po smrti s teboj večno živim!

Oče naš .. . Ceščena ... Čast bodi...
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

XIV. postaja.

Za greh naš mrtvega [ In položimo ga
Molimo Jezusa, | V grob svojega srca.

Jezusa v grob polože.

'f.  Molimo te, o Kriste! in te hvalimo.

Ker si s svojim križem svet odrešil.

314

Premisli tukaj žalovanje, vzdihovanje
in jokanje Magdalene, Janeza in drugih po¬
božnih duš, kedar jim je bil Jezus odvzet
in v grob položen. Zlasti pa si v srce vtisni
težavo in grenko žalost Marije, njegove Ma¬
tere, kedar je iz svojega naročja dala svo¬
jega ljubeznjivegaSina. Premišljujoč njeno
tedanjo žalost in njeno trpljenje moraš se
res sramovati, da si pri obiskovanju tega
križevega pota tako malo milovanja občutil.
Oh, vzdrami svoje srce vsaj zdaj pri zadnji
postaji. Poljubi s častjo kamen svetega
groba; položi v duhu va-nj svoje srce in
reci svojemu mrtvemu Jezusu:

0 usmiljeni Jezus! ki si tako kr¬
vavo pot hodil iz ljubezni do mene,
v grob položenega te častim in molim.
Oh, želim in hočem tebe v svojem srcu
zaprtega imeti, da bi s teboj sklenjen
po tem križevem potu vstal k novemu
življenju, in se v tvoji milosti mogel
iz tega sveta ločiti. Po zasluženju tvo¬
jega trpljenja, katero sem premišljeval,
mi dodeli, da bo ob zadnji uri tvoje
presveto Rešnje Telo moja popotnica;
da bodo moje zadnje besede; Jezus,

315

Marija, Jožef! in da svoje zadnje
vzdihovanje sklenem s tistim vzdiho¬
vanjem, s katerim si ti na svetem
križu svojo dušo izdihnil. Daj mi z
živo vero, s trdnim zaupanjem in z
gorečo ljubeznijo s teboj in zavoljo
tebe umreti in potlej s teboj na večne
čase živeti. Amen.

Oče naš ... Češčena ... Čast bodi...
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Sklepna molitev.

O Jezus, hvala zdaj I Skoz svojo smrt nam daj
Ti bodi in vselej! | Te ljubit’ vekomaj!

Nebeški oče, večni Bog! po tisti
ljubezni, s katero si svojega Sina Je¬
zusa Kristusa zavoljo mene na svet
poslal, in s katero je on po svojem
bridkem trpljenju in grenki smrti mene
odrešil, darujem ti ta sveti križev pot,
katerega sem s tvojo pomočjo obiskal.
Vzemi to pobožno opravilo v povišanje

316

svoje časti, v zahvalo za vse meni in
drugim podeljene milosti, za odpuščanje
grehov vsega sveta, v pomoč revnim
dušam v vicah, zlasti pa še onim, za
katere sem v začetku prosil. O milost¬
ljivi nebeški Oče! poglej obličje Kri¬
stusa, svojega Sina, usliši glas njegove
svete krvi in bodi milostljiv meni, ubo¬
gemu grešniku. Amen.

Hvaljen bodi naš križani Zveličar,
Jezus Kristus, in njegova žalostna Mati
Marija!


Male dnevnice y čast Materi Božji

za vse praznike.

(S spevom svetega Kazimira.)

(Iz latinščine prevel Anton Hribar.)

Z or ni e e.

7^. Gospa, odpri moje ustnice.

Jž. In moja usta bodo oznanovala tvojo
slavo.

UT.  Mati Božja, glej na mojo pomoč,
iž. Gospa, hiti mi pomagat.

Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu.
Kakor je bilo v začetku, zdaj in vselej
in vekomaj. Amen. Aleluja.

Spev.

1 . 2 .

Duša moja, pesem tvoja Opaževaj, občudevaj
Vsak dan Mater naj časti, čast Marijino, duh moj,
Njene čine in spomine In Devici, Porodnici,

Rad proslavljaj svete dni. Vedno čisti slavo poj.

318

3 .

Le jo slavi, da ozdravi
Grehov zlobnih ti srce;
Brez Marije hudobije
Zlobne da te ne vmore.

4 .

Deva zala nam je dala,
In deli nam še dobrot,
Mati mila razsvetlila
Srca revnih je sirot.

5 .

Neprestano jezik vbrano
Čast Mariji oznanuj,
Ker oteti smo prokleti,
Mater zmir poveličuj.

6 .

Brez nehanja naj zazvanja
Hvalnih pesmij glasni spev;
Nje darove vedno nove
Hvali petja naj odmev.

7 .

Vsa čutila naj združila
Moja bi se v jedno moč,
Da donijo, da slavijo
Devo čisto dan in noč.

8 .

Kdo na sveti pač zna peti
Spevkrasan, nebeško mil,
Da bi vredno Devo vedno,
Kot zasluži, jo častil?

Antif.  Moja duša poveličuje Gospoda,
in moj duh se veseli v Bogu, mojem Zve¬
ličarju.

"t.  Prosi za nas sveta Božja Porodnica,
Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo!  Dodeli nam, svojim služab¬
nikom, prosimo, Gospod Bog! da vedno
zdravje na duši in telesu uživamo, in da
bomo po častitih prošnjah presvete Matere,
vselej Device, sedanje žalosti rešeni in več¬
nega veselja deležni. Po Gospodu našem,
Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kateri s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega Duha,
Bog vekomaj. Amen.

319

Prva ura.

ItF.  Mati Božja, glej na mojo pomoč.

R. Gospa, hiti mi pomagat.

'fr.  Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu.
R. Kakor je bilo v začetku, zdaj in vselej
in vekomaj. Amen. Aleluja.

Spev.

l.

Kdor te čuje, zveseljuje
V tebi, Mati, Deva, se,
Ker v resnici zmir Devici
Vredno je, da peva se.

5 .

Cerkvi dika so velika
Čednosti Device te,

Nje besede svete vzglede,
Milost čudežno delč.

2 .

Vem, potrebno je posebno,
Da, Marija, te častim,
V hvali, Mati, darovati
Celega se ti želim.

3 .

Saj Marijo, kdor časti jo,
Vredno, znam, je ne časti,
Pa molčeči, ne slaveči
Pravo tudi ne stori.

4 .

Nje življenje poučenje
Svetih, večnih je resnic,
In brez mere krive vere
Strlo zmot je in krivic.

6 .

Za nas reve bil je Eve
Greh zaklenil sveti raj,
Ti ga, mila, odklenila,

Ko verjela si, tedaj.

7 .

Eva kriva je, da biva
Poželjivost v nas do zmot,
Oj Marija pa odvija
Jasno proti nebu pOt.

8 .

Devo zalo z vedno hvalo
Hvali in poveličuj,

Njo slaviti, njo častiti
Nikedar ne omaguj.

Oj podari svoji stvari,

Sin Marijin, sveti raj,
Da, ko jenja nit življenja,
Gledal bom te vekomaj!

320

Antif.  Ozrl se .je na nizkost svoje
dekle; zakaj, glej, odsihdob me bodo bla¬
grovali vsi narodi.

UT.  Prosi za nas sveta Božja Porodnica,
Jž. Da bomo vredni obljub Kristusovih.
Molimo!  Dodeli nam itd.

Tretja ura.

Mati Božja, glej na mojo pomoč.
Gospa, hiti mi pomagat.
t.  Čast bodi . . .

$. Kakor je bilo . . .

1. Spev. B

Med ženami tebi sami Mati zlata, ti nam vrata
Vse češčenje, slava, čast; Vsem odpiraš gor v nebo;
Ti izbrana nam si dana Ni zmotila kačja sila,

V radost sveto, sveto slast. Strla ti si jej glavo.

2 . 6 .

Slušaj, Mila, ta voščila, O prekrasna, večno jasna,
Vzdihom našim prisluškuj; Lepa Davidova hči,

Le oprosti nas slabosti, 'ZbralteBogje.kiveskrogje
Božjih nam darov daruj. Stvaril, zemljo, vse stvari.

3 . 7 .

Korenina iz spomina Biser mični, cvet moj dični,

Strtega, zavetni up, Lilije deviški blišč,

Vir lepote, luč temote, Zvezda bodi nam in vodi
Shramba božjih si obljub. V kraj nas večnih bivališč.

4 . 8 .

Da živeti tu na sveti Daj mi vede in besede
Znamo, milost nam deliš; Dar, da vedno te slavim;
Ti svetišče, preročišče, Da bo pela tvoja dela
Da resnico nas učiš. Pesem moja, le želim.

321

9 .

Še posebno je potrebno:

Vtrdi, Mati, mi spomin,

Da bo vredno pel ti vedno
Slavo tvoj nevredni sin.

Antif.  Velike reči mi je storil on, ki
je mogočen, in sveto njegovo ime.

7^. Prosi za nas . . .

$. Da bomo vredni . . .

Molimo!  Dodeli nam itd.

Šesta ura.

"tf.  Mati Božja, glej na mojo pomoč.

Jč. Gospa, hiti mi pomagat.

"fr.  čast bodi . . .

$. Kakor je bilo . . .

! Spev. 4

Znam, da včasi moji glasi Le vonjavaj, okrepčavaj
Čisti niso in lepi, Nas, o zali rajski cvet,

Zamolčati pa, o Mati, S svojim sadom pred napadom

Tvoje jaz ne smem časti. Čuvaj, da ne strč nas svet.

2 . 5 .

O raduj se, zveseljuj se. Vir lepote in milote,

Vredna si vesoljnih hval; r  Mati čista, zala vsa,

Da oteti so prokleti, Ciste hrani nas in brani
Tvoj je Sin pomoč jim dal. Pred skušnjavami pekla.

3 . 6 .

Deva čista, ti si Krista O Premila, nam darila
V odrešenje dala nam; Novih rajskih si darov;
Prečastita, plodovita Dvome strla in odprla
Palma si postala nam. Vrata večnih si domov.

Marija Devica, majnikova kraljica. 21

322

7 . 8 .

Obžarila, prestvarila Zdaj so zmožni prej ubožni,
Z lučjo si vesoljni svet; Ko si pela, Mati, ti;

Proč so zmote in temote Revni, Mati, so bogati,
Vladajoče jezer let. Kakor tvoj izrek veli!

Antif.  Usmiljenje od roda do roda
tem, ki se ga boje.

Kf.  Prosi za nas . . .

$. Da bomo vredni . . .

Molimo!  Dodeli nam itd.

Deveta ura.

Ki.  Mati Božja, glej na mojo pomoč.
K. Gospa, hiti mi pomagat.

Ki-  Čast bodi . . .

K. Kakor je bilo . . .

spev.

O Marija, hudobija
Zbežala je pred teboj;
Ukom krivim, prevarljivim
Več mogoč jim ni obstoj.

V čistost tela si vsprejela
Sina Jezusa, Boga;

Ž njim rešila, obnovila
Srečo grešnega sveta.

2 .

Pulile šege, svetne pege
Ti prezirati učiš;

Z Bogom biti, greh črtiti,
Zm6t se bati nam veliš.
3 .

Um in misli v svetem čisli
Vedno dvigati v nebo,
Za nebesa želje mesa,
Treti nas učiš telo.

5 .

Mati sama brez Adama
Rajski si rodila cvet,

Ki vstvarjuje, ohranjuje,
Kraljev kralj, vesoljnisvet.

6 .

O Preblaga, tvoja zmaga
Strla kruto je pošast,
Rodom skupnim in obupnim
Dala spet si milost v last.

323

7 . 8 .

Ki preblagi kralj je v zmagi Greh odpravljaš in ozdravljaš
Sin od tebe se rodil, Dušo bolno in srce;

To verujem, občudujem, I vprihodnje zmote, blodnje
Nam rešenje je dobil. Tvoje prošnje naj spode.
9 .

Za-me prosi in mi nosi,

Mati, božje pomoči;

Da življenje mi v trpljenje
Večno se ne spremeni.

Antif.  Moč skazuje s svojo roko, ter
razkropljuje napuhnjene v mislih njih srca.
iV.  Prosi za nas . . .

K. Da bomo vredni . . .

Molimo!  Dodeli nam itd.

Večernice.

Hf.  Mati Božja, glej na mojo pomoč.
K. Gospa, hiti mi pomagat.
il.  Čast bodi . . .

$. Kakor je bilo . . .

i.

Jadikujem in vzdihujem,
Prosim, Mati, reši me,
Spolni želje mi v veselje,
Z milostjo uteši me.

3 ,

Z učenostjo in modrostjo
Večno, Mati, me navdaj,
Zmir resničen in pravičen,

V svetem strahu bodem naj,

4 .

Spev.

Da sem zmeren, čist in veren, Mil v besedi, dober z vzgledi,
Trezen in bogaboječ, Ljubeznjiv in prikupljiv,

Z vsemi složen in pobožen, Čist in skromen, nikdardvomen
Za nebesa ves gorčč. Krotek in potrpežljiv.

21 *

324

5 .

Srčno priden in previden
Naj resnico le gojim,
Črtim zlobno in spodobno
Vedno le Boga častim.

6 .

Mati, brani in na strani
Varovancem svojim stoj,
Mir podari in nas vari,
Da ne zvabi svet seboj.

7 .

Morska jasna zvezda krasna,
Hvale vredna si vsikdar;
Svit v milobi tvoj v jasnobi
Vseh preseza zvezdic žar.

8 .

Ti prosila boš, Premila,
Trdno upam, slednji čas,
Da nesreči nam preteči
Bog otmč in reši nas.

Antif.  Mogočne meče s sedeža, in po¬
nižne povzdiguje.

Hf.  Prosi za nas . . .

D- Da bomo vredni . . .

Molimo!  Dodeli nam itd.

Sklepnice.

Hf.  Mati Božja, glej na mojo pomoč.
D- Gospa, hiti mi pomagat.
ir.  čast bodi . . .

Di. Kakor je bilo . . .

1.

Mati draga, ti sovraga
Silnega pobila si.

Mati čista v mesu Krista
V spravo nam rodila si.

2 .

Obdarjena, sveta žena,

Z zarodom nebeškim si;
Sad svoj dala, Deva zala,
Revam nam človeškim si.

3 .

Kar bivala, to ostala
Si po rojstvu, rajski žar;
Si gojila in dojila
Stvarnika njegova stvar.

4 .

Le odloči me in 'zroči,
Mati, Sinu svojemu,

Da na poti v svetni zmoti
Zvest sem Sinu tvojemu.

Spev.

325

5 .

Vniči strasti, da v oblasti
Tvoji vedno bom krotak,
Greh sovražil, čistost stražil,
V stanovitnosti krepak.

6 .

Da ne zveže in obseže
Slast,pohlepnostme sveta,
Kdorzaljublja vanj se, zgublja
Uma žar in čut srca.

7 .

Naj me jeza ne zapreza

V jarem grehain strasti,
Ki preteče vse nesreče

V srci vzbuja in redi.

8 .

Da ohrani me in brani,
Prosi milostno Boga,
Da ne loti se in zmoti
Stara kača mi srca.

9 .

Le pomagaj in polagaj
Moč, tolažbo jim v srce,
Ki vrline, tvoje čine
Vneto, Mati, zmir slave,

Antif.  Lačne napolnuje z dobrotami,
bogate pa odpušča prazne.

Prosi za nas . . .

$. Da bomo vredni . . .

Molimo!  Dodeli nam itd.

Priporočilo.

O Devica, Pomočnica,
Mati čudežna sirot,

Prosi Sina, naj pogina
Večnega otme svoj rod.
O preblaga, Mati draga,
Ti si vredna vse časti;
Ko se duri v smrtni uri
Nam odpro, pomagaj ti.

32G

Izročilo samega sebe.

0 Gospa moja, sveta Marija! Tvoji
sveti skrbi in tvojemu posebnemu var¬
stvu se izročam; in v krilo tvojega
usmiljenja polagam danes in vsak dan
in ob svoji smrtni uri svojo dušo in
telo: vse upanje svoje in tolažbo, vse
stiske in nadloge, življenje svoje in
smrt tebi izročam, da se po tvoji pre¬
sveti priprošnji in po tvojih zaslugah
vsa moja dela ravnajo in vršijo po
tvoji in tvojega Sina volji. Amen.

Tretji del.

Pesmi y čast Mariji Devici, maje« kraljici.

Češčenje Marije

meseca velikega travna pri domači kapeli.

1 .

Spet kliče nas venčani maj,
K Mariji nas kliče v svet raj;
Cvetlice goščave
Si venčajo glave,
Raduje polje se in gaj.

2 .

Vsa drevca na vrti cveto,
Po drevji pa ptice pojo:
Nebeški kraljici,

Mariji Devici
Pozdrave in slavo dajfi.

. 3 .

Ze šmarnice nežne cveto,
In venec vrtnice pleto,

Da krasnega maja
Se slava obhaja
Cvetlici Mariji lepo.

4 .

Pod lipo kapela stoji,

V kapeli oltar se blišči,
In biser oltarja
Ko juterna zarja
Podoba Marije slovi.

5 .

In kadar spet maj pricveti,
Kapela ko vrtec diši,
Oltar so in stene
Nove, razcvetene,

Da bolj se Marija časti.

6 .

Sem trikrat na dan pribežim,
Marijo prav lepo častim;
Do nje vse veselje,
Imam srčne želje,

Za čast nje živim in gorim.

328

7 .

Ko zarja zlati vse gorč,
Darujem Mariji srce;

O poldne spet tečem
V kapelo in rečem:
Oh prosi, Marija, za-me!

8 .

Ko solnce za goro beži
In „Ave Marijo' zvoni,
Vzdihujem : O Mati!
Tvoj hočem ostati,
Dokler ne zatisnem oči. —

Prvi dan

1.

Gas najlepši, čas prekrasni
Danes že obhaja se —
Vse Mariji, Devi jasni,

Čast in hvalo naj daje!
Vse po zemlji, vse po zraku
Naj svoj glas povzdigne zdaj,
Vse po vodi, po oblaku
Zdaj Marijo slavi naj.

2 . -

Mile ptice žvrgolite
Svoje pesmice sladkč,
Cisto Devo počastite
Hribje, zemlja in morjč!
Rožice lepo cvetite
Ljubi Materi na čast;

V zale vence se povijte,
Povišujte njeno slast!

9 .

Tako se Marija časti,

Ko majnik jej v slavo cveti;
Za grešne sirote
Pa Mati dobrote
Pred sedežem božjim kleči.

10 .

Le kliči nas, venčani maj,
Le kliči k Mariji nas v raj.
Da večno veseli
Tam slavo bi peli
Mariji, o Jezus, nam daj!

majnika.

3 .

Otročiči vi nedolžni,

Ne mudite se nikar;

Cista srca vsi podložni
Prinesite Devi v dar!

Njej se čisto izročite,

Ona vas čuvala bo;

Prav goreče jo prosite,
Da vam roko dala bo.

4 .

O Marija, ti Devica,

Naših vzdihov vsliši glas!
Slavna majeva kraljica,
Sprejmi majnik v dar od nas!
Tebi peli bomo slavo,

Da se zlega v sveti raj;

Ti pa pot daj najti pravo
K Jezusu na vekomaj.

329

V slavo mainikovi kraljici.

Zbudi se, narava mila,
Zdaj iz spanja svojega,
Venčaj Mater, ki rodila
Nam je Sina Božjega.
Blage pesmi ljud prepevaj,
Množi njeno slavo, čast!
Gaj in log povsod odmevaj,
Vse podaj se njej v oblast.
2 .

Njiva, polje, travnik, gora,
Sveto Devo posvečuj!
Množi slavo jutra zora,

V nje češčenje se združuj!
Skala, dol, prepad, višava,
Močno glas povzdigni zdaj!
Tebi, Deva, naj bo slava,

V tvojo čast naj cvete maj!

3 .

Ribe morja prinesite
Naši Materi svoj dar!
Verniki vsi prihitite
Tu pred cvetni njen oltar,
čute svoje razodevat
Sladki zvezdi upanja;

V pesmih slavo ji prepevat
Hiti sem narava vsa!

4 .

Ti podnebje milo-jasno,
Ti viharja bučni hram,
Počeščuj Devico glasno
Slap in vode močni šum!
Zlate rožice berite

V slavo kroni vseh devic,
In Mariji podarite
Venec majevih cvetlic.

5 .

Zveri divje po goščavah,
Množite Device slast!
Ptice drobne po višavah.
Zdaj ji pojte hvalo, čast!
Drevje cvetno, grmi mali,
Spletajte zdaj venček svoj!
Miljeni kraljici zali
Vse stvarjenje slavo poj!

6 .

V tvojo slavo, o Devica!
Družijo se vse stvari,

Slavi naj te, o kraljica,
Vse naj vedno te časti.

Ti zastava varna bodi
Blaga nam Devica vsa,
Nas po potu v večnost vodi,
Pelji nas pred Jezusa!

7 .

Tam, Devica, Mati sveta,
Kjer so trume angelov,
Naj bo tebi slava peta,

V družbi vseh nebeščanov.
Slava, slava v svetem raji,
Slava tebi bode naj,

Slava ti v nebeškem maji,
Slava tu in vekomaj!

330

Druga v slavo majnikovi kraljici.

1 . 4 .

Krasen majnik že razliva
Po cvetlicah žlahten cvet,
In pomlad vsa ljubeznjiva
Rojstva god obhaja spet;
Ptice glasno po goščavah
Slavo Jezusu poj6,

In Mariji po dobravah
Venec šmarnice pleto.

Lepše stvari od Marije
Nima zemlja, ne nebo,

Iz nje božje solnce sije,
Luna plava pod nogo;
Žarki zvezd se lesketajo

V rajski kroni nad glavo,

V tronu biseri igrajo,

V srcu lilije c-veto.

2 .

Biserna odeja krije
Gaj, ledine in polje,

In drevesom v čast Marije
Okrašene so glave;

Srce moje pa raduje
In veselja se topi,

Čast Mariji oznanjuje,

Za Marijo vse gori.

3 .

Bodi vekomaj češčena,

O Marija, rožni cvet;
Taka ni cvetlic nobena,
Take nima celi svet;

Vse cvetlice obledijo,

Ko ti, roža, zacvetiš,
Žarne zvezde otemnijo,
Ko ti, zarja, prisvetliš.

Tako zaljša Bog Marijo,
Kadar majnik pricveti,

In na zemljo se rosijo
Žarki božje milosti; —
Vsa nebeška tovaršija
Povzdiguje sveti glas:
Vsa si lepa, o Marija!

Ti kraljica, vladaj nas!

e.

Kaj pa bomo darovali
Mi otroci, Mati, kaj?

Na, Marija! venec zali,
Spletel ga je krasni maj!
Na, Marija! vse ti damo,
Svojo dušo in telo,

Vse, kar smo in kar imamo,
Zemljo damo in nebo!

Ti, Marija, nas tolaži,
Upov naših vir in nad!

V stiskah, križih nam pokaži
Svojega telesa sad! —
Kadar bomo se ločili,
Vzemi dušo v sveti raj,

Da te bomo tam častili,
Kjer kraljuje večni maj.

331

Maje v a.

1. Že slavčki žvrgolijo,
Vesel se maj budi;
Srca pa jej darijo,
Kar lepi maj rodi.
Glej, rožic ti delimo,
Vsi vneti te slavimo:
Marija, Marija!

2. Devica ti premila,

Ne zvrzi rožic teh,

Ki v venček jih zložila
Ljubezen nas je vseh.
O čuj! srce boleče
Te kliče hrepeneče:
Marija, Marija!

3. Glej,cvetjatipodamo,

V zastavo bo za nas:

Za Mater te imamo,
Nas brani vsaki čas!
Ti daj, dav tvojem krili
Ko lepi cvet bi bili,
Marija, Marija!

4. Odbrana vrtnarica
Za božji vrt si ti,

Ohrani nas, Devica,

V nadlogah zdanjih dni.
Daj zmagati nam boje
Z močjo obrambe tvoje,
Marija, Marija!

5. Marija, vir dobrote,

Lij milost nam v srca;

Ti čista luč brez zmote,
Razsvetljuj nam duha;
Naj Bog, ko gremo z zemlje,

V nebeški vrt nas jemlje,
Marija, Marija!

6. Tam gor na rajski trati,
Kjer cvete maj ves čas,
Tam daj nam, sveta Mati!
Tvoj gledati obraz,

Da v vencih bomo maja
Ti peli v slavi raja:
Marija, Marija!

Zadnji dan majnika.

1. „Z Bogom!" dnes Marija pravi,
„Z Bogom!" ljubo vas pozdravi:
„Ste v majnik hodili,

Vsak dan me častili,

Lepe nauke poslušali,

Da bi se po njih ravnali —

Za vas bom prosila:

Oj z Bogom, preljubi!"

332

2. „Z Bogom!“ dnes Marija pravi,

„Z Bogom!" srčno vas pozdravi:

„Ki tačas, premili,

Ste se spokorili,

Jezusu se zaročili,

Služiti mu obljubili —

Za vas bom prosila:

Oj z Bogom, preljubi!”

3. „Z Bogom!” dnes Marija pravi:

„Z Bogom!” žalno vas pozdravi,

„Oj mlačni kristjani,

Za dobro ne vžgani,

Dneve zlate ste mudili,

Me slaviti opustili —

Za vas bom prosila:

Oj z Bogom, preljubi!”

4. „Z Bogom!” dnes Marija pravi,

„Z Bogom!” resno vas pozdravi:

„Oj hčere, sinovi,

Ki grehov okovi
Žugajo vas pogubiti,

V večni ogenj pogrezniti —

Za vas bom prosila:

Oj z Bogom, preljubi!”

5. „Z Bogom!” dnes Marija pravi,

„Z Bogom, z Bogom!” vse pozdravi
„Ne bom zapustila
Vas, čredica mila!

Šmarnice si v prid storite,
Bogoljubno vsi živite:

Za vse bom prosila,

Oj z Bogom, preljubi!”

Kazalo.

Stran

Predgovor . 5

Uvod. 7

Prvi del. — Pobožnosti k Mariji Devici, majnlkovi kraljici,

Molitev, s katero se daruješ in posvečuješ Mariji 13

1. dan: Premišljevanje: Nagibi,majnikposvečevati 15

Molitev. Sveta Marija, prosi za nas! ... 17

Vzgled. — Sv. Mehtilda.18

2. dan: Prvo premišljevanje o čistem spoč. M. D. 19

Molitev. Sv. Mati Božja, prosi za nas! ... 21

Vzgled. — Cerkveni zbor v Efezu ....  22

3. dan: Drugo premišljevanje o čistem spoč.M.D. 25

Molitev. Sv. devic Devica, prosi za nas! . . 27

Vzgled. — Sv. Alfonzij Rodriguec ....  28

4. dan: Tretje premišljevanje o čistem spoč.M.D. 31

Molitev. Mati Kristusova, prosi za nas! . . 33

Vzgled. — Sv. Frančišek Ksaverij ....  34

5. dan: Prvo premišljevanje o Marijinem rojstvu 36

Molitev. Mati milosti božje, prosi za nas! . 38

Vzgled. — Papež Pij V. — Oblega Dunaja . 39

6. dan : Drugo premišljevanje o Marijinem rojstvu 43

Molitev. Mati najčistejša, nedolžna, brez madeža 45
Vzgled. — Sv. Dominik.46

7. dan: Tretje premišljevanje o Marijinem rojstvu 48

Molitev. Mati ljubezniva, prečudežna, p. z. n.! 50

Vzgled. —• Sv. Elizabeta.51

8. dan: Prvo premišljevanje o Marijinem darovanju 54

Molitev. Mati našega Stvarnika, naš. Odrešenika 56
Vzgled. — Sv. Kazimir.56

9. dan: Drugo premišljevanje o Marijin, darovanju 59

Molitev. Devica najmodrejša, prosi za nas! . 61

Vzgled. — Sv. Terezija.61

Stran

10. dan: Tretje premišljevanje o Marij, darovanju 64

Molitev. Devica častitljva, D. hvale vredna, p. z. n.! 66
Vzgled. —• Blaženi Tomaž Kempčan ... 67

11. dan: Prvo premišljevanje o oznanjenju M.D. 72

Molitev. Devica mogočna, prosi za nas! . . 74

Vzgled. — Sv. Frančišek Hieronimski ... 76

12. dan: Drugo premišljevanje o oznanjenju M. D. 77

Molitev. Devica dobrotljiva, prosi za nas! . 79

Vzgled. — Sv. Alfonzij Liguorijan ....  79

13. dan: Tretje premišljevanje o oznanjenju M. D. 82

Molitev. Devica najzvestejša, prosi za nas! . 84

Vzgled. — Sv. Bernard.85

14. dan: Prvo premišljevanje o Mar. obiskovanju 87

Molitev. Podoba pravice, prosi za das! . . 89

Vzgled. — Sv. Frančišek Borgija.90 ■

16. dan: Drugo premišljevanje o Mar. obiskovanju 94
Molitev. Sedež modrosti božje, prosi za nas! 96
Vzgled. — Serviti. — Sv. Filip Benicij . . 96

16. dan: Tretje premišljevanje o Mar. obiskovanju 99

Molitev. Začetek našega veselja, prosi za nas! 101

Vzgled. — Sv. Frančišek Šaleški.102

17. dan: Prvo premišljevanje o Mar. očiščevanju 105

Molitev. Posoda duhovna, častivredna, p. z. n ! 106

Vzgled. — Sv. Frančišek Regiški ....  107

18. dan: Drugo premišljevanje o Mar. očiščevanju 110

Molitev. Posoda vse svetosti, prosi za nas! . 111

Vzgled. — Sv. Vincencij Fererij.112

19. dan: Tretje premišljevanje oMar. očiščevanju 115

Molitev. Skrivnostna roža, prosi za nas! . . 117

Vzgled. — Škapulir. — Zveličani Simon Stok 117

20. dan: Prvo premišljevanje o Marijin.bolečinah 120
Molitev. Stolp kralja Davida, St. slonokosteni 122
Vzgled. — Sv. Bernardin Sienski ....  123

21. dan: Drugo premišljevanje o Marijin, bolečinah 125

Molitev. Hiša zlata, prosi za nas! ....  127

Vzgled. — Sv. Andrej Korzinski.127

Stran

22. dan: Tretje premišljevanje o Mar. bolečinah 130

Molitev. Skrinja miru in sprave, prosi za nas! 132
Vzgled. — Sv. Frančišek Asiški.133

23. dan: Prvo premišljevanje o Marijinem veselju 138

Molitev. Vrata nebeška, prosi za nas! . . . 139
Vzgled. — Sv. Ignacij Lojolan.140

24. dan: Drugo premišljevanje o Marijinem veselju 143

Molitev. Zgodnja danica, prosi za nas! . . 145

Vzgled. — Sv. Gregor. — Sv. Marija Večja . 146

25. dan: Tretje premišljevanje o Marijinem veselju 149

Molitev. Zdravje bolnikov, prosi za nas! . . 151

Vzgled. — Sv. Filip Neri.152

26. dan: Prvo premišljevanje o Marijin, življenju 156

Molitev. Pribežališče grešnikov, prosi za nas! 158
Vzgled. •—■ Marija Egipčanska.159

27. dan: Drugo premišljevanje o Marijin, življenju 163

Molitev. Tolažnicažalostnih, Pomočkristijanov 165
Vzgled. — Sv. Marija Magdalena Paciška . . 166

28. dan: Tretje premišljevanje o Marijin, življenju 170

Molitev. Kraljica angelov, prosi za nas! . . 172

Vzgled. — Sv. Alojzij Goncaga.173

29. dan: Prvo premišljevanje o Mar. vnebovzetju 177

Molitev. Kraljica očakov, Kraljica prerokov . 179
Vzgled. — Sv. Štefan, kralj.180

30. dan: Drugo premišljevanje o Mar. vnebovzetju 184

Molitev. Kraljica apostolov, Kraljica mučenikov 186
Vzgled. — Sv. Stanislav Kostka.187

31. dan: Tretje premišljevanje o Mar. vnebovzetju 192

Molitev. Kraljica spoznavalcev, Kraljica devic 194
Vzgled. — Sv. Karol Boromej.195

Sklepno premišljevanje za zadnji dan majnika 197
Molitev. Kraljica vseh svetnikov, Kr. brez madeža
izvirnega greha spočeta, Kr. sv. rožnega venca 200
Vzgled. — Marija, zaščitnica Avstrije . . . 201

Molitev k Mariji, s katero se ji izročiš in posvetiš
konec majnikove pobožnosti (Sv. Avguština) . 205

Drugi del. — Razne molitve. Stran

Jutranje molitve.209

Večerne molitve.214

Jutranje in večerno darovanje Mariji Devici . 218

Klic v skušnjavi.218

K brezmadežni Devici za srečno zadnjo uro . 218

Sv. maša  v čast preblažene Device Marije . 219

Molitev po tihi sv. maši.243

Spovedne molitve.24B

Obhajilne molitve.2B7

Litanije vseh svetnikov.273

Lavretanske litanije.285

Molitve v čast Materi Božji:

Molitev sv. Alojzija.292

Molitev sv. Janeza Damaščana.292

Molitev sv. Bernarda: „Spomni se!“ . . . 294

Molitev sv. Bonaventure.294

Molitev sv. Anzelma.295

Sv. križev  pot  sv. Leonarda Portomavriškega 297
Male dnevnice v čast Materi Božji.317

Tretji del. — Pesmi v tast Mariji Devici, majevi kraljici.

Češčenje Marije Device v mesecu velikem travnu 327

Prvi dan majnika.328

V slavo majnikovi kraljici.329

Druga v slavo majnikovi kraljici.330

Majeva.: . . . . 331

Zadnji dan majnika.331

*

Za_

. druž- S 0  E
I nike «“■»>

'fcukr. gl. .kr.

Naslednji molitveniki,

katere je izdala družba sv.Mohorja

v Celovcu, priporočajo se v naro¬
de vanje :

Fr. Kosar: Nebeška hrana.

I. del.broš.

II. del..

L. Škufca: Šmarnice . . „

A. Kalan: Tomaža Kempčana: Hodi
za Kristusom! . . . broš.

B. Bartol:  Hoja xn  Marijo

Devico  broš.

J. P. Pavlič: Gospod, teci mi
pomagat! .broš.

J. Volčič: Šmarnice naše ljube
Gospč.broš.

A. M. Slomšek:  Življenja sre¬
čen pot . . . . . . . broš.

A. M. Slomšek:  Krščansko de-
vištvo .broš.

Dr. J. Pajek: Sveti Jožef, „

Kdor si naroči vezan molitvenik,
za vez v usnji z zlato obrezo 60 kr., v prtu z
marmornato ali rudečo obrezo 40 kr.


\


s.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000320619