primorski dnevnik
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 106 (6084)
TRST, četrtek 6. maja 1965
PO AMERIŠKEM NAPADU NA DOMINIKANSKO REPURIIKO
Dosežen sporazum o ustavitvi sovražnosti Nove Boschove obtožbe proti vladi ZDA
Prihod novih ameriških vojakov - Dokument Varnostnega sveta o 85 ameriških intervencijah na tujih ozemljih od leta 1812 do 1932
WASHINGTON, 5. — Ameriški državni departma je tudi danes ponovil, da «za sedaj« ne more priznati začasnega predsednika Dominikanske republike Francisca Caamana. «Mnenja smo, je dejal, da sedaj ni dejanske vlade v tej republiki. ZDA ne podpirajo nobenega svojega kandidata. Toda vsaka vlada bi morala dokazati, da ima dejansko nadzorstvo nad deželo. Niti polkovnik Caamano niti drugi niso tega do sedaj dokazali.«
Medtem so v dominikanski prestolnici sklenili med vsemi prizadetimi sporazum o ustavitvi sovražnosti na podlagi posredovanja posebne komisije Organizacije ameriških držav, kateri predseduje argentinski predstavnik Ricardo Colombo. Sporazum je dobil ime «akt iz San Dominga«. Sporazum uradno potrjuje že dejansko ustavitev sovražnosti. Določa razširitev tako imenovanega varnostnega področja, ki ga nadzorujejo ameriški vojaki, tako da vključuje vsa tuja poslaništva. Določa evakuacijo oseb, ki so pribežale v razna poslaništva, in beguncev, ki so jih zatekli boji na ulicah, ter predvideva razdeljevanje živil, zdravil in zdravstvenega materiala obema spornima stranema brez razlike.
Medtem pa so prišli na otok novi ameriški vojaki, tako da jih je sedaj skupno na otoku 19.000.
čeprav je po sklenitvi sporazuma vse mirno, vendar vlada velika napetost, ker vse kaže, da vztraja ameriška vlada na tern, naj bi ustanovili «vlado enotnosti« in da je potrebna navzočnost «medameriške sile« dokler «ne pride do sporazuma«.
Toda ZDA imajo v Organizaciji ameriških držav velike težave v zvezi s svojo zahtevo. Zasedanje sveta te organizacije je bilo sinoči več ur odloženo in nato se je seja, ki je trajala do poznih jutranjih ur, zaključila brez uspeha, ker številne države članice odločno nasprotujejo slehernemu vmešašanju v notranje zadeve drugih držav. Nocoj pa so že dvakrat odložili sejo, da bi mogli dokončno pripraviti načrt resolucije, ki bi bila sprejemljiva za večino. Do sedaj ni namreč ZDA uspelo zbrati potrebne dvetretjinske večine v podporo njihovi resoluciji o organizl-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im mini im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mini iiiiniriT]iiiiiiiii m, n m iiiiiiiiiiiiimiimniiuijnumj
SPRIČO NAPADA ZDA NA S. DOMINGO
Sindikati SFRJ obsojajo ameriško intervencijo
Seja CK ZKJ o izvajanju sklepov 8. kongresa
BEOGRAD, 5. — Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je najodločneje obsodil intervencijo ameriških oborožeinift šil v Dominikanski republiki. V poročilu, ki ga je centralni svet danes objavil, se poudarja, da je vlada ZDA kršila listino OZN in da je uporabila vojaško silo, da bi obrnila tok dogodkov v smeri lastnih interesov in onemogočila ljudstvu Dominikanske republike, da svobodno odloča o svoji notranji u-rediitvi. Ta intervencija je toliko bolj nevarna, ker dokazuje, da se vlada ZDA čuti poklicana, da ocenjuje značaj dogodkov v posameznih državah in da se na po-
Število ameriških vojakov v San Domingu je narastlo že na 19.000 in ameriški predstavnik v Varnostnem svetu, ki je sinoči ponovno odložil sejo do danes, je znova zatrjeval, da so ZDA intervenirale «v človečanske namene* ter predlagale Organizaciji ameriških držav, naj pošljejo v Dominikansko republiko «med-ameriško mirovno silo», ki bi prevzela funkcijo sedanjih ameriških čet. Povedal je, da je bil med vsemi prizadetimi dosežen sporazum o ustavitvi sovražnosti na podlagi posredovanja posebne komisije Organizacije ameriških držav. — Sporazum uradnq potrjuje dejansko ustavitev sovražnosti in določa razširitev tako imenovanega varnostnega področja, ki ga nadzorujejo ameriški vojaki. Vendar pa vlada velika napetost, ker kaže, da ZDA vztrajajo, naj bi ustanovili «vla-do enotnosti* in nočejo priznati vlade izvoljenega predsednika Caamana, češ da «doslej ni dokazal, da ima dejansko nadzorstvo nad deželo*. Bivši predsednik Bosch pa je včeraj izjavil, da so ZDA storile s svojo intervencijo največjo napako v zadnjih 50 letih na področju Latinske Amerike. Tudi v OAD imajo ZDA velike težave. V Santiagu in v Montevideu so bile demonstracije: policija je streljala in bilo je mnogo ranjenih. Ameriška zbornica pa je odobrila še nadaljnjih 700 milijonov dolarjev, ki jih je zahteval Johnson zaradi Vietnama in Dominikanske republike.
Včeraj so ameriška letala izvedla napad na Severni Vietnam v dveh skupinah in potopila tri čolne polne vojakov osvobodilne vojske. Moskovska «Pravda» poudarja, da sta sc SZ in Severni Vietnam sporazumela o novih ukrepih za zaščito varnosti Severnega Vietnama in da v ta namen koordinirata svojo dejavnost. V sporočilu zasedanja SEATO se ponavlja ameriška teza glede Vietnama in «varnosti vse jugovzhodne Azije*, predlaga se «naj se začnejo razgovori brez pogojev* in poudarja se, da SEATO podpira ženevski sporazum iz leta 1962.
V vzhodnem Berlinu je Ul-bricht govoril včeraj v okviru proslav 20-letnice nemške kapitulacije. V Bonnu pa je vlada ob deseti obletnici prenehanja oku-cijskega statuta v Zahodni Nemčiji ponovno zahtevala združitev obeh Ncmčij. Johnson pa ji je poslal poslanico, v kateri je rečeno, da, «dokler ne bo Nemčija združena v svobodi, ho zahodno-nemška vlada ostala edina zakonita predstavnica nemškega ljudstva*.
dlagi tega, v nasprotju z mednarodno pravico in predpisi vtika v njihove notranje zadeve.
Jugoslovanski sindikati se pridružujejo zahtevam vseh miroljubnih sil na svetu po takojšnjem umiku ameriških čet in izražajo solidarnost z ljudstvom Dominikanske republike v njegovi borbi za celovitost, neodvisnost in pravico, da samo odloča o notranjih vprašanjih svoje dežele. Sporočilo centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije je bilo poslano tudi generalnemu tajniku OZN U Tantu.
Danes je bila v Beogradu pod predsedstvom generalnega tajnika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita seja izvršnega komiteja CK ZKJ, na kateri so tajniki centralnih komitejev Zveze komunistov republik poročali o delovanju in problemih v zvezi z izvajanjem sklepov g. kongresa ZKJ in o republiških kongresih. Na seji so razpravljali tudi o tekočih vprašanjih in delu ZKJ. Izvršni komite je sklenil, da se za 17. junija skliče druga seja centralnega komiteja, na kateri bodo razpravljali o dosedanjih rezultatih izvajanja kongresnih sklepov, o nadaljnjih aktualnih nalogah komunistov in o delu izvršnega komiteja CK ZKJ od 8. kongresa do druge plenarne seje.
Proslave 20. obletnice zmage nad nacistično Nemčijo v Berlinu se bo udeležila tudi jugoslovanska državna in partijska delegacija pod vodstvom člana izvršnega komiteja CK ZKJ in podpredsednika zveznega izvršnega sveta Borisa Kraigherja.
ranju «medameriške varnostne sile«.
V Washlngtonu je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da ameriški vojaki ne pa-trulirajo več po dominikanski prestolnici In da je na otoku vse mirno. Ponovil je, da ZDA ne podpirajo nobene politične osebnosti v Domingu, niso pa mnenja, da Francisco Caamano izvaja dejansko nadzorstvo nad deželo «vsaj do sedanjega trenutka«. Sporočil je tudi, da so do sedaj evakuirali 4067 oseb. Zvedelo se je, da je imel predsednik Johnson danes razgovor z bivšim portoriškim guvernerjem Marinom, ki je osebni prijatelj bivšega predsednika Juana Boscha. Bosch je v Portoriku izjavil, da navzočnost ameriških vojakov v Dominikanski republiki predstavlja najhujšo napako, ki so jo storile ZDA na področju Latinske Amerike v zadnjih 50 letih. Pripomnil je, da se bodo zaradi dogodkov zadnjih dni številni mladi ljudje v Latinski Ameriki usmerili h komunizmu. Zanikal je, da sedanji upor vodijo komunisti, in je dejal, da so ZDA slabo obveščene o položaju ter da je njihova intervencija v Dominikanski republiki razbila strnjenost Organizacije ameriških držav.
Venezuelska vlada je poslala v Dominikansko republiko letalo z živili, zdravili in z nekaterimi funkcionarji Rdečega križa.
V Santiagu, čilski prestolnici, je bilo včeraj veliko protestno zborovanje proti ameriškemu napadu na Dominikansko republiko. Po zborovanju so demonstranti zažgali ameriške zastave in so skušali napasti ameriško poslaništvo. Policiji je s težavo uspelo preprečiti napad.
Tudi v urugvajski prestolnici Montevideu je bilo protestno zborovanje pred ameriškim poslaništvom. Policija je streljala, da bi razgnala demonstrante. Pri tem je bilo šest oseb ranjenih in med temi tudi častni konzul Dominikanske republike. Urugvajski senat pa je soglasno odobril izjavo, s katero protestira proti ameriški intervenciji in zahteva takojšnji umik ameriških vojakov. Protestne .demonstracije so bile tudi v Buenos Airesu.
Ameriška predstavniška zbornica pa je nocoj z veliko večino odobrila kredit nadaljnjih 700 milijonov dolarjev, ki jih Je zahteval predsednik Johnson za vojno v Južnem Vietnamu in za vojaške operacije Dominikanski republiki. Kredit je odobrila tudi začasna komisija senata.
Varnostni svet OZN je na zahtevo Sovjetske zveze objavil sinoči kot uraden dokument seznam 85 ameriških intervencij na tujih o-zemljih od leta 1812 do 1932. Ta seznam so vzeli iz julijskega biltena ameriškega državnega departmaja iz leta 1950.
Med intervencijami se omenjajo: španska Florida 1814. «da se izženejo Angleži«; Kuba 1823, «da se uniči gnezdo piratov«; Portoriko 1824, «da se kaznujejo domačini, ki so umorili belca«; Kitajska 1856, «da se prepreči škoda ameriškim interesom«; Japonska 1863, «da se dobi zadoščenje zaradi neupravičenega napada na neko ameriško ladjo«; Dominikanska republika 1903, «da se zaščitijo ameriški interesi«; Mehika 1914, «da se dobi zadoščenje zaradi žalitev nekega častnika ameriške ladje «Dolphin» in posadke čolna za lov na some omenjene ladje«; Honduras 1925, «da se zaščiti ameriška lastnina«; Kitajska 1932, «da se podprejo sile v Šanghaju kot ukrep, ki stremi po zaščiti življenja in lastnine ameriških državljanov«.
Ameriški predstavnik Stevenson je protestiral pri Varnostnem sve-
tu trdeč, da je objava nepopolna, ker ne vsebuje razlogov, zaradi katerih je bil seznam leta 1950 objavljen, t.j. ob ameriški intervenciji na Koreji.
Varnostni svet je nocoj nadaljeval razpravo v zvezi z ameriškim napadom na Dominikansko republiko. Jordanski delegat je obsodil a-merlšklh napad in zahteval umik ameriških čet. Ameriški predstavnik Stevenson pa je ponovil, da so ZDA intervenirale na otoku iz človečanskih namenov, da rešijo človeška življenja«, ter da dajo Organizaciji ameriških držav ((potreben čas, da lahko funkcionira kakor predvideva njena listina«, t.j. da doseže ustavitev sovražnosti in določi pogoje, «v katerih si dominikansko ljudstvo lahko da vlado, ki jo želi«.
Stevenson je trdil, da so ameriške čete po enem tednu «še vedno 6dina sila za vzdrževanje reda v San Domingu« in da listina OAD
ne prepoveduje uporabe oborožene sile, «kadar se s tem hočejo rešiti življenja«. Trdil je tudi, da bi bilo z ameriške strani ((neodgovorno, če bi umaknile svoje čete, dokler se varnost tujih državljanov ne zagotovi, in dokler ne bo moč preprečiti krvavih spopadov med nasprotnimi skupinami«.
Sporočil je, da je bil dosežen sporazum o ustavitvi sovražnosti in da so ZDA priporočale Organizaciji ameriških držav, naj pošlje v Dominikansko republiko «medameri-ško mirovno silo, ki bi prevzela funkcijo, ki so jo prevzele ameriške čete v pogojih nujnosti«.
Na koncu je Stevenson zahteval, naj Varnostni svet odloži vsako akcijo v zvezi z Dominikansko republiko v pričakovanju, da «OAD izpolni svojo nalogo in da dominikansko ljudstvo izvede svojo pravico do svobodne odločbe«. Seja je bila nato odložena na jutri popoldne.
PROSLAVA 20-LETNICE PRVE VLADE SRS
Prva vlada LR Slovenije velik zgodovinski dogodek
Govor V. Avblja in S. Rotarja, ki je poudaril petindvajsetletno borbo primorskega ljudstva proti fašizmu Članek dr. A. Beblerja v «Delu»
AJDOVŠČINA, 5. — S slovesno sejo občinske skupščine so danes v Ajdovščini proslavili 20. obletnico ustanovitve prve ljudske vlade Slovenije. Seja je bila v isti renovirani in slovesno okrašeni dvorani, v kateri je bila 5. maja leta 1945 ustanovljena prva vlada Ljudske republike Slovenije pod vodstvom Borisa Kidriča. Seje so se udeležili številni gostje, med njimi podpredsednik zvezne skupščine Zvonko Brkič, predsednik skupščine Slovenije Ivan Maček, član zveznega izvršnega sveta Fa-dil Hodža, predsednik republiškega izvršnega sveta Slovenije Janko Smole, predsednica glavnega odbora SZDL Slove-
nije Vida Tomšič, predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev Slovenije Franc Leskošek, član zveznega odbora SZDL Jugoslavije Vu-kašin Mičunovič, zastopniki o-stalih socialističnih republik, številni zastopniki družbenopolitičnih organizacij, člani prve slovenske vlade, zastopniki Slovenske kultumo-gospodar-ske zveze iz Trsta s predsednikom Borisom Racetom in drugi gosti.
Prisotni so z enominutnim molkom počastili spomin Borisa Kidriča, prvega predsednika prve slovenske vlade in člane vlade, ki so umrli po o-svoboditvi. Poleg tega je po-
sebna delegacija položila ven-
nilllllllllllllllllllllllllllinjllllllllllllllillllllliiiiiiiiiiiiif |||||||H||||||||||||||||||||||I|||||||||M|||,||,|,,,||||||,,|||||||M|,||||||||||||||||||U||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||)|
RESOLUCIJA VODSTVA PSI GLEDE S. DOMINGA
«Vlada ZDA ne more računati s kakršnokoli solidarnostjo Italije»
Vodstvo PSI graja intervencijo ZDA in poudarja pravico vsakega naroda do samoodločbe po načelu statuta OZN in statuta OAD - Sporazum o kolektivnih odpustih v industriji - Vprašanje senatorjev KPI glede S. Dominga
RIM, 5. — Predsednik republike Saragat je sprejel danes nadvojvodo Jeana iz Luksemburga, ki sta ga spremljala zunanji minister Werner in luksemburški poslanik v Rimu Maje-rus. V ločeni avdienci pa je Saragat sprejel kasneje poslanika Dahomeya Poissona in poslanika Ruande Kaberuko, ki sta mu izročila svoje poverlr 'af %Satem je Saragat sprejel še pisatelja Siloneja In novega delegiranega upravnika RAI-TV Giannija Granzotta. Končno je Saragat priredil kosilo članom Višjega sveta za sodstvo, ki se ga je udeležil tudi pravosodni minister Reale.
Predsednik vlade Moro je danes predsedoval sestanku, ki so se ga udeležili ministri Colombo, Tremelloni. Pieiaccini in Gui ter glavni računovodja države Marzano, na katerem so proučili vprašanja, ki zadevajo finansiranje načrta za razvoj šolstva v naslednjem petletju.
Po sestanku je Moro sprejel La Malfo.
V poslanski zbornici je bila danes slovesna proslava 20-letnice odporniškega gibanja: glavni govornik je bila poslanka KD Amalia Miotti Carli, ki je izgubila moža v osvobodilni borbi, komemoraciji pa se je Li Causi pridružil v imenu KPI, Malagugini v imenu PSIUP, Greppi v imenu PSI, Gio-mo v imenu PLI, Bettinelli v imenu PSDI, La Malfa v imenu PRI,
Scaglia pa v imenu vlade; končno je spregovoril še predsednik poslanske zbornice Bucciarelli Ducoi.
Nato se je začela razprava o zakonskem predlogu Sulotta in drugih poslancev, ki vsebuje zakonske predpise o odpustih, še pred razpravo je minister za delo Delle Fa-ve opozoril poslance, da se je vlada obvezala izdelati statut o pravicah delavcev in da bo to storila v čim krajšem času, sporazumno
tiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiniiimiiiniiMitimiiiiiiiiiiMiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiMiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiimiiiii
URADNO SPOROČILO 0 ZASEDANJU SEATO
Pakistan «izraža zaskrbljenost zaradi vojne v Vietnamu in Laosu
V ostalem ponavlja sporočilo podporo ameriški politiki na tem področju
LONDON, 5. — Ob zaključku zasedanja sveta ministrov SEATO so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da je svet ministrov med obravnavanjem mednarodnega položaja poudaril, da so ((vprašanja področja, ki ga krije pogodba, tesno povezana
z vprašanji drugih delov sve---------------------
ta« Dali e pravi poročilo, da je trebno biti pripravljeni, «zato da
svet ugotovil, da je ((izvajanje politike zadrževanja držav SEATO, da pride do mime rešitve mednarodnih sporov, skupno z ohranitvijo njihove sposobnosti, da takoj začnejo vojaško akcijo, še vedno činitelj stabilizacije v jugovzhodni Aziji«. Svet izreka mnenje, da «bi moralo prevladati spoštovanje zakona, mednarodni sporazumi bi se morali spoštovati in potrebni so koraki, da ti sporazumi postanejo operativni«. Svet ministrov poudarja tudi, da bi večje gospodarsko sodelovanje med državami članicami bilo v vzajemno korist.
Zatem govori uradno sporočilo o Vietnamu in ponavlja že znano ameriško tezo, vse dosedanje ameriške trditve s tem v zvezi in dodaja, da je «poraz te komunistične kampanje bistvene važnosti ne samo za varnost Vietnama, temveč tudi za varnost vse jugovzhodne Azije«. Nato pravi sporočilo, da se države članice strinjajo, da je po*
po potrebi začnejo nove konkretne akcije v mejah svojih možnosti, da izpolnijo svoje obveznosti na podlagi pogodbe«. Sporočilo omenja, da so nekatere države člani, ce že mnogo pomagale južnoviet-namski vladi in da se strinjajo v tem, da bodo v mejah svojih obveznosti drugje še povečale svojo pomoč Južnemu Vietnamu. Hkrati pa se strinjajo, da so potrebni vsi napori za zadovoljivo in trajno rešitev spora, «ki naj jamči južnovietnamskemu ljudstvu pravico do mirne prihodnosti in do popolne svobode pred vsakim zuna-nHm vmešavanjem«. Toda takoj nato pravi, da svet ministrov podpira politiko ameriške vlade, kakor jo je nakazal predsednik Johnson 7. aprila 1965, ki je poudaril ((odločenost ZDA nuditi Južnemu Vietnamu pomoč za obrambo njegove neodvisnosti«. Dalje pravi spo-ročilo, da svet ministrov podpira namen ameriške vlade, da začne ((razgovore brez pogojev«, in ponudbo načrta za gospodarsko pomoč jugovzhodni Aziji, in dodaja, da je potrebno nadaljevati ((odločno obrambno akcijo, dokler ne bo
komunistični napad končan«.
Sporočilo izreka podporo ženevskemu sporazumu iz leta 1962 in nadaljuje: ((Pakistanska delegacija, ki sicer razume položaj v Vietnamu in Laosu, je izrekla svojo posebno zaskrbljenost zaradi nadaljevanja oboroženega spopada v Vietnamu in je izrekla upanje, da bodo storjeni odločni napori, da se vzpostavi mir na tem področju s pogajanji, ki naj slonijo na sedanjih ženevskih sporazumih. Kar se tiče Tailandije, je svet z zaskrbljenostjo sprejel na znanje dokaze o naraščajoči komunistični prevratni dejavnosti proti Tailandiji in še posebno v severnovzhodnem delu dežele.«
Sporočilo omenja zatem oddaje tajne radijske postaje v Tailandiji in izjave kitajskega zunanjega ministra ter dodaja, da je svet ministrov «izrekel odločenost storiti vse, kar bo potrebno, da se pomaga zavezniški državi proti grožnji«. Kar se tiče Malezije, je svet izrekel zaskrbljenost zaradi spora med Malezijo in Indonezijo in upanje, da bo prišlo «do častnega in zanesljivega sporazuma na podlagi, ki bo sprejemljiva za prizadete azijske države«.
Zatem je svet ugotovil «vellko grožnjo komunističnega prevrata za države Azije« in se strinja s tem, da je treba nadaljevati s predvidenimi ukrepi.
z vsemi sindikalnimi organizacijami. Spričo tega je dejal, da bi bi-
10	primerno, če bi sedanjo diskusijo odložili, da bi minister za delo mogel proučiti nove plati tega vprašanja ,ki so nastale tudi po sporazumu med predstavniki Zveze industrijcev in sindikalnimi organizacijami, in tako ugotoviti najustreznejše načine za dokončno rešitev tega vprašanja. V diskusijo o izjavi ministra za delo je prvi posegel Lama (KPI), ki je zahteval, naj se vlada obveže, da bo predložila v nekaj tednih zakonski osnutek o statutu delavskih pravic, Boberti (MSI) pa je izrazil svoje nasprotovanje zakonski ureditvi sindikalnih načel, češ da je po njegovem mnenju bolje, da se to prepusti sporazumevanju med delodajalci in sindikati. Razprava se bo nadaljevala jutri.
V senatu se je nadaljevala splošna razprava o zakonskem odloku za poživitev gospodarstva.
Predsednik zunanjepolitične komisije poslanske zbornice Bertinel-
11	je v razgovoru z novinarji na Montecitoriu izjavil, da se bo razprava o mednarodni politiki začela «zelo verjetno v poslanski zbornici v torke ali najkasneje v sredo«; na interpelacije in vprašanja poslancev bo odgovoril predsednik vlade Moro.
Senatorji KPI Terracini, Perna, Bufalini, Bartesaghi in drugi so zastavili vprašanje predsedniku vlade. da bi ((izvedeli, ali njegovo izraženo razumevanje za mednarodno politiko washingtonske vlade zajema in odobrava oboroženo akcijo, s katero so ZDA, kršeč statut OZN in vsako določilo mednarodnega prava, posegle v notranje zadeve S. Dominga, delno zasedle njeno ozemlje in pobijajo tiste njene državljane, ki se upravičeno upirajo zahrbtni invaziji«.
Na današnjem sestanku med predstavniki Zveze industrijcev in predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL so dosegli sporazum tudi o kolektivnih odpustih zaradi skrčenja zaposlenih delavcev. Sporazum. ki spreminja prejšnji sporazum iz leta 1950, so podpisali tudi predstavniki misovskega sindikata CISNAL. Pogajanja med predstavniki Zveze industrijcev in predstavniki sindikatov se bodo nadaljevala v bližnjih dneh in bodo zadevala novo ureditev dejavnosti in pristojnosti tovarniških odborov in sindikalne pravice v tovarni, ki jih ne urejuje še noben sporazum.
Predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij so dali pozitivno o-ceno današnjega sporazuma, ker ((predstavlja koristen instrument za učinkovitejšo akcijo sindikalnih organizacij delavcev v obrambo ravni zaposlitve«, četudi so nekatere zahteve sindikalnih organizacij sprejeli le delno, nekaterih drugih pa niso sprejeli.
Danes se je sestalo vodstvo PSI. Seje sta se udeležila tudi predsednika parlamentarnih skupin Ferri in Tolloy. Tajnik stranke De Martino je poročal o mednarodnem položaju, pri čemer se je skliceval na resolucijo vodstva stranke glede Vietnama in na svoj članek, ki ga je napisal za prvomajsko številko glasila stranke «Avanti!», kar zadeva S. Domingo pa na včerajšnji uvodnik v «Avanti!», hkrati pa je ponovno poudaril idejna stali-
šča PSI. V diskusijo o njegovem poročilu so posegli Lombardi, Bal-zamo, Vittorelli in Tolloy.
Predno je načel vprašanja zunanje politike, je De Martino izrazil mnenje, da bi bilo primerno, če bi centralni odbor stranke proučil osnutek vladnega petletnega načrta in, potrdil, da se bo gospodarska komisija sestala 13. in 14. t. m. Vodstvo PŠI je sprejelo sklep v tem smislu in določilo, da se bo centralni odbor stranke sestal prihodnji teden.
Po seji vodstva so izdali sporočilo, v katerem je rečeno: ((Vodstvo PSI, po proučitvi mednarodnega položaja, ki je nastal po ameriški intervenciji v notranjo krizo republike S. Domingo in po usmeritvah splošne politike, s katerimi so io utemeljili, ponovno poudarja stališče stranke glede nravice vsakega naroda do samoodločbe, izven vsakršnega zunanjega posega, načela, ki ga vsebuje statut OZN in statut OAD; soglasno graja intervencijo ZDA v notranjo krizo, v kateri se ljudstvo S. Dominga bori za ponovno vzpostavitev ustavne zakonitosti; to grajo je že izreklo javno veliko število latlnsko-ameriških držav; zatrjuje, da vlada ZDA ne more računati s kakšnokoli solidarnostjo Italije«.
Izvedelo se je, da so na koncu diskusije predložili dva različna osnutka resolucije; upoštevali so ju pri stilizaciji gornje resolucije, ki so jo odobrili soglasno.
V okviru proslav «Dneva Evrope« je bilo danes na Kapitolu zborovanje na temo ((Evropa m Italija«. Senator Gronchi, prof. Petrilli, prof. Ferrabino in odv. Orseilo so
zastopali pripravljalni odbor, ki j? dal pobudo za to zborovanje, za predsedniško mizo pa so zavzeli svoje mesto predsednik vlade Moro, ki je hkrati častni predsednik odbora, poslanec Dlno Del Bo, predsednik evropske premogovne in jeklarske skupnosti in rimski župan Petrucci. Senator Gronchi je orisal značaj in smotre zborovanja, prof. Petrilli je prinesel pristanek italijanskega odbora evropskega gibanja, Ferrabino je govoril o Ei-naudiju in Evropi. Dino Del Bo pa o razvoju evropske integracije.
V čast Robertu Schumanu, enemu od pobudnikov prve meddržavne evropske skupnosti so posvetili trg in drevored v mestni četrti ENR v Rimu.
Luigi Longo v vzhodnem Berlinu
BERLIN. 5. — Glavni tajnik KPI Luigl Longo je prišel danes v vzhodni Berlin na vodstvu delegacije KPI. Ob prihodu ga je sprejel član političnega urada vzhodnonemške socialistične stranke Albert Norden. Delegacija KPI se bo udeležila proslav dvajsete obletnice nemške kapitulacije. Proslave se bodo zaključile z veliko vojaško parado, kateri bo prisostvoval tudi predsednik vlade Kosigin.
Med potovanjem v vzhodni Berlin se je delegacija KPI ustavila v torek v Pragi, kjer se je Longo sestal s prvim tajnikom KP CSSR Novotnym in z drugimi člani stranke.
...........................iiiiiuiiiiiiinninniinmiiiiiimimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Represalije Saj gona proti Franciji
Izgnan dopisnik agencije «France Presse» in kulturno predsta vništ vo - Komentar moskovske «Pra vde»
SAJGON, 5. — Južnovietnamska vlada je ukinila francoske radijske oddaje po sajgonskem radiu, ki jih je oskrbovala francoska radiotelevizija, ter je odredila izgon dopisnika agencije «France Presse«. Poleg tega so sporočili, da je saj-gonska vlada ukazala francoskemu kulturnemu odposlanstvu, naj ukine svojo dejavnost v Južnem Vietnamu. To je sajgonska vlada sklenila zaradi stališča, ki ga je Francija zavzela na zasedanju SEATO v Londonu. Uradno sporočilo pravi, da je francoski opazovalec na tem zasedanju izključil možnost vsake skupne akcije držav SEATO v jugovzhodni Aziji. Sporočilo dodaja, da to stališče, povezano s francoskim stališčem na lanskem zasedanju SEATO v Manili «pomeni če že ne sovražno dejanje, vsaj nepri-jateljsko dejanje do Južnega Vietnama«.
Ameriška letala nadaljujejo bombardiranje Severnega Vietnama. Danes so izvedla napad v dveh skupinah. Napadla so tovorni vlak in neko železniško postajo ter več manjših mostov. Ameriški vojaški predstavnik pa je sporočil, da so ameriška letala, ki pripadajo sedmemu brodovju, potopila tri čolne, polne vojakov osvobodilne vojske, ki so se umikali po spopadu s kolono ameriških mornariških strelcev v bližini Dananga.
Iz Seula pa poročajo, da je juž-nokorejska vlada sklenila poslati
v Južni Vietnam še druge vojake dodatno k 2000 južnokorejskim vojakom, ki so že v Južnem Vietnamu.
Politični urednik moskovske «Pravde» Viktor Majevski piše danes, da predsednik Johnson nadaljuje v Vietnamu politiko, «ki ni bila prav Kennedyjeva, temveč politika Fosterja Dullesa«. Nato dodaja: »Zavezniki ZDA niso prav zadovoljni s to politiko. Znano je, da Francija ni poslala svojega zunanjega ministra na zasedanje SEATO, na katerem hočejo ZDA potegniti svoje zaveznike v svojo in-dokitajsko avanturo. Tudi Angliji, katere ministrski predsednik je izrekel čustva zvestobe do VVashing-tona, se ne mudi, da bi neposredno posegla v oborožen spopad.«
Zatem pravi komentator, da bi vojna v Vietnamu mogla povzročiti posledice, ki se v sedanjem trenutku ne dajo še predvidevati, in dodaja, da sta se Sovjetska zveza in Severni Vietnam sporazumela o novih ukrepih za zaščito varnosti Severnega Vietnama in koordinirata svojo dejavnost v ta namen.
Komentator pravi na koncu, da Johnsonova politika odraža interese ameriških monopolističnih krogov, in omenja možnost, da je bil umor Kennedyja delo ameriških skrajnežev, «ki niso mogli dopustiti zmerne politike pokojnega predsednika do držav socialističnega sveta«.	‘
ce na spomenik Borisa Kidriča in spomenik žrtvam fašizma v Ljubljani. Predsednik občinske skupščine Ajdovščine Slavko Rotar je v svojem govoru poudaril, da ta obletnica pada istočasno z obletnico o svoboditve Primorske in ni e-nega ljudstva, ki se je dolgih 25 let borilo proti fašizmu. O ustanovitvi prve slovenske vlade, o pomenu tega zgodovinskega dogodka in povojnem razvoju Slovenije je na sloves, ni seji govoril tajnik CK ZKS Viktor Avbelj, ki je med drugim ugotovil, da je bila ustanovitev prve vlade Slovenije eden najvažnejših dogodkov v zgodovini slovenskega ljudstva.
V današnjem ljubljanskem »Delu* pa je objavil ob obletnici prve slovenske vlade članek dr. A-leš Bebler, ki poudarja skupen boj vseh narodov Jugoslavije za svobodo in takole nadaljuje:
«S svojimi napori, s svojimi žrtvami in po svojih močeh smo pripomogli k tej zmagi. Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije, edina regularna zavezniška vojska, ki je nastala znotraj tako imenovane hitlerjevske evropske trdnjave, se je prištevala med zmagovite vojske demokratične koalicije, nova Jugoslavija pa med zmagovite zavezniške države.
»Ko se danes, po dvajsetih letih, spominjamo tistih dni nepopisnega veselja in sreče, dni triumfalne zmage naših narodov in demokratičnih sil nad svetovnim fašizmom, nas navdaja ponos, da smo v usodnih časih za Evropo in svet storili svojo dolžnost in več kot zgolj dolžnost. Rili smo na čelu boja tistih narodov, ki so v začetku prišli pod nemško in italijansko okupacijo. BiH smo jim za zgled in mnogim smo bili tudi praktični pomočnik.
»Hkrati nas navdaja ponos nad tem, kar je plod naše borbe v vojnem času — nova Jugoslavija — pomenil po vojni v burnih dogodkih teh dvajsetih let.
»Pri tem pa ugotavljamo, da je bila nova Jugoslavija v teh dogodkih tako pomembna prav zaradi tistih značilnosti, katerih zgodovinske korenine so v osvobodilnem boju, v naravi tega bo. ja in zlasti v tem, da je bil to boj za nacionalne cilje skupine malih narodov, ki so združili svoje sile in so tako — vsak zase in vsi skupaj — uresničili svoje nacionalne težnje, dosegli vsak svojo suverenost in jo * skupno zmago utrdili za prihod nost.»
Nato A. Bebler takole nads ljuje:
«Na našem slovenskem prime ru je vse ta zlasti očitno. Na narod se je pognal v boj za sve je nacionalne cilje. Dotlej vedm preziran — za svojo čast, dotle vedno zapostavljen — za svoji enakopravnost, dotlej vedno raz kosan — za svojo združitev.
»Le tako je mogoče razumet razmah naše slovenske osvobo dilne borbe, naš tako nenadei dvig iz naroda hlapcev v naroi junakov. Le tako je mogoče ra zumeti, da v tem boju ni bili nikakih starih notranjih meja Ta boj se je iz Ljubljane, iz su ca našega naroda, širil v vsi smeri, preko vseh demarkacij skih črt, nekdanjih deželnih me ja, preko vseh državnih meji stare Jugoslavije, do zadnjih va sic, kjer govorijo slovensko, tan daleč pod obronki Matajurja.
»V tem smislu je ustanovite: prve slovenske vlade simbolizi rala popolnost naše zmage. Svo jo prvo vlado smo ustanovili i Ajdovščini, v središču tistega de la Slovenije, ki je bil med voj nama pod tujim jarmom, izver stare Jugoslavije.
«Vlada, sestavljena v Ajdovšč: ni, je bila v pravem smislu be sede slovenska vlada, vlada osvc bojenega in združenega slovenske ga naroda.
«Eden najmanjših narodov ■ Evropi, slovenski narod, je doži vel največji dogodek v svoji zgo dovini, kot je tistega 5. maja re kel v Ajdovščini Edvard Kardelj kajti prvikrat, v svoji zgodovin je do kraja uresničil svojo pravi co do samoodločbe.
«Kot dogodek mednarodnega po mena pa je to eno najjasnejšil znamenj, kako velika in kako po membna, kako polna resnično de mokratične vsebine je bila zmagt tistega svetovnega tabora, katere ga sestavni del je bil boj jugo slovanskih narodov, tabora sve tovne demokratične koalicije, ta bora združenih narodov. V Ajdovščini izvoljen prvi predsednik slovenske vlade, Boris Kidrič, j< prav tam, tistega dne, v slovesnem govoru dejal, da je ta zrna ga ena največjih in najbolj dalj nosežnih demokratičnih zmag, kat jih je bilo dotlej v zgodovini človeštva.«
Pripovedovali so mi...
Moj oče zelo rad govori o časih, ko se Je boril kot partizan. Poslušam ga z odprtimi očmi In sl ga predstavljam Junaka med junaki. Tudi sedaj, ko pišem, se mi zdi, da ga poslušam ln njegov glas ml zveni kot melodija, zdaj tišja, zdaj glasnejša, zdaj žalostna, zdaj junaška.
Pred mojimi očmi se dvigajo srednjeveliki hribi z ozkimi dolinami. Pred menoj se razteza dalmatinska zemlja, tako lepa v pojočih pomladih ln v šumljanju morja.
V zatočišču za hribom počivajo partizanske čete. Ali kmalu bodo vstale in se z žarečimi lici odpravile naprej in prepodile Nemce onkraj Stona. Kajti cilj Je sedaj ta: osvojiti Ston. Partizani se pogovarjajo in pričakujejo skritih zased, spopadov in bitke. Tedaj stopi prednje komandant z mračnim pogledom. Vsi utihnejo.
((Tovariši, umakniti se Je treba. Premoč sovražnikova Je prevelika«. čuti je nezadovoljno mrmranje, Komandant zviša svoj glas.
«Nočem vas voditi v boj, kjer bi vsi poginili in bi naše žrtve bile zaman. Počakati je treba še municije ln še številnejših čet. Potem pa na sovraga, tovariši!«
«živjo!» se Je glasilo iz neštetih grl.
«6e nekaj,« je pomahal z roko komandant. ((Ljudje, ki vsak dan tvegajo življenje za nas, da nas zakladajo s hrano in munlcijo, še niso o tem obveščeni. Kdo se ponudi za prostovoljca?«
Več partizanov je stopilo pred komandanta. Ali njemu Je obstalo oko na mojem očetu: bil je čvrst, neustrašen in vreden vsega zaupanja. če bi ga Nemci ujeli, bi gotovo nič ne izdal.
Komandant mu je ponudil lastnega konja in ko je legla trdna tema na zemljo, se Je moj oče oddaljil od partizanov in nastopil nevarno ln negotovo pot. Toda v njegovem srcu ni bilo strahu. Pot ga je vodila po obraščenl dolini, medtem ko Je na vrhu obeh hribov večkrat ugledal v siju ognja nemško patruljo, ki se Je sprehajala sem in tja. Stiskal Je uzdi konju in mu šepetaje prigovarjal: Tiho moraš hoditi, zelo tiho, zelo tiho. Sovražnikovo uho je tenko ln njegovo oko predre še temo. Tu pa tam je začivkal ptiček v toplem gnezdu, ali pa Je veja premočno počila pod kopiti. Drugače pa je bilo vse tiho. Ali tišina je prav tako pretila z nevarnostjo kot nenadno šumenje v travi — bil je zajček ali pa podlasica. Morda je pa kje za grmom tičala nemška izvidnica in zadrževala dih. Lahko je v tem trenutku kdo naperil nanj puškino cev. Počilo bi in vsega bi bilo konec. Moj oče se je tesno oklepal konja. Ta je razumel njegove misli ln Je kar ' se da previdno stopical.
Ko pa je bilo konec doline in se je odprla ravnina, Je oče veselo pognal konja v galop. Poslanstvo je bilo skoraj izvršeno.
čez nekaj tednov pa se je začela ofenziva.
Pred Stonom Je stalo več nemških trdnjav. Prva Je bila natrpana z vojaki in orožjem. Ko so se ji partizani bližali, ni bilo slišati streljanja iz trdnjave. Morda jih niso opazili? Tedaj je komandant zagledal na trdnjavi nemškega stražnika, ki Je mirno motril bližajočo se četo z daljnogledom.
V vsem tem je bilo nekaj omalovažujočega.
Ali pa še za tem skriva past? Je šinilo v razburjene komandantove možgane. To pa je bila tudi njegova zadnja misel. Naslednji trenutek Je strašno počilo ln del prve čete s komandantom vred je zletel v zrak skupno s prahom in kamenjem: trdnjava Je bila obdana z mtniranlm poljem.
Na trdnjavi Je ta hip zamrgo-lelo Nemcev. Strašen krohot se Je razlegel navzdol do doline. «Le pridite, če imate korajžo,« so klicali. ((Pridite, kaj se obotavljate?« Partizane je strašno greblo pri srcu. Toda pogled na vse mrtve ln ranjene tovariše jih je zadrževal. Tedaj se je preril skozi vrste nov komandant. «Za menoj, tovariši! Za menoj, v smit ali v zmago! Maščujmo naše tovariše!«
«živel naš komandant!« Je zaklical nekdo Iz čete. «žlvel, živel 1» so vzklikali tudi drugi. Komandant se je prvi pognal naprej. Nemcem so se zresnili obrazi ln zaslišalo se je streljanje z obeh strani, čim bolj so se naši bližali trdnjavi, tem bolj srdito je postajalo streljanje! Marsikaterega partizana je še zadel strel, toda tudi v trdnjavi je obležal marsikdo, ki se je prej režal in se čutil nepremagljiv.
Izgube so naše še bolj podžigale. Počasi so se bližali cilju. Srca so Jim gorela v maščevanju. Nemcev se Je poiaščal strah. Njim je sedaj šlo za življenje. Obkoljenim od partizanov se jim Je pretrgala zveza z zunanjim svetom. Partizani so dosegli trdnjavo. Slišalo se Je veselo vzklikanje. Nemci pa so zmedeno začeli tekati sem ter tja. Slišali so se ukazi ln protiukazi. Nihče ni vedel, kaj bi počel, ker Jim Je šele zadnje trenutke začela rojiti po glavi misel na poraz, saj so skoraj do konca verjeli v zmago. Toda partizanska hrabrost jim je prekrižala račune.
Nemci so bili zajeti. Na trdnjavi Je izginil kljukasti križ ln v vetru Je zaplapolala vesela partizanska trobojnica...
DANILA KRIILC
pa je zaključila: «Kadar se spomnim teh morečih ostudnosti vojnega življenja, se za trenutek vprašam: ali naj pripovedujem o tem?
In z okrepljenim prepričanjem odgovorim: da, kajti to je živa resničnost, ki še do danes ni izginila.
To je stvarnost, ki jo Je treba poznati do korenin, da bi jo s koreninami vred izruvali iz spomina, iz duše, iz vsega našega težkega življenja!« Prepričana sem, da je moja mama imela prav. Danes je ni več, a njeno pripovedovanje bom ohranila v živem spominu, prav do konca svojega življenja Naši očetje in matere ln vse zavedno slovensko ljudstvo se Je borilo za zmago nad nacifašlzmom, za enakopravnost in svobodo. Borili so se zato, da bi lahko mi, njihovi otroci čutili, kot pravi pesem «lepo Je v naši domovini biti mlad in zdrav«. Ali mi, zamejska mladina, lahko to čutimo? Te dni se po vsej Italiji vršijo proslave ob obletnici osvoboditve. Odkrivajo se spomeniki žrtvam nacifašlz-ma, šolska mladina piša naloge o odporništvu. V Miljah pri Trstu Je bil postavljen spomenik sloven skim in italijanskih partizanom Oblasti niso dovolile, da bi ga od krili, ker je bil napis tudi v slo venščini. Ali so se za tako enako pravnost borili slovenski partiza ni? Ali ni ta zemlja naša, ali ni so naši borci zanjo prelivali svojo dragoceno kri Da, za to so se bo rili, za to so umirali in pred smrt jo so sinovi tolažili svoje matere kot pravi Kajuh: «Veš mama, lepo, lepo je živeti, a za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti«.
O vsem tem Je razpravljala družba iz bivših partizanov ln, ker Je bil med njimi tudi moj oče, sem se ji seveda pridružila tudi Jaz. Ker so obujali spomine na pretekle partizanske dni, sem jih zaprosila, naj mi povedo še kaj več o tem. Oglasil se je nekdo, ki ga nisem poznala. Pokazal mi je sliko mladega partizana, resnega in ponosnega. Bila Je slika narodnega heroja Janka Premrla-Vojka. Pripovedoval mi je, da se je Vojko rodil v št. Vidu na Vipavskem. že v mladih letih Je videl in občutil vse zatiranje primorskega ljudstva. Ko je bil pri vojakih in je dobil dopust, je šel naravnost v partizane in pričela se je junaška pot v borbi za svobodo.
Z njegovo veselo naravo, značajem in hrabrostjo se je prikupil tovarišem in prebivalstvu, koder je hodil. Poznala ga je vsa Primorska in izkazal se je v neštetih akcijah. Nato mi je gospod Tone, tako sem slišala, da so ga v družbi imenovali, pripovedoval o dveh Vojkovih hrabrih akcijah in sicer o eni izmed prvih in o zadnji.
«NekoC Je šlo nekaj partizanov pod Vojkovim poveljstvom napadat italijanski bunker. Vojko Je sam prerezal dvojno žično ograjo in pri odprtini je obesil bel robec. Ko so ga tovariši vprašali, čemu to, Je odgovoril: «Zato, da bodo vedeli, kje je odprtina«. Nato se je pognal naprej z eno bombo razbil vrata, ki so peljala v bunker, drugo pa je vrgel v odprtino. Partizani so zaplenili težki mitraljez, ki Je bil v bunkerju in ostalo mu-ničijo. Kadar je Vojko vodil akcijo, je gotovo uspela. Nato so fašisti natrosili povsod letake z Vojkovo sliko in z napisom, da dobi 50.000 Ur tisti, ki Jim privede Vojka živega ali mrtvega. Toda med slovenskimi Primorci ni bilo Izdajalca. Vojko Je napredoval iz dneva v dan, postal je vodnik, komandir in ravno, ko je bil imenovan za komandanta prve Primorske brigade, je padel in sicer tedaj, ko so postavili zasedo Italijanom, ki so se nameravali umakniti iz Bele. Partizani so ujeli predhodnico, toda ostali Italijani so zasedo napadli, ne da bi se ti bili zavedli. Komisar je ukazal umik, čeprav niso ostali vedeli, zakaj. Končno so izvedeli novico. Vojko je bil hudo ranjen. Dobil Je strel v trebuh. Ni hotel, da bi se zaradi njega umaknili in ker se je hotel zato ustreliti, so ga morali razorožiti. Ker je bil velik ljubitelj slovenskih poezij, je še na smrtni postelji hotel poslušati svojo najljubšo pesem (»Hajdukovo oporoko«. Ko je prišla vest, da je bil Vojko imenovan za komandanta prve Primorske brigade, so bili vsi žalostni, ker so tako kot Vojko sam vedeli, da so njegove ure štete ln da ne bo nikoli več vodil svojih borčev v napad. Umrl je 25. februarja 1944 ponoči. Pokopali so ga na njegovo lastno željo na skrit prostor, da ne bi prišel niti mrtev v roke fašistom«
Gospod Tone je utihnil. Nihče ni izpregovoril besedice, vsi smo bili ganjeni.
Po poti heroja Vojka so stopali vsi zavedni Slovenci. To je bila pot neizprosne borbe za dosego pravic, za dosego vsega, za kar je padel Vojko ln deset tisoči drugih, za svobodo in slovensko besedo. Vojko je umrl, toda njegov spomin živi tudi v naših mladih srcih. Prepričana sem, da bo ostal vedno živ in da bo čez vrsto let spet mladeniška roka zapisala: pripovedovali so mi o narodnem heroju Janku Premrlu-Vojku... Saj je on prvi med tistimi, katerim veljajo besede, vklesane na nekem spomeniku padlim na Goriškem:
«Ker ni vas več, zato ste vsepovsod, saj smrt vas Je življenju darovala«.
NEDA DORNIK
Slovenski dijaški dom Gorica
lerjeva Nemčija osvojila skoraj vso Evropo ln tudi del Sovjetske zveze.
Na Balkanu in v Afriki pa ji je pomagala fašistična Italija, ki je stopila v vojno leta 1940 z napadom na Francijo, a je že 8. septembra podpisala predajo. V tem času je umrlo na milijone ljudi ln ne samo vojakov ampak tudi drugega prebivalstva: žene otroci in stari. Vse Je umiralo od bombardiranja, lakote, bolezni in posebno še v koncentracijskih taboriščih, ki so bila v Nemčiji in tudi v Italiji. V nemških taboriščih so mučili in sežigali nedolžne ljudi.
Do zloma nemške in italijanske armade so poleg zavezniških armad in Rdeče armade mnogo pripomogle partizanske enote, ki so operirale po vseh krajih zasedenih od okupatorjev, posebno pa so se izkazali jugoslovanski partizani in Primorci, ki so osvobodili vso Jugoslavijo In vse ozemlje do Trsta. To je bilo 1. maja 1945. leta.
Vojna se je končala 9. maja 1945, ko so čete Rdeče armade z vzhodne strani prve korakale v Berlin, z zapadne strani pa zavezniške armade Angleži, Francozi ln Američani.
MARICA HERVAT Boršt 41
DANES «TRNULJČICA»!
Končno je prišel veseli dan, ko bo v Kulturnem domu predstava za najmlajše. Uživali pa bodo tudi tisti, ki so nekoliko večji in starejši. Končno pa se bodo z otroki žalostili — ko bo Trnuljčica z vsem dvorom zaspala — in se veselili — ko bo prišel princ Trnuljčico zbudit — tudi njih starši. — Predstav bo več, vendar pa si vstopnice omislite raje v predprodaji, da ne bo nepotrebne gneče pri
blagajni, ko se mora predstava že pričeti

NEPRESTANE NESREČE POVSOD PO SVETU
Tovornjak v kanalu utonilo je 19 oseb
Otroci umirajo zaradi oslovskega kašlja
KAIRO, 5. — Tovornjak, ki je I materi, misleč, da bi bil poln kmečkih delavcev, se je1 kako uredila zadevo.
lahko ona
v vasi Abshaway El-Malak v Nilovi delti prevrgel v neki kanal. Pri tem je utonilo 19 oseb, medtem ko se jih je samo 11 rešilo.
PANAMA, 5. — Zaradi epidemije oslovskega kašlja Je umrlo v indijanskem okrožju San Blas na atlantskem obrežju Paname ne daleč od kolumbijske meje 20 otrok. Panamsko ministrstvo za zdravstvo je poslalo tja kaj zdravniško misijo.
CIUDAD MEXICO, 5. — Sest o-seb je ubilo in mnogo Jih je bilo ranjenih, ko je tornado v državi Pueblo povzročil poplavo treh vasi, in sicer kakih 200 km vzhodno od Ciudad Mexico. Podrtih je bilo okrog 50 hiš.
Tragedija na Siciliji
CATANIA, 5. — Pozno ponoči so ujeli Pietra Camerato, ki je včeraj v Lentinih ubil dva agenta javne varnosti. Pietro Camerata je bil na stanovanju svojih staršev v Si-rakuzi. Odpeljali so ga v Lentini, kjer ga je zaslišal komisar dr. Ric-ciardi. Camerata je bil med zaslišanjem zelo zakrknjen in ni hotel dajati mkakih izjav.
Okoliščine same ter izjave njegovih svojcev pa ves nesrečni dogodek dovolj pojasnjujejo. Predvsem Je Nunzia Spadaro priznala svoje razmerje z morilcem. Pietro Camerata ji je svak in obenem stric: njegov brat je mož Nunzie, njegova sestra pa je njena mati. Že pred devetim leti je Pietro, ki je zelo nasilen in oblasten, začel laziti okrog Nunzie, ki se mu je nekaj časa upirala, potem pa se je vdala, šele pred kratkim je brat, ki Je nekoliko mlajši in je bolj mirnega značaja, zvedel za vso zadevo. Pripravljen je bil vse skupaj pozabiti, zato da ne bi povzročal javnih škandalov, samo da bi Pietro in Nunzia razmerje prekinila. Nunzia na to ni pristala, ker se Je bala groženj svaka in strica.
Sem slovenska dijakinja in spadam v generacijo tistih, ki vojne niso doživeli. O njenih grozotah so mi pripovedovali, o junaškem boju in trpljenju slovenskega ljudstva sem se učila v šoli, o vsem tem mi Je pripovedovala moja pokojna mama. Ni dolgo, kar sem jo še prosila: «Mama, pripoveduj mi o vojni, pripoveduj mi o tvojih sestankih na terenu, o raznašanju pošte in hrane skozi vasi. zasedenih po Nemcih, pripoveduj ml o vsem tem, kar si doživela«.
In pripovedovala mi je... Vselej
Njen odhod pa je močno razburil Pietra, ki je prišel v hišo brata in ga do krvi pretepel. Nato je odšel po puško, ki jo je imel v neki bajti na polju. Ko se je vrnil, je zagledal dva agenta javne varnosti, ki sta hotela spraviti brata Carmela v bolnišnico. Ne da bi kaj premišljal, je Pietro ustrelil najprej enega, medtem ko je imel drugi samo še toliko časa, da je hitro tri otroke potisnil skozi neki vrata, da jih reši pred streli Pietra. Ta je medtem že pomeril nanj in ga zadel v glavo. Potem se je z motorjem odpeljal.
Eden od agentov zapušča ženo in dva otroka, drugi pa ženo s tremi otroki. Tudi morilec je poročen in ima pet otrok; pred desetimi dnevi stk se miu rodila dvojčka.
NEVERJETEN ZLOČIN V FRANCIJI
Čemu so umorili triletnega dediča
Po vseh znakih sodeč je treba iskati morilca med člani družine
NANCY, 5. — Policija neprenehoma nadaljuje preiskave v zvezi z umorom komaj tri leta starega otroka, ki je očitno postal žrtev kakih umazanih računov. Otrok Pierre Muller je bil namreč edini dedič velikega premoženja. Včeraj se je govorilo o eni milijardi ((lahkih« frankov, danes pa se govori celo o treh.
Malega Pierra Je nekdo umoril (prerezal mu je vrat) v času, ko se je včeraj dopoldne mati le za kakih pet minut oddaljila iz stanovanja; šla Je v klet h kotlu za centralno kurjavo. Pierre se je še malo prej v sobi igral s svojo priljubljeno igračo, medvedom, nato pa je zaspal. Ko se je mati vrnila in pogledala v njegovo sobo, je bil otrok v zadnjih zdihljajih. V rokah je še tiščal svojega medvedka, kar
Letalo strmoglavilo na Kanarskih otokih
Ni še gotovo število mrtvih
MADRID, 5. — Letalo »Supercon. slellation« španske letalske družbe «Iberia» je danes zvečer strmoglavilo med fazo pristajanja na letališču «Los Rodeos« pri Santa Cruz Teneriffa na Kanarskih otokih. Na letalu je bilo 40 potnikov in 9 čla nov posadke. Po prvih informaci-jah je 25 do 30 oseb mrtvih.
Zadnje vesti navajajo, da je 20 mrtvih: 14 potnikov in 6 članov posadke. V ambulanti na letališču so nudili prvo pomoč 18 osebam,
od katerih so nekatere v brezup-Pač pa je raje odšla v Catanio k ’ nem stanju.
mn mi n im n n umiti um um  ....................................mu.....
«Zond 2» ne odgovarja
CHICAGO, 5. — Sovjetska vesoljska sonda «Zond 2», ki Je bila u-smerjena proti Marsu, ne oddaja več znakov in vsi poskusi, da bi se z njo vzpostavila zveza, so se izjalovili. Tako je danes izjavil v Chicagu Genadij Skurldin, šef neke sovjetske znanstvene misije na o-bisku v ZDA. Skurldin, ki Je znan strokovnjak za probleme fizike, Je dejal, da se pošiljanje ljudi na Luno Sovjetski zvezi ne zdi posebno važen vesoljski načrt, pa čeprav sovjetski znanstveniki študirajo tudi ta problem.
V brazzavilskem Kongu na vladi mlajši ljudje
V Brazzavilskem Kongu so močne preoblikovali dosedanjo vlado. Prvič doslej so vključili vanjo nove osebnosti, nekateri prejšnji državni tajniki v manj pomembnih ministrstvih pa so prevzeli ključne položaje. Tako je nova vlada posta-
nejši ustvarjalec nacionalne poli- ■ ofenzivo, za katero Je pridobil Com-tike. Spor med vlado in parla-, be tudi Američane in Belgijce. Vo-mentom je prodrl v javnost šele | jaški izvedenci obeh dežel so se
takrat, ko je predsednik skupščine ugledni sindikalni prvak Leon An-gor zagrozil, da bodo poslanci izglasovali vladi nezaupnico, če mi-
la zaradi mladih politikov po sta- nistrski predsednik ne bo odstra-
Dne 9. maja tega leta bomo proslavili 20-letnico zmage nad fašizmom. Na ta dan Je Rdeča armada vkorakala v glavno mesto Hitlerjeve Nemčije Berlin in s tem prisilila h kapitulaciji nacistično armado. Od zapadne strani pa so prišle še zavezniške armade: Američani, Angleži ln Francozi. To veliko zmago praznujejo ne samo demokratični narodi Evrope ampak cel svet. Ta vojna se Je začela septembra leta 1939, končala pa se je maja 1945. V teh letih je Hit-
rosti ena najmlajših v Afriki.
Ta sprememba pomeni konec prehodnega obdobja, ki traja že od revolucionarnih avgustovskih dni leta 1963, ko so strmoglavili pokvarjeni neokolonialistični režim opata Juluja Nova vlada napoveduje obširen program enotnih prizadevanj državnih in političnih činiteljev, ki doslej niso vedno korakali vštric. Tako je od časa do časa prišlo do napetosti med vlado in skupščino ter nacionalno revolucionarnim gibanjem (UNR). Nekateri opazovalci so celo pričeli govoriti o nekakšnem dualizmu. Ce je leta zares obstajal, ga Je sedanja rotacija odpravila.
Sindikati in mladina, nosilci avgustovskega preobrata, niso pripravili nobene formule za nove oblasti in za njihov vrh. Julujeva ostavka Je celo presenetila nekatere organizatorje upora, saj so predvsem zahtevali/ spremembo dotedanje politike. Začasna vlada naj bi zato odpravila nekakšno politično praznino. Vanjo se niso vključili voditelji upora, temveč politiki, ki so
nii iz svojega kabineta reakcionarnih elementov.
Ta za Afriko nenavadni položaj Je v Brazzavillu rodil več političnih središč: MNR, skupščino, vlado, sindikate in mladinsko organizacijo. Ustanovni kongres MNR naj bi zagotovil primat tej politični skupini. Vsakdanje življenje in politična praksa pa sta povzročila nasprotja in nesporazume, pri čemer je igrala posebno pomembno vlogo državna uprava, ki se je revolucija ni dotaknila. Nato so sledile spremembe. Pet pomembnih ministrskih resorjev so prevzeli zelo mladi in dinamični politiki, ki jih podpirajo sindikati in mladina.
Opat Julu, ki je s pomočjo ameriških obveščevalcev (službe CIA) in Combejevih najemnikov pobegnil v Leopoldville, sedaj ustanavlja begunsko vlado. V Brazzavillskem Kongu čutijo vse močnejše prizadevanje protirevolucionarjev, da bi povzročili nemire proti obnovljeni vladi Masemba-Debaa. Umetno razpihujejo plemenska trenja, da bi
Mali Pierre Muller
bi lahko še potrjevalo, da Je bil umorjen v spanju.
Otrok Je bil pravnuk zdravnika dr. Jacquesa Rouyera, ki ima sko raj devetdeset let in je še do ne davnega opravljal zdravniško prakso. Z ženo je živel v stanovanju kjer je bil napravljen zločin. Dr. Rouyer je sklenil, da zapusti vse svoje znatno imetje pravnuku Pier-ru, medtem ko je ostale sorodnike razdedinil.
V družini je zlasti od tedaj, ko je stari Rouyer popustil v vodstvu vladala dokajšnja nesloga. Zaradi neprestanih prepirov Je Andre Rou-yer, sin starega zdravnika ter stari stric malega Pierra zapustil domačo hišo zaradi neprestanih prepirov z otrokovim očetpm.
Preiskovalci so prepričani, da mora biti morilec eden izmed so rodnilcov. Danes popoldne so spet zaslišali vse prebivalce v hiši starega dr. Rouyera. Ni pa znano, če je prišlo do kakega novega elementa, ki naj bi pripomogel, bt se preiskava hitreje zaključila. Do današnjega zaslišanja je prišlo potem, ko so našli dnevnik otrokove prabarice Marie Rouyer. V številnih zvezkih, ki dajejo popoln vpogled v življenje družine Rou-yer, je 80-letnlca skrbno zabeležila vse dogodke in vse spore, do katerih je prišlo v mnogih letih. Branje tega dnevnika ‘ razkrije, da je vladala v družini velika antipatija do Alfreda Mullerja, očeta umorjenega otroka, in pokaže, da je bila družina razdeljena v dva «clans», med katerima je vladalo napeto vzdušje zaradi pohlepa.
Pierrova mati Marie-Odile Muller pa je na policiji izjavila, da je v aprilu v odsotnosti moža morala petkrat po telefonu odgovarjati nekemu človeku, ki jo je imenoval «ženo bandita in don Juana«. Ta človek, ki je pri četrtem razgovoru zatrjeval, da govori v imenu Andrčja Rouyera, starega strica o-troka, ji je v zadnjem razgovoru 27. aprila naročil, naj takoj zapusti Nancy z možem in otrokoma,
hn[iqc ^ qleri n libre
qlahba ^ blHiu'i!rU'0
M Valladolidu nagrajen film “Skopje 63„
VALLADOLID, 5. — Velika nagrada na X. festivalu religioznega filma ter filma človeških vrednot, ki se je včeraj zaključil v Valladolidu, letos ni bila podeljena. V kategoriji dolgometražnih filmov pa je prejel drugo nagrado, «zlat klas», jugoslovanski film Veljka Bulajiča «Skopje 63». Kot je znano, gre za film o potresu v Skopju julija 1963. Nagrado «mesta Valladolid» je prejel japonski film «Harakiri» Masakija Kobaja-šija; nagrada «S. Gregor« pa je pripadla filmu «Nemec», ki ga je napravil Holandec Bert Hanstra. Holandski je tudi film «Aeiding» Roba Houioerna, ki je v kategoriji kratkometražnih filmov prejel «zlat klas«. Nagrado španskega kulturnega inštituta je dobil film špansko-mehiške koprodukcije «0-trok in zid» Ismaela Rodrigueza. Nagrado «deseta obletnica Valla-dolida» so prisodili filmu Orsona Wellesa «Citizen Kane«, s katerim so na festivalu nastopile ZDA. In končno je šla nagrada «za človeško soiitje» Fellinijevemu filmu «Osem in polu.
Imenovani komisiji za filmske nagrade
RIM, 5. — Minister za turizem in prireditve Achille Corona je podpisal odloke za imenovanje komisij, ki bodo dodelile nagrade dolgim in kratkometražnim filmom proizvodnje 1963-64. V komisiji za dolge filme so: Sergio Frosali (predsednik), Glulio Carlo Argan, Guido Aristarco, Vittorio De Seta, Giovanni Grazzini, Giuseppe Momoli, Luigi Scattini, Do-menico De Gregorio (tajnik); v komisiji za kratkometražne filme: Folco Quilici (predsednik), Leonardo Autera, Mario Guidotti, A-medeo Giacobini, Romolo Marcel-lini, Antonio Morelli, Valentino Orsini, Alessandro Mazzoni (tajnik).
Idrijski razgledi
Revija Idrijski razgledi, ki jo izdaja Mestni muzej v Idriji, je pričela svoj deseti letnik. Tej obletnici sta posvečena prva dva sestavka 'P ‘prvi številki novega letnika. Sicer pa še članki držijo idrijskega področja, pa naj gre za zgodovinski prispevki' ali za načrte za bodočnost. Srečko Logar napoveduje turistične prireditve v tem letu in piše tudi O idrijskih gasilcih (Ob 75-letnici gasilskega društva v Idriji). Ljubomir Kolec nadaljuje svoj spis Delo partijske mladine med obema vojnama, Janez Jerman piše o 60-letnici PD Idrija. Ciril Zupanc (vKulturna akcija») opisuje sodelovanje pri prevozu tiskarskih strojev marca 1944 v gozdove k partizanom. Dr. Pavla Jerina-Lah je napisala članek v spomin «0-mevnikarjevi mami iz Mrzle ru-pe». Številko dopolnjuje še nekaj podatkov.
* * *
V dvojni (2-3) številki revije Jezik in slovstvo, je tudi članek, ki bi ga lahko prebrali tudi profesorji italijanščine na naših šolah. Mitja Skubic je prispeval spis Norma v sodobni italijanščini.
Rivista di letterature
moderne e romparate
Pred kratkim sta izšla 3. in 4 snopič (vol. 17) revije Rivista di letterature moderne e compara-te, ki jo izdaja založba Šansoni v Firencah. V 3. snopiču sodelujejo: J. W. Draper (Prolepsis in Shakespeare’s Tragedies), F. Fer-rucci (Fromentin e Vimmobile je-ličiti), Giulia Mazzuoli Porru (Considerazioni sul 'Muspilli’), Edda Cantoni (Letteratura e Po-Utica... Zola e Valles). Recenzije so napisale: Stefania Spada, Ro-
sa Polese in Annarosa Poli. Pisci v 4. snopiču pa so: Vittorio San-toli (Storia e čritica letteraria nella Germania delVOttocento), G. Marc’hadour (Dom Robert Joseph: Ič 'moine inconnu’ d’Eve-sham a la veille du schisme an-glican), S. de Maroo ('Eureka' di Edgar Allan Poe), H. Giordan (Pur une čdition critigue de 'La grande peur des bien-pesants’). Recenzijo pa je prispeval Sergio Zoppi.
še mnogo skladb
v zapuščini Cola Porterja
NEW YORK, 5. — V stanovanju umrlega glasbenika Cola Porterja so našli kakih sto popevk, ki niso bile nikoli objavljene. Preiskavo je opravil ravnatelj neke glasbene založbe Albert Sirmag na prošnjo Porterjevega odvetnika. Sirmag je izjavil, da je med najdenimi skladbami na desetine zelo lepih popevk ter dovolj snovi m nekaj glasbenih prireditev. Sirmag je še povedal, da je bila večina te glasbe napisana za komedije na Broadtvagu, pa ni bila nikoli uporabljena. Gre tudi za glasbo za neki film, ki ga niso snemali.
Kajetan Kovič v Romuniji
Tudi Kajetan Kovič, ki je btl nedavno v skupini slovenskih književnikov, ki so gostovali v Trstu, je član delegacije — poleg Draga Ivaniševiča in Vlade U-roševiča — ki je na desetdnevnem bivanju v Romuniji, kjer se pogovarja s predstavniki zveze romunskih književnikov o medsebojnem sodelovanju.
* * •
SAN SEBASTIAN, 5. — Doslej so se za XIII. mednarodni filmski festival v S. Sebastianu prijavile države: Italija, Argentina, CSSR, Kuba, Španija, ZDA, Francija, Velika Britanija, Indija, Izrael, Japonska, Jugoslavija, Poljska, Romunija, SZ.
pred kratkim posvetovali v Bruslju.
Nato sta se sestala ameriški podtajnik Harriman in belgijski zunanji minister Spaak. Končnih razgovorov se je udeležil tudi general Mobuto, milijonar, ki je na dopustu v Švici zaradi svojih ((bančnih zadev«. V resnici so se sestali trije, ki so svoj čas pripravili tudi napadalno operacijo na Stanley-ville!
Pričakujejo, da se najnovejša o-fenziva proti upornikom, ne bo o-mejila samo na Kongo. V Washing-
tenu, Bruslju in Leopoldvillu niso ! «preden pokončajo vse štiri«, kar tako omenili, da bi upor že | Obdukcija malega Pierra je po-zdavnaj zadušili, če bi sosedne de-1 kazala, da je zločinec Pierru lahko
se tu in tam razšli z Julujem. Vse lažje organizirali protidržavni u-do avgusta, ko so ustanovili enotno j Por-
žele ne podpirale nacionalistov. To je napoved ((pravice do povračilnih akcij, ki jih opravičuje mednarodna praksa«. Zato Combe zlahka izjavlja, da sme računati na vojaško pomoč, s katero bo mogel ((obvladati vsakršen položaj«. Kubanski plačanci — piloti ameriških letal — so že sprejeli ukaz, naj z letali B-
prerezal vrat tudi ko je bil pokon-cu ali pa ko je sedel; ni torej z vso gotovostjo rečeno, da je bil zaboden, ko je spal.
Medtem ko ima Andrč Rouyer, na katerega je takoj letel v začetku sum, neovrgljiv alibi, pa starega zdravnika menda še sploh niso zaslišali spričo njegovega zdravstve-
NEW YORK, 5. — Cenzurni urad države Nem York je sklenil, da bo odslej dovoljena golota v filmu, razen če bi predstavljala »očitno spolzek element«.
f-tl^ ■ f M,,;< T
MOSKVA, 5. — Fotografska razstava o Benetkah žanje v Moskvi velik uspeh. Doslej je bila razstava v Puškinovem muzeju ter v Delavskem domu, sedaj pa je prirejena v vhodni veži gledališča «Boljšoj». Obiskalo jo je že več desettisočev prebivalstva. Razstava bo šla tudi v ZDA, potem ko je že bila v Franciji, Španiji in na Finskem.
m * *
Znani barvni film «Na krilih v Jugoslavijo» je dobil na festivalu kratkometražnih filmov v Nem Yorku v kategoriji turističnih filmov prvo nagrado. Pestri in zanimivi dokumentarni turistični film «Na krilih v Jugoslavijo« je posnela družba «Fllm Oters» kot turistično propagandni film za letalsko družbo «Pan American«. Film so vrteli že v več tisoč kino dvoranah v ZDA in drugod po svetu. Kritika je že pred nemgorškim festivalom zapisala, da sodi nagrajenec iz Neu> Yorka med najboljše, kar so jih posneli lani o mednarodnem turizmu.
* * *
Na pobudo beograjskih pesnikov so na večer pred 1. majem na Kalemegdanu v Beogradu organizirali miting revolucionarne poezije. Pri spomeniku Branka Radičeviča se je zbralo več kot 5000 ljudi in poslušalo revolucionarne pesmi znanih pesnikov.
IIIIIIMII4IIIHillllll)IMIIIIIIHIIHIIIIIimiMiH|||||||||||||N|ni|||||||||||||m|||||||m||n||||||||||M||||)|||||||||VinMa
PREDJED - ZA DAVIDA
■HIHP
......m
26 zasledujejo nacionaliste znotraj nega stanja. Mogoče stari oče, še
sedaj ne ve za nesrečo.
Tanzanije, Sudana in Ugande Najbolj ognjeviti Oombejevi afriški zavezniki (Slonokoščena obala, Niger, Gornja Volta ln Kongo) so že pričeli diplomatsko ofenzivo v korist Leopoldvilla, da bi pozneje mogli opravičiti vojaške operacije. Brazzavilski Kongo in Sudan sta po mnenju afriških opa-
politično stranko — nacionalno re-
zovalcev prva soseda, proti kate-Resni razčlenjevale! afriške poli- rima pripravljajo v Kongu zaroto
volucionarno gibanje — je bila vla-! tike pričakujejo po znani volilni1 :• pomočjo zunanjega posredovanja da poglavitni, če že ne najpomemb- j farsi v Combejevem Kongu novo | in notranje reakcije.
V družini Rouyer je vladala čudna atmosfera. Kljub velikemu bogastvu niso nikoli imeli strežnega osebja, stari zdravnik pa je bil baje kar prislovično skop. Pri vsej stvari pa Je še vendar marsikaka nejasnost, saj stari zdravnik po zakonu ne bi mogel razdediniti sinov In vnukov v korist malega o-troka. Ni torej izključeno, da je zločinec otroka umoril, ne da bi imel za to kak konkreten razlog.
V velikem salonu za «public re-lations« veleblagovnice «La Rina-scente« v Genovi so pred dnevi pričeli vrsto sestankov, posvečenih ((osebnostim kronike«. Kot osebnost dneva so proglasili glavnega kuharja (chef) na supertransatlantiku ((Michelangelu« Nataleja Eroolana. Ta ima za seboj že trideset let službe, najprej v velikih mednarodnih hotelih, od 1. 1951 pa na ladjah družbe «Italia». Doma Je iz Sorrenta in kljub vsemu spoštovanju do tradicionalne francoske kuhinje goji veliko ljubezen do italijanske kuhinje iz raznih dežel,
zlasti Emilije. Predstavil Je čudovito predjed iz različnih vrst rib, jesetra, rdečega in črnega kavia-ra, naravnega in prekajenega lososa, trebušnih delov tune, fois gras in vse skupaj zalito z maršalu, brandyjem ter omako Worche-ster. Na čast admiralske ladje italijanske trgovske mornarice se predjed imenuje «Caprlccio di David*. Lep videz in še posebno navdušeno odobravanje ob okusu Je potrdilo mojstrstvo ((osebnosti dneva« ter obenem visoki razred hotelskih služnosti na ladjah plovne družbe »Halla«.
| Četrtkova črtica
r=%*\
Zastrupljeni se je maščeval
Arturo Aliaga je bil premožen starec, ki je imel le dva nečaka in nobenega drugega sorodnika več. Pravimo, da je bil premožen, kajti pred nedavnim je v sumljivih okoliščinah umrl. Stari Aliaga je imel zelo rad gobe in to ga je pokopalo. S umljive okoliščine so bile v tem, da gobe, ki jih je pojedel, niso bile strupene gobe, pač pa so bile posebej zastrupljene, kar je pričalo, da je bilo nekomu veliko do tega, da Aliago spravi s sveta. Neznani morilec pa je bil, kot se je videlo, zelo nespreten, ker je zastrupil sicer nestrupene gobe, vtem ko bi ga bil lahko umoril z navadnimi strupenimi gobami.
Od smrti Aliage je minilo že kakih 15 dni in policija je Se vedno tavala v mraku in bi tavala še dolgo, če bi se bili dogodki ne začeli razvijati drugače.
Omenjena nečaka sta bila edina dediča velikega premoženja dana Aliage. Bila sta to lepo vzgojena mladeniča z velikim ugle-
dom v krogih, v katerih sta se kretala. Starejši se je imenoval
Manuel Segura in je kazal veliko žalost po pokojniku. Mlajši Fernan Valdez pa je govoril, da človek mora tako in tako nekoč umreti, vendar da je za Aliago škoda, ker bi bil mogel živeti še najmanj 20 let, če ne še več.
Šestnajsti dan po smrti starega gospoda je Segura dobil od Fernana vabilo, naj v nedeljo pride k njemu na kosilo. Nečaka starega Aliage sta bila med seboj korektna. Ker pa med njunimi starši ni bilo posebne prisrčnosti, je nista kazala niti v medsebojnih odnosih. Zato se je Segura začudil, odkod tolikšna ljubeznivost. Računal je, da se Fernan pripravlja na razgovor o pokojniku in da bi mu verjetno hotel predložiti kaj v zvezi z dediščino, kajti Fernan u je bilo vedno premalo denarja.
V	nedeljo ob določeni uri se je Segura odpravil na obisk k Val-dezu in pri tem računal, da bo do večera doma, kajti imel je napovedan nujen sestanek. S seboj je vzel psa «Hanibala* in se napotil proti predmestju Bogote, kjer je Fernan imel svojo hišo.
Prispel je o pravem času in izkazane so mu bile vse časti, celo nekakšna simpatija ali očitna ljubeznivost.
Pred kosilom sta z Valdezom klepetala o marsičem nepomembnem in vsakdanjem. Pokojnika sploh nista omenila. Kosilo je bilo bogato, pijača izredna. Ko sta ob koncu pojedla še pecivo in si nato prižgala cigare, je Valdez pogledal Seguro in mu rekel:
— Stari kozel pa je vendarle stegnil krake...
— O kom govoriš, — se je začudil Segura. — Kakšen kozelTI
— Stari Aliaga, najin spoštovani ujec. Te morda zanima, kdo mu je zmešal štrene.
— Ne govori vendar tako o mrtvem človeku in povrh še o svojem bližnjem sorodniku — je protestiral Segura.
— Poslušaj in se ne delaj naivnega. Potrebujem denar, veliko denarja. In ujec ga je imil, ni mi ga pa hotel dati, ali, kakor se temu po pesniško reče, ni hotel z odra, ki se mu pravi življenje. Jaz pa sem mu to pot pokazal.
— Ti, kaj ti si ga umoril?/
— Neumnost Jaz sem mu le poslal gobe, ki jih je imel tako rad.
— Zakaj pa mi vse to pripoveduje.??
— Zato, ker bom v kratke m edini njegov dedič.
— Tudi jaz imam neke pravice. Ce se ne motim, tebi Prav enake pravice.
— Imel si jih do pred desetimi minutami...
— Kako to misliš? Zakaj?
— Zato, ker si v svoji požrešnosti in naivnosti zaužil strup...
V	tem trenutku Segura poskoči in se požene proti vratom.
— Kam češ, kam? — ga je zlohotno vprašal Valdez. Nič ti ne pomaga, tepec. Edini izhod je pošteno zaklenjen, vsa okna imajo železno ograjo, telefon je odklopljen. Ce pa misliš, da boš s klicanjem koga priklical, se motiš, kajti hiša je, kot veš, na samem.
Segura se je pognal na Valde-za, vendar je ta bil mlajši in bolj krepak in ga je kmalu premagal in ga nato privezal na stolico, v usta Pa mu je vtaknil robec.
Ko ga je tako privezal, je sedel njemu nasproti in mu rekel:
— Minilo je okoli 15 minut. Cez 15 minut boš že mrtev. Verjetno se čudiš, zakaj nisem izbral hitrejšega strupa? Povedal ti bom zakaj. Hotel bi ti še kaj povedati, preden umreš,
Valdez si prižge drugo cigaro, se zlekne v naslonjač in nadaljuje :
— Vidiš tu na mizi pecivo? Ugajalo ti je, kaj. Pojedel si ga pet kosov. V njih je bil strup, ki deluje v času od trideset do štirideset minut. Da, kot se Prl-meri, apotekarji so namreč včasih barabe. Ne dajo vedno vsega v pravi men.
Valdez obmolkne in potegne Iz Žepa kos papirja, ki je bil zvit v
štiri dele. razgrne ga in pokaže Seguri:
— Glej, preberi si poglavje: «Don Manuel Segura, posredi,talec, Bogota, Ulica Pedra /t ria.^a da Ville 412*, Preberi nato besedilo: • Podpisani Manuel Segura svečano izjdvljam, da sem zastrupil svojega ujca Artura Al a-go iz Bogote, dne... Ker me je vest pekla, si jemljem življenje in to na domu svojega sorodnika Fernana Valdesa, ki sem mu izročil to pismo ter mu priznal svoj zločin. On me je sicer odvračal od tega, vendar sem trdno sklenil, da umrem iste smrti, kakršno sem prizadejal ujcu... Manuel Segura*.
Nesrečni Segura Sg začne otepati in se skuša rešiti iz položaja, v katerega ga je Valdez postavil. Bilo pa je zaman. Valdtz spet zvije pismo in se cinično zasmeje.
— Tvoj podpis sem odlično ponaredil. Za sedaj pa grem po-opraviti nekatere stvari po hiši, dokler strup ne opravi svojega.
Zadnje, kar je ob svojem odhodu videl, je bilo zavezano telo svoje žrtve, ki se je že zvijalo na stolici, ter psa •Hanibala*, ki je ves čas dremal v kotu.
Cez nekaj časa se je dvojni mo-rilez vrnil v sobo, da bi se prepričal, če je Manuel Segura že pokojnik.
—- Glej, glej — je Valdez zamrmral zase — Tudi pes je poginil... No, da„ seveda... tudi pecivo je izginilo. Razumljivo, zastrupil je tudi psa, da bi ga spremil v pekel. Oho, pokojnik je imel še toliko moči, da si je osvobodil roke, robca pa si le ni mogel potegniti iz ust. Glej, tudi beležnico je potegnil iz žepa in nalivno pero. Nesrečnež je verjetno hotel zabeležiti, kdo ga ie zastrupil, pa mu ni uspelo. Strup ga je prehitel. Sedaj je vse končano, vse v redu. Valdez bo končno rešil svoje finančne težave, sedaj ko je edini in univerzalni dedič pokojnega Artura Aliage. Sedaj pa kar obvestimo policijo, one topoglave policaje, da si ne belijo več glave s primerom «A-liaga in gobe*.
Senzacija je bila velika. Vsi časopisi so pisali na dolgo in široko. Prijatelji so z gnevom govorili o Seguri, ko so se spominjali , kako se je potvarjal, ko je obžaloval svojega ujca. Pokopali so ga kot samomorilca ob prisotnosti policijskega narednika in dveh grobarjev. Nikogar drugega ni bilo na pogrebu. Valdez se je javno zgražal, kakšni so vsi ljudje na tem božjem svetu...
In tako so od pogreba minili trije dnevi. Toda nekje okoli dveh ponoči na četrti dan so Valdesa grobo prebudili in še bol; grobo odpeljali na policijo. Protestiral je in se upiral, toda nihče se na vse to ni oziral.
Cez pet dni, kajti očitno se ni prav nikomer mudilo, so Valdezt odpeljali na zasliševanje. Tu je začel rjoveti in preiskovalnemu sodniku dokazovati, kako nesramno ravnajo z njim, Valdezom, ki so ga kar sredi noči potegnili iz postelje in ga že pet dni drže v zaporu, ne da bi mu sploh povedali, zakaj so ga prijeli. Grozil je, da se bo pritožil.
Preiskovalni sodnik ga je poslušal, ne da bi zinil besedo. Nato se je obrnil k pisarju in mu rekel:
— Mariano, prečitajte izvid...
Pisar je vstal in začel brati:
— Ker je dvomila, da je pokojnega d ona Manuela Seguro vest tako pekla, da bi ga pognala V smrt, je policija ukazala raz tele-sen je pokojnika in tudi psa, da bi se ugotovila vrsta strupa. Ugotovljeno je bilo, da je bil strup, s katerim sta bila zastrupljena
don Manuel Segura in njegov pes, drugačen od strupa, s katerim je bil umorjen Aliaga. Toda še bolj važno od tega je to, da je bil med pecivom, ki ga je požrl pes, listek iz beležnice* na katerem je bilo z roko pokojnika zabeleženo, da ji Fernan Valdez morilec pokojnih Aliage m Segure. Pokojni Segura je na koncu dodal, da je v upanju, da bo prišlo do raztelešen ja, uporabil ta način, da bi povedal, kdo je krivec. To je bil edini možen način. Ker je imel usta zamašena z robcem, ki ga ni mogel izvleči, je dal pecivo z listkom psu. Ce bi ne imel zamašenih ust, bi bil listek sam požrl.
Sodna obravnava je bila zelo kratka, kajti Fernan Valdez je po vsem tem ose priznal.
GULLERMO VALENCIA
modni kotiček
— Mihec, fcej se ti ne bojiš, de bo kej ratalo ses všeh teh majhneh vpjsk, teh žbarkov za zavarvat svoje držaulane jn take reči7 Vidi, glih te dni smo nekej dosti proslaulali zmago miroljubneh ledi jn s tem nekšno garancijo, de ne bo več i:ojsk. Jn zde j pej kar na onbot beremo, de so Amerikanci žbarkirali ' u Dominikanski republiki, de kar naprej pošiljajo sovdate v tisti Vietnam jn de pravejo, da ne bojo nikdar šli proč jn vse sorte.
— E, Jakej moj, prou bojim se. Jn znaš še zakej? Zatu ke zdej ta višje amerikanske vojaške g'ave štedirajo, kaku se bojo vojskavali sez br.ctlami.
e, ma sez bacilami ni taku težko. Zadost n a malo flita!
Ma ne pruti bacilam, Uani mislejo, de bojo bacile nardili za svoje zaveznike jn de jeh bojo pošiljali u vojsko — denmo reč — pruti Rušani. Jn de bojo ti bacili strili obolt vse ledi, dc pole ne bojo mogli delat vojsko. Jn so učenjaki znajdli prfina' ane nove bolezni jn nardili tašne bacile, ke jeh prenašajo. Te bacile be pole spestili z aroplanov nad sovražno deželo. Jn pole be ledje zboleli za antraksam, blastomi-Uosisam, botulizom, sakagijo jn taku naprej.
-— Jejzes, jejzes! Pej boj o znali ledje zbolt za temi boleznimi, če niso še nikdar neč slišali od njeh?
— Bojo ben Amerikanci prej nardili ano veliko propagando. Jn ne bo težko se navadet. Ane te bojo strile kašlat, de boš skašlau dušo u treh dneh; ane druge te bojo nardile drisko, de boš glih taku skašlau dušo pej po drugi strani, ani drugi bojo dobili tsšne gnojne brufole, de bojo živi segnili jn samo tako. Ma pole bojo pošiljali bacile, za tiste, ke so preveč nazad-
njaški, tudi od stareh, klasič-neh bolezni, koker je, denmo reč, kuga, tifus jn tako. Pole sd pršli tudi na tu, de je forte fejst vzhodnjaški konjski encefalomielitis.
Kaku si reku? Kašen litis? Pej sej Konjev ni več!
— Ja, ma zdej bojo za tu konjsko boleznijo zboleli ledje. So vre taku zučlti tiste bacile, de bojo napadli ledi. Jn pole ta, koker pravejo, bakteriološka vojska dosti mejn košta jn tudi branet se je težko. Zatu ke vsi ti bacili se ne videjo jn frlijo po zraki jn pridejo sez zrokam povsod; u tranvaje, u hiše, u kasarne, u bunkerje jn kamer češ. Jn pole tudi neč ne smrdijo (vide se jeh takujntaku ne) jn taku npbeden no zna, de krožejo ukuli ti bacili. Jn ti bacili pride.o lepu po tihem, ke jeh nobeden ne vide u hiše jn pole do človeka jn pole začnejo svoje delo. Jn kadar jeh samerkajo, je vre prekasno. Videš, kaku gremp forte naprej!
— Mene se zdi samo nerodno, de jemajo vse te bolezni jn bacili tašna težka latinska je mena. Jn taku se bomo n.ogli zdej na stara leta začet učet še latinsko, de se bomo kej za-stopli na vse te bacile.
— Sej sm ti reku, de bojo ben poskrbeli za propagando. Jn pole jest mislem, da če te bojo anbot zgrabli tisti bacili, de boš lahko zbolu za njeh boleznijo, tudi če ne boš znou latinsko. Tudi uani ne morejo pretenditat prou vsega!
— Ma, porka malora, kej ni blo vre zadosti vseh teh naumnosti! Kej ni cejt, de be se na-malo spametli?
— Ja, cejt, de be se namalo spametli, be res biu. Samo tu ni taku lahko ‘ naredet koder delat bacile.
— Ben, tisto jemaš pej ti prou!
Se besedo dve o angleških novostih, ki ne nudijo nič lepega
Bolj vojaški kroj zimskih plaščev in kostumov - Dežni plašči, ki naj bi bili primerni za dekleta, pa so še bolj neokusni - Kako se bodo odločile ženske?
Poročale smo že o modnih novostih, ki so jih prikazale razne pariške in italijanske modne hiše. Z nekaterimi novostmi smo se povsem strinjale, do drugih smo bile skeptične, tretje pa odločno odklonile, prepričane, da se ženske ogrevajo resda za novosti, vendar morajo biti te okusne, praktične in elegantne.
No, sedaj pa prihajajo vesti o modnih novostih iz Anglije, ki jih je prikazalo kakih 30 angleških modnih hiš. Pri tem smo se pred dnevi na kratko ustavile, ko smo zabeležile kratko vest, danes pa bi rade povedale o tem kaj več.
Modelov sicer nismo videle, ker jih modne revije niso še objavile, toda po opisu, ki smo ga posnele iz raznih reportaž modnih novinark, smo prišle do ugotovitve, da so angleški modni eksperti osvojili v svojih novih kolekcijah prav vse, kar je bilo na dosedanjih pariških in italijanskih modnih revijah najmanj sprejemljivega, to se pravi vse tisto, kar je ženski
svet obsodil kot smešno, neele-gantno in neokusno. In če se bodo teh novosti držale tudi angleške tovarne konfekcije ter krojači in šivilje, predvsem pa če jih bp-do osvojile tudi Angležinje, bomo priče res novi modi, ki bo mogoče dajala material raznim člankom za polemike in kritike, ki pa bo daleč od tega, kar si ženska od nove mode želi in obeta.
Predvsem so si angleške modne hiše osvojile tako imenovano «vesoljsko linijos, ki jo je že v Parizu nakazal pariški modni krojač Courreger, a ni naletela med Pa-rižankami na uspeh. Toda angleški modni eksperti so to linijo še poudarili in rezultat tega so prav po vojaško krojeni plašči in kostumi z zelo širokimi in oglatimi rameni. V modi so po njihoven^ zelo kratka krila, h katerim naj bi ženske v zimskih mesecih nosile še zelo visoke škornje, ali pa visoke čevlje. Vsi plašči imajo še pasove, ki naj bi bili tesno stisnjeni, da bi prišla ramena še bolj
........................................................................................•
PO TELEFONU IZ OSVOJENE TOVARNE
IZREDNA KNJIŽNA KONJUNKTURA V ZDA
Amerikanci bodo kupili za 1.200 milijard knjig
V desetih letih se je prodaja knjig v Ameriki početverila
V letošnjem letu bodo Američani izdali 1200 milijard lir za knjige Gre tudi ža ameriške pojme za zelo visoko vsoto, ki priča o izredni knjižni konjunkturi in o pravi kulturni revoluciji.
Razlogi so različni in dokai zapleteni. Nedvomno igra pomembno vlogo demografski faktor in struktura prebivalstva. v zadnjih desetih letih se je število prebivalstva povečalo sicer some za 20 odstotkov, medtem ko se je število prodanih knjig početverilo. Toda istočasno je jirišlo do bistvenih sprememb strukture prebivalstva, ker je bilo takoj po vojni zelo mnogo rojstev, tako da se je število učencev in dijakov v desetih letih zvišalo od 28 na 53 milijonov. Logično se je tudi občutno zvišalo število prodanih učnih knjig in to v zadnjih petih letih za 40 odstotkov, tako da sedaj prodajo za 100 milijard lir samo učnih knjig.
Seveda pa ne gre samo za učne knjige, temveč za šnjige vseh zvrsti. Zvišala se je prodaja kri-
minalk, enciklopedij, otroških knjig itd. in to v zadnjem desetletju približno povprečno za 200 odstotkov, ter se je torej podvojila. Prodaja resnih književnih del, ki jih tiskajo v cenenih izdajah, pa se je v istem razdobju popetnajstorila.
Vzporedno z naraščanjem prodaje se je tudi bistveno spremenila podoba založniške dejavnosti. Izginjajo male založbe in odločilno besedo imajo velike delniške . družbe z obsežnimi kapi-tali. resno organizacijo in dobro urejenimi tehničnimi službami. Prihaja le do prave koncentracije kapitala in do monopolističnih pojavov, tako da se nekateri že sprašujejo, če ne bo ta monopolizem imel škodljive posledice, ker bodo družbe izdajale samo tista dela, ki največ nesejo. Ni namreč dvoma, da je v zadnjem desetletju desetina velikih družb dobila nadzorstvo nad knjižnim trgom in da te družbe poslujejo izključno z vidika dobička ali izgube.
Kri ne zataji, bi mogli reči za ta primer. Sloviti Orson Welles snema v Španiji film «Belstaff», v katerem igra tudi njegova mala hčerka Beatrice, ki pa je hudo kapriciozna, kot se pritožuje oče, ki baje ni nič boljši
ste vendarle uspeli. V družini le navidezna harmonija.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Uveljavili boste svoje ideje, vendar pa z določenimi napori. Srečen dan .... .	za zvesta srca.
lali boste načrte za bližnjo prihodnost.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte premostiti trenutne težave. Branite svoj mir ih se raje umaknite v ozadje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Kot pomirjevalec boste posredovali v nekem sporu. Razum in občutja v dokajšnjem soglasju.	(
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Lotite se dela z vnemo, kajti sicer ne boste prišli nikamor. Ponovno poživite staro ljubezen.
BAK (od 23.6. do 22.7.) Več gibčnosti in elastičnosti v izvajanju tu-
di togih načrtov. Pridobili boste na stižu.
prestižu
LEV (od 23.7. do 22.8.) Več gospodarnega čuta in smotrnosti. De-
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sklepanje novih pogodb, morda novih poslovnih zvez. Preveč ste ambiciozni in s tem si zapirate vrata.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne rinite slepo v neznano, ko pa imate že utrto pot. Preveč enostavno Jemljete določene čustvene zadeve.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Z zmernostjo in razumnostjo bo-
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neki prizadeti ljudje se vam bodo skušali prilizovati. Možno srečanje s staro ljubeznijo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Majhni vendar neprijetni spori s poslovnimi kolegi. Dokazati boste morali svojo zvestobo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V splošnem bo dan pozitiven, vendar pa vas ne bo navdušil. Temne sence v vaših novih čustvenih odnosih.
Intervju z ministrom Eoebelsom med zaključkom bitke za Berlin
Sovjetski vojni poročevalec je nacističnega ministra poklical k telefonu
Do sedaj se ni vedelo, da je sovjetski novinar tik pred koncem Hitlerjevega Reicha naredil intervju z Goebbelsom, nacističnim ministrom za propagando. Vendar je vest povsem točna, čeprav se zdi neverjetna.
Do tega neobičajnega intervjuja je prišlo med bitko za Berlin, ko so sovjetske enote že zasedle del mesta in ko so prodirale proti središču. V mestu je bila zmešnjava in se je pogosto dogajalo, da so telefoni še vedno delovali, čeprav so neki predel že zasedle sovjetske tankovske enote.
Tako je sovjetski poročnik in vojni dopisnik Roman Karmen (ki je po vojni postal filmski režiser) prišel v neko tovarno v vzhodnem delu Berlina, ki so jo pravkar zasedle sovjetske čete. Telefoni so še delovali in iz tovarne je bilo mogoče vzpostaviti zvezo s telefonsko centralo, ki je imela direktno zvezo z ministrstvom za propagando tretjega Reicha. S Karmenom je bil tudi prevajalec Viktor Bojev, ki je sedaj sodelavec «Novosti». Karmenu Je šinila v glavo originalna misel, kaj če bi stopili v telefonsko zvezo z Goebbelsom in mu zastavili dve, tri «aktualna» vprašanja?«
Prevajalec Bojev je odlično govoril nemški in je poklical telefonsko centralo ter z, odločnim glasom rekel telefonistki:
«Prosim, dajte mi takoj nujno zvezo z ministrstvom za propagando, z reich-ministrom Gobbel-som. Gre za zelo važno vprašanje...«
Trenutek oklevanja in telefonistka je prijazno odgovorila; «Dajte mi vašo telefonsko številko, ministru bom sporočila vašo zahtevo, počakajte, on vas bo pozval.«
Sovjetski novinar in prevajalec sta se zadržala v tovarni povsem slučajno in sta hotela v udobnih naslanjačih direkcije samo malo počivati. In res, čez petnajst minut je telefon pozvonil.
Iz slušalke se Je čul glas: «Tu je ministrstvo za propagando, kdo želi govoriti z ministrom Goebbelsom?«
Prevajalec Je odgovoril; «Tu oficir Rdeče armade, želim govoriti z ministrom.«
«Samo trenutek, prosim,« in čez pol minute se je čul drug moški glas:
»Govori dr. Goebbels«
In zopet je prišel do besede prevajalec, ki je rekel: »Sem oficir sovjetske armade F Berlinu. Vam lahko zastavim nekaj vprašanj?«
Goeobels: «Izvolite.»
Prevajalec: «Kollko časa še mislite braniti Berlin?«
Goebbels:	»Nekoliko...« (ostali
del odgovora se ni dobro slišal in je prevajalec razumel tednov).
Prevajalec: «Prav nekoliko tednov?«
Goebbels: «Ne, rekel sem nekoliko mesecev in ne tednov.«
Prevajalec: «Kdaj in kam mislite pobegniti iz Berlina?«
Goebbels: »Vaše vprašanje je žaljivo in nesmiselno.«
Prevajalec: «Hotel sem vam povedati, da vas bomo našli, kjer koli se boste skrili in da so ve-šala za vas že pripravljena... Hočete vi mene kaj vprašati?«
«Ne,» je odgovoril Goebbels in prekinil telefonsko zvezo.
Malo potem je Goebbels napra-
vil samomor. Zastrupil se je skupno s svojo ženo in petimi hčerkami. SS-ovci so njih trupla polili z bencinom in jih zažgali na dvorišču vladne palače.
Zadeva
Callas Meneghini
zaključena
MILAN, 5. — Pred tukajšnjim sodiščem se je davi zaključila sodna razprava v zvezi z ločitvijo slovite pevke Marie Callas in veronskega industrijca Giovan-battiste Meneghinija. Dr. Bruni je zahteval, naj se sodišče izreče za ločitev zakona po krivdi, pevke Marie Callas. Sodni rek bo objavljen šele čez mesec dni.
Prvič je ločitev zakona zahteval Meneghini leta 1959. Tedaj je vložil tožbo pred sodiščem v Brescii. Nato je pristal na sporazumno ločitev z določenimi finančnimi pogoji, ki pa se jih, kot zatrjuje Meneghini, Callaso-va ni držala. Zato je leta 1961 vložil ponovno tožbo pred milanskim sodiščem,
«Striptease» naj reši finance svetovne razstave
NEW YORK, 5. — Ze od samega začetka je bilo rečeno, da je je bila svetovna razstava v New Yorku slabo pripravljena, da sploh ni svetovna, pač pa da so se Je polastile nekatere države, ali celo samo nekatere velike monopolne družbe, skratka, da ne zasluži ni-
ti slovesa svetovnih razstav niti tega imena. Tedaj pa ni bilo dvomov o tem, da'bo ta obsežna prireditev veliko nesla in mnogi so organizatorjem očitali prav to, da so svetovno prireditev organizirali bolj kot poslovno zadevo kot pa razstavo svetovne zmogljivosti. Sedaj pa ugotavljajo, da razstava ni uspela niti kot posel. Da bi pritegnili občinstvo, so si zamislili kaj privlačne zabave: «strip-tease«.
g Seveda slačenje .žensk ne bo tako popolno, kot ga lahko vidimo nekje v Parizu ali v kakem drugem mestu v zahodni Evropi, kajti Američani' so hudi puritanci, toda «strip-tease» pa vendarle bo in z njim vodstvo razstave računa zvabljati občinstvo na razstavo, da krije velike stroške.
Ker pa so se v New Yorku oglasili k besedi tudi ljudje, ki jim to ni po volji, je Sherry Brit-ton, ki bo nastopala v tem lokalu na razstavišču, izjavila, da ne gre za pravi «strip-tease», pač pa le za nekakšen »ples ljubezni« in nič več. Seveda ne bo nastopala le ona, pač pa bo njena točka največja atrakcija, še preden so se za to odločili, si je spored hotel ogledati sam direktor razstave Robert Moses,
Sherry Britton, ki je v tej zadevi osebno najbolj prizadeta, meni, da Je slačenje pred občinstvom — umetnost. Da bi pa svoje stališče še bolje podprla, je izjavila:
«Pogosto sem opravila svojo točko »strip-teasa« pred televizijskimi kamerami, med zadnjo vojno pa me je tedanji predsednik ZDA Roosevelt imenoval za »častnega brigadnega generala«, ker sem pomagala dvigati moralo med vojsko na bojiščih.«
do izraza. In da bi bila slika še bolj «popolna», so si angleški modni eksperti izmislili še smešno majhna pokrivala, ki naj bi zakrivala skoraj pol obraza.
K tej «vesoljski liniji» naj bi spadali tudi dežni plašči, ki jih je prikazala angleška modna šivilja Mary Quant. Ce smo označile ie plašče in kostume za zelo neele-gantne in neokusnee, potem lahko rečemo, da presegajo omenjeni dežni jglašči že vse meje neokusnosti in težko je reči, kdo bi si jih upal nositi. Verjetno tudi zelo mlada dekleta ne, za katere so baje ti plašči še posebej namenjeni. Oglejmo si nekaj značilnosti omenjenih plaščev: zelo kričeče barve, umetne zadrge, ki morajo biti zelo vidne, kot okrasek
1


1

Za letošnje poletje so zelo v modi majice, posebno še na roko pletene majice, ki so značilne po velikih zankah. Kar se pa krojev tiče, so možni prav vsi, glavna njihova posebnost pa je v tem, da so majice zelo zelo dolge. Na sliki vidimo en tak primer, ki je posebno za bolj športne priložnosti kot nalašč, hkrati pa tudi čeden.
pa še neokusni gumbi in drugi okraski, ki naj poudarijo originalnost modela. K takšnim plaščem je omenjena šivilja svetovala še pričesko, to je dve kratki kitki.
Psi angleški modni eksperti so se strinjali v enem in sicer v izbiri barve, ki naj bi bila za jesenske in zimske modele ali beige, ali pa celo bela. Beige barve naj bi bili plašči in kostumi, bele pa obleke, tako dnevne kot popoldanske in večerne.
Večerne obleke naj bi bile po mnenju angleških modnih ekspertov ali dolge do tal, ali pa tako kratke, da bi ne pokrivale kolen. Srednje poti pri njih ni ter so se za kratka krila odločili kljub temu. da vedo da je le malo žensk, ki lahko z uspehom nosijo kratke obleke ter da jim bolj pristajajo zmerno dolga krila, ki vsaj do polovice pokrivalo kolena.
Naštele smo le nekaj angleških modnih novosti. Toda prikazanih jih je bilo še več. O vseh pa danes ne moremo pisati, ter bomo raje počakale, kakšen bo odmev nanje med ženskim svetom.
ČETRTEK, 6. MAJA 1965
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Neapeljski motivi; 12.15 Za smeh in dobro voljo; 12.45 Za vsakogar nekaj13.30 Glasba po željah;
Operna antologija; 10.30 šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Trije Brahmsovi intermezzi; 11.45 Skladbe za godala; 13.20 Odrska glasba; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Glasbena beležnica; 15.45 Gospo-
17.00 Orkester p.v. Guida Cergo- darska rubrika; 16.00 Spored za lija; 17.20 Italijanščina; 17.35 Lah- najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.25
ka glasba; 18.15 Umetnost; 18.30 Album' pesmi; 18.50 Orkester E-
Glasbena oddaja za mladino; 19.00 Trio Perger-Ferrara-DTorio;
sposito; 20.25 Pisan spored: 21.00 Politična tribuna; 21.30 Marcosi-
19.15 Iz zgodovine slovenske knji- gnori in njegova harmonika; 21.45
ževnosti; 19.30 Solisti lahke glas- Uuuuuu v u be; 20.00 šport; 20.35 Godalni an- Rostropovič. sambel; 21.00 «Voda», veseloigra;
22.45 G. Viozzi: Koncert za violončelo in orkester.
London v noči; 22.16 Violončelist
II. program
rodne; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednostil; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Narodna zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz francoskih oper; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Pihalna godba; 15.40 Literarni sprehod; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Odskočna deska: 18.45 Jezikovni pogovori:	19.05 Glasbene
razglednice; 20 00 Domače pesmi in napevi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Popevke; 23 05 Novejša glasba.
12.03 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Gianni Safred; 13.35 Simf. koncert.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pevci lahke glasbe; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Pevci in orkester; 11.50 Iz turistove beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Orkester Scholtz; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Operni almanah; 15.40 Aktualna vprašanja; 16.00 Tretja stran; 16.15 Popevke; 16.35 Zmenek v Operi; 17.40 Plesna glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ansambel Larcange; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.40 Nočni motivi.
8.00 Jutranja glasba; 9.35 Srečanja, 10.35 Nove ital. pesmi;
12.00	Romantično popotovanje;
14.00	Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 17.15 Zapojmo jih skuoaj;
17.35	Ljudska enciklopedija; 17.45 A. Daudet: «11 nababbo« - 6. nad.;
18.35	Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 21.40 Glasba v večeru.
Ital. televizija
8.30 Sola; 17.00 Tvoja prihodnost; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Kmetijska oddaja; 19.35 TV pošta; 19.55 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna; 21.35 TV zgodba «Pet dedičev«; 22 ?5 Prireditve v tednu; 23.00 Dnevnik.
III. program
18.30 Pregled stare zgodovine;	_______________
18.45	Hindemithova sonata štev. Sejem Sanj; 23.15 športne vesti.
2;	19.30 Vsakovečerni koncert;
20.40 Mozartove skladbe; 21.20 Na sporedu C. Monteverdi; 21.50 Deset let od smrti Silvia D’Amica;
22.45	Priče naše dobe.
Nacionalni program
Slovenija
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00
8.05 Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Radijska šola; 9.25 O goskici, ki se je učila peti; 9.41 Slov. na-
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Pošta; 22.00 sanj
Jug. televizija
10.00	TV šola; 11.00 Francoščina; 16.40 Ruščina; 17.10 Angleščina; 17.40 Na črko, na črko; 18.25 Obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.15 Glasbena porota; 20.00 Dnevnik; 20.30 Narodna glasba; 20.40 Torkar: Balada o taščici; 21.30 Koncert v studiu; 22.00 Obzornik.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 14.8, najnižja 10, ob 19. uri 14; vlaga 70 odst., zračni tlak 1006,6 narašča, veter 6 km severozahod-nik, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 14 stopinj, dežja je padlo 0,5 mm.
Tržaški dnevnik
IV
Danes, ČETRTEK, 6 maja
Japez -	’ i
, Sonce vzi^e ob 4.46 in zatone ob * 19,18. Dolžina' 'd rte v a 14.32. Luna vzide ob 8.43 in zatone ob 0.09 Jutri, PETEK, 7. maja
Stanko
NADALJEVANJE RAZPRAVE 0 DEŽELNEM PRORAČUNU
Dežela mora zaščititi jezik, kulturo običaje in izročila slovenskega prebivalstva
Svetovalec SS Škerk je obširno obravnaval položaj slovenske jezikovne skupnosti v Italiji - Odnos deželnega odbora do manjšine je obravnaval tudi demokristjan Coloni
Tudi včeraj je ves dan trajala v deželnem svetu razprava o proračunih in o programski izjavi predsednika deželnega odbora Ber-zantija. V razpravo je poseglo štirinajst svetovalcev, in sicer odv. Škerk (SS), komunisti Šema, Bo-sari in’ Bergomas, socialist Dal Mas, demokristjani Coloni, Varisco, Zanin, Cogo in Bianchini, socialdemokrat Renato Bertoli, liberalec Morpurgo in misovec Boschi. V razpravi so svetovalci posegli na številna področja in mnogi so obravnavali specifično furlanska vprašanja. Včasih je bila tudi malce monotona in so jo oživili samo ka. ki manjši polemični spopadi, ali pa kak nekoliko humorističen presledek, kot na primer takrat ko je furlanski demokristjan Cogo precej na dolgo govoril o lisasti pincgavski goveji pasmi, kar je vzbudilo med svetovalci dobro voljo in razne hudomušne pripombe.
Zaradi skopo odmerjenega prostora bomo nekatere posege v razpravo omenili samo na kratko ter se bomo nekoliko dalje ustavili pri tistih, ki se tičejo naših narodnostnih pravic.
Prvi je spregovoril v razpravi de. mokristjan Varisco, ki je rekel, da je glavni namen deželne avtonomije izboljšati življenjsko raven vsega ljudstva v deželi ter razširiti med najbolj zapostavljene družbene sloje kulturo in resnično omikano življenje.
Socialist Del Mas, ki je spregovoril za Variscom, je orisal do-godke v zvezi z lanskimi pogajanji za sestavo odbora levega centra ter je dejal, da se je odbor v sedanji obliki res delno ravnal po duhu nove politike, ni pa res, da ni prišlo do širšega odbora zaradi nezrelosti socialistov. Rekel je, da je formula levega centra v državnem okviru vedno veljavna, da pa jo je treba oživiti. Storjenih je bilo namreč precej kora-kov v smeri napredka, večji zagon pa so zavirale usedline, ki izvirajo še iz časov centrizma. Pri tem je malce polemiziral s komunisti ter rekal, da je čudno, da nasprotujejo skupno z liberalci sedanjemu gospodarskemu načrtu, čeprav iz različnih razlogov. V PSI so res razna stališča, ker je pač demokratična stranka, v kateri se krešejo mnenja po resnični dialektični metodi.
Nato je spregovoril videmski socialni demokrat Renato Bertoli, ki je še posebej omenil gospodarski zastoj v videmski pokrajini in v Vidmu samem. Pritožil se je tudi glede petletnega gospodarskega načrta, ki zanemarja našo deželo. Zatem je obravnaval razne pomanjkljivosti v šolstvu s posebnim poudarkom na strokovno šolstvo.
Komunist Šema je dejal, da se v poročilu predsednika Berzantija ne zrcalijo dovolj natančno vpra-šanja, ki se tičejo Trsta v okviru njegove deželne in vsedržavne stvarnosti. 2e samo državno načrtovanje popolnoma zanemarja Trst in vlogo, ki bi jo moral imeti v dejavnem gospodarstvu. Trst je prizadet tudi zato, ker ni v vsedržavnem merilu nobene prave pomorske politike ter se nameravajo skrčiti ladjedelnice, kar hudo prizadeva Trst. Dejal je, da nimajo te ugotovitve. nobene zveze s kakšnim zapečkarstvom; nasprotno Trst je vsedržavni, in lahko bi se reklo mednarodni problem. Se posebej je omenil člen 70 statuta, ki določa ustanovitev posebne pristaniške ustanove, do česar pa še ni prišlo.
Demokristjan Zanin je obravnaval socialna vprašanja in zaposlitev v deželi. Komunist Bosari je obravnaval pretežno furlanska vprašanja in omenil pri tem tudi nevarnost, da ne bo rabeljski rudnik prešel v last dežele. Tržaški liberalec Morpurgo je ponovil kritična stališča liberalcev do dežele sploh in do levega centra posebej. Zanimivo je bilo pri tem protislovje, v katero je zabredel, ko je očital, da deželpi proračun zanemarja Trst v korist Vidma, medtem ko je njegov videmski kolega Bertoli predvčerajšnjim trdil ravno nasprotno, t. j. da proračun zanemarja Videm. To nedoslednost je kasneje demokristjan Coloni odločno očital liberalcem in jim rekel, da tako ravnanje ni politično pošteno, t. j. da je demagoško. Demokristjan Cogo je obravnaval živinorejo, vinogradništvo, ustanove za kmetijstvo itd. ter pri tem, kot smo že dejali, na dolgo raztezal vprašanje reje pincgavske pasme.
Demokristjan Urli je zelo obširno obravnaval splošno tematiko deželnega gospodarstva v zvezi s proračunom in z raznimi njegovimi posegi za izboljšanje položaja v deželi. Misovec Boschi je seveda kritiziral politiko odbora in. na koncu svojega govora zabrenkal na običajne nacionalistične strune Svetovalec Bianchini, KD Je obravnaval zanimiva vprašanja mladine
Bergomas (KPI) je opozoril na protislovje med raznimi izjavami o splošni politiki ter resnično dejavnostjo. Pri tem je omenil sklep IRI, da se ukine ladjedelnica Sv. Marka, skrčenje števila delavcev v tržiški ladjedelnici, v podjetju Sa-fog v Gorici in v Tržaškem arzenalu. Omenil je tudi odpuste v raznih zasebnih tovarnah "v Gorici in Trstu.
Demokristjanski svetovalec Co Ioni (Klun) je v svojim govoru obravnaval tudi vprašanje naše manjšine in dejal, da se mu zdi še posebno značilna programska izjava predsednika Berzantija o uveljavljanju mednarodnega poslanstva deželnega odbora v okviru iniru in varnosti. V tem okviru je sam predsednik Berzanti poudaril voljo po plodnem sodelovanju s Koroško in Slovenijo, prispevek politiki bolj odkritega razgovora med narodi, pospeševanje pobud, da se poglobijo kulturni in gospodarski odnosi z mejnimi državami. Coio-ni je nadalje dejal:
«V ta okvir je treba uvrstiti položaj narodnostne manjšine, ki je — kot poudarja enciklika Pacem in terris — poklicana, da upošteva
pozitivne plati položaja, ki ji omogoča lastno duhovno obogatitev s postopnim vsrkavanjem in kontinuiteto vrednot, ki pripadajo različnim izročilom in civilizacijam, od tiste, h kateri sama pripada. To se bo zgodilo — pravi enciklika — samo če bodo člani manjšine znali biti kakor most, ki lajša kroženje življenja v njegovih različnih izraznostih med različnimi izročili in civilizacijami, in ne področje trenj, ki povzročajo veliko škodo ter zastoj in nazadovanje.
Mi poudarjamo obveznost, da bomo spoštovali v demokratičnem in krščanskem duhu predpise statuta, ki določa v členu 3, da se v deželi priznajo enake pravice in enako ravnanje vsem državljanom, h kateri koli jezikovni skupini pripadajo z zaščito zadevnih narodnostnih iti kulturnih značilnosti,. Menim, da kritike poročevalca manjšine šiškoviča niso glede tega pravilne. Mi se nočemo na noben način odtegniti svoji dolžnosti niti glede narodnostnih manjšin. Nasprotno smatramo to nalogo za težko toda tudi zelo zanimivo priložnost, da dokažemo veljavnost svojih načel in učinkovitost svoje akcije. Dejstvo, da je ustavno sodišče razsodilo, da dežela ne more sprejemati zakonov o zaščiti manjšin, ne pomeni, da dežela ne more prispevati k pozitivnemu in mirnemu reševanju vprašanj, povezanih z njeno splošno politično in upravno usmeritvijo Menim, da je prišla takšna usmeritev jasno do izraza v teh prvih desetih mesecih tudi ob zadovoljstvu državljanov slovenskega jezika. Sicer pa je bilo jasno že ob odobritvi statuta na politični in doktrinarni ravni (glej Paladina), da ostajajo morebitni zakoni za zaščito naše manjšine v pristojnosti republike, za kar se je pravilno obvezala s členom 6 ustave«.
Zadnji je spregovoril svetovalec, škerk v imenu Slovenske skupnosti, ki je posvetil ves svoj govor vprašanju pravic slovenske manj šine. Njegov govor omenjamo da nes le zelo na kratko, ker ga bo mo obširno.objavili na drugem me stu v jutrišnji številki. Med dru gim se je Škerle pritožil nad znano razsodbo ustavnega sodišča, omenil člen 3 deželnega statuta in dejal, da bi se moral čimprej uresničiti, saj bi to prispevalo tudi k zaupanju manjšine. Rekel je, da bi morala biti ena od posebnih nalog, dežele zaščita izročil tukajšnjega slovenskega prebivalstva, njegovega jezika, običajev itd. Omenil je tudi posledice! fašističnega zatiranja in nesmiselno delitev manjšine na tri kategorije. Naštel je že tolikokrat poudarjene zahteve raznih slovenskih zastopnikov in dejal, da bo slovenska manjšina sodila vrsto demokracije, v kateri živi, po tem kako bodo z njo ravnali.
ga, ob 17, uri pa ustreljene talce na Opčinah.
Proslave spadajo v okvir manifestacij ob 20-letnici konca druge svetovne vojne.
Ob 19. uri priredi Združenje I-talij a-ZSSR v Trstu predavanje v dvorani «Di Vittorio* v Ulici Pondares 8 o temi »Dvajsetletnica velike 7,mage sovjetske vojske*, na katerem bo govoril polkovnik Borisov.
«Dan topo!a» na velesejmu
Uprava tržaškega velesejma je sklenila razširiti obseg stranskih prireditev, ki bodo spremljale letošnjo lesno razstavo, in sicer tako, da bodo organizirali poleg običajnega kongresa o pohištvu in dneva lesa, še poseben dan posvečen topolu. Topolov dan bo 28. junija.
Preizkušanje strojev na ladji «Raffacllo»
Poskusno obratovanje prvega pogonskega stroja na ladji ((Raffaello«, ki ga dokončujejo v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu, se je zaključilo. Zdaj so pognali za poskus še
drugi pogonski stroj, ki bo tekel polnih 40 ur. Ko so strokovnjaki ladjedelnice pognali stroj, ki poganja desni propeler ((Raffaella«, so bili prisotni poleg najvidnejših predstavnikov same ladjedelnice tudi predstavniki Italijanskega ladijskega registra, Lloyd’s Register in pa American Bureau of Shipping.
Grški strokovnjaki na ogledu ferry-boata
Predstavniki grških pomorskih krogov, med katerimi so bili grški minister za trgovinsko mornarico Biris, minister za državno, predsedstvo^ Papaspyros, predsednik poslanske zbornice Novas, predsednik grške ustanove za turizem prof. Ka-logeropoulos ter glavni tajnik Pa-paefstratiou so si te dni ogledali 4.300-tonski ferry boat, ki za Združene jadranske ladjedelnice gradijo za omenjeno grško ustanovo za turizem. Grški strokovnjaki, ki so jih spremljali predstavniki American Society of Tourist Agencies in predstavnik italijanskega koncerna FINCANTIERI v Grčiji dr. Modia-na, so izrekli svojo popolno zadovoljstvo glede konstrukcijskih kakovosti novega plovila.
Minister Spagnolli odgovoril Vidaliju
Minister za trgovinsko mornarico Spagnolli je poslal senatorju Vidaliju, na vprašanje glede pomorske zveze med Jadranom in ZDA po ((upokojitvi« «Saturnie in «Vulcanie», sledeči odgovor:
Najprej moram opozoriti senatorja, ki je postavil vprašanje, da je bil program voženj Trst-New York že uradno določen za vse leto: na tej progi bo odslej dalje vozila turbinska ladja «Cristoforo Colombo«, ki bo odpotovala iz Trsta 3. junija in bo nadomestila «Saturnio» in «Vulcanio», ki ne bosta več vozili zaradi starosti. Število potovanj, ki jih bo «Cristo-foro Colombo« opravila, bo gotovo manjše od števila potovanj, ki sta ju opravila «Saturnia» in nVulca-nia»; kljub temu pa bodo ta potovanja več kot zadostna zaradi sedanjega omejenega prometa. Zaradi boljših udobnosti, ki jih nudi ((Cristoforo Colombo«, pa bo povezava med Jadranom in New Yor-kom odslej dalje boljša kot dosedanja.
Glede ladij «Liberty», ki so omenjene v vprašanju, pa minister pravi, da je njihovo vprašanje vključeno v širši program modernizacije linijskega ladjevja družb PIN, ki se sedaj postopoma izvaja.
Jutri redna seja občinskega sveta
Jutri bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Na zadnji seji so sklenili, da bodo jutrišnjo sejo posvetili samo upravnim sklepom in razpravi o resolucijah, ki so na dnevnem redu. Zato jutri ne bodo prišla v poštev vprašanje svetovalcev in odgovori odbornikov.
OBMEJNI OSEBNI PROME
T V APRILU
io
Ifilr
Slovensko gledališče v Trstu
KULTUR«! DOM
—
ob 18. uri
305.516 prehodov je bilo s potnimi listi in 658.145 z obmejnimi propustnicami
Osebni obmejni promet čez številne bloke na italijansko jugoslovanski meji na Tržaškem je zabeležil v preteklem aprilu 305.546 prehodov s potnimi listi ter 658.445 prehodov s propustnicami.
S potnim listom je v omenjenem mesecu prekoračilo mejo 157.752 italijanskih in 147.749 tujih državljanov. število Italijanov, ki je prekoračilo mejo v smeri proti Trstu Je namreč doseglo 78.231, v nasprotno smer pa jih je potovalo 79.521. V smeri proti Trstu je v istem mesecu prešlo mejo 74515, v nasprotno smer pa 73.643 tujcev. Med temi so bili tudi v aprilu na prvem mestu jugoslovanski državljani, katerih so na vseh obmejnih prehodih našteli kar 78.000, sledili pa so po vrsti zahodni Nemci s 13.000 prehodi, Avstrijci z 10.500, Grki s 5900, Francozi s 5700, Švicarji s 5600, Američani s 5200, Angleži s 4100, Švedi s 3800 ter Turki z 2900 prehodi.
S propustnico je v aprilu prekoračilo mejo v smeri proti Trstu 200.549 italijanskih in 130.843 jugoslovanskih državljanov, v nasprotno smer pa jih je potovalo 195.433 italijanskih in 131.620 jugoslovanskih državljanov. Po številu prehodov je bil na prvem mestu obmejni blok pri škofijah (280.800 prehodov), sledili pa so po vrsti bloki pri Fernetičih (175.700), pri Lipici (60.700), na Pesku (53.800), v Re-
Polkovnik SZ Borisov bo počastil spomin sovjetskih partizanov
V petek 7. maja bo prispel v Trst zastopnik sovjetskega poslaništva, polkovnik Genadij Borisov, da počasti sovjetske partizane, ki so padli za časa druge svetovne vojne.
Proslava bo ob 11, uri na vojaškem pokopališču v Ul. Pace pri Sv. Ani. Poleg polkovnika Borisova bodo spregovorili zastopnik Združenja Italija-ZSSR ter Euge-nio Laurenti in dr. Karel Siško-vič za združenje ANPI.
Ob 12. uri bo sovjetski zastopnik počastil padle v Rižarni, ob 16. uri obešene talce v Ul. Ghe-
llllllIltMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllIllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllliiilllililillIllllllIMMlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUMIIIIIIIIIIimiimillMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillll
V ODGOVOR NA INTERPELACIJI VIDALIJA (KPI) IN PRISCA (PSIUP)
Podtajnik Donat-Cattin indirektno potrjuje možnost popolne zapore ladjedelnice Sv. Marka
Podtajnik pravi, da bi v primeru nujnosti zapore obrata poskrbeli za ustanovitev drugih dejavnosti, ki bi zaposlile delovno silo
pentabru (18.000), v Lazaretu (15 tisoč), pri Prečniku (12.500), v čam-porah (10.400), v Cerejih (6900) in pri Sv. Barbari (6200).
Prihajanje filmskih reklamnih izvedencev
Sinoči so začeli prihajati v Trst prvi strokovnjaki s filmskega področja, ki se bodo udeležili napovedanega kongresa o propagandnem filmu. Na tekmovanje za najboljše filme z navedeno tematiko je poslalo svoje izdelke nekaj čez 300 filmskih operaterjev. Predvajanje vseh teh kratkometražnih filmov traja vsega skupaj (brez presledkov) osem ur in pol.
jedelske industrije.
Zato je tudi ministrski podtajnik vključil vprašanje ladjedelnice Sv. Marka v obsežen okvir krize lad-jedelske industrije v Italiji in v svetu, ki Je povzročila, da je v Italiji sedaj preveč ladjedelske proizvodne zmogljivosti v odnosu na predvideno gradnjo ladij za domače pomorstvo,- Nadalje je podtajnik izjavil, da si bo italijanska vlada še naprej prizadevala pri evropski skupnosti, da se sprejmejo ukrepi, da-s# omogoči italijanski- KDdjddei-ski industriji premostitev sedanje krize, ter je pojasnil, da za sedaj ni kompromitiran obstoj nobene italijanske ladjedelnice., Glede tržaške ladjedelnice, je poudaril Do nat-Cattin, da je «IRI doslej po kazala odkrito dobro voljo, da ne bo dopustila, da se porazgubi tako visoka tehnična sposobnost oseb ja«. Nato pa je Donat-Cattin dodal, da če bi bilo v prihodnosti potrebno, da se v okviru gospodarskega načrtovanja pokaže nujnost skrčenja ladjedelstva, ki naj bi prizadelo ladjedelnico Sv. Marka, potem bo ministrstvo za državne udeležbe v vsakem primeru poskrbelo, da se ta izguba nadomesti v Trstu z ustanovitvijo v Trstu ustreznih dejavnosti, ki naj bi zaposlile delovno silo Sv. Marka.
Glede miljske ladjedelnice Sv. Roka, o kateri je bilo v zadnjih letih že toliko govora, je ministrski podtajnik izjavil, da te ladjedelnice ne bodo Zaprli, temveč jo bodo uporabljali še naprej za popravilo ladij.
Izjave ministrskega podtajnika
.......,,l,,,,,l»,,,™|,i,|(,|>,i,|,nil(i,ii,|u|i,iii,i,|miu,i,iiiiiiiiinniniuimiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiirniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ministrski podtajnik za državne udeležbe Donat-Cattin je včeraj v senatu odgovoril v imenu vlade na interpelacijo in vprašanje komunističnega senatorja Vidalija in na vprašanje senatorja Prisca (PSI UP), ki sta vprašala ministra Boja, kakšna usoda čaka tržaško ladjedelnico Sv. Marka v okviru vladnega načrta za zmanjšanje italijanske ladjedelske zmogljivosti. Senatorja sta izrazila zaskrbljenost ne samo zaposlenih delavcev, temveč tudi vsega mesta spričo glasov, da bodo’tržaške in še nekatere druge ladjedelnice v Italiji popolnoma ukinili. Tržačani so Izrazili zaskrbljenost za svoj najVečji industrijski obrat tudi s splošno stavko in zaporo, ki je bila preteklega februarja. Poleg tega pa so se vse mestne gospodarske in upravne ustanove odločno zavzele za ohranitev ladjedelnice Sv. Marka, vendar doslej še nihče ni dobil zadovoljivega odgovora.
Ministrski podtajnik Donat-Cattin je včeraj izjavil, da je ustanova IRI sklenila zgraditi na svoj račun štiri nove motorne ladje, ki naj bi skupno z zadnjimi deli na ((Raffaellu« zaposlile tržaško ladjedelnico Sv. Marka. Hkrati pa je IRI sklenila proučiti možnost gradnje še dveh ladij, ki naj bi jih naročili v tržaški ladjedelnici.
Te izjave Donat-Cattina se nanašajo na začasno zaposlitev ladjedelnice Sv. Marka in ne predstavljajo odgovora na vprašanje kakšna usoda bo doletela tržaško ladjedelnico v okviru načrta za zmanjšanje zmogljivosti italijanske Iad-
0D 15. DO 23. MAJA LETOS V LJUBLJANI
Ministrstvo je odobrilo kontingente in spiske za sejem Alpe-Adria 1965
Odobreni kontingent za uvoz odnosno izvoz blaga med Italijo m Jugoslavijo znaša 1.750.000.000 lir v vsako smer
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je odobrilo blagovne spiske in kontingente za 4 mednarodni sejem blagovne izmenjave Alpe Adria, ki bo kakor znano na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 15. do 23. maja letos. Odobreni kontingent za uvoz odnosno izvoz blaga iz vsake izmed obeh prizadetih držav, v tem primeru Italije in Jugoslavije (sejma Alpe Adria se udeležuje tudi Avstrija, za katero seveda veljajo posebni kontingenti) znaša v vsako smer 1,750.000.000 lir, in ne 2,000.000.000 kot je bilo predloženo, ko Je odpadel predlog, da bi vrednost blaga, ki bi ga sosedni državi medsebojno izmenjali v obe smeri, dvignili kar na 6 milijard, to Je na tri milijarde v eno in na isti znesek v drugo smer.
Spisek blagovnih vrst, ki ga bodo jugoslovanska podjetja lahko uvozila iz Italije v okviru letošnje prireditve Alpe Adria, je naslednji (vrednosti so izražene v milijonih lir): mesne konserve 40, konji za delo in klanje 40, sveže svinjsko meso 20, govedo za klanje ali goveje meso 20, mesni proizvodi 80, žive ovce, jagnjeta in meso 80, purani 50, sadje, sveža in suha zelenjava ter sadna pulpa 30, gobe in drugi gozdni sadeži 30, sveže mleko in mlečni izdelki 100, škrob in gllkoza 20, vino tipično v steklenicah 10, premog 20, les in lesni proizvodi 180, pohištvo 20, marmor v blokih in drobljen 60, usnjena galanterija 30, sintetično usnje 40, tekstilna in usnjena konfekcija ter pletenina 100, kemijski proizvodi 70, superfosfat 30, proizvodi metalne industrije 85, proizvodi elektroindustrije 70, izdelki iz plastike 10, izdelki domače obrti in preproge
20, papir in izdelki iz papirja ter lepenka 60, steklo in stekleni izdelki 50, gradbeni material 30, divjačina 20, hmelj 25, ter «razno bla-bo» 270 milijonov lir.
Spisek italijanskega blaga, ki ga bodo jugoslovanska podjetja lahko v istem okviru uvozila iz sosedne republike, pa obsega naslednje postavke (vrednost v milijonih lir): agrumi 150, oprema, stroji in rezervni deli 100, sestavni in rezervni deli za avtomobile, motorje in kolesa 80, gume 20, kovinsko in železno blago 80, razno orodje 30, proizvodi iz plastike 30, farmacevtski proizvodi 30, barve in laki 250, kemikalije 150, tekstilna preja in tkanine 400, pluta 50, papir in pisarniški pribor 50, razna galanterija 80, pribor za šport, lov in ribolov 60, foto in klnoaparatl, deli fotomaterial in filmi 40, «razno drugo blago« 100 milijonov lir.
S spiska jugoslovanskega blaga, ki naj bi ga Italija uvozila v okviru Alpe Adria 1965, je bila izbrisana postavka ((tekstilne tkanine«, ki je bila prvotno predložena v višini 250 milijonov lir, kar je bilo pričakovati vsled krize, ki je po zadnjem času zajela to področje. Na obeh spiskih pa so italijanske gospodarske oblasti vnesle nekaj manjših sprememb, tako na primer so bile nekatere postavke znižane, druge zopet odpravljene, k spisku italijanskega izvoza v Jugoslavijo so dodali postavko «riž», in sicer brez določenega kontingenta, itd.
V zbirki navodil za operiranje v okviru skorajšnjega sejma Alpe Adria, ki jih bo tržaška trgovinska zbornica danes razposlala vsem zainteresiranim podjetjem na našem področju, je poudarjeno, da bodo
smeli italijanski uvozniki nakupiti v Jugoslaviji v okviru postavke «les in lesni proizvodi« tudi do največ 30 milijonov lir parketov, ter da bo del kontingenta pod postavko «razno» lahko uporabljen za kritje uvoza dodatnih količin goveje živine, ki ima že posebej določen kontingent.
Ministrstvo za zunanjo trgovino poudarja v svoji okrožnici, s katero je prizadetim gospodarskim krogom sporočilo svoj pristanek na novo ((dodatno trgovinsko operacijo Alpe Adria«, da se z italijanske strani lahko udeležujejo te operacije le podjetja, ki imajo svoj legalni sedež v eni izmed treh pokrajin Trsta, Vidma in Gorice, ter da se bodo medsebojne obveznosti, ki bodo nastale v okviru sejma med italijanskimi in jugoslovanskimi partnerji, poravnala preko posebnega računa z naslovom «Alpe A drla 1965». Račun, ki bo izražen v italijanskih lirah in ki ga bodo vodili brez vsakega obračunavanja obresti, bo odprla tržaška filiala Banca dTtalia Jugoslovanski izvozni i kreditni banki s sedežem v Beogradu. Vplačila, ki se bodo stekala na ta račun kot akridltivne postavke v korist Jugoslovanskega denarnega zavoda, se bodo smela uporabljati le za financiranje izvoza italijanskih proizvodov v Jugoslavijo.
Vsa potrebna dovoljenja v zvezi s poslovanjem na sejmu Alpe Adria ho izdajal prizadeti urad vladnega komisariata za deželo Furlanijo — Julijsko krajino v Trstu, na katerega bodo morali in-tcreslrani trgovci nasloviti svoje prašnje «v času in v skladu s pravili, ki bodo pravočasno sestavljena in objavljena*.
za državne udeležbe Donat-Cattina ne morejo zadovoliti Tržačanov, ki sedaj niso zaskrbljeni samo zaradi pomanjkanja dela v ladjedelnici Sv. Marka, ampak jih skrbijo predvsem govorice, ki jih ni doslej še noben minister ali podtajnik zanikal, da bodo namreč ladjedelnico Sv. Marka, v okviru preureditve celotne italijanske ladjodeteke industrije na osnovi ladjedčlskih ‘zmogljivosti evropske skupnosti, popolnoma zaprli. Te glasove je prav Donat-Cattin včeraj s svčjiml izjavami neposredno potrdil, ko Je dejal, da bo ministrstvo za državne udeležbe, v primeru, da bi bila ladjedelnica Sv. Marka prizadeta, poskrbelo, da bo ta izguba nadomeščena z ustanovitvijo drugih dejavnosti v Trstu.
Iz izkušenj pa že vsi vedo, da Je zelo težko nadomestiti to kar se je na gospodarskem področju zgubilo; še posebno pa je težko nadomestiti zaporo tako velikega obrata kot je ladjedelnica Sv. Marka, ki s svojim obratovanjem nudi delo še neštetim drugim podjetjem, katerih dejavnost je najtesneje povezana z gradnjo potniških in trgovskih ladij. Dobiti delo samo za delavce, ki so sedaj zaposleni v ladjedelnici Sv. Marka, pomeni prepustiti žalostni usodi nešteto manjših podjetij in na stotine in stotine delavcev, ki so sedaj v teh manjših podjetjih zaposleni samo zato, ker se v ladjedelnici Sv. Marka gradijo ladje. Zato je nujno, da se vsi tržaški prizadeti krogi še naprej borijo na pristojnih mestih ne samo, da se Trstu ohrani ladjedelnica Sv. Marka, kot je sedaj, ampak da se celotna njena tehnična struktura modernizira in okrepi, da bo sposobna graditi ladje po najnovejših tehničnih postopkih m po konkurenčnih cenah. Samo na ta način bo tržaška ladjedelska industrija ostala pri življenju.
Trg Ippodromo odsej Trg De Gaspcri
Trg Ippodromo pred vhodom na razstavišče tržaškega velesejma se zdaj imenuje Trg Alcide de Ga-speri. Ob prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti je včeraj pozno popoldne vladni komisar dr. Maz-za odkril napisno ploščo, ki je vzidana na upravni stavbi velesejma blizu vhoda na razstavišče. Ceremoniji, ki ni privabila občinstva, so prisostvovali župan dr. Franzil, predsednik pokrajine dr. Savona, gen. Barberis, tržaški poveljnik karabinjerjev major Tonarelli in nekateri deželni, pokrajinski ter občinski odborniki. Po odkritju plošče je imel kratek nagovor župan, ki je hvalil zasluge de Gasperija za povratek Trsta k Italiji in za idejo Evropske skupnosti.
Sprejem za udeležence seminarja za fiziko
Deželni predsednik Berzanti priredi jutri ob 17.30 v hotelu Excel-sior udeležencem mednarodnega seminarja za fiziko, ki se Je pri čel ta teden v Trstu, sprejem, katerega se bodo udeležile tudi krajevne oblasti. Na sprejemu bodo vrteli tudi film ((Tržaško morje«.
Panamski gospodarstveniki bodo prišli v Trst
V Italiji se te dni mudi novo gospodarsko odposlanstvo iz tujine, in sicer to pot iz Paname, katerega člani si bodo v spremstvu predstavnika italijanskega ministrstva za zunanje zadeve ogledali nekaj važnejših industrijskih središč v državi. Panamsko odposlanstvo, ki ga vodi glavni tajnik trgovinske zbornice glavnega mesta Paname dr. Pablo Abad in v katerem sta
še glavni vodja neodvisne cone Co-lon dr. Sicardo Chiari ter prof. trgovinskega prava na panamski državni univerzi prof. Rogelio Al-faro, bo obiskalo tudi industrijske naprave našega mesta in bo dopotovalo v Trst po vsej verjetnosti v nedeljo zvečer. V ponedeljek 10. maja si bodo panamski gostje ogle-'ndv
dali nekaj industrijskih obratov v videmski pokrajini, naslednjega dne pa nekaj tržaških tovarn. Istega dne ob 16.30 bo na trgovinski zbornici običajno srečanje z lokalnimi operaterji in poslovnimi lju.dmi.
Zvišanje draginjske doklade za eno točko
Na podlagi računov vsedržavne komisije za indeks življenjskih stroškov Je znašal indeks življenjskih stroškov za trimesečje februar-april, ki velja za določanje točk draginjske doklade 140,78 točke zaokroženo na 141 točk proti 140 toč. kam v prejšnjem trimesečju. Zato se s prvim majem poveča draginj ska doklada za eno točko za uslužbence industrije, trgovine in kmetijstva. ------------
NA POBUDO ŠZ BOR
Mladinska štafeta za 20-lctnico osvoboditve
Na pobudo športnega združenja Bor se je v torek 4. t. m. sestal pripravljalni odbor predstavnikov organizacije slovenske mladine z namenom, da pripravi dostojno proslavo 20-letnice odpora. V ta namen bo slovenska mladina organizirala vrsto proslav, ki jih bo po vezovala štafeta po vsej deželi, kjer živi slovenska manjšina. Proslave se bodo razvrstile s pričetkom v Kanalski dolini od 26. do 30. maja, ko bo v Bazovici zaključna proslava. Ob tej priliki pozivamo že sedaj vse zavedne Slovence naše dežele, da se proslav udeležijo in pripomorejo po svojih močeh k dobremu uspehu celotne pobude S tem bo slovenska javnost dokazala svojo življenjskost in zvestobo idealom osvobodilne borbe.
Z V nedeljo ob 9.30 bo v kinu «Aurora» (v Ul. del Bosco 4) občni zbor združenja darovalcev krvi v Trstu.
Prste je vtaknil pod zobata kolesja
V «Jutificiu» v Ul. D’Alviano se je včeraj popoldne ponesrečil 43-letni delavec Antonio Mantova-ni iz Križa št. 569. Ko je delal pri nekem predilnem stroju, je nerodno podstavil levico pod zobata kolesa, ki so mu zmečkala levi palec in kazalec. V avtu delodajalca so ponesrečenca prepeljali v' bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Zdraviti se bo moral 12 dni.
Težka bala papirja padla na delavca
Na delu se je včeraj popoldne hudo ponesrečil 27-letni pristaniški delavec Giovanni Macorig iz Ul. Antenorei 31, ki je uslužben pri podjetju «ex Huetter*. Okrog 16. ure je Macorig v podpalubju motorne ladje «Viminale», zasidrane ob pomolu pri skladišču št. 63 v novem pristanišču, nadzoroval raztovarjanje bal papirja. Žerjav je že dvigal tovor bal, ko se je nenadoma 2 stota težka bala papirja odvila iz tovora in padla na dno podpalubja. Pri tem je oplazila Macoriga, ki je stal tam zraven ter ga udarila po hrbtu. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja od 15 do 30 dni zaradi udarca po spodnji strani hrbta z verjetnimi poškodbami hrbtenice.
Stranske pobude ob cvetlični razstavi
Med raznimi pobudami v okviru letošnje mednarodne cvetlične razstave v Trstu je tudi razstava starinske keramike s cvetličnimi okraski. Na razstavi bodo redki in dragoceni primerki iz dobe od leta 1400 do 1800, ki so jih zbra li iz vseh tržaških muzejev. Pobuda je vzbudila precejšnje za. nimanje, tako da se že govori o skupni zbirki vseh teh primerkov v okviru muzeja Sartorio.
Razen te pobude so na sporedu tudi druge pobude kulturno-propagandističnega značaja. Tako bo v okviru cvetlične razstave tudi slikarska razstava s cvetlično motiviko, na kateri bodo dela Morandija, Spazzapana, De Pisi-sa, Spacala, Zigaine, Morlottija, Casoratija, Treccanija, Monache-sija, Omicciolija, Cassinarija itd. Razen te razstave bo tudi raz-stava tako imenovane miniaturne grafike, aex Izbris« itd. Prav tako bodo razstavili zbirko najlepših katalogov v okviru mednarodnega natečaja med cvetličarji in podjetji, ki se ukvarjajo s prodajo cvetlic.
Tudi na letošnji razstavi bodo razstavljene risbe otrok, ki obiskujejo prvi in drugi razred o-snovne šole v Treh Benečijah in ki so se udeležili natečaja. Natečaja se je udeležilo lepo število učencev, ki so poslali skupno 2500 risb, izmed katerih bodo seveda nagradili najlepše.
Omeniti je treba tudi fotografski natečaj na temo «Jesensko cvetje in listje*, ki je bil lansko leto, ker bodo razstavili nagrajene fotografije na letošnji razsta vi. Razen tega pa bo letos v kvi.ru mednarodne cvetlične stave tudi natečaj za poezi narečju z naslovom •Cvetje v poeziji». Do sedaj je ocenjevalna komisija prejela 70 poezij, ki jih bodo ocenili in nagradili.
o
raz
Razna obvestila
Tajništvo Mladinsk: iniciative sporoča vsem svojim Članom, da bo v petek 7. t.m. ob 20.30 v Ul. Geppa 9 seja glavnega odbora.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
5. maja 1965 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrle pa so 4 osebe.
UMRLI SO:	67-letni Francesco
Mercandel, 86-letna Ulderlca Ferlet-ti, 67-letni Alberto Trivero, 20-letna Xenla Haglich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (3 5	- 9	5.)
Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta)-dr. Rossettl, Ul. Combt 19; dr Sl-gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul Dante 7; Godina, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S Francesco l; Ai Due Mori, Trg U-nitž 4; G. Papa, Ul. Felluga 46.
Služba od 13. do 16. ure Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combt 19; dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Godina, Trg S. Giacomo l; Alla Minerva, Trg S. francesco 1; Ai Due Mori, Trg Unitš 4; G Papa Ul. Felluga 46
Mali oglasi
ZA MODEREN dom pri «ASTRO-MOJ3IL« v Trstu Via Giulia 108 (Ro-tonda del Boschetto) dobite lepo In solidno pohištvo po ugodnih cenah s plačilnimi olajšavami.
VESPE LAMBHETE, vse potrebščine In nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A R, — Trst. via de) Bosco N. 6 — Tel. 41-946
PRI »AUTO STILEa, Trst, vla U. Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) do^ bite veliko izbiro oblog, preprog, na. slanjačev, sveč, električnih baterij, odbijačev, Izpušne cevi za vse vrste avtomobilov. Vsi deli so garantirani.
Sintetične preproge
in preproge za hodnike iz plastike «BALATUM» in «MERA-KLON,). Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice «RIKETT» in ((ARMSTRONG«. Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane). Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 . Tel. 95-919
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst >171. sv. I rrinčUkis 20 leleiou «1-70»
NOVO:
Derviš Suslč:
DANILO
L 1.900
Svajcner:
ULICE brez LJUBEZNI
L
1.250
S, 6. maja
p rimi era
(premierski- abonma)
TRNULJČICA
mladinska igra v treh dejanjih (8 slik)
Po Grimmu napisala E. in E. Martinuzzi
Režija: ADRIJAN RUSTJA Scena: MILAN BUTINA Kostumi: ALENKA BARTLOVA Glasba: ALEKS. VODOPIVEC
PONOVITVE
v petek, 7. maja ob 18. uri (abonma I. ponovitve) v soboto, 8. maja ob 18. uri (abonma red A in B) v torek, 11. maja ob 18. uri v sredo, 12. maja ob 18. uri v četrtek, 13. maja ob 18. uri v petek, 14. maja ob 18. uri v soboto, 15. maja ob 18. uri
V nedeljo, 9. maja ob 17. uri NA SPLOŠNO ZELJO OBČINSTVA
VELIKI
SLOVENSKI
PASIJON
zadnjič!
Sporočamo cenj. občinstvu, da odpade že najavljena predstava Velikega slovenskega pasijona v torek, n. t. m.
Prodaja vstopnic vsak dan od H. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Prosvetni društvi Andrej Čok in Opčine z Opčin uprizorita v nedeljo, 9. maja ob 17. url v Ljudskem domu v Sv. Križu Ksaverja Meška dramo v treh dejanjih
«PRI HRASTOVIH
Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za šesti koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo danes ob 21. uri pod vodstvom dirigenta Maria Rossija in s sodelovanjem ((Tržaškega tria«
Na programu so skladbe: Frešco-baldi-Ghedini — Štirje stavki; Ghe-dlnl — Koncert za orkester, violino, čelo, klavir in recitativ; Schumann — Četrta simfonija op. 120.
TEATHO STABILE
Danes ob 21. uri uprizori skupina »Compagnia Teatro deile Novi-ta« Montanellijevo igro ((Resnični Della Rovere« z Mariom Carotenutom v glavni vlogi. Rezervacija in prodaja vstopnic v galeriji Protti. Cene: parter 2000 lir, za abonente dramske sezone 1200 Ur, balkon 500 Ur.
* * *
Od torka 11. do nedelje 16. t.m. uprizori «Compagnia Italiana di Prosa« zadnjo predstavo za abonmaje v sezoni 1964-65, Vittoria Alfierija «A-gamemnon« z Renzom Giovanpietrom v glavni vlogi.
Nazionale 16.00 «L’eroico traditore« Ruski film.
Arcobaleno 16,00 «1000 dollarl per un VVinchester« Technicolor. Dale Robertson.
Excel$ior 16,00 «Mille e una donna« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 (dnvtto ad una špara-toria« Yul Brynner, George Segal Technicolor.
Grattacielo 16.00 «Zorba 11 Greco* Anthony Ouinn, Irene Papas Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16.30 «1 4 volti della ven-detta« Technicolor. Lex Barker. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatjco 16.30 «82 Marines — Attak« Vojni film
Aurora 15.30 «Questo pazzo, pazzo, pazzo mondo«
Crlstallo 16.30 «Le schiave esistono ancora« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Garibaldi 16.30 «11 promontorlo della paura« Gregory Pečk. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 16.00 «La congiuntura« Tech-nicclor Vittorlo Gasman, Joan Collins. Zadnji dan.
impero 16.00 «Matrlmonto airitalla-na« Prepovedano mladini pod 14 letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Sciarada alla francese« Charles Aznavour. Milene Demongeot.
Moderno 16.00 «Londra chiama Polo Nord« Zadnji dan.
Astra 16.30 «Sisst a Ischla«,
Astra 16.00 «L’invasione det mostrl Verdi«.
Abbazia 16.00 «11 glorno maledetto« Technicolor Spencer Tracy, Robert Ryan.
V**1* ,1600 *Er£Oile contro I Figll
del Sole« Technicolor. Mark ForeSt.
Prosvetno društvo Igo Grud
brežina, priredi 27. maja a\ izlet v Postojnsko jamo in P ski grad. Avtobus bo šel ske nje vasi. Vpisovanje traja d lje 9. maja. Informacije dobite dežu vsak dan od 18.30 do ob nedeljah od 11. do 12.30.
* * •
Ob 20. obletnici ustanoviti svetnega društva «Ivan Cank v nedeljo 23. maja izlet v kraj velikega slovenskega r ter na Cerkniško jezero in v Skocijan. Vpisovanje in poja društvenih prostorih v Ul chl 6-IV., vsak večer do v 12. maja od 19 do 20. ure ir deljah od 11. do 12. ure * * *
SPDT priredi 16. maja spoi skl izlet na Nanos. Vpisov U'l. Geppa 9.
KAREL SANCIN — Dolina je odprl OSMICO in t izborno belo in arno vi
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
v
Štiri obtožbe si je nakopal ker je pijan motil plesalce
Proces proti Vurdeljevim «ugrabiteljem» se bo začel 31. t. m.
Delno znižana kazen šoferju zaradi sokrivde pri smrtni nesreči
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, toži-lec Tavella, zapisnikar De Paoli) se je moral zagovarjati včeraj 2 -letni Giovanni Cressevich s Furlanske ceste 2. Mladeniča so obtožili številnih prekrškov v zvezi z nekim dogodkom do katerega je prišlo 1. maja letos v plesni dvorani »Paradiso«.
Tistega popolone je Cressevich popil marsikakšen kozarec piva in vina. Pozno zvečer je prišel v lokal «Paradiso», kjer je skupaj z nekim prijateljem popil steklenico vina znamke «Lacrima Cri-sti». Ker pa je bila pijača preobilna, je izgubil razsodnost ter začel nadlegovati osebe, ki so bile v plesni dvorani. Neki klient je poklical na pomoč dva karabinjerja v civilu, ki sta pozvala mladeniča, nai, zapusti dvorano. Kljub temu, da sta se dvakrat legitimirala, Cressevich ni hotel popustiti. Ko pa sta ga agenta zgrabila za roke, da bi ga odpeljala, se je mladenič uprl ter za čel brcati. Enega izmed karabinjerjev je celo ta^o močno udaril v notranjo stran desnega kolena, da so' morali' potetn ponesrečenca odpeljati skupaj v Cres sevichem v splošno bolnišnico. Pri vsem tem je mladenič še pošteno ozmerjal agente.
Tako se je Cressevich znašel pred sodniki zaradi štirih prekrškov: pijgnošti, sramotenja javnih funkcionarjev, upora proti javnim funkcionarjem in telesnih poškodb javnega funkcionarja.
Včeraj ni prišlo " do razsodbe, ker je javni tožilec zahteval naj se točno ugotovi vrsta poškodb, ki jih je agent utrpel in koliko časa se je moral zdraviti. Spočetka se je namreč zdelo da bo o-zdravel v 10 dneh, toda baje so bile poškodbe hujše.
• * *
Pred nekaj meseci se je zdelo, da bi se moral vršiti proces proti • ugrabiteljem« predsednika srbske pravoslavne skupnosti v Trstu Dragoljuba Vurdelje v najkrajšem času. Zaradi raznih razlogov pa se je vsa zadeva zavlekla in šele včeraj se je zvedelo, da bo proces 31. t.m.
Medtem je Vurdelja izginil iz Trsta, ker so ga njegovi pred-, , stojniki premestili baje na neko K odgovornejše mesto. Tq na vsak način pomeni, da on ni več pred-sodnik tukajšnje verske skupnosti srbske pravoslavne občine.
Vzrok, da se je začetek obravnave pred prizivnim sodiščem tako zavlekel je treba iskati v dejstvu, da je eden izmed obsojencev, in sicer Marcello Antoni, zahteval od kasacijskega sodišča, naj bi se obravnava vršila v nekem drugem mestu in to zaradi političnih razlogov. Antonijeva pobuda je prekrižala načrte Bruna Lestonija, ki je dvakrat stopil v gladovno stavko in na koncu celo poskušal samomor s tem, da »i je z drobcem stekla }5refčžal ‘ trebuh. Zdi se, da je Lestorti sedal v posebnem oddelku splošne bolnišnice. Mladenič je napravil vse to v znak protesta proti zavlačevanju obravnave.
Bruno Lestoni trdi namreč, da ni sodeloval pri ugrabitvi. *Jaz sem se vedno ukvarjal le s tihotapstvom — je dejal — in pri tej aferi nisem imel drugih načrtov.« Prvostopno sodišče je obsodilo Lestonija na 3 leta, 5 mesecev in 24 dni zapora. Ostali obsojenci so bili: Marcello Antoni (6 let in 4 mesece zapora), Giuseppe Ne-grini (4 leta in pol zapora), Lu-dano Paolini (3 leta in 7 mesecev zapora), Mario Crevatin in Riparato Sandri (vsak po 3 leta,
1 mesec in 24 dni zapora).
• * *
Tržaško prizivno sodišče (predsednik Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Pari-gi) je znižalo za en mesec zaporno kazen 52-letne-mu Mariu D’Orlandu iz Čedada, Ul. Duca degli Ahruzzi, katerega je soriško kazensko sodišče obsodilo lani 9. oktobra na 7 mesecev zapora ter mu odvzelo vozniško dovoljenje za eno leto. Goriško sodišče je dalje sklenilo, da bodo o odškodnini razpravljali pred pristojnim civilnim sodečem in da bo moral D’Orlando plačati iOTOOO lir za stroške zasebne stranke.
Bilo je 26. januarja 1964, ko se je D’Orlando odpeljal s svojim
avtom s parkirnega mesta pred goriškim pokopališčem. Zavil je na desno ter se odpeljal po glav-ni cesti proti Gorici. Po kakih 15 metrih ie treščil vanj od zadaj 31-let.ni Nevio Del Pin iz Pie-risg, ki ie, upravljal svoj avto v isti smeri kot D’Orlando. Tega je sunek odbil čez. ograjo na desni strani ceste, medtem ko se je Del Pin zaletel v neko obcestno drevo. Zaradi hudih poškodb je nekaj dni pogneje izdihnil v gorički bolnišnici.
Na kazenskem sodišču se je D’Orlando zagovarjal trdeč, da je bil ,Del Pip oddaljen od njega kakih 300 m v treniltku, ko je on privozil na glavno cesto. Spričo tega bi lahko Ustavil svoj avto, ali pa ga prehitel.
Prizivno sodišče je menilo, da je bil pokojni Del Pin tudi sam sokriv nesreče, in sicer v višini 30 odst. Spričo tega je znižalo ka. zen D’Orlahdu ha S mesecev, a v ostalem je potrdilo prvotno razsodbo.
Z mizice v baru ukradel 2 torbici
66-letni upokojenec Giuseppe Messalimba iz Ul. Calvola 12 ni prebrisan tat. Okrog polnoči predvčerajšnjim je z mizice v baru
iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuKUJiiiniinuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRED GRADNJO NAFTOVODA TRST - BAVARSKA
Važnost konzorcija za zaščito interesov lastnikov zemljišč
V kratkem bodo prišli dekreti o razlastitvi zemljišč v Dolini in z njimi vprašanje določitve pravičnih cen za zemljišča
«D’Alviano» v istoimenski ulici 2 ukradel dve ženski torbici ter se urno spustil v beg. Messalimba pa ni šel daleč, ker so ga nekaj minut potem, ob vhodu v predor Sv. Vida, prijeli agenti letečega oddelka. Nekaj minut prej je namreč 25-letni Lucio Salvagno iz Ul. San Manco 45 telefonsko poklical agente, ker je ugotovil, da sta z mizice, pri kateri je sedel skupaj s 23-letno ženo Valneo Turco in 13-letno deklico Rito Ric-ciotti iz Drevoreda Elizejskih poljan 44, izginili torbici. Tat si sicer ne bi dosti opomogel, Turco-va je hranila 7000 lir, deklica pa samo 250 lir.
.Agenti so takoj prihiteli in od baristke izvedeli, da se je malo prej motal okrog miz prileten moiški, ki je potem urno zapustil lokal. To je bilo za agente dovolj, da so poiskali sumljivega moškega ter ga malo potem zasačili z obema torbicama pod pazduho. Messalimba se je izgovoril, da sta mu to-rbici izročili lastnici. Izgovoru pa agenti niso verjeli in Messalimbo aretirali. Prijavili so ga sodišču zaradi tatvine.
PRISPEVAJTE ZA OUASKO MATICO I
'J
Pripravljalna dela za začetek gradnje naftovoda Trst-Bavarska se bodo kmalu zaključila. Vodstvo čaka še na dovoljenja pristojnih ministrstev, ki bodo verjetno v kratkem prišla, medtem pa strokovnjaki nadaljujejo s svojim delom za določitev trase, postavitev rezervoarjev, proučitev morskega dna itd. Pri geodetskih meritvah so pred dnevi posekali po Krasu grmičevje in drevje, napravili so nekaj škode tudi lastnikom zemljišč pri Dolini, Zdaj bodo prišli na vrsto dekreti o razlastitvah zemljišč pri Dolini j ln bo postalo pereče vprašanje določitve pravične cene za razlaščena zemljišča in za zasedbo, oziroma za služnosti na zemljiščih, po katerih bo speljan naftovod.
Spričo vsega tega je nujno potrebno, da so prizadeti lastniki pravočasno in pravilno obveščeni, da bodo znali braniti svoje koristi. V ta namen je bil pred meseci ustanovljen konzorcij, ki bo lahko opravil zelo koristno delo za skupnost in za posamezne člane. Kako pa bo konzorcij deloval in kako bo lahko nastopal v zaščito koristi prizadetih lastnikov zemljišč, je odvisno predvsem od samih članov konzorcija in od njegovega vodstva.
Vse kaže, da se bodo stvari začele kmalu in naglo razvijati, in to prav tedaj, ko bodo imeli kmetje najmanj časa na razpolago. Zato je nujno potrebno, da se konzorcij organizacijsko- okrepi ter izpopolni, da se ustanovijo vaški odbori tam, kjer še ne delujejo, da se prizadeti lastnik- včlanijo in da sproti obveščajo vodstvo konzorcija, vodstvo konzorcija pa svoje člane. Zelo koristni bodo vsekakor sestanki in razgovori v tej prehodni, pripravljalni dobi. Na to opozarjamo vse lastnike zemljišč tako s Tržaškega kot z Goriškega, koder bo speljan naftovod.
Na dolinskem županstvu so na oglasni deski že na vpogled seznami prizadetih lastnikov zemljišč, ki jih bodo razlastili za naftovod, z navedbo parcel, površine in cene, ki jo za ta zemljišča ponujajo (od 400 do 500 lir za kv. m).
V nedeljski številki našega dnevnika bomo objavili seznam s potrebnimi pojasnili in navodili. Vsekakor pa je nujno potrebno, da se
prizadeti lastniki čfmprej pogovorijo z vodstvom konzorcija za enoten in učinkovit nastop.
<UNIVERSALTECNICA»
KADI (J _ 1'ELEVIZURJl — AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMAT1CN1 PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPOD1NJSK1 PREDMETI CANDV - REX - CC.E
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
UNIVtURSALTECNlCA Trieste - Trst Cnrso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1
JOmM
wmm-i
predvaja danes, 6. t. m. ob 18. uri Cinemascope avanturistični
film:
il gladiatore piu forte del mondo
(Macist, najmočnejši gladiator na svetu)
Igrajo: MARK FOREST in SCILLA GABEL
Lepo priznanje deželnemu obrtništvu
Vodstvo florentinske specializirane obrtniške razstave je te dni podelilo posebno priznanje In nagrado «Iginio Cassi» paviljonu dežele Furlanije-Julijske krajine. Paviljon je na obsežnem sejmišču v Florenci postavil poseben deželni komite ža obrtniške dejavnosti ob sodelovanju s trgovinskimi zbornicami iz Trsta. Vidma in Gorice. Priznanje sestoji iz zlate medalje in posebne kolajne, ki jo je 'K ta namen dalo na razpolago ministrstvo za Industrijo in trgovino.
J - ’
Priprave za mlaj v dolinski občini
V dolinski občini se že pripravljajo na svoj tradicionalni praznik pod mlajem, ki bi sicer moral biti že v nedeljo, 2. maja, to je prvo nedeljo po 1. maju, kot je stara navada, a so ga letos odložili za teden pozneje. Kot običajno, bo ob priliki tega praznika, ki privabi vsako leto lepo število gostov, tudi letos občinska razstava vin, ki bo odprta tri dni (nedelja, ponedeljek in torek). Letos prijavilo udeležbo s svojim domačim pridelkom skupno 16 vinogradnikov Iz dolinske občine. Prijavljena vina bo ocenila strokovna komisija in najboljša vina bodo nagradili z diplomami, kolajnami ter z raznimi koristnimi pripomočki za vinogradništvo in kletarstvo.
Goriško-beneški dnevnik
NA DEŽELNEM SESTANKU V VIDMU
Predstavniki zveze trgovcev predložili svoje probleme deželnemu odborniku
Odv. Marpillero je obljubil zanimanje deželne uprave za njihovo rešitev
Pretekli ponedeljek so se v Vid- vega Skocijana z naravnimi mo-
mu sestali predsedniki In ravnatelji pokrajinskih zvez trgovcev Iz treh pokrajin naše dežele s deželnim odbornikom Marpillerom.
Ob tej priliki so mu obrazložili nekatere najvažnejše probleme In potrebe na področju trgovine. Med temi je ureditev trgovske aktivnosti, dodeljevanje srednjeročnega kredita trgovskim podjetjem za o-' premo, ali preureditev svojih obratov ter za razne druge izboljšave v svojih lokalih, strokovna izobrazba trgovskega osebja in uvedba kratkega delovnega tedna. Obravnavali so tudi položaj trgovine z Inozemstvom, kar še posebej zanima Trst in Gorico, ter o industrijskem področju v Tržiču In o prosti coni v Gorici.
Gorico sta zastopala na tem sestanku predsednik zveze trgovcev Silvio Bressan In njen ravnatelj dr. Scarano, ki sta še posebej obrazložila deželnemu odborniku položaj trgovcev In trgovine na Goriškem. Odv. Marpillero je vzel na znanje njihovo obrazložitev ter poudari! stališče svojega urada do industrializacije in trgovine. Predlagal Je, naj bi mu svoje probleme bolje obrazložili pismeno, da bi Jih lahko v njegovem deželnem uradu bolje proučili, ter poiskali zanje najprimernejšo rešitev.
Prošnje dvolastnikov za sečnjo drv
Kmečka zveza v Gorici opozarja vse dvolastnike, ki imajo gozdove na jugoslovanski strani v obmejnem pasu, kjer nameravajo sekati drva, da morajo vložiti zadevno prošnjo najkasneje do 15. maja letos. Dvolastniki s področja goričke občine naj se v tej zadevi zglasijo v uradu Kmečke zveze, Ul. Ascoli št. 1/1. v Gorici, ki jim je na razpolago vsak delavnik od 8,30 do 12.30 ure. Tam dobijo potrebne formularje, vsa navodila in pomoč pri sestavljanju prošenj.
Predvolilna tiskovna konferenca PSDI
PSDI bo priredila jutri, v petek qb 17. url, na sedežu-federacije na Korzu Italija 54 tiskovno konferenco, na kateri bo orisala stališče socialdemokratov do bližnjin volitev za obnovitev gorlškega občinskega sveta in pokrajinskega sveta. Konferenco bo začel deželni tajnik PS Dl Giorgio Cesare, posl. Lanfranco Zucalll in nosilec občinske liste PSDI Agostlno Candusst pa bosta orisala program stranke.
stovi in ponikalnicami.
Odhod avtobusa s Travnika v Gorici ob 6. uri, iz Podgore ob 6.15 in iz Standreža ob 6.30. Vožnja za člane po 1000 in za nečlane po 1150 lir. Za kosilo poskrbi vsak sam. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila pri A. Košuti v Gorici, Ul. Mameli 8, najkasneje do 13. maja.
Pri vpisu je treba prinesti s seboj veljavno propustnico ali potni list.
Poletni urnik za mesnice
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da je s prvim majem stopil v veljavo naslednji poletni urnik za mesnice:
Ob ponedeljkih zaprto ves dan. Od torka do vključno v petek so mesnice odprte od 6.30 do 13. ure;
ob sobotah in pred prazniki, ko je zaprto, obratujejo od 6.30 do 13. in od 16. do 20. ure. Ob nedeljah od 6.30 do 11. ure.
Ta urnik velja za vso pokrajino.
NEVAREN OSTANEK IZ PRVE VOJNE SREDI TRŽIČA
V krnski jami so razstrelili avstrijsko topovsko granato
Odkopali $o jo delavci pri kopanju temeljev za stanovanjsko poslopje - Verjetno jo je proti kopnemu izstrelila vojna ladja
Pogajanja za delavce v trgovskem sektorju
CISL iz Gorice sporoča, da so se vršili pogovori med sindikati in delavci v trgovskem sektorju za obnovo vsedržavne delovne pogodbe. Sprva je Confcommercio želela odložitev pogajanj za eno leto, sindikati pa so zahtevali, da se pogajanja nadaljujejo. Fisasca-CISL je nadalje obsodila počasnost v obnavljanju pokrajinskih dopolnilnih sporazumov. Confcommercio je u-poštevala stališče sindikalnih organizacij ter sklenila proučiti celotno situacijo.
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiituiiiiiiiiiiuiiimiiii
ŠT. MAVER IN NJEGOVI PROBLEMI
Gospodar kamnoloma na Sabotinu obljubil začetek del na poletje
Potrebni stroji in orodje so že pripravljeni - Vojaščina naj pomaga pri popravilu dohodne ceste
Kot je zlasti starejšim Goričanom dobro znano, je že precej visoko na pobočju Sabotina obratoval pred vojno kamnolom, v katerem so pridobivali lep rdečkasti kraškl marmor. V vojni so okolico precej razrili ln tudi kamnolom precej opustošili tako, da so delo^ v njem'opustili. V zadnjih letih se je zlasti med vaščani začelo vedno bolj govoriti o tem, da bodo z delom v tem kamnolomu zopet začeli. To zanima vaščane zlasti sedaj v gospodarski krizi, ko se marsikdo boji brezposelnosti.
Sedanji lastnik tega zemljišča.
odv. Goldstein lz Trsta, je že pred časom popravil s prispevkom gorl-ške občinske uprave dohodno cesto do kamnoloma. Pozneje so jo uporabljali tudi vojaki in tako je sedaj cesta zopet potrebna večjih popravil. Baje so vojaške oblasti obljubile, da bodo prispevale k ponovni ureditvi ceste In tudi predpise glede vojaških služnosti bi lahko toliko spremenili, da bi preveč ne ovirale dela v kamnolomu.
Prejšnji teden je bil odv. Goldstein s svojim goriškim zastopnikom zopet’ v St. Mavru in ob te.i priliki obljubil, da bodo morda v
Izlet SPD v Cerknico in v Rakov Škocijan
Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi v nedeljo 16. maja celodnevni avtobusni izlet na Notranjsko. Pri tej priliki si bodo izletniki ogledali znamenito presihajoče Cerkniško jezero ter naravne krasote znamenitega Rako-
IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIUU
HITRO RAZKRINKAN KRIVEC ZAGONETNEGA POŽARA
Pri kraji bencina iz rezervoarja je s cigareto zažgal motofurgon
Poceni je hotel priti do bencina, pa je prišel samo v zapor
KINO «»HI*» »»KOŠEK
predvaja danes, 6. t. m. ob 19 30 uri VVarner Bros barvni film:
LAMMIRAGUO E UNO STRANO PEŠCE
(Admiral in čudna riba)
Presenečenje za velike ln maje
Igrata: DON KNOTTS ln C ARO LE COOK______
Pred nekaj dnevi smo poročali o sumljivem požaru motofurgona • ape« v Ul. Biasoletto na vogalu Ul. Machlig. Nekdo je poklical gasilce, ti pa so imeli malo dela, ker je bil furgon že popolnoma uničen. Toda požar se je gasilcem zdel sumljiv, zato so obvestili agente letečega oddelka, ki so o zagonetni zadevi uvedli preiskavo. Njihov trud je bil kronan z uspehom in predvčerajšnjim so aretirali 24-letnega Giordana Ca-sagrando iz Ul. D’Alviano 74, ki je požar podnetil.
Prejšnjo nedeljo si je Casagran-de pri prijatelju izposodil lam-breto, toda ko se je vozil po cestah Sv. Alojzija, mu je zmanjkalo mešanice. Casagrande je poiskal steklenico, toda namesto da bi šel k bencinski črpalki je začel iskati katerokoli motorno kolo iz katerega je hotel iztočiti nekaj mešanice. In Casagrande je zagledal motofurgon «ape» TS 28684, last tvrdke «Bosco» s Trga Goldoni 10. Tam ga je parkiral uslužbenec tvrdke 22-letni Lelio Cernutta iz Ul. Biasoletto 33, ki se je posluževal motofurgona za prevažanje blaga na dom.
Casagrnnde se je približal fur-gonu, odvil čep na rezervoarju in začel pretakati mešanico. Toda bil je tako nepreviden, da je med tem opravilom kadil. Nenadoma so se vneli bencinski hlapi in ogenj je hitro zajel rezervoar in ves furgon. Prestrašen je Casagrande pustil še steklenico in urno zbežal.
Toda svobodo je užival le nekaj dni, ker so ga agenti na podlagi poizvedovanj kmalu zasači, li, ga aretirali ter ga prijavili soi dišču zaradi poskusa kraje in netenja požara.
tudi 40-letnemu uradniku Felice-ju Cernecchi, ki je prejšnji petek zaprl okna in duri svoje hišice v Ul. Boveto 1009 v Barkovljah ter se z družino odpeljal na štiridnevni izlet.
Med njegovo odsotnostjo so tatovi razbili okno spalnice, ki je od tal visoko približno dva metra, vdrli v stanovanje in ga temeljito preiskali. V omarah in predalih v spalnici so našli in seveda tudi odnesli 80.000 lir, štiri zlate verižice, dve otroški zapestnici, prstan in fotoaparat ♦Retina«. Cernecca se je tatvine zavedel v ponedeljek, ko se je vrnil domov. Odšel je na komisariat v Barkovljah, kjer je tatvino prijavil. Povedal je, da je utrpel za 200.000 lir škode.
Tatovi v stanovanju
Pustiti prazno stanovanje je dandanes zelo nevarno, ker ne-
znanci takoj izkoristijo priliko in nevrokirurški oddelek, kjer se bo vderejo vanj. To se je pripetilo moral zdraviti od 5 rto 8 dni.
Nesreča pri telovadbi
Včeraj popoldne se je v telovadnici trgovske šole v Ul. sv. Frančiška 17 pri igri košarke ponesrečila 18-letna dijakinja Maria Urani iz Ul. Pitacco 4. tri zaletu je nerodno spodrsnila in padla. Pri tem si je hudo poškodovala levo nogo. Z zasebnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti mesec dni.
Z avtom podrl fanta
Na Šalita di Gretta, v bližini stavbe št. 54, se je včeraj pripetila prometna nesreča. Okrog 13. ure je 12-letni učenec Sergio Ser-gi iz Šalite di Gretta 54 pred domom prečkal cesto. Tedaj je v smeri proti svetilniku z švtom TS 59235 privozil 29'-letni Giovanni De Paolis iz Ul- Cattaruzza 12 ter Sergija povozil. Pri nesreči se je fant ranil in pobil po zatilju, desnem sencu, se pobil po nogah in levem mezincu. Z rešilnim avtom so Sergija prepeljali v bolnišnico ter ga »prejeli na "ek, k
iiiiiiiiiiMiiiiimiiiHiMiiiiiiiiiiMDiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiii
NAJDBA V VINOGRADU PRI PRAPROTNEM
V vrečah ni bilo truplo človeka ampak drobovje zaklane živali
Tudi v skrivnostnem kovčku so bili samo kosi oblačila
Vaščani v Praprotnem so našli dežela; Nušič: Sumljiva oseba; prejšnji dan pod vrsto trt v vino- Pahor’: Kres v pristanu; Mesto v gradu dve vreči, lz katerih Je moč- zalivu; Parnik trobi nji; Pilon: no smrdelo. Takoj so začeli sumiti,1 Na robu; Prešeren: Poezije in pi-da gre morda za umor ln da je zlo- sma; Suhodolčan: Svetlice; Trdi-činec skril svojo umorjeno žrtev na: Bajke in povesti o Gorjancih; v vrečo ter jo tam pustil. Ta kom-' Vošnjak-Kovič:	Bila sem stara
neva se Je še bolj utrdila, ko so dvanajst let; Zupanc: Sonce je
Specializirani delavci odstranjujejo nevarni vojni ostanek
Včeraj dopoldne so v kraškl ja-mi pri Bonetih v Dolu razstrelili topovsko granato kalibra 305, ki so jo včeraj dopoldne delavci special nega oddelka iz Trsta odpeljali iz Tržiča, kjer jo je neki delavec našel pri kopanju temelja za stanovanjsko hišo na Trgu Cavour. Bomba je bila v popolnoma dobrem stanju ter je vsebovala 80 kg razstreliva. Ce bi se razletela na kraju, kjer so jo našli, bi povzročila v mestu pravo uničenje. V eni uri so jo delavci naložili na tovornik ter odpeljali na Kras, kjer so jo uničili. Sodijo, da jo je proti Krasu med prvo svetovno vojno izstrelila avstrijska vojna ladja, vendar ni dosegla cilja ter se je zarila v tla v središču Tržiča.
malo bolj vstran ob bregu Idrijce našli tudi kovček, ki ga je nekdo tam pustil.
Poklicali so karabinjerje iz Čedada, ki so previdno odprli obe vreči in ob splošni radovednosti vaščanov, ki se Jih Je kar precej zbralo okoli njih, privlekli lz vreče drobovje zaklane živali. Očlvidno je to blago pustil tam nekdo, ki je skrivaj zaklal žlvinče ter se je hotel rešiti nepotrebnega blaga. Tudi v zapuščenem kovčku so našli samo nekaj kosov rabljenega oblačila.
Nobenega zločina torej ln vaščani so bili prikrajšani za senzacijo.
umrlo.
Zgodovina:
Kocbek: Slovensko poslanstvo; Tudjman: Vojna proti vojni. Umetnost:
Istarske freske; Kržišnik: Vladimir Makuc.
kratkem začeli z delom. V zadnjih mesecih je sicer že pripravil potrebne stroje in druge naprave, vendar se je pomišljal začeti z delom zaradi gospodarsse krize, ki je zlasti prizadejala gradbeništvo, ki je glavni in skoro edini kupec za marmor s Sabotina. Ker se sedaj izgledi na tem področju izboljšujejo in se zopet oživlja delo na gradbiščih, bo ta pomislek končno o.d-padel. če torej ne bo kakšnih novih ln nepredvidenih ovir, računajo, da bi z delom začeli poleti. Pri tem bodo seveda zaposlili prvenstveno domačine, ki so najbližji in tudi najbolj vešči tega dela.
Seveda pa bodo že od samega začetka morali odpreti.nove skalne plasti ln poiskati sklade boljše kakovosti, ki niso trpeli zaradi vojnega razdejanja, kakor v starem delu kamnoloma.	■
Trčenje vozil na Korzu
Na Korzu Italia se je včeraj dopoldne pripetila lažja prometna nesreča pri kateri se potniki niso poškodovali, pač pa vozili, ki sta bili v nesreči udeleženi.
Ob 9.30 se je iz mestnega središča peljal proti kolodvoru vojaški tovornik, ki ga je šofiral Pietro Vel-la, star 22 let, ki služi vojaški rok v 114. pešpolku v Gorici. Ko je na križišču z Ul. Trento zavil na lšvo ter bil že na drugi polovici ceste, se je od zadaj zaletel v zadnji del tovornika avtomobilist Gi-rolamo Simonettl, 54, lz Ul. Arctve-scovado 3. Vojaški tovornik se Je poškodoval na zadnjem, Slmonetti-Jev avto pa na sprednjem delu. Na
Dijak Marko Golia Iz Gorice, Ul. Paolo Diacono 45, je našel na cesti listnico, v kateri je bilo 20.140 lir denarja. Ne da bi se kaj obotavljal je izročil listnico z denarjem svojemu profesorju, na srednji šoli «Locchi» v Gorici, ta pa je poskrbel, da so denar nesli na urad za najdene predmete pri mestnih stražnikih v Ul. Mazzini. Pošteni deček je lahko za vzgled tudi marsikomu, ki je starejši od njega.
VERDI. 16.30: «Agente 007 — mis. slone Goldflnger», J. Connery ln H. Blackmann. Ameriški film v barvah.
CORSO. 17.00: «Nude, calde e pu-re». Dokumnetami film s primerjavo življenja v Skandinaviji in v Polineziji. Barvni film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.30: «11 ranch degli spletati«, R. Hom in S. Bethman. Ameriški barvni film v kinemaskopski tehniki.
V1TTORIA. 17.00:	«11 vendicatore
nero«, J. Dru in P. Finch. Arne-riški kinemaskop v barvah.
CENTRALE. 17.30: «Le pioggie dl Ranchipur«, L. Turner in R. Burton. Ameriški kinemaskopske v barvah. Zadnja ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je od-
Spotaknil se je in padel
Včeraj nekaj po polnoči so z rešilnim vozom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 62-letnega Antona Sfiligoja, ki stanuje v Gorici, Ul. Del Santo 52. Sfiligoj, ki je brezposeln delavec, je šel okrog 23.30 ure peš po cesti v bližini Rdeče hiše. Tam pa se je spotaknil, Izgubil ravnotežje In padel ter se pri tem pobil. V bolnišnici so mu ugotovili rano na čelu ter več odrgnjenj po obrazu. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v 6 dneh.
Nove slovenske knjige v državni knjižnici
Ravnatelj državne knjižnice v Gorici dr. Manzini nam je poslal seznam slovenskih knjig, ki jih je ta knjižnica dobila v zadnjih mesecih. Knjižnica ima svoj sedež v Ul. Mameli 12 ter je odprta vsak delavnik od 9- do 12.30 in od 16. do 19. ure.
Znanost in tehnika;
Brataševec: Električne naprave v gospodinjstvu; Jamarski priročnik; Inkret: Domači kunec; Tarman: človek in narava; Vardjan: | sledil pa je zabavni program, Kaj cveti in zeleni na oknu in v
kraj nesreče so poklicali prometno prta v Gorici lekarna «AL CORSO«, policijo da Je sestavila zapisnik. 1 Korzo Italia 89, tel. 24-43.
S PRIREDITVE V ŠTEVERJANU
lili

“P*rnmmmfrnmM
sobi.
Gospodarstvo in šport:
Imamo gosta; Stepišnik: Telesna kultura in šport.
Slovstvo:
Brecelj: Gradnikova bibliografija; Munda: Bibliografija Slovenske Matice 1864-1964; Slodnjak: Prešernovo življenje; Slovenska Matica 1864-1964.
Pripovedne knjige:
Filipič: Nebo za žejne oči; Jenko: Zbrano delo; Kreft:' Balada o poročniku in Marjutki; Mihelič: Mavrica nad maatom; Neka druga
V	okviru prvomajskega praznovanja, kt ga je prosvetno društvo «Briški grič« lz Steverjana pripravilo v Dvoru, je na dan 1. maja pozdravil navzoče občinstvo podpredsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze dr. Peter Sancin,
ki
so ga pripravili Bardorferji iz Ljubljane s kvartetom Zvonček.
V	kleti baronice Tacco pa je bila razstava vin, na kateri so prodajali svoj pridelek vinogradniki iz Steverjana in z Oslavja.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 16 stopinj ob 14. uri in najnižjo 10 stopinj nad ničlo ob 5.40 uri. Povpreč. na dnevna vlaga 70 odstotkov; dežja je padlo dopoldne in ponoči 16,4 mm.
mmmmam
Včeraj prvi dan regate jadrnic razreda Star za pokal Nordio
Rolandi prvi, Marušič tretji
Včeraj se je začela mednarodna Jadralna regata jadrnic razreda Star za pokal «Tito Nordio«. Prve od petih regat na sporedu se je udeležilo 22 jadrnic iz 6 držav. Zmagala je posadka Rolandi in Marino iz Neaplja s «Caprice III.».
Drugo mesto sta osvojila Nemca iz Kiela Wagner . Kopper, tretje pa je pripadlo jugoslovanski posadki iz Splita Marušič . Okretič z jadrnico Podgorka.
V razredu Dragonov za «Marble-head Trophy» je zmagal olimpijec Sorrentino (Trst) s svojo znano «Argeste».
ZA ITALIJANSKI NOGOMETNI POKAL
Juventus in Roma v polfinalu turnirja
Bologna izločena šele po streljanju enajstmetrovk
BOLOGNA, 5. — Nocoj je bila pred 10.000 gledalci v prisotnosti predsednika FIGC Pasqualeja v Bologni četrtfinalna tekma za letošnji italijanski nogometni pokal med domačini in Juventusom. Borba je bila zelo napeta in ostra ter se je končala šele po streljanju enajstmetrovk s 4:3 v korist turinskih gostov.
Že prvi polčas se je zaključil
brez gola. čeprav sta obe enajsto-rici v drugem delu igre skušali priti do mreže, se to ni posrečilo ne Bologni ne Juventusu.
V podaljških, se stanje ni spremenilo. Ob koncu teh je bilo stanje še vedno neodločeno in tudi brez gola. Sodnik je odredil streljanje enajstmetrovk in šele tedaj
■ifTiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MEDNARODNI NOGOMET
Anglija premagala Madžarsko 1:0 (1:0)
Gol je dosegel Jimmy Greaves
LONDON, 5. — V prijateljski nogometni tekmi, ki je bila danes v Wembleyu, je Anglija premagala Madžarsko 1:0 (1:0). Gol je dosegel v 16' prvega polčasa iJmmy Greaves, ki je igral vlogo desne zveze. Je to prva zmaga Angležev no štirih tekmah z madžar. skimi nogometaši. Domačini so se tako vsaj delno oddolžili za poraz s 6:3, ki so jim ga Madžari zadali 1964. leta na istem igrišču.
Tedaj je bila Madžarska s Puska-(Som, Hidegkutijem in Kocsisom prva tuja reprezentanca, ki je zmagala na wembleyskem stadionu.
S tehničnega vidika je bila današnja tekma na nizkem nivoju. Čeprav so Angleži prevladovali nad zelo povprečno reprezentanco Madžarske, niso mogli v pravi meri izrabiti teritorialne premoči. Tekmi je prisostvovalo 50.000 gledalcev. Sodil je Francoz Schwinte. Reprezentanci sta se predstavili z naslednjima postavama:
Anglija — Banks, Cohen, Wilson, Stiles, Charlton, Moore, Paine, Greaves, Bridges, Eastham in Con-nely.
Madžarska — Gelei, Matrai, Si-rosi, Nagy, Meszoly, Sipos, Gorocs, Varga, Bene, Nogradi in Fenyvesi.
* * *
NORRKOPING, 5. — V tekmi drugega izločilnega kola evropske cone za kvalifikacijo v finale svetovnega nogometnega prvenstva je Švedska premagala Ciper 3:0 (1:0).
Gole sta dosegla Simonsson (2) in Jonsson.
* * *
LONDON, 5. — Srednji krilec Sheffielda Wednesday in angleške reprezentanc.e Peter Swan je bil aoživljenjsko diskvalificiran. Z istim ukrepom je angleška nogometna zveza kaznovala zvezo Evertona in reprezentance Tonyja Kaya in srednjega napadalca Sheffielda Davida Layna. Vsi trije so sodelovali pri pretvarjanju rezultatov tekme, ki so jih igrali. Za ta prekršek so bili že obsojeni na štiri mesece zapora. Zaradi dosmtrne diskvalifikacije ne bodo mogli nikoli več igrati nogometa in niti biti trenerji. To velja za vse nacionalne zveze, ki so včlanjene v FIFA. Teh je 130.
* * *
BRESCIA, 5. — Prijateljska tekma med Brescio in angleškim Arzenalom se je končala neodločeno 1:1 (0:1). Prvi gol je dosegel v 36’ p.p. Skirton, Urban pa je v 13’ d.p. izenačil za Brescio. V 40’ drugega dela igre je sodnik izključil srednjega napadalca Arzenala Ureja,
ki se je večkrat grobo pregrešil nad De Paolijem. Kotov je bilo 7:5 za angleško enajstorico.
♦ * *
PRAGA, 5. — V tekmi mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Pragi je mlada enajsterica Lazia premagala domačo Spar-to 2:1 (1:0).
* * *
MILAN, 5. — Enajsterica Milana je nocoj premagala v prijateljski tekmi švicarsko moštvo Bellinzone 4:0 (1:0). Gole so za Milan dosegli Ferrario (2), Lodetti in Corbellini.
je Bologna klonila. Domačini so spravili v Anzolinovo mrežo samo tri žoge, strelci Juventusa pa so štirikrat zadeli cilj.
Izid
Juventus . Bologna 4:3 (0:0, 0:0,
0:0, 0:0).
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Bologna — Negri, Furlanis, Pa-vinato; Muccini, Janich, Fogli; Pe-1 rani, Bulgarelli, Nielsen, Fara, Ma-J raschi.
Juventus — Anzolin, Gori, Cora-mini; Sarti, Salvatore, Leoncini; Stacchini, Del Sol, Combin, Da Costa, Menichelli.
Sodnik: De Marchi iz Pordenona.
NEAPELJ, 5. — V mestu pod Vezuvom je bila druga četrtfinalna tekma turnirja za pokal Italia 1964. 1965 med Napolijem in Romo. Srečanje je privabilo na tribune kar 40.000 gledalcev, ki so vneto navijali za domačine, Čeprav so se ti potrudili, so se morali vseeno predati bolj učinkovitemu napadu Rimljanov, ki je prvič prišlo v vodstvo v 14’ prvega polčasa z De Si-stijem.
V 12’ drugega dela igre je Salvo-ri podvojil rezultat, četrt ure kasneje pa je Cane dosegel častni gol za Napoli. Več domačini niso mogli in tako so se morali sprijazniti z izpadom iz nadaljnjega dela tekmovanja.
Izid
Roma . Napoli 2:1 (1:0)
Postavi:
Napoli — Cuman, Girardo, Mi-stone; Ronzon, Zurlin, Montefusco; Canfe, Corelli, Bean, Spanio, Fa-nello.
nogomet
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Muenchen	2
Torino	0
Nemci v finalu proti West Ham United
ZUERICH, 5. — Torino je izpadel iz tekmovanja za pokal pokalnih prvakov. V odločilni tekmi pol. finala je Muenchen 1860 premagal danes v Zuerichu italijanske tekmece z 2:0 (0:0).
Nemška enajsterica bo morala v finalu, ki bo 29. t.m. na wemblej-skem stadionu v Londonu, nastopiti proti angleškemu moštvu West Ham United.
Postavi:
TORINO — Vieri, Poletti, Cella; Fossati, Puia, Rosato; Ferrini, Me-roni, Hitchens, Moschino, Simoni.
MUENCHEN — Radenkovič, Wagner, Reich; Kohlars, Bena, Luttro; Heiss, Kueppers, Brunnen-meier, Grosser, Rebele.
Sodnik — Huber (Švica).
Zaradi nerešljivih problemov
Nobenega Francoza letos
na Giru cTItalia
PARIZ, 5. — Predsednik francoske zveze izdelovalcev koles (ASCAS) Max Augier je javil v pismu, ki jo je naslovil Vincenzu Torrianiju, da se letos noben francoski kolesar ne bo udeležil Gira dTtalia.
Augier Je izrekel obžalovanje zaradi sklepa, ki so ga sprejeli, ven-dar, je pripomnil, ekipa, ki je sestavljena iz članov raznih klubov ne zadovoljuje nobenega in vrhu tega nalaga nerešljive probleme. Augier je nadalje predlagal, da bi prihodnje leto vzeli v pretres možnost udeležbe francoske reprezentance in da se o tem razpravlja že v decembru, to je šest mesecev pred začetkom dirke.
KOŠARKA

ITALIJANSKA I. LIGA
Se ena ovira za Simmenthal: naslov prvaka že njegov?
Na dnu še nerešeno vprašanje obstoja in izpada
Milanski Simmenthal je zadnjič v letošnji sezoni nastopil pred domačimi navijači ter jih tudi ob tej priliki zadovoljil s krasno, bleščečo in odprto igro, ki je dala možnost napadalcem za donosne prodore do nasprotnikovega koša. V obrambi pa je Simmenthal zaigral bolj ležemo in je tako omogočil someščanski petorki letošnji najvišji izkupiček, kar je seveda povsem
navdušilo gledalce, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano.
Tako je Simmenthal premostil še predzadnjo oviro in če bo še z nedeljskim nasprotnikom uspešno zaigral, bo osvojil državni naslov.
Po rezultatu sodeč je Ignis le prebolel krizo, ki se je pojavila po nepričakovanem padcu v Padovi in je terjala še spodrsljaj v Benetkah. Proti močni Fonte Levissimi so
Borghijevi atleti spet zaigrali svojim močem odgovarjajočem slogu in so spet dosegli visok rezultat. V poslednjih tekmah je spet prišel v formo neizprosni strelec Magget-ti, ki je v treh nastopih dosegel kar 96 točk.
Bolonjski Knoor melje dalje svojo igro. Moštvo iz Emilije je dokazalo, da je boljše od vseh ostalih ekip, vendar ni več kos vodilnima moštvoma. Zato Knorr zavzema či-
...............................................................................mil..............iiiimi......................... hhmihihh
1. MAJA V POREČU
—:
Kljub ostremu odporu poruz še storke Boru
Dva seta za tržaška dekleta
ženska šestorka Bora je imela v prejšnjem kolu prost dan. Tega je izkoristila in se podala v Poreč na prijateljsko tekmo proti tamkajšnjemu Partizanu. Borovke so namreč morale prej ali slej odigrati tako srečanje, to je proti močnejši ekipi, saj v prvenstvu, v katerem nastopajo, nimajo pravzaprav nasprotnika in že po šestih kolih vo-
dijo s celimi šestimi točkami prednosti. Zato so taka srečanja zelo potrebna in bi morale «plave» pred finalnim turnirjem odigrati še druga.
Tekma, ki je bila 1. maja na letnem igrišču osnovne šole v Pore ču, je bila vseskozi zelo napeta in zanimiva, škoda, da jo je tu pa tam motil veter.
Borovke so zaigrale odlično, a proti močnejšemu Poreču niso mogle ničesar. Partizan Poreč si je
Roma — Matteucci, Carpenetti
Schnellinger; Tamborini, Losi, Car. j namreč letos priboril pravico vsto-panesi; Leonardi, Salvori, Nicolč, I pa v prvo jugoslovansko ligo.
De Sisti, Nartone.	* V začetnih potezah Je takoj po-
llll■lllllllllllllllIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllll^llllllllllllllllllllllllllImIlllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||n|||||||||||
ZADOSTNA PREDNOST ZA LIVERPOOL?
4,	i
%%%$ v
fr* A	4.. Jt <	i. - A

mmv m um
v" .
mm	i m
m * " j w «■«
- /ti
A,
f -V i
m » m
Enajstorica Liverpoola je v torek premagala v prvi polfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov Inter s 3:1. Golov bi lahko bilo več v korist angleških igralcev, ki bodo imeli prihodnjo sredo v Milanu zelo težko nalogo braniti doma pridobljeno prednost. Na sliki enajstorica Liverpoola:	Milne,
Byrne, Lawrence, Yeats, Lawler, Stevenson, Callaghan, Hunt, St. John, Smith in Thompson
vedel Poreč s 7:2. Borovke so Se skušale upirati, a domačinke niso dovolile zbližanja in so zaključile set pri stanju 15:9. V tem nizu je za nekaj zavrtljajev stopila na igrišče tudi Kendova, ki je prvič nastopila v prvi ekipi. Upajmo, da ta poskus uvrščanja mladih sil v ti-tularno šestorko ne bo ostal osamljen. Moštvo namreč nujno potrebuje novih sil.
Po porazu v prvem setu so se borovke zbrale in z učinkovito igro osvojile naslednja seta s precejšnjo prednostjo. Porečanke pa niso zaspale in so s pomočjo vetra začele ofenzivo, ki se je zmagovito zaključila in tako je moral Bor še enkrat poražen zapustiti poreško Igrišče, čeprav je dokazal, da obstoja kot ekipa in da zna tudi krepko zaigrati.
Izid tekme je bil naslednji: Partizan Poreč — BOR 3:2
(15:9, 7:15, 10:15, 15:12, 15:9)
Postavi
PARTIZAN: Jugovac, Blaževič, Stojnič, Telesmanič, Margrajtner, Grgič, Bratovič, Klarič, Ovčarič in Gržinič.
BOR: Pavletič, Hmeljak, švab, Zavadlav, Batista, Kenda in Mijot.
f. v.
KOLESARSTVO
BENIDORM, 5. — Belgijec Rick Van Looy je danes zmagal v sedmi etapi dirke po Španiji. Bivši svetovni prvak v cestni vožnji je 212 km dolgo progo Albacete - Be-nidorm prevozil v 5 urah 00’29”. Na drugo mesio se je uvrstil njegov rojak Sels.
V splošni lestvici še vedno vodi Francoz Rajrmond Poulidor.
VATERPOLO
RIM, 5. — Za sestavo vaterpolo reprezentance, ki bo nastopila 26. t. m. v Siracusi proti Zahodni Nemčiji in 1. in 2. junija v Moskvi proti Sovjetski zvezi, je italijanska plavalna zveza povabila na skupni trening številne najboljše igralce. Med temi je tudi član moštva Trie-stine Alessandrini Ferruccio.
NA SEDEŽU PD GRUDEN
V prijateljskem troboju
(Nabrežina - Št Jakob - Opčine)
zmaga boljših Opencev
Prejšnjo nedeljo je bilo v Nabrežini na sedežu Pd Igo Gruden zanimivo srečanje namiznoteških ekip. Nastopile so «trojke» Cankarja, Opčin in seveda domačini. Ti so se izkazali po tehniki igre za najmočnejše, a so zaradi napačne postave izgubili proti Opčinam. Najbolj nas je presenetil mladi Ca- (21:10, 17:21, 22:24) harija, ki je z bliskovitimi napadi
zmedel prej cankarjevce in je bil nato trd oreh Opencem. Ti so se predstavili z dobro trojico, v kateri iztopa Edvard Bole. Tudi ostala dva sta pokazala prejšnje znanje in bosta z vestnim treningom še mnogo napredovala.
Tretja ekipa, to je Cankar, pa je precej razočarala. Vsi trije njeni predstavniki obvladajo le o-brambno igro in še to negotovo. Pripomniti pa moramo, da šentja-kobčani že dalj časa ne trenirajo, kar pa se jim je v nedeljo krepko maščevalo.
Tehnični izidi srečanj so bili tile:
PD GRUDEN - PD CANKAR 5:1
Cavo — Vitez 2:1 (18:21, 21:16, 21:16)
Radovič — Giacomini 2:0
(21:6, 21:11)
Caharlja — Gregorič 2:0 (21:16, 21:9)
Radovič — Vitez 0:2 (19:21, 18:21)
Caharija — Giacomini 2:0 (,21:14, 21:12)
Cavo — Gregorič 2:0 (21:13, 21:11)
OPČINE — PD CANKAR 5:2
Bole Ed. — Giacomini 2:0 (21:6, 21:13)
Sosič — Gregorič 2:0 (21:5, 21:19)
Bole Em. — Vitez 0:2 (17:21, 14:21)
Sosič — Giacomini 2:0 (21:14, 21:8)
Bole Em. —- Gregorič 2:1 (14:21, 21:8, 21:18)
Bole Ed. — Vitez 0:2 (13:21, 16:21)
Bole Em. — Giacomini 2:0 (21:14, 21:8)
OPČINE — PD GRUDEN 5:3
Bole Ed. — Cavo 1:2 (21:11, 17:21, 18:21)
Sosič — Radovič 2:0 (21:19, 21:19)
Bole Em. —■ Caharija 1:2 Sosič — Cavo 0:2 (17:21, 19:21)
Bole Em. — Radovič 2:0 (23:21, 21:19)
Bole Ed. — Caharija 2:0
(21:13, 21:10)
Bole Em. — Cavo 2:0 (23:21, 25:23)
Bole Ed. — Radovič 2:0 (21:19, 21:18)
f. v.
onut
LOS ANGELES, 5. — V petek bo svetovni prvak peresne kategorije Vicente Saldivar (Mehika) nastopil v dvoboju za obrambo naslova proti Američanu španskega porekla Raulu Rojasu.
sto določeno mesto v jakostni razvrstitvi brez sopotnikov, ki bi ga ogrožali, a vseeno je brez vsakega upanja, da bi tudi v bodočem letu lahko konkurirali z milansko ali vareško peterko.
V	nedeljo je Knorr gostoval v Gorici. Domača ekipa se je še posebno potrudila, da bi spravila na kolena tega orjaka. Kazalo je, vsaj v prvem polčasu, da bo svoje nade tudi uresničila. Ko pa sta moč in elan začela pešati ter je vrednost posameznih igralcev prodrla v o-spredje Je morala še tako požrtvovalna Goriziana priznati premoč Lombardijeve ekipe. Kljub porazu pa je Goriziana že na varnem. Stanje v spodnjem domu lestvice pa je tako, da bo tekmovanje zahtevalo še nadoknadna srečanja, šele tedaj bomo zvedeli za Imena ekip, ki se bodo letos poslovile od prve zvezne lige.
Na dnu lestvice se odvija neizprosna borba za točke. Po predzadnjem kolu imamo kar tri ekipe z 28 točkami, medtem ko je usoda Livorna že zapečatena. Ta ekipa je po nastopih proti Knorru in Sim-menthalu zabeležila prav v preteklem kolu svoj prvi uspeh izven domačih meja, ko je šla po točke v Benetke.
Domačini niso pričakovali tako močnega nasprotnika, ki je bil že na tem, da jim vsuje v koš kar sto točk; zmedli so se pred tujimi napadi ter zamudili priliko za osvojitev točk, ki bi pomenile dokončno gotovost obstoja v najvišji ligi.
V	tekmi direktnih nasprotnic v tej borbi za obstanek je Fides le ukrotila Biello ter jo dohitela. Rezultat je tako skalil vode na dnu in stanje je zaradi tega še bolj nejasno kot pred osmimi dnevi.
Stoodstotno gotovost obstanka v najmočnejši konkurenci si je zagotovil Petrarca. Ta ekipa, ki je bila pred kratkim prav na zadnjem mestu in je imela med vserpi najtežjo nalogo, si je z vrsto nepričakovanih in prav zaradi tega še lepših uspehov nabrala tak izkupiček, da je že danes na varnem mestu,.
IVAN PATRIZIO
MIHI.Ml.1.11,11...... ....................
MEDNARODNA KOŠARKA V LJUBLJANI
Poljaki in Italijani v dvorani «Tivoli»
Prvi nastop proti Jugoslaviji bo 18, drugi pa 25. t. m.
Po svetovnem namiznoteniškem prvenstvu bc- dvorana Tivoli ponovno sprejela obiskovalce, tokrat ljubiteljev košarke. Tik pred nami je namreč tekmovanje košarkarjev za pokal narodov Na sporedu je še samo zadnjih 5 tekem, ki bodo odločile o končnem vrstnem re tir,°h1CHe reprezentanc, ki so tekmovale na tem tekmovanju. Vse tekma bodo odigrane meseca maja, — in sicer:
Poljska — ČSSR <5. maja), Jugoslavija — Poljska (18. maja), ČSSR — Italija (22. maja), Jugoslavija — Italija (25. maja), in Poljska — Italija (27. maja).
Kdo si bo priboril pokal?
Po do sedaj odigranih tekmah imajo jugoslovanski košarkarji lepe možnosti, da si priborijo v tem or-vem tekmovanju tudi pokal. Jugoslovanska reprezentanca igra namreč zadnji dve tekmi na domačem igrišču. Obe srečanji bosta v Ljubljani in sicer v Veliki dvorani «Ti-voli». Jugoslovanskim reprezentantom bodo te tekme tudi zadnja preizkušnja v okviru za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo od 30 maja do 10. junija v Moskvi in Ti-
bilisiju.
Obe meddržavni tekmi košarkarjev v Ljubljani bodo za ljubitelje športa vsekakor precejšnjo doživetje. Tako Italijani kot Poljaki so znani kot odlično moštvo in zelo neprijeten tekmec.	Srečanje	z	Italijani pa bo	tud1	prestižnega	po-
mena, saj so v dosedanjih srečanjih Italijani zmagali 10-krat, jugoslovanski košarkarji pa 9-krat. Pred odločujočimi tekmami je vrstni red reprezentanc za pokal narodov naslednji:
Jugoslavija	6	4 2
Italija	5	4 1
Poljska	5	3 2
CSSR	6	3 3
Francija	8	17
520:490 366:328 381:372 463 488 524:464 . UJČIČ.
DR. DUŠAN KIRMA VNER \
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki iz knjige «laietki slovenske so-dnine demokracije v desetletju 1884-1894»
Gotovo je ((Delavski list«, ki je izhajal že osem tednov, povezal slovenske socialne demokrate v raznih krajih med seboj z nevidnimi nitmi in jih mobiliziral za stopnjevano agitacijo, toda v čem je dr. Adler videl njegove ((presenetljive uspehe« in kako so se morebiti le-ti v njem zrcalili, tega si ne moremo prav zamisliti.
Po dveh nezaplenjenih številkah, o katerih ne vemo prav nič, so spet zaplenili deseto zaradi dopisa «Iz Istre«.
Po nadaljnji številki, ki ni bila zaplenjena, je izdajatelj prijavil, da podaljšuje naslov časnika v ((Delavski list Zora«.
Obe številki, ki sta izS** s tem naslovom — 12. in 13. od začetka ((Delavskega lista« — so zaplenili. O teh dveh zaplembah sta poročala dunajski in graški socialistični list. «Arbeiterzeitung» je v članku ((Pravosodni minister in svoboda tiska« poleg nekaterih drugih takole obravnaval tržaški primer: «V Trstu izhaja .Delavski list’ kot edini slovenski list za delavce. V prvo aprilsko število je uvrstil odlomek iz Bellamyjevega .Pogleda nazaj’ (t. J. iz socialistič-
nega utopičnega romana «Looking backvvard 2000 — 1887» = ((Pogled nazaj iz leta 2000 v leto 1887», ki ga je napisal Američan Edvvard Bellamy in ki je izšel leta 1888), torej iz zelo razširjene in v celoti nekonfiscirane knjige; vrhu tega je ta odlomek kratek čas pred tem ponatisnil graški «Arbeiterwille» (v podlistku pod naslovom ((Kritika današnje družbe«) brez spotikljaja. Ne oziraje se na to, so .Delavski list’ zaplenili prav zaradi tega odlomka, zapečatili tiskarski stavek itd. in končno tudi označili zaplenjeni del, ostalo vsebino pa prepustili na voljo za novo uporabo. A ko je urednik sestavil drugo izdajo in pri tem izpustil zaplenjeni del, so list drugič zaplenili... zaradi sestavka .Delavci in delavke na Slovenskem!’ (po slovensko in po nemško!), ob katerega se državni pravdnik prej ni spotaknil in ki ga je urednik prevzel iz dunajske .Volkspresse’ ( — Ljudski časnik).« V listu «Arbeiterwille» pa je dopisnik iz Trsta — bržčas Zadnik sam — zgodbo takole opisal: «Dne 24. aprila je tu izšla 12. številka slovenskega delavskega lista z novim imenom ,Zora’ (slovensko in nemško!), ki so jo zaplenili, in sicer zaradi sestavka, ki ga je prinesla 10. številka .Delavskega lista’ brez spotikljaja. Ta sestavek je prevod odlomka iz Bellamyjevega .Pogleda nazaj iz leta 2000’, odlomka, ki je izšel v listu ,Arbeiterwille’. Državno pravdni-štvo in policijo je urednik naprosil, naj bi dala na voljo za novo uporabo nezaplenjeni del (tiskarski stavek) lista, in je nato pripravil drugo izdajo. A kaj se mu primeri? Drugo izdajo so spet zaplenili, in sicer zaradi članka, ki mu v prvi izdaji cenzor ni nič ugovarjal. Menimo, da je nadaljnji komentar odveč«. Po vsem tem bi si morali misliti, da je bila 12. št. ((Delavskega lista Zore« dvakrat zaplenjena; toda po nadaljnjem raziskavanju smo ugotovili, da sta bili tako zaplenjeni 12. in 13. številka. V protokolu predsedstvenih spisov tržaške policijske direkcije je zabeležena zaplemba 12. št. z dne 24. aprila, nato pa zaplemba 13. št. z dne 29. aprila;
pred to zaplembo je uredništvo sporočilo, da bo izšla 13. številka že 29. aprila namesto šeie 13. maja. Uradni časnik «L’Osservatore triestino« (= Tržaški opazovalec) je prinesel «razsodilo» z dne 5. maja 1891, ki je potrjevalo zaplembo 13. št. ((Delavskega lista Zore« zaradi- sestavka ((Delavci in delavke na Slovenskem«. To kajpada ne izključuje, da je bila 13. št. po gradivu «druga izdaja« 12. št., a formalno je bila docela nova številka! Zaplenili so dve številki, ne pa dve izdaji iste številke, kakor se je zgodilo s 7. št., ki so jo, kakor pričata dva vpisa v protokolu, dejansko zaplenili dvakrat, namreč: 2. januarja, ko je izšla prvič, in 7. januarja, ko je izšla njena druga izdaja.
Komaj mesec dni po zaplembi poslednje, 13., številke ((Delavskega lista Zore« in dva tedna po prijavi urednika Zadnika, da «za nedoločen čas ustavlja izhajanje lista«, je tržaška policijska direkcija sporočila celjskemu okrajnemu glavarju, da «je izšlo 13 številk .Delavskega lista’, ki se je z 12. številko preimenoval v .Delavski list Zora’«, in da «so bile sodno prepovedane številke 2, 5, 7, 10, 12 in 13». Prav iste številke je kot zaplenjene navedla tržaška policija tudi v odgovoru celjskemu okrožnemu sodišču, ki je 13. junija 1891 želelo dobiti podatke o tem listu zaradi tega, ker so pri Zadniku ob hišni preiskavi v Trbovljah zaplenili med drugim več posameznih številk ((Delavskega lista« in več izvodov 13. št. ((Delavskega lista Zore«. O tem, zakaj je list nehal izhajati, je tržaška policija pisala takole: «Casnik .Delavski lits’ oziroma .Delavski list Zora’ je od vsega početka komaj životaril in se je za svoj obstoj lahko zahvalil v glavnem (naročninam in ((prostovoljnim prispevkom«), ki so dotekale iz štajerskih in kranjskih delavskih krogov. Gotovo so k njegovemu propadu prispevale pogoste zaplembe, toda te je zakrivil nasilni ton (gewaltt&tige Sprache) lista. Zadnik je dejal v vlogi, s katero je odgodil nadaljnje izhajanje lista, da je razlog temu koraku neznosno postopanje državnega
denarnimi prispevki, ki so jih zbirali z^St«.1^* °Zir°ma *
ZMEŠNJAVA OKROG ((DELAVSKEGA LISTA ZORE »
fem?°bk?VhUet P° T™ lD?lavsk6«a ^ta» je Rok Dr o-femk ki je bržčas imel v rokah vsaj njegove nezaplenjene
“’®b i*vil natančno pravilno število izdanih številk,
teh . k? Je <<?e’aVskega hsta» - <<izšl° H številk, četiri od teh so bile zaplenjene«, m da «sta za tem izšli dve številki
,Zore’ (!)». Tako je, kakor vidimo, Drofenik isti Zadnikov ((Delavski list« z dvema zapovrstnima naslovoma, katerih drugi je bil samo prvi naslov z dodatkom, razcepil v dva lista' Prav to razcepitev pa opazimo prvič v vabilu za drugi kongres avstrijske socialnodemokratske stranke na Dunaju 28 do 30. junija 1891. Kongres so formalno sklicevala uredništva socialdemokratskih listov, ki jih je «Arbeiterzeitung» mesec dni pred njim navedla 16 po abecednem redu. V tem seznamu najdemo kar «oba» lista: ((Delavski list« je na šestem mestu, ne da bi bil pri njem naveden kraj izhajanja kakor pri vseh drugih, «Zora» pa na šestnajstem mestu z navedbo, da izhaja v Trstu. Očitno je sestavljalca seznama zavedel po^ datek ((Delavski list Zora, Trst«, ker ga ni nihče opozoril na ta nenavadni primer dvojnega naslova! Dr. Adler je na drugem kongresu v poročilu o dejavnosti stranke od hainfeldskega kongresa dalje navedel, da je stranka 1. maja 1891 imela 16 listov, medtem ko jih je bilo 1. januarja 1889 le sedem, in sicer so se nemški pomnožili od treh na sedem, češki od treh na pet, poljska sta bila zdaj dva, in prirasla sta še italijanski in slovenski list.
(Se nadaljuje)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6 II. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellleo 1 H. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnanrev letna 3.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 Ur — SFRJ v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din	za leto	1965.	-	Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - za SFRJ ADI	I DZS Ljubljana Star) tro °vi
telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov:	Za vsak mm v širini enega	stolpca:	trgovski	150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir	- Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške ln gorske Dokr*'in«
^__________________ naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocletA Pubblicitfi Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	°	® 86