MPROFIMC

■—v

co co lo
£3 ^

..>0) ..
>0) jj >0$

2>W) 2

^Sg i<o>Ri®5
-S c o £

g| ScS
2 o a'-®
o a -S-CO-S.

2 <0 N N N

a.o> nna:

g ?

■■35 ■§ lo lo o

P § COCO^

^ .0) Q) Q)

c o >er>o'>cr
o o o
c: .w) ccc

Ž 5 000

$$ *- CT3 Ct3 CT3

\ (Q N N N

03 N * * *

CO >0) co 'V>  ^ ><0
Q) (Q Q) Qi <a

co ‘V) co ></) ^ »</)

,Q> ca _Q> CtJ _Q) CX3

1  8  6  6  7

REPORTAŽA

Poleti raket na stisnjen
zrak in vodo

Rakete iz plastenk za gazirane pijače
poganjata stisnjen zrak in voda. Takšne
rakete so se pojavile skorajda v istem
času, ko je ta popularna embalaža za
pijače preplavila tržišča po vsem svetu.
Kdor je že bil priča takšnim raketnim po¬
letom, je bil prav gotovo očaran nad pre¬
senetljivo hitrostjo, ki jo raketa doseže ob
vzletu, in spoštljivo višino, ki jo doseže.
Meritve in izračuni kažejo, da je pos¬
pešek pri vzletu takšne rakete tudi več kot
100 g, največja hitrost čez 150 km/h in
višina leta tudi do 100 m. Skušnjava, da
bi izstreljevali rakete na stisnjen zrak in
vodo, je premamila tudi nas na Oddelku

za fiziko Fakultete za matematiko in fi-
ziko v Ljubljani. Tako sta Oddelka za fi¬
ziko in matematiko FMF v sodelovanju z
ustanovo Hiša eksperimentov lani decem¬
bra organizirala tekmovanje študentov
fizike v izdelavi in poletih raket na vodo
in stisnjen zrak.

Velik odziv med študenti nas je prijetno
presenetil. Tekmovanja se je udeležilo 30
študentov iz vseh letnikov. Sodelovalo je
šest skupin. Naloga vsake skupine je bila
izdelati izstrelitveno ploščad in dve raketi
- prvo za tekmovanje v doseganju naj¬
večje višine leta in drugo za tekmovanje v
doseganju najdaljšega časa poleta. Delo
skupin smo izpeljali tako, da je bilo kar
se da podobno poteku izvajanja pravih
raziskovalnijv^oj^ktc^, ki potekajo na
inštitutih in.jjpiVerzah. Vsem skupinam so
bila odobrs^cuenaka sredstva za nakup
materiala./Špprav je bilo na začetku vse
bolj podobnd-ptroški igri, se je pozneje
izkazalo, da šo se študenti resno lotili na¬
loge. Zaradi stalnega spremljanja finanč¬

nega stanja projekta in omejenih sredstev
so zelo varčno ravnali z materialom in
dobro premislili, preden so se lotili rezan¬
ja ali vrtanja.

Največje vprašanje pri izdelavi raket
je bilo, kako izdelati zanesljiv pristajalni
sistem, ki bo omogočil varen pristanek
rakete. Najbolj preprosto in najbolj
razširjeno je pristajanje s padalom, ven¬
dar je težko doseči, da se padalo odpre
v pravem trenutku, še posebno, ker smo
se odločili, da ne bomo uporabljali piro¬
tehničnih sredstev in raznih aktivnih, da¬
ljinsko upravljanih sistemov. Kljub tej
omejitvi pa so študenti kar tekmovali v
izvirnosti idej in jih večino tudi preiz¬
kusili. Tako so razvili posebej oblikovane
kape, ki so pokrivale konice raket, izde¬
lali prožilne sisteme iz prožnih peres in
vzmeti in preizkusili celo odpiranje pada¬
la, ki ga sproži povečan tlak zaradi ke¬
mijske reakcije med sodo bikarbono in
kisom. Med najbolj izvirnimi idejami pa
je bil nedvomno pristajalni sistem z ba¬
lončkom. Na ustje plastenke privežemo
balonček in aa napolnimo z vodo, tako
da zapolni del plastenke. Tlak nad ba¬
lončkom najprej iztisne vodo, nato pa
obrne balonček kot nogavico in ga na¬
pihne zunaj plastenke. Napihnjen balon¬
ček zavira padanje rakete podobno kot
padalo. Pomanjkljivost tega načina pris¬
tajanja je v tem, da se balonček napihne
že kmalu po vzletu rakete.

Tekmovanje je bilo kljub slabemu vre¬
menu v petek, 20. 1 2. 1996, na jasi pod

Urednikov predal

Počasi se bliža konec napornega šol¬
skega leta. Ker je bilo toplega vremena le
za vzorec, se vsi skupaj niti dobro ne za¬
vedamo, da je poletje tako rekoč pred dur¬
mi, in da je do zasluženih počitnic le se
dober mesec.

Pred vami je dvojna številka Tima, s
katero zaključujemo letnik. V uredništvu
smo se ves čas trudili, da smo pripravili
čim več zanimivih tem, ki so vam, upam,
koristile pri vašem tehničnem ustvarjanju.
Gotovo se je med množico najrazličnejših
prispevkov našlo za vsakega nekaj. Če ste
se lotili vsaj nekaterih izdelkov, vam najbrž
ni ostalo dosti neizrabljenega prostega
časa. Zamisli in idej za počitniško ustvar¬
janje, ko bo prostega časa na pretek, pa
je samo v tem letniku ostalo še precej.
Nekaj lahkotnih tem boste našli tudi v tej
počitniško naravnani dvojni številki.

V Timu smo že predstavili bogato ilustri¬
rano knjigo Izdelajmo sami, zbirko načrtov
in navodil za izdelavo najrazličnejših iz¬
delkov, ki jo je izdala naša založba. Zno¬
va vam priporočamo, da jo prelistate in
med obilico zanimivih tem poiščete take, s
katerimi si boste krajšali urice prijetnega
počitnikovanja.

Za naslednji letnik Tima nameravamo
uvesti nekatere novosti, ki naj za zdaj
ostanejo še skrivnost, v uredništvu pa upa¬
mo, da vas bomo z njimi prijetno prese¬
netili.

Timova knjižnica bo že jeseni bogatejša
za novo knjigo; to bodo Plastična krila,
delo strokovnjaka za to področje in naše¬
ga stalnega sodelavca Mitje Maruška, s
katerim bo nadgradil serijo prispevkov v
reviji.

idej nam tudi za v prihodnje ne manjka,
saj razmišljamo še o dveh naslovih, in
sicer o amaterski fotografiji ter prostole-
tečih jadralnih modelih. Knjižici naj bi luč
sveta ugledali predvidoma prihodnje leto.
Množijo se nam tudi Timovi načrti.

Počitnice bodo za uredniški odbor krat¬
ke, saj boste že konec avgusta dobili svojo
prvo številko novega letnika. Vsebina bo
tako kot doslej bogata, prišepnem pa naj,
da se je bodo še posebej razveselili lju¬
bitelji ladijskih maket, ki smo jih v zadnjem
času kar malce zanemarili.

Vsem bralcem želim prijetne in ustvar¬
jalne počitnice, jeseni pa spet nasvidenje!
Upam, s prijetnim presenečenjem.

Jože Čuden, urednik

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 1

REPORTAŽA

plastenkami in pri začetnem tlaku 6 bar
(po ocenah proizvajalca plastenk iz
Žalca je mejni tlak, ki ga plastenke zdrži¬
jo od 12 od 15 barov). V doseganju naj¬
daljšega časa poleta pa je zmagala
skupina N.A.S.A. s časom 37 s. V tej ka¬
tegoriji so tekmovali z 2,5-litrskimi plas¬
tenkami in pri tlaku 5 bar. Le skupini
N.A.S.A. je uspelo razviti sistem, ki je
tako na predtekmovanju kot na tekmo¬
vanju uspešno odprl padalo.

Rakete na stisnjen zrak in vodo so za
dober mesec popestrile dogajanje na
Fakulteti za matematiko in fiziko. Odziv
študentov in številne izvirne ideje, ki so se
porajale med delom, so najboljši dokaz
za to, da študenti poleg že utečenega
obveznega laboratorijskega dela potre¬
bujejo tudi čas in prostor za ustvarjalno
eksperimentalno delo, kjer lahko pridejo
do izraza in se razvijajo njihove individu¬
alne sposobnosti in kjer pridobljeno teo¬
retično znanje, ki si ga nabirajo pri študi¬
ju, preizkusijo tudi v praksi.

Gorazd Planinšič

2 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

REPORTAŽA

2. spomladanski
pokal HLG

Prvo letošnje tekmovanje letalskih mo¬
delarjev z radijsko vodenimi modeli kate¬
gorije HLG je pripravilo Modelarsko
društvo Zadobrova. Tekmovanje je bilo v
nedeljo, 6. aprila, na travniku v bližini
Šentjakoba. Nastopilo je 17 tekmovalcev
iz Zadobrove, Kranja, Domžal, Škofje
Loke, Maribora, Slovenj Gradca in Mur¬
ske Šobote. S tem tekmovanjem se je za¬
čel tudi krog tekmovanj za državno pr¬
venstvo.

Vreme je bilo pravo aprilsko in tekmo¬
valcem ni bilo naklonjeno. Pihal je močan
severni veter, ki je zahteval svoj davek.
Na trenutke je v sunkih dosegal hitrost
tudi več kot 12 m/s. Marsikomu je bilo
verjetno žal, da ni raje ostal doma.

Po prvem turnusu sta kratka ploha in
močan veter prisilila organizatorja, da je
za pol ure prekinil tekmovanje. V nadal¬
jevanju se je izkazalo, da ni bilo modela,
ki ne bi bil poškodovan, vendar so tekmo¬
valci s pomočjo sekundnega lepila mo¬
dele hitro pokrpali.

Najboljših šest iz predtekmovanja se je
še enkrat pomerilo v dveh finalnih tur¬
nusih. Zmagal je Damijan Romih iz
Letalskega centra Maribor pred Rajkom
Grčarjem iz Aerokluba Murska Sobota in
Mitjo Hauserjem iz Aerokluba Slovenj
Gradec.

Po končanem tekmovanju za pokal Za¬
dobrove so najboljši trije, Damjan Romih,
Rajko Grčar in Mitja Hauser, prejeli po¬

Najmlajši udeleženec spomladanskega poka¬
la, Tomo Šibanc (LC Maribor), z Mihovim
modelom V-star.

kale. Tekmovanje pod vodstvom Gregor¬
ja Zajca je bilo dobro organizirano in je
minilo brez pritožb.

Zmagovalec Damijan Romih pri metu modela iz roke

Najuspešnejši na tekmi v Zadobrovi: Rajko Grčar (2.), Damjan Romih
(1.) in Mitja Hauser (3.)

Modeli murskosoboških modelarjev Grčarja in Solarja imajo balzove
trupe, krila pa izdelana iz stiropora in prekrita s stekleno tkanino.

II. spomladanski pokal HLG

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 3

REPORTAŽA

Ob pogledu na modele bi lahko ugo¬
tovili, da je pri nas še vedno najbolj v vel¬
javi klasična tehnika izdelave kril, sledi ji
tehnika stiropor-balzov furnir, pojavljajo
pa se tudi stiroporna krila, prekrita s stek-

Mitja Hauser iz Slovenj Gradca je zasedel 3.
mesto. Podatki o modelu: profil krila SD 7037,
ploščina krila 28 dm 3  , razpetina krila 1500
mm, masa modela 350 g.

leno tkanino. Med profili prevladujejo
RG-15, selig S4083 ali S7037 in njihove
modifikacije. Modeli z maso okrog
300 g imajo prednost le v brezvetrju, pri
močnem vetru pa ni nobena redkost mo¬
del, ki tehta okrog 400 g. Za doseganje
boljših rezultatov pa je poleg dobrega
modela in pilota potreben tudi dober
pomočnik metalec.

Otokar Hluchy in Miran Kos

Pokal Fram že četrtič

Modelarska sekcija letalskega centra
Maribor je 12. in 13. aprila 1997 orga¬
nizirala zdaj že tradicionalno tekmovan¬
je radijsko vodenih jadralnih modelov v
pobočnem letenju (F3F) 4. pokal Frama z
močno mednarodno udeležbo. V želji po
večji udeležbi slovenskih tekmovalcev na
tem, žal edinem takem tekmovanju v
Sloveniji, je bilo to tekmovanje razpisano
tudi kot državno prvenstvo Slovenije. To¬
vrstna tekmovanja za organizatorje ved¬
no pomenijo veliko tveganje, saj mora
tedaj pihati dovolj močan veter, ki je
eden izmed glavnih pogojev, da se tek¬
movanje splon lahko izvede. V državah,
kot so npr. Anglija ali Norveška, je tvega¬
nje dosti manjše, saj ob njihovih obalah

pogosto pihajo primerni vetrovi. Od sku¬
paj 34 prijavljenih tekmovalcev jih je bilo
kar 12 iz Avstrije, po eden iz Nemčije in
Hrvaške ter 16 naših tekmovalcev, kar je
največje število doslej.

Tekmovanje na severnem pobočju v
Vinički vasi se je začelo ob 11. uri v
pretežno oblačnem vremenu in pri tem-
eraturi 10° C. Zaradi večkrat nižje
itrosti vetra, kot jo še dovoljuje pravilnik
FAI (4 m/s), se je prvi krog ob mnogih
prekinitvah zavlekel tja do 15. ure. Sele v
drugem krogu je stalni veter s hitrostjo do
7 m/s omogočil razmere za pravo tek¬
mo. Za zaključek tretjega kroga pa je
zmanjkalo časa in tudi veter se je proti
večeru spet polegel.

Slavko Kolarič (LC Maribor) z modelom, izde¬
lanim v samogradnji. Model z razpetino 2900
mm je izdelan na običajen način. Trup je iz
umetne smole in steklenih vlaken, krilo pa je iz
stiropora in prekrito z abahijevim furnirjem.
Posebnost modela je dokaj velika globina
krila, kar omogoča vgradnjo standardnih ser-
vomehanizmov.

Naslednje jutro je udeležence presene¬
tila nepričakovana ohladitev s snegom.
Tudi vetra, potrebnega za nadaljevanje
tekmovanja, ni bilo. Kljub vsemu so bili
modelarji ob zbijanju šal, pomenkovanju
in izmenjavi modelarskih izkušenj dobre
volje. Ker spremembe vremena ni bilo pri¬
čakovati, sta glavni sodnik Vlado Horvat
in delegat LZS, Slavko Može, skupaj z or¬
ganizatorjem odločila tekmovanje zaklju¬
čiti in upoštevati rezultate dveh krogov
prvega tekmovalnega dne.

Pisana množica udeležencev 4. pokala Fram

4 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

REPORTAŽA

S tem modelom je nastopil Gregor Zajec iz MD Zadobrova.

Model carisma lanskega zmagovalca Avstrijca Pombergerja (7.) je kon¬
struiran za tekme v F3J. Model je izdelan v kalupu iz steklenih in
ogljikovih vlaken.

Rezultati tekmovanja:
Uvr. Tekmovalec Klub

Točke

Skupaj

Najuspešnejši tekmovalci z osvojenimi pokali:
Steiner, A (2.), Maurer, A (1.) in Hortzitz, D,

(3.)

Prvouvrščeni so dobili pokale v trajno
last, zmagovalec pa še prehodnega ter
praktično nagrado, ki jo je prispevala
mariborska trgovina Andrejevo mode¬

larstvo. Medalje za državno prvenstvo
niso bile podeljene, saj niso bili izvedeni
štirje krogi, kot to zahteva športni pravil¬
nik.

Med modeli so prevladovali taki, ki so
konstruirani za kategorijo F3B, saj jim je
z dodajanjem balasta mogoče povečati
obremenitev kril in s tem tudi hitrost. Naj¬
boljše rezultate so dosegli gostje iz Av¬

strije in Nemčije, domači tekmovalci, ki
jim očitno še primanjkuje izkušenj s tovrst¬
nih tekmovanj, pa so zasedli mesta v
spodnji polovici lestvice.

Miran Kos

UGODNOSTI IN NAGRADE
ZA NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate
ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6,
1001 Ljubljana.

Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije,
poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe.

Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. julija 1997 prispele na naš naslov,
bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Marjeta Pisanec, Apače 97/a, 9253
Apače, David Zorič, Ivana Regenta 17, 6310 Izola in Mira Vohar, Plečnikova 51, Krog,
9000 Murska Sobota. Čestitamo!

NAROČILNICA

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici.

Ime in priimek: " _

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Datum:Podpis:

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.

TIMOVI NAČRTI - KNJIGE

TIMOV NAČRT 1 Motorni letalski RV-model

Basic 4 Star.496,00

TIMOV NAČRT 2 RV-jadrnica Lipa I .496,00

TIMOV NAČRT 3 RV-jadralni model

HOT-94 . 500,00

TIMOV NAČRT 4 Polmaketa letala

Cessna 180 .650,00

TIMOV NAČRT 5 RV- model

katamarana KIM I . 500.00

TIMOV NAČRT 6 Timov HLG, jadralni

RV-model za spuščanje iz roke .500,00

TIMOV NAČRT 7 jadralni RV-model

HOT-95 . 590,00

TIMOV NAČRT 8 Timov HLG-2, jadralni

RV- model za spuščanje iz roke.500,00

TIMOV NAČRT 9 Tomy-E

elektromotorni jadralni RV-model. 500,00

Načrte lahko naročite na naslovu uredništva:

Revija TIM, Lepi pot 6,1001 Ljubljana,
tel.: (061) 213-749.

K ceni prištejemo še stroške poštnine. Pošiljko vam
bomo poslali po povzetju.

Poleg načrtov vam iz našega knjižnega programa pri¬
poročamo še naslednje izdaje:

F. Kiessling: IZDELAJMO SAMI . 5985,00

SVET TEHNIKE.2940,00

D. Bajt: VSEVEDNIK (predelana izdaja) . 3625,00

Čuden, Snoj: RAKETNO MODELARSTVO.3150,00

R. Zupančič: LADIJSKO MODELARSTVO . 1995,00

V. Zupan: MALE ŽELEZNICE .1995,00

R. Cajhen: RADIJSKO VODENJE LETALSKIH

MODELOV. 2625,00

M. Ban: ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE .420,00

MIZARJENJE .840,00

MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI .2100,00

Slikovni pojmovnik IZNAJDBE IN ODKRITJA ....1260,00

PRATIKA ZA RADOVEDNE STARŠE.3990,00

Naročniki revije TIM imajo pri nakupu knjig 20 % popusta.

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 5

MODELARSTVO

Elise za letalske modele

Vse leteče naprave, težje od zraka, leti¬
jo zaradi dinamičnega vzgona, ki se
med premikanjem skozi zrak pojavi na
njihovih vzgonskih površinah. Na letalih
nastaja vzgonska sila na krilih, na heli¬
kopterjih in žirokopterjih vzgon nastaja
med vrtenjem rotorja, za letenje dovolj
hitrih naprav, npr. raket, pa včasih za¬
došča že vzgon, ki se med letenjem po¬
javi na trupu. Zaradi lažjega razumeva¬
nja se omejimo na leteče naprave s krili,
torej na letala.

vanjem vijaka. Pri vsakem obratu se vijak
s polmerom R pomakne naprej za
določeno razdaljo, ki ji pravimo korak ali
vzpon (risba 4). Korak elise je v mode¬
larski literaturi običajno označen s črko
"H". V nemški literaturi za korak uporab¬
ljajo izraz "Steigung", v angleški pa
izraz "pitch", označujejo pa ga s "P".
Korak elise je odvisen od naklonskega
kota kraka na določenem polmeru in je
določen z enačbo:

H = 2 • n  • R • tan a.

15 npr. pomeni, da je premer elise 8 col
oz. 15 cm, korak elise pa je 6 col oz. 15
cm. Korak elise merimo posredno. V
izbrani točki, ki običajno leži na 0,7 R,
izmerimo kot, ki ga krak oklepa z ravnino
vrtenja, in korak izračunamo. Ker so
kraki elis aerodinamično profilirani, lah¬
ko zaradi lastnosti profilov na vsaki elisi
izmerimo dva različna koraka, korak
spodnje ploskve profila in korak tetive
profila (risba 6). Če pa upoštevamo še
kot ničelnega vzgona profila, dobimo t. i.
aerodinamični korak. Kote na krakih elis
merimo s posebnimi kotomeri (slika 1),
podobne merilne instrumente pa uporab¬
ljamo tudi za merjenje kotov krakov rotor¬
jev na modelih helikopterjev. Eden od
razlogov, da se lahko lastnosti elis z ena-

Rezultanta aerodinamičnih sil mora biti
enaka teži letala, sicer letalo ne leti s kon¬
stantno hitrostjo. Poleg vzgona se med
letenjem na letalu pojavi tudi zračni upor.
Sili zračnega upora mora seveda naspro¬
tovati neka druga sila, sicer se letalo
ustavi. Pri jadralnih letalih je ta sila kom¬
ponenta sile teže (G) letala, ki se bolj ali
manj strmo spušča navzdol. Jadralna le¬
tala se med letenjem vedno spuščajo pod
nekim kotom glede na okoliški zrak. Og¬
lejmo si to na risbi 1. Če se zrak, skozi
katerega leti jadralno letalo, dviga z
večjo hitrostjo kot letalo pada, se z njim
lahko dviga tudi letalo, samo pa ne more
vzleteti.

Če hočemo, da bo letalo letelo vsaj
vodoravno, mora silo zračnega upora
premagovati neka vlečna ali potisna sila
(risba 2). Med vzpenjanjem pa mora
vlečna sila poleg upora premagovati še
komponento sile teže letala. Zato potreb¬
na vlečna sila narašča z večanjem kota
vzpenjanja. Pri navpičnem vzpenjanju
mora premagovati vso težo letala in še
njegov zračni upor.

Vlečno silo na letalih, ki so sposobna
sama vzleteti, vedno daje motor. Moč
motorja pa moramo nekako spremeniti v
vlečno silo. Pri raketnih in reakcijskih mo¬
torjih nastane ta sila zaradi iztekanja pli¬
nov iz motorja, pri drugih vrstah motorjev
pa za pretvarjanje moči v vlečno silo upo¬
rabljamo eliso (oz. propeler ali zračni
vijak). Ideja o uporabi zračnega vijaka je
zelo stara in o njej je razmišljal že Leo¬
nardo da Vinci (risba 3). Načeloma lah¬
ko delovanje elise res primerjamo z delo-

Risba 3. Zračni vijak Leonarda Da Vinci ja

Če hočemo, da bo korak vzdolž celot¬
nega kraka enak, se mora naklonski kot
spreminjati s polmerom. Z manjšanjem
polmera kot narašča, in obratno. Zaradi
takšnega spreminjanja kota imajo kraki
elis značilno zvito obliko (risba 5).

Na modelarskih elisah je premer po¬
dan v colah in centimetrih s prvo številko
oznake, druga številka pa podaja imen¬
ski korak. Oznaka elise 8" x 6" oz. 20 x

^ 777777 77777 ?^

6 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

hitrost zračnega toka

MODELARSTVO

čuje. Pri strmoglavem letu je korak elise
tako velik, da pravimo, da je elisa postav¬
ljena "na nož". Elisam s spremenljivim
korakom pravimo tudi elise s konstantno
hitrostjo. Regulacija koraka elise je kon¬
strukcijsko zelo zahtevna, zato se na vleč¬
nih elisah modelov le redkokdaj uporab¬
lja. Izjema so elise na vrhunskih gumen¬
jakih kategorije F-l-B, spreminjanje kora¬
ka pa je povsem običajno na rotorjih mo¬
delov helikopterjev.

Med letenjem na koncih kril zaradi
vrtincev nastaja inducirani upor, ki ga
povzroča razlika v tlakih na spodnji in
zgornji strani krila. Tako kot na krilu se
inducirani upor pojavi tudi na koncih
krakov elise. Inducirani upor na krilu
zmanjšamo s povečanjem vitkosti krila, z
elipsasto ali trapezno obliko krila, z
ustreznimi zaključki kril in z geometričnim
ali aerodinamičnim zvitjem krila. Pri geo¬
metričnem zvitju ima krilo na koncu enak
profil kot v korenu, vendar je zvito neko¬
liko navzdol. Vpadni kot profila je zato
na koncu krila manjši, manjši je tudi vz¬
gon in zato je manjši tudi inducirani
upor. Pri aerodinamičnem zvitju pa ima
krilo na koncu profil z manjšim vzgon¬
skim količnikom kot v korenu, zato lahko
vpadni kot ostane enak, inducirani upor
pa se kljub temu zmanjša. Ker krak elise
deluje kot vrteče se krilo, tudi na njem
nastajajo vrtinci, ki povročajo inducirani
upor (risba 8). Ti vrtinci se premikajo
okrog letala z zračnim tokom, povečujejo
njegov upor in poslabšajo aerodina¬
mične lastnosti kril (risba 9). Krak elise,
ki ima na vseh polmerih enak korak, ima
podobne lastnosti kot krilo brez zvitja,
zato je inducirani upor prevelik in ga s
pravilno obliko kraka in z ustreznim geo¬
metričnim ali aerodinamičnim zvitjem lah¬
ko bistveno zmanjšamo. Običajno na eli¬
sah z zelo visokim izkoristkom kombinira¬
jo obe metodi in vzdolš kraka se zato
nekoliko spreminjata korak in profil. Na
nekaterih elisah celo uporabljajo poseb¬
no oblikovane zaključke, ki zmanjšajo in¬
ducirani upor (slika 2). Problem vrtinčen¬
ja na krakih elis za majhne hitrosti je ma¬
tematično najbolje opisal prof. Eugene
Larrabee s Tehnološkega inštituta v Mas¬
sachusettsu. Njegove teoretične izsledke
so uporabili pri razvoju elis za Rutanovo
letalo Voyager, ki je obletelo Zemljo,
Paul MacCready je po tej teoriji razvil
elise za letala na človeški pogon, po nje¬
govi teoriji pa so razvili tudi odiične elise
za gumenjake in elektromotorne modele.
Takšne elise imajo dokaj značilno obliko

Risba 9. Vzdolžni
vrtinci za eliso

Slika 1. Kotomer
za elise

kim premerom in korakom precej razliku¬
jejo, je merjenje kotov oz. koraka elise
na različne načine.

Zakaj se lastnosti skoraj enakih elis raz¬
likujejo, bomo laže razumeli, če upošte¬
vamo, da se elisa vrti v zraku in ne v trdni
snovi, kot običajni vijaki. Primerjava elise
z vijaki zato ni povsem upravičena, saj je
krak elise v bistvu majhno krilo, ki se vrti
okrog osi elise.

Oglejmo si, kaj se dogaja, ko se elisa
prične vrteti, model pa miruje. Če nariše-

ravnina vrtenio elise

hitrost vrtenja elise

L

rezultantna hitrost
kot koraka elise

Risba 7.1. Trikotnik hitrosti pri mirovanju

Risba 7.2. Trikotnik hitrosti med letenjem z nor¬
malno hitrostjo

mo trikotnik hitrosti, ugotovimo, da je
vpadni kot profila kraka velik. Pri tako
velikih vpadnih kotih je vzgon profila
majhen, upor pa velik. Zato je izkoristek
elise razmeroma majhen. Na srečo elisa
kljub vsemu učinkuje in okoliški zrak prič¬
ne teči skozi krog, ki ga opisujejo kraki,
vpadni kot profila pa se zmanjša (risba
7.1). Kljub temu je še vedno prevelik in
elisa moči motorja ne more učinkovito
pretvarjati v vlečno silo. Razmere se spre¬
menijo, ko model vzleti in doseže nor¬
malno hitrost letenja (risba 7.2). Vpadni
kot profila je manjši, zato vzgon naraste,
upor pa se zmanjša. Izkoristek elise je
boljši, zato običajno opazimo, da se
motor modela v zraku prične vrteti hitreje.
Kadar model miruje in pri majhnih hit¬
rostih letenja, so zato učinkovitejše elise z
majhnim korakom. Zal pa so takšne elise
neprimerne pri večjih hitrostih modela,
pri strmoglavem letu pa lahko celo
učinkovito zavirajo letalo (risba 7.3), oz.
zračni tok potiska eliso v smeri vrtenja.
Ce smo pri merjenju vlečne sile elise pri
mirujočem modelu dobili ugoden rezul¬
tat, to še ne zagotavlja, da bo elisa delo¬
vala optimalno pri normalni hitrosti lete¬
nja modela. Pri pravih letalih so problem
rešili tako, da korak elise prilagajajo
hitrosti letala. Pri vzletanju in vzpenjanju
letala je elisa nastavljena na majhen ko¬
rak, z večanjem hitrosti pa se korak pove-

Risba 7.3. Trikotnik hitrosti pri strmoglavem
letu

smer vrtenja

smer letenja

Risba 8. Vrtinci in inducirani upor

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 7

MODELARSTVO

Slika 2. Aerodinamični zaključek kraka

kraka, z največjo širino na 0,3 do 0,5 R,
ki je na koncu zelo ozek, v korenu pa
zaradi prenašanja obremenitev nekoliko
manj. Vpadni kot profila vzdolž kraka
ada, profil pa ima v korenu in na koncu
raka manjši vzgonski količnik (risba 10).
Raziskave so tudi dokazale, da je vlečna
sila pri isti moči motorja večja, če se elisa
vrti počasneje. Zato se na pravih letalih,
pa tudi na modelih, uporabljajo reduktor¬
ji, ki znižajo hitrost vrtenja elise.

Tako kot ima najmanjši upor letalo z
enim krilom, ima najboljši izkoristek tudi
enokraka elisa. Zaradi potrebne površine
pri veliki vitkosti pa mora biti krak zelo
dolg, zato težko dosešemo potrebno to¬
gost. Zaradi statične uravnoteženosti
imajo enokrake elise krak na nasprotni
strani uravnotežen z utežjo. Takšna eno¬
kraka elisa žal povzroča vibracije saj pri-
jemališče rezultante aerodinamičnih sil
na rotorju ni v osi modela. Vlečna sila
kraka zato pri vrtenju povzroča dina¬
mično neuravnoteženost. Kljub temu so se
takšne elise nekdaj uporabljale na gu¬
menjakih, danes pa jih uporabljajo na
hitrostnih modelih, vzpenjačih in modelih
s C0 2 -motorji (slika 3).

Na večini modelov uporabljamo dvo¬
krake elise; tudi zanje pa velja, da imajo
boljši izkoristek, če so kraki vitki, torej oz¬
ki in dolgi, in če elisa nima prevelike
vrtilne hitrosti. Najizrazitejši primer tak¬
šnih elis so dvokraki rotorji na helikopter¬
jih. Zaradi prenašanja velikih obreme¬
nitev, ki povzročajo zvijanje krakov in t.
i. trepetanje ("flutter"), izdelujejo danes
modelarske elise iz odpornih umetnih
snovi, pa tudi elise iz ogljikovih vlaken

niso več nobena redkost. Kljub temu kraki
elis za motorje z notranjim zgorevanjem
(ZNZ) niso pretirano vitki. Vitki kraki
zahtevajo tudi velik premer elis, zaradi
velikih vrtilnih hitrosti motorjev pa bi to
povzročilo, da bi se relativna hitrost na
koncih krakov preveč povečala. Res je,
da lahko vgradimo reduktor, a to povzro¬
či povečanje teže in zapletenejšo kon¬
strukcijo modela. Mimogrede, prevelika
hitrost na koncih krakov je eden od bist¬
venih razlogov, zaradi katerih helikopter¬
ji ne morejo leteti tako hitro kot letala.
Hitrost na koncih rotorjev se namreč prib¬
liža ali pa celo preseže zvočno hitrost in
aerodinamične lastnosti konca rotorja se
povsem spremenijo.

Tri in večkrake elise na modelih upo¬
rabljamo le izjemoma, na pravih letalih
pa so dokaj pogoste. Vzrok je velika moč
motorja, ki jo morajo elise spremeniti v
vlečno silo. Premer večkrake elise je lah¬
ko manjši, to pa pomeni, da je podvozje
letala lahko krajše. Pri večmotornih letalih
so motorji lahko bliže trupu, razdalja
med njimi na istem krilu pa manjša. Na
enomotornih lovcih so proti koncu 2. sve¬
tovne vojne uporabljali tako močne mo¬
torje, da so uporabljali elise tudi s šestimi
kraki, ker bi sicer morali preveč po¬
daljšati noge podvozja. Pri znanem lovcu
P-47 thunderbolt je motor z močjo 2800
KM vrtel štirikrako eliso s premerom sko¬
raj 4 m, pristajalne noge pa so se pri
izvlačenju iz kril podaljšale za četrt
metra.

Elise se lahko razlikujejo tudi po smeri
vrtenja, V modelarstvu uporabljamo pred¬
vsem tako imenovane desne elise, ki se
pri pomikanju naprej vrtijo v desno oz. v
smeri urnega kazalca. Ker pri štartanju
motorjev stojimo pred eliso, moramo se¬
veda motor zaganjati v nasprotno smer.
Na modelih z več motorji včasih uporabi¬
mo tudi elise, ki se vrtijo v nasprotno
smer, torej v levo. S tem dosežemo, da se
vrtilni momenti izenačijo. Levo eliso obi¬
čajno uporabimo tudi takrat, kadar ta
model potiska. Vzrok je način krmiljenja
sesanja s kanalom v glavni gredi pri veči¬
ni modelarskih dvotaktnih motorjev.
Položaj kanala ni simetričen in motorji se
vrtijo le v eno smer. Če želimo smer vrten¬
ja spremeniti, moramo uporabiti drugač¬

no glavno gred. Kadar za pogon modela
uporabljamo elektromotor, je problem
laže rešljiv, vendar tudi konstrukcije neka¬
terih elektromotorjev ne dovoljujejo vrten¬
ja v obe smeri.

Gotovo se je med branjem tega se¬
stavka kdo vprašal, zakaj je potrebna
vsa ta teorija, če pa lahko danes eliso
kupimo v vsaki trgovini z modelarskim
materialom. Pred leti, ko je bila mode¬
larska industrija manj razvita, predvsem
pa smo večino materiala morali kupovati
v tujini, smo tako kot vse drugo na mo¬
delu sami izdelovali tudi elise. Čeprav
današnje serijske elise povsem ustrezajo
za "normalno" uporabo, ustreznih elis za
nekatere modele včasih ne moremo kupi¬
ti in jih zato še vedno izdelujemo sami.
Na sliki 4 si lahko ogledate nekaj doma
izdelanih elis, staro leseno normalno
eliso, elisi iz ogljikovih in steklenih vlaken
za hitrostne modele ter lesen in ogljikov
krak elise za gumenjake. Elise za mo¬
torne modele najbrž nihče od vas ne bo
izdeloval sam, zato si oglejmo le, kako
izdelamo eliso za gumenjak.

Slika 4. Primeri doma izdelanih elis

Elise manjših modelov s pogonom na
gumo ali z motorji na C0 2  običajno niso
zložljive in jih izdelamo iz enega kosa
balzovega, lipovega ali topolovega lesa.
Za konstruiranje takšne elise moramo
oznati njen premer, korak in obliko
raka. Konstruirajmo npr. eliso s pre¬
merom 280 in korakom 240 mm, ki jo
bomo lahko uporabili za model focke
wulf L102. Načrt zanj je bil objavljen v
1. številki letošnjega letnika Tima. Na
papir si najprej narišemo tloris kraka
elise, si označimo nekaj presekov kraka
in izmerimo širino na označenih mestih.
Iz izmerjene širine "B", polmera "R" in

8 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

MODELARSTVO

podanega koraka elise "H" lahko izraču¬
namo potrebno višino kraka "h" na tem
mestu po enačbi:

h = B • tan a = B*H/2*jt*R  = B
• 38,2 / R.

Zaradi kontrole izdelane elise po
enačbi a = atan (H/2 • ji • R) = atan
(38,2 / R) izračunamo tudi kote na izbra¬
nih presekih. Izračunane kote in višine
vseh presekov vnesemo v tabelo. Ce
znamo, si pri izračunavanju višin oz. pri¬
pravi tabele lahko pomagamo z računal¬
nikom. Z uporabo "Excela" je takšna ta¬
bela gotova skoraj v trenutku.

Narišemo višine presekov in
osrednji del elise. Risanje višine krakov in
izdelava elise sta najenostavnejša, če leži
sprednji rob elise v isti ravnini (risba 11).
Da dobimo primernejšo obliko elise,
višine kraka na polmeru 20 mm nekoliko
zmanjšamo. Iz kosa lesa odžagamo
blok, ki mora biti za približno 1,5 mm
debelejši, kot je največja višina kraka. Ta
pribitek potrebujemo zaradi oblikovanja

elisa <1)280, H=240

profila (risba 12). Dimenzije bloka naj
bodo približno 285 x 35 x 24 mm. V sre¬
dini bloka zvrtamo luknjo in nanj nariše¬
mo tlorisa obeh krakov ter polmere
izračunanih presekov krakov. Pri tem
lahko uporabimo tudi šablono, ki smo jo
izrezali iz kartona, nato pa odžagamo in
odpilimo odvečni material. Na spred¬
njem robu obeh krakov si zarišemo črto,
1,5 mm oddaljeno od zgornje ploskve, in
nanesemo izračunane višine krakov.
Odpilimo odvečen material na spodnji
strani bloka (risba 13), nato pa se lotimo
obdelave spodnje strani elise. S pilami in
brusnim papirjem odstranimo material od
zadnjega spodnjega roba krakov do
črte, označene na sprednjem robu, nato

1 2 J. A

5 6 7

Risba 13. Faze izdelave elise

pa obdelamo še zgornjo ploskev, tako da
dobimo ustrezen profil (risba 12). Zaradi
potrebne trdnosti mora biti profil v korenu
krakov nekoliko debelejši. Eliso obrusimo
s finim brusilnim papirjem in preverimo,
ali je vsaj približno uravnotežena, nato
pa jo večkrat prelakiramo z razredčenim
nitrolakom. Po lakiranju znova preverimo
uravnoteženost elise na preprosti napravi
(risba 14) in napake odpravimo z dodat¬
nim lakiranjem lažjega kraka. Eliso nato
vgradimo in uživamo v modelovih po¬
letih.

Po tej metodi lahko izdelamo tudi elise
za motorje ZNZ. Zaradi večjih obreme¬
nitev pa moramo za izdelavo uporabiti
močnejši in žilav les, npr. kuhano bukovi¬
no ali posebno vezano ploščo, ki ima vse
plasti enako usmerjene. Nasvet: ročaji
polomljenih hokejskih palic so skoraj ide¬
alen material za izdelavo elisl

Ko motor preneha delovati, se kraki
elis nekaterih modelov zložijo ob trup. V
tem primeru izdelamo dva enaka kraka,
ki ju vpnemo v glavo elise.

Iz dveh krakov običajno sestavimo tudi
elise sobnih modelov, modelov z motor¬
jem na CO 2  in manjših gumenjakov. Te
se po odvitju prosto vrtijo, vendar bi za
njihovo izdelavo potrebovali zelo velik
blok balze ali lipe. Nekaj sestavljenih elis
za modele s pogonom na gumo je na¬
risanih na risbi 15. Najpreprostejša

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 9

MODELARSTVO

izvedba (risba 15 a) je sestavljena iz
osrednjega bloka iz tršega lesa in dveh
krakov, ki sta vlepljena v utora v bloku.
Krake takšnih elis običajno izrežemo kar
iz ravnega kosa tanjše balze, zato je
naklonski kot vzdolž kraka povsod enak,
korak pa narašča z oddaljenostjo od osi
vrtenja. Aerodinamične lastnosti takšnih
elis so slabe, vendar pa je njihova izdela¬
va zelo preprosta. Kraka elise na risbi
15 b imata v korenu vstavljeno ojačitev iz
tršega lesa, npr. smrekovega ali lipove¬
ga, v osrednji del pa sta vpeta tako, da
lahko natančno uravnamo njun naklonski
kot. Tudi krakom elise ha risbi 15 c lahko
uravnamo naklonski kot oz. korak, vpeta
pa sta v vrtljiva nosilca na glavi elise, ki
omogočata, da se kraka po odvitju gume
zložita ob trup.

Krake sestavljenih elis lahko izdelamo
iz tanjšega gradiva, kot če bi eliso izde¬
lali iz bloka. Zadostno debelino gradiva
za krak s pravilnimi naklonskimi koti
najlaže določimo grafično. Na abscisno
os nanesemo polmere presekov elise, na
ordinatno os pa dolžino H', ki jo izraču¬
namo tako, da korak elise H delimo z 2n.
Nato narišemo črte, ki povezujejo
posamezne polmere s točko T. Koti, ki jih
te črte oklepajo z abscisno osjo, so
naklonski koti elise. Če na te črte nariše-
še širino in profile elise na po¬
sameznih polmerih, zlahka poiščemo
ustrezno debelino gradiva. Dobimo pa
tudi točke krivulje sprednjega in zadnje¬
ga roba kraka, ki ga bomo izdelali po tej
metodi (risba 16). Najprej na gradivo
narišemo tloris krakov, ju izrežemo in
obdelamo tako, da sta enaka. Najpre¬
prosteje je, če pri tem oba kraka spnemo

bucikami. Na sprednjo stran nato na¬
nesemo točke krivulje sprednjega roba,
na zadnjo pa zadnjega in obe krivulji
zarišemo s svinčnikom. Za zarisovanje
krivulj robov si seveda lahko izdelamo

Risba 16

likujejo. Obdelava je preprostejša, saj
moramo obdelati samo zgornjo stran
kraka in vstaviti korensko ojačitev. Seve¬
da pa moramo najprej izdelati kalup, na
katerem bomo oblikovali krake elis. Na
srečo je izdelava kalupov razmeroma
preprosta, isti kalup pa lahko uporabimo

/•sprednji rob
4-i-_  |

tudi ustrezni šabloni iz kartona. Nato
najprej obrusimo spodnjo stran krakov,
končno pa kraka obdelamo še zgoraj.
Zelo natančno lahko kraka oblikujemo,
če si tudi za profile izdelamo šablone iz
tanjše vezane plošče. Obremenitev kra¬
kov je največja v korenu, zato včasih v
krake, izdelane iz balze, vstavimo oja¬
čitve iz tršega lesa ali celo aluminija.
Obdelana kraka nezložljive elise nato
pritrdimo v osrednji del elise. Če sta
kraka zložljiva, ju vpnemo v
ustrezne nosilce na glavi elise. j[*' b
Pomembno je, da sta oba
kraka pritrjena pod istim ko¬
tom, zato si pomagamo z me¬
rilnikom kraka elise oz. koto-
merom.

Krake elis lahko izdelamo
tudi z lepljenjem več plasti
tanjše balze na ustreznem ka¬
lupu. Kraki, izdelani po tej me¬
todi, se med seboj le malo raz¬

ori izdelavi krakov različnih oblik in raz¬
ličnih polmerov, vendar z istim korakom.

Kalup izdelamo tako, da na osnovno
ploščo prilepimo rebra, nanje pa nato še
letvice. Obliko reber lahko določimo gra¬
fično, lahko pa tudi analitično. Osnovni
podatki, ki jih moramo poznati, so: korak
elise, širina kalupa in največji polmer
krakov, ki jih bomo izdelovali na kalupu.
Oglejmo si, kako izdelamo kalup za
izdelavo krakov elis za gumenjake s pre¬
merom do 420 mm, krakom 480 mm in
širino do 45 mm. Za lažje računanje si
najprej pripravimo tabelo. Vanjo bomo
vnesli polmere, na katerih bodo rebra
kalupa. Po že znani enačbi: a = atan

Risba 17

Risba 18

Risba 19

Risba 15

10 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

MODELARSTVO

Izdelovanje krakov za elise gume¬
njakov je na kalupu dokaj preprosto.
Običajno jih zlepimo iz treh plasti
kakovostne, 1 do 1,5 mm debele balze.
Na balzovo ploščo najprej zarišemo šest
kosov in jih izrežemo tako, da so neko¬
liko širši, kot bo širina obdelanega kraka.
Pri zarisovanju uporabimo kartonsko
šablono oblike kraka. Iz balze slabše
kvalitete izrežemo še sedmi, zaščitni kos.
Tri kose balze in zaščitni kos omehčamo
s toplo vodo ter jih obrišemo s krpo.
Drugo za drugo položimo na kalup vse tri
plasti, nato pa še zaščitni kos balze in
vse skupaj povijemo z gumo za gumenja¬
ke (slika 8). Zaščitni kos balze prepreču¬
je, da bi guma na robovih poškodovala
plasti kraka. Ko se balza posuši, odvije¬
mo gumo in oštevilčimo posamezne pla¬
sti, ali pa jih povežemo s samolepilnim
trakom. Na enak način oblikujemo še
plasti drugega kraka, nato pa se lotimo
lepljenja. Ker so plasti že oblikovane, je
lepljenje preprosto. Zgornjo površino
kalupa zaščitimo s kosom folije, ki ga
prilepimo s samolepilnim trakom. Na
zgornjo stran prve in druge plasti kraka
nanesemo tanek sloj epoksidnega ali be¬
lega lepila PVA, vse tri plasti sestavimo in
jih položimo na kalup. Zavarujemo jih še
z varovalnim kosom balze in jih povijemo
z gumo. Ko se lepilo strdi, izdelamo še
drugi krak. Zlepljena kraka z brusilnim
papirjem obdelamo na sprednjem in zad¬
njem robu, da dobimo želeno obliko. Ker
sta na spodnji strani že dokončno obliko¬
vana, obdelamo le še zgornjo stran.
Najprej ju vzdolžno nekoliko stanjšamo.
Zaradi slojev lepila med plastmi in
različnih odtenkov posameznih plasti bal¬
ze zlahka preverjamo, ali sta oba kraka
enako obrušena. Končno ju še profili¬
ramo, vstavimo ojačitev iz tršega lesa ali
aluminija, prekrijemo z japonskim papir¬
jem ter prefakiramo. Za prekrivanje lahko
uporabimo tudi tanko stekleno tkanino, ki
jo na krake prilepimo z epoksidno smolo.

(H/ 2 • p • R) = atan (76,394 / R) bomo
izračunali naklonske kote elise, z enačbo
h = B • tan a = B • H/2 • p * R pa bomo
določili višino sprednjega roba reber. Če
v enačbo vstavimo širino kalupa 45 mm,
lahko višino sprednjega roba reber
izračunamo takole: h = 3437,7 / R:

Tabela za izdelavo reber kalupa elis
do 0  420, H = 480

Tabela za izdelavo reber kalupa elis do 0  420, H = 480

Slika 8

rebro: polmer R: širina B: kot a: višina sprednjega

roba reber h:

Slika 5

Kalup, izdelan joo tej metodi, je nari¬
san na risbi 17. Že na prvi pogled ugo¬
tovimo, da bi bil kalup spredaj zelo
visok, poleg tega pa bi pri izdelavi
krakov ti lezli navzdol po kalupu. Zato
konstrukcijo kalupa nekoliko priredimo in
vsa rebra nagnemo nekoliko naprej.
Izdelani kraki bodo imeli povsem enako
obliko, kalup bo bistveno nižji, pri
izdelavi pa kraki ne bodo lezli navzdol.
Pripravimo si novo tabelo in določimo,
da bo npr. 3. rebro vodoravno. Če od
kota "a" posameznih reber odštejemo
kot 3. rebra, dobimo nove kote, ki jih
bomo označili z "a T ". Izračunamo jjh
takole: a T  = a - a 3  = a - 40,33°. Če
določimo, da bo 3. rebro visoko npr. 15
mm, lahko izračunamo višine "a" spred¬
njega in zadnjega roba "b" preostalih
reber. Kako visoka so rebra spredaj in
zadaj, izračunamo takole:

a = 15 +1 45  j =15 + 22,5 • tga in
b = 15 —( 45  2 tga ) = 15-22,5 tga

Konstrukcija kalupa, izdelanega po tej
metodi, je narisana na risbi 18. Vidimo,
da so rebra bistveno nižja, saj je zdaj
prvo spredaj visoko le_še 27 mm, zadnje
pa zadaj 23,3 mm. Če bomo na krakih
uporabili uvit profil, lahko to upoštevamo
že pri izdelavi reber za kalup. Tipično
rebro kalupa je narisano na risbi 19.

Slika 6

Slika 7

ša, rebra dodatno utrdimo s koščki smre¬
kove letvice 4x4 mm (slika 5). Pravo¬
kotno na osnovo nato s cianoakrilatnim
lepilom prilepimo rebra (slika 6). Z belim
lepilom prilepimo na rebra letvice 3x4
mm iz trše balze, ki jih omehčamo v topli
vodi. Prvo letvico prilepimo na sredini
reber kalupa in jo utrdimo z bucikami.
Naslednji dve prilepimo ob prvo letvico
in na rebra ter nadaljujemo z lepljenjem
letvic, dokler niso prilepljene skoraj po
vsej širini reber
(slika 7). Na začet¬
ku in koncu reber
nato prilepimo še
smrekovi letvici 3 x
3 mm in počaka¬
mo, da se lepilo po¬
suši. Letvice po po¬



Rebra izžagamo iz vezane plošče, debele
2 do 3 mm, in jih oštevilčimo. Iz debelej¬
še vezane ali iverne plošče izdelamo 45
mm široko in vsaj 240 mm dolgo osnovo.
Nanjo zarišemo središče elise in črte,
kjer bomo prilepili rebra. Da so stabilnej-

vršini obrusimo in kalup dobro prelaki-
ramo z nitrolakom. Se bolje pa bo, če
bomo uporabili proti vodi odporni lak
(npr. dvokomponentni lak za parket).
Kalup bo tako res trajen in bo dolgo služil
svojemu namenu.

Oba kraka nato vpnemo v glavo elise in
s kotomerom nastavimo želeni korak.
Preverimo še uravnoteženost elise, na¬
pake pa odpravimo z dodatnim lakira¬
njem lažjega kraka.

Marjan Klenovšek

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 11

PRILOGA

Gumenjak "B 1" (priloga)

BI ima vse značilnosti <
tekmovalnih gumenja¬
kov, le da je manjši in
zaradi lažjega gumi¬
jastega spleta primer¬
nejši za mlajše mode¬
larje.

HBH

V zadnji, dvojni številki lanskega letni¬
ka Tima je bil objavljen načrt gumenjaka
kategorije P-30, namenjen modelarjem,
ki šele odkrivajo skrivnosti modelov na
gumo. Na željo najmlajšega v naši druži¬
ni je letos model P-30 dobil naslednika.
Novi model ima že vse značilnosti tek¬
movalnih gumenjakov, le da je nekoliko
manjši, zaradi lažjega gumijastega sple¬
ta pa tudi mlajši modelarji nimajo težav z
navijanjem. Ponekod po svetu^s podobni¬
mi modeli tudi tekmujejo. Ceni imajo
kategorijo B 1, pravilnik FAI pa jih uvršča
v kategorijo F-1-G oz. 'Coupe d'hiver'.
Najmanjša dovoljena masa teh modelov
je 80 g, namazana guma ne sme biti
težja od 10 g, čas leta modela na tek¬
movanjih pa se meri do 120 sekund.

Model je po svojem predhodniku
podedoval nekaj značilnosti: npr. način
gradnje kril ter njihov profil, podobna sta
tudi baldahin in sprednja cev trupa.
Povsem drugačni pa so zložljiva elisa,
njena glava in deli za sestavljanje trupa.
Nekoliko je spremenjena tudi konstrukci¬
ja glavnega nosilca. Model je zelo
robusten in brez poškodb prenese tudi
nekoliko trše pristanke. Ker je močnejše
gradnje, je nekoliko težak in tehta okrog
100 g. Zaradi razmeroma velike
površine kril in vodoravnega stabilizator¬
ja pa je specifična obtežba le okrog 7,5
g/dm 2  in model 'pobere' tudi zelo šibka
termična dviganja.

Material za izdelavo modela je pred¬
vsem kakovostna in lahka balza,
posamezni deli so okrepljeni s slojem
steklene tkanine, glava elise in nekateri
drugi deli modela pa so aluminijasti oz.
jekleni. Model ni primeren za popolne
začetnike, vendar lahko tudi manj spre¬
ten modelar brez težav izdela večino se¬
stavnih delov. Pri izdelavi glave, ki je
dokaj zahtevna, pa bo potrebna pomoč
izkušenega modelarja ali strugarja.

Kot običajno bomo pri gradnji lesenih
delov modela potrebovali osnovno mode¬
larsko orodje, šablonsko desko, pa tudi
aluminijasti cevi zunanjega premera
0  25 in 0  1 0 mm. Za izdelavo kovinskih
delov potrebujemo manjšo stružnico za
kovine, stabilni vrtalni stroj s primežem,
ročno orodje za obdelavo kovin in spaj¬
kalnik. Za lepljenje bomo uporabili lepilo
UHU-hart, ki ga nekoliko razredčimo z
acetonom, epoksidno lepilo UHU-plus
endfest 300 (ali podobno), eno od
cianoakrilatnih lepil in belo mizarsko le¬
pilo, npr. UHU coli. Za ojačitev delov
modela potrebujemo tudi nekaj steklene
tkanine s površinsko maso 40-80 g/m 2
in 20 g/m 2  ter manjšo količino epoksidne
smole in ločilca za kalupe.

Spretnejši modelarji lahko zaradi po¬
časnega sušenja belega lepila oz. strje¬
vanja epoksidne smole izdelujejo več
delov modela hkrati. Da bo delo lažje, so
nekatere faze izdelave in podrobnosti
modela prikazane s fotografijami.

Krilo

Kljub nekoliko večjemu razponu je krilo
modela nedeljivo, izdelava je zato pre¬
prostejša, krilo pa lažje. Osrednji del je
raven, končuje pa se z dvema ušescema.
Krilo nosi škatlast glavni nosilec, ki ima
veliko upogibno in torzijsko trdnost pri
majhni teži, vendar pa je gradnja nosilca
nekoliko zapletena. Krilo je izdelano iz
kakovostne in lahke balze.

Najprej pripravimo balzove letvice.
Odrežemo jih iz balzovih plošč s skal¬

pelom, vodenim ob kovinskem ravnilu, ali
pa odžagamo s primerno žago. Letvice
naj bodo nekoliko daljše, kot je dolžina
osrednjega dela oz. ušes. Nosne letvice
5x5 mm, letvice pomožnega nosilca 2 x
2 mm in trikotne zaključne letvice 3x16
mm za osrednji del naj bodo dolge prib¬
ližno 620 mm, letvice ušes pa 260 mm.
Na točno dolžino jih bomo obdelali pri
sestavljanju krila. Nosne letvice ušes
obrusimo, tako da se s 5 x 5 mm na
koncu zožijo na 4 x 4 mm. Trikotne
zaključne letvice ušes na sprednjem robu
odrežemo tako, da se s 3 x 16 mm zoži¬
jo na 2,5 x 11 mm. Za glavni krilni no¬
silec odrežemo 2 kosa balze 1,5 x 1 8 x
620 mm in 4 kose 1,5 x 1 8 x 250 mm, ki
se na dolžini 245 mm zožijo na 8 mm.
Za okrepitev nosilca v sredini krila in za

Kosovnica delov glave elise in sklopke trupa

12 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

PRILOGA

zapiranje potrebujemo le letvice 1,5x5
mm in 1,5 x 5,5 mm.

Rebra izdelamo po običajnem sendvič
postopku, zato si najprej pripravimo tri
šablonska rebra iz vitroplasta ali 1,5 mm
debele vezane plošče. Za izdelavo reber
osrednjega dela rabimo dve enaki
šablonski rebri, za izdelavo ušesnih
reber pa si pripravimo še eno krajše
šablonsko. Najprej izrežemo 19 reber
osrednjega dela. Nobene škode ni, če
izdelamo eno ali dve več. Z rezervnim
rebrom lahko nadomestimo tako, ki smo
ga pri sestavljanju krila preveč obrusili ali
celo zlomili. Iz balze izrežemo nekoliko
večje kose, jih z bucikami spnemo med
obe šabloni in obdelamo. Ker je skupna
širina vseh reber prevelika, jih bomo
izdelali v dveh serijah. Gradivo za veči¬
no reber je balza debeline 1,5 mm, zara¬
di obremenitve krila s pritrdilnimi gumica¬
mi pa je sredinsko rebro osrednjega dela
iz trše 2-milimetrske balze. Tudi na spojih
osrednjega dela z ušesi se preslabotna
rebra rada podajajo zaradi napetosti v
prekrivnem papirju ali foliji, zato
zaključni rebri izdelamo iz trše balze,
debele 1,5 mm. Pri izdelavi utorov v
rebrih sproti preverjamo, kako se vanje
prilegajo letvice. Po končani obdelavi
rebra prelakiramo z razredčenim nitro-
lakom, ki njihovo površino utrdi, hkrati pa
ta ostanejo skupaj, ko izvlečemo bucike.

Izdelamo še obe seriji reber za levo in
desno ušesce. Pri tem moramo med
šablono za rebra osrednjega dela in kraj¬
šo šablono speti 8 kosov 1,5-milimetrske
balze. Prvega rebra serije za ušesa, ki bi
naj bilo na stiku s osrednjim delom, ne
bomo uporabili. Pazimo, da izdelamo
eno serijo reber za levo in eno za desno
ušesce in ne, kot se pogosto zgodi začet¬
nikom, dveh enakih (slika 1)!

Na šablonski deski hkrati sestavljamo
osrednji del krila in obe ušesi. Gradnja je
tako hitrejša, stik ušes in osrednjega dela
pa natančnejši. Zaradi pomanjkanja
prostora je načrt krila v prilogi nekoliko
skrajšan, zato najprej na primeren kos
papirja (npr. neskončni papir za tiskal¬
nike) narišemo skico celotnega krila.
Nato jo z lepilnim trakom prilepimo na
šablonsko desko in prekrijemo s tanko
prosojno polietilensko folijo, ki prepreči,
da bi se krilo pri sestavljanju prilepilo na
podlago. Za prekrivanje je najprimernej¬
ša zaščitna folija, ki varuje lepilo na foli¬
jah za prekrivanje večjih modelov.

S tankimi bucikami najprej pritrdimo
nosne letvice, ki jih na stiku osrednjega
dela in ušes natančno prilagodimo. V
zaključne letvice z ozko pilo zapilimo
utore za rebra. Zaradi uvitega profila
krila pod sprednji rob zaključne letvice
osrednjega dela krila podložimo balzovo
letvico z merami 1,5 x 3 mm, pod
zaključni letvici ušes pa letvici, ki se z 1,5
mm stanjšata na 1 mm. Med nosno in
zaključno letvico lepimo rebra pokončno,
eno za drugim. Njihovo točno dolžino

Slika 1. Izdelana rebra krila

Slika 2. Sestavljanje krila

Slika 3. Zapiranje nosilca

določimo tako, da jih prislonimo ob
nosno letev in na rebru označimo, kje je
konec utora v zaključni letvici. Odvečni
del rebra odrežemo nekoliko za oznako,
nato pa z brušenjem natančno prilagodi¬
mo njegovo dolžino. Ko so prilepljena
vsa rebra, prilepimo še zgornje glavne
nosilce. Na stiku osrednjega dela z ušesi
jih prilagodimo, tako da se natančno
stikajo (slika 2). Ko se lepilo osuši, krilo
snamemo in ga obrnjeno znova pritrdimo
na šablonsko desko. Nato se lotimo zapi¬
ranja glavnega nosilca. Letvico 1,5 x 5
mm za zapiranje nosilca razrežemo na
36-37 mm dolge kose, torej nekoliko
daljše, kot je razdalja med rebri. Košček
za koščkom prilagodimo, da se natančno

Slika 4. Sestavljanje vodoravnega stabiliza¬
torja

prilega med rebra in ga prilepimo na
zadnji rob nosilca. Nosilec okrepimo še z
letvicami, ki jih prilepimo na njegovo
sredino (slika 3). Zapiranje zadnjega
roba nosilca ušes je nekoliko zahtevnej¬
še, ker moramo prilagajati tudi višino
koščkov za zapiranje. Segati smejo le do
roba utora za spodnji del glavnega nosil¬
ca. Ko je zadnji rob nosilca po vsej dolži¬
ni zaprt, prilepimo še spodnje glavne
nosilce in počakamo, da se lepilo posuši.
Krilo nato snamemo, obrnemo in znova
pritrdimo na šablonsko desko, vendar
tako, da dosežemo pozitivno zvitje desne
polovice osrednjega
dela in negativno
zvitje obeh ušes.
Nosno letvico desne
polovice osrednjega
dela krila zato pod¬
ložimo s 3 mm debe¬
lim koščkom balze,
zaključni letvici ušes
a na obeh zaključ¬
ili z 2 mm debelimi
koščki balze. Glavni
nosilec nato zapre¬
mo še na sprednjem
robu, tako da med njegov zgornji in
spodnji del vlepimo koščke letvic 1,5 x
5,5  mm. Nosilec ima zdaj obliko zaprte
škatle in se odlikuje z veliko upogibno in
vzvojno trdnostjo ter majhno težo.

Osrednji del krila pustimo na deski,
ušesa pa snamemo ter med nosno in
zaključno letvico prilepimo zaključka iz
lahke balze 10 x 15 mm. Nato ju v
korenu natančno obrusimo in prilepimo
ob osrednji del. Pod nosno letvijo ju pod¬
premo z letvico, dolgo 90 mm. V osrednji
del in ušesa vgradimo še pomožne, 2x2
mm debele nosilce.

Da se prevleka krila pri njegovem
nameščanju na trup ne bi poškodovala,
med sredinska tri rebra osrednjega dela
krila prilepimo 1,5-milimetrske okrepitve
iz balze. Na sprednjem robu krila sta
okrepitvi na zgornji in spodnji strani pro¬
fila, za nosilcem pa le na zgornji strani.
Zadnji rob zaključne letvice in sprednjo
letvico v sredini krila utrdimo z redkim
cianoakrilatnim lepilom. Krilo nato
obrusimo in prelakiramo z razredčenim
nitrolakom. Prelakirano krilo je pred
prekrivanjem težko okrog 27 g.

Horizontalni stabilizator

Vodoravni stabilizator ima podobno
zgradbo kot krilo. Najprej pripravimo
letvico 3x3 mm, dve letvici 1 x 3 mm in
trikotno letvico 2x10  mm. Vse naj bodo
dolge približno 360 mm. Rebra izdelamo
v sendviču. Večina jih je iz 1 mm debele
balze, zaključni rebri sta iz 5-milimetrske
balze, tri rebra v sredini stabilizatorja pa
so debela 1,5 mm.

Na šablonsko desko, enako kot za
krilo, z lepilnim frakom prilepimo skico in
jo prekrijemo s folijo. Na desko najprej
pritrdimo nosno letvico. Zaradi trapezne

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 13

PRILOGA

oblike stabilizatorja jo moramo najprej
nekoliko prirediti. Z žagico naredimo
vanjo dve zarezi, globoki približno 2
mm, in jo v srednjem delu z bucikami
pritrdimo na desko. Pazljivo jo ukrivimo
nazaj in pritrdimo, mesti preloma pa
utrdimo s cianoakrilatnim lepilom. Na
desko pritrdimo zaključno letvico z izpil¬
jenimi utori in prilepimo tri rebra v sredini
stabilizatorja. Podnje potisnemo spodnji
del glavnega nosilca in ga pritrdimo z
bucikami. Zdaj nas čaka lepljenje pre¬
ostalih reber, ki jih z brušenjem pazljivo
prilagodimo najprej na sprednjem robu,
nato pa še zadaj. Končno prilepimo še
zgornji del glavnega nosilca. Počakamo,
da se lepilo posuši, nato pa nosilec
zapremo. Najpreprosteje naredimo to
tako, da stabilizator pod sprednjo in
zaključno letvico podložimo z 1 mm
debelima letvicama. Letvico, debelo 1 x
približno 6 mm, za zapiranje nosilca
razrežemo na kose, dolge 32-33 mm,
nato pa vsak košček prilagodimo in
prilepimo na sprednji in zadnji rob nosil¬
ca (slika 4). Ko je lepilo suho, stabilizator
snamemo, ga poravnamo na spodnji
strani in v sredini pred nosilec vstavimo
okrepitev iz 1,5-milimetrske balze. V
zaključno letvico izpilimo utor za vodenje
najlonske niti sistema za prekinitev poleta
in obrusimo še zgornjo stran ter
zaključke. Zadnji rob zaključne letvice in
sprednjo letvico v sredini stabilizatorja
utrdimo z redkim cianoakrilatnim lepilom.
Končno stabilizator prelakiramo. Teža
stabilizatorja, pripravljenega za prekri¬
vanje, je okrog 3 g.

Smerni stabilizator

Smerni stabilizator je iz 4 mm debelih
letvic, zaradi večje torzijske trdnosti pa je
okrepljen z rebri in diagonalami iz 1,5
mm debele balze. Sestavljamo ga seveda
na šablonski deski. Pri gradnji moramo
paziti, da se letvice natančno stikajo. Po
Končanem lepljenju stabilizator obrusimo
v simetričen profil. Smerno krmilo izde¬
lamo iz trikotne letvice 3x16  mm, ki jo
na sprednjem robu zaokrožimo. Pred
prekrivanjem oba dela prelakiramo z
razredčenim nitrolakom. Neprekriti deli
smernega stabilizatorja tehtajo okrog
1,6 g.

Aerodinamične površine modela smo
torej izdelali in jih lahko prekrijemo.
Bolje pa bo, če s tem ne hitimo preveč,

saj nas čaka še izdelava trupa in elise.

Trup

Trup modela je iz dveh delov. V celoto
ju povezuje aluminijasta sklopka, ki
omogoča enostavno sestavljanje in raz¬
stavljanje obeh delov. Takšna konstrukci¬
ja močno olajša odstranjevanje gume iz
Irupa, če se pri navijanju pretrga.

Vsi osnovni deli trupa so iz balze 1,5
mm, ki jo oblikujemo z ovijanjem okrog
ustreznih jeder.

Sprednjo cev trupa izdelamo iz prib¬
ližno 90 mm široke in približno 430 mm
dolge balze. Balza mora biti enakomerne
rasti in pravilno rezana (t. i. rez 'A'),
sicer bo pri zvijanju pokala. Oblikovali jo
bomo na aluminijasti cevi zunanjega pre¬
mera 0 25 mm in dolgi približno 500
mm, ki mora biti povsem ravna in gladka.
Premažemo jo z enim od sredstev za
ločevanje ali s pasto za parket in jo
dobro zgladimo. Da pri zvijanju balze v
cev dobimo dober prekrivni stik, na obeh
straneh pobrusimo približno 5 mm širok
rob, nato pa prečno odrežemo trak širine
10 mm. Odrezan trak prepojimo z vodo
in z ovijanjem okrog aluminijaste cevi
preverimo, ali je širina^ ustrezna in ali se
stik dobro prekriva. Če je vse v redu,
pripravljen kos balze namočimo v topli
vodi, ga obrišemo s krpo, rob stika
namažemo z belim lepilom in ga ovijemo
okrog cevi. Povijemo ga s povojem (slika
5) in počakamo, da se balza in lepilo
osušita. Balzovo cev nato na jedru zavrti¬
mo, da lepilo med cevjo in kalupom
popusti, jo zbrusimo z vodnobrusilnim

apirjem, nato pa jedro izvlečemo. Trup

orno okrepili s stekleno tkanino, zato
jedro znova namažemo z ločilcem in
zgladimo. Nato trup spet nataknemo na
jedro. Iz steklene tkanine (40-80 g/m 2 )
ukrojimo kos 95 x 440 mm, ga prepoji¬
mo z epoksidno smolo in ovijemo okrog
trupa. Odvečno smolo popivnamo s
papirnatimi servietami. Čez tkanino
vijačno ovijemo tanko poliestrsko folijo,
ki se ne zlepi z epoksidno smolo. Folija
tkanino dobro pritisne ob balzo, ko pa jo
odvijemo, je površina trupa gladka in je
ni treba kitati. Ko se smola strdi, folijo
odvijemo, cev trupa snamemo z jedra in
jo z rezljačo odrežemo na dolžino 400
mm. Cev postavimo na ravno podlago, jo
počasi vrtimo, da preverimo, ali je na
obeh koncih res pravokotno odrezana.

Če ni in zgornji del cevi med sukanjem
opleta, jo natančno obrusimo. Cev zno¬
traj prelakiramo, tako da vanjo nalijemo
nekaj razredčenega nitrolaka in jo pre¬
mikamo, da se lak enakomerno razlije po
vsej notranji površini. Odvečni lak zlije¬
mo iz cevi.

Medtem ko se smola trdi, izdelamo
oba dela zadnjega dela trupa. Osnovni
del je ravna balzova cev z zunanjim pre¬
merom 1 3 mm. Tudi to izdelamo na enak
način kot sprednjo. Balzo, debelo 1,5
mm, široko 35 in dolgo 510 mm, ovijemo
okrog jedra in zlepimo. Za jedro upora¬
bimo približno 600 mm dolgo alumini¬
jasto palico ali cev z zunanjim pre¬
merom 0 10 mm. Ker je premer zadnje
cevi manjši, so napetosti v balzi večje in
za povijanje uporabimo modelarsko
gumo širine 1/8 do 1/4 palca. Ko je le¬
pilo suho, cev obrusimo in okrepimo s
tanko stekleno tkanino (20-25 g/m 2 ) ter
znotraj prelakiramo.

Ker sta premera sprednje in zadnje
cevi različna, ju povezuje konusni pre¬
hodni kos. Kalup oziroma jedro zanj
izstružimo iz tršega lesa, lahko pa ga
izdelamo tudi iz debelejšega papirja. List
zvijemo v konus, dolg okrog 70 mm, ter s
pomičnim merilom preverimo njegov
začetni in končni premer, ki mora biti v
korenu 25 mm in na koncu 10 mm. Nato
ga ovijemo s širšim samolepilnim trakom.
Iz lahke in prožne 1,5-milimetrske balze
izrežemo trapezni kos, dolg 70 mm, ki
naj bo na začetku širok približno 90 mm
na koncu pa kakih 35 mm. Najlažje ga
ukrojimo tako, da na jedro navijemo kos
debelejšega papirja, nanj zarišemo
obliko plašča in jo prenesemo na kos
balze. Ukrojeni kos namočimo v topli
vodi, stični rob namažemo z belim lepi¬
lom, balzo navijemo okrog jedra in jo
povijemo z modelarsko gumo (slika 6).
Tudi ta del okrepimo s tanko stekleno
tkanino, na obeh koncih obrusimo in
prelakiramo.

Oba dela zadnjega dela trupa sestavi¬
mo. Iz 2-milimefrske balze izdelamo
rebro in ga s cianoakrilatnim lepilom
prilepimo na cev. Prehodni del na zad¬
njem robu obrusimo tako, da se prilega
cevi, in vanj vstavimo cev (slika 7). Dela
zlepimo z epoksidnim ali cianoakrilatnim
lepilom, nato pa preverimo, ali je spred¬
nji rob prehodnega kosa natančno
obrušen. Na ravni podlagi počasi vrtimo

Slika 5. Navijanje sprednje cevi trupa

Slika 6. Prehodni kos in zadnja cev

14 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

PRILOGA

Slika 7. Deli zadnjega dela trupa pred lep¬
ljenjem

zadnji del trupa in preverjamo pravokot-
nost. Z brušenjem odpravimo napake,
nato pa cev zadaj odrežemo na dolžino
510 mm. V zadnji del cevi prilepimo kos
balze z vlepljeno plastično cevko za
vodenje najlona, ki jo prilepimo tudi v
prehodni del zadnjega dela trupa.
Uporabimo lahko kar notranjo cev plas¬
tičnih vlekov za povezavo krmil s ser-
vomehanizmi pri radijsko vodenih mode¬
lih. Iz kosa trše 2 mm debele balze in
letvice 3x4 mm izdelamo še mizico
vodoravnega stabilizatorja in jo prilepi¬
mo v utor na zadnjem delu trupa.

Na enem koncu sprednje cevi lahko z
epoksidnim lepilom prilepimo del sklop¬
ke trupa (22), v prehodni kos zadnjega
dela trupa pa del 23. V delu 22 mora biti
zvrtana prečna luknja 0 4,2 mm za zatič
(24), v oba dela pa lahko navrtamo tudi
nekaj manjših lukenj, da sta nekoliko
lažja (slika 8). Medtem, ko se lepilo trdi,
iz kosov balze 1,5 mm izdelamo bal¬
dahin, ki je lupinaste konstrukcije ter zato
lahek a močan. Najprej izdelamo zgor¬
nje in spodnje vzdolžno rebro, držalo
elastike iz vezane plošče 1,5 mm in
sprednje pokončno rebro. Dele zlepimo,
nato pa vstavimo še srednje pokončno
rebro. Na boke držala elastike prilepimo
dva koščka 2 mm debele balze, na
zgornje vzdolžno rebro pa obe balzovi
odložni ploščici za mizici krila. Skelet
aldahina obrusimo (slika 9) in nanj
prilepimo bočni opiati (slika 10). Zgornjo
stran obrusimo tako, da med baldahinom

in krilom ni prevelike špranje in da mizici
dobro podpirata krilo. Ker krilo še ni
prekrito, se njegova prevleka pri prilaga¬
janju baldahina krilu ni mogla poš¬
kodovati! Na baldahin prilepimo mizici
iz vezane plošče 1,5 in 1 mm, nato pa še
nos iz mehke 10 mm debele balze. Nos
oblikujemo in baldahin dokončno obrusi¬
mo. Ce bomo na modelu uporabili časov¬
no stikalo (timer), na levi strani opiate iz¬
režemo ustrezno odprtino. Za pritrditev
stikala običajno uporabimo drobne lesne
vijake, zato moramo oplato na notranji
strani okrepiti z vezano 1 ali 1,5 mm
debelo ploščo. Zaradi majhne teže sem

Slika 8. Oba dela sklopke trupa

Slika 9. Skelet baldahina

Slika 10. Bočna opiata baldahina

na tem modelu uporabil doma izdelano
časovno stikalo, ki je nastalo s predelavo
otroške igrače (TIM 4, 1995/96). Med
rvo rebro in nos baldahina vstavimo še
ukovo letvico 0 3 mm, ki spredaj drži
elastiko. Baldahin na spodnji strani ob¬
rusimo, da se natančno prilega trupu in
ga prelakiramo (slika 11). Na trup ga
bomo prilepili pozneje pri dokončnem se¬
stavljanju modela.

Prekrivanje

Pred prekrivanjem krila in repa vnovič
pregledamo vse dele in odpravimo drob¬
ne napake, ki smo jih morda spregledali.
Za prekrivanje lahko uporabimo tanek
japonski papir (1 2 g/m 2 ), zelo tanko foli¬
jo (npr. mylar), poliestrsko folijo ali
Graupnerjevo tanko folijo ecospan. Moj
model je prekrit s tanko rumeno
poliestrsko folijo, na desnem ušesu in na
desni strani repa pa sta rdeča pasova. S
folijo prekrit model je odporen proti
vlagi, zaradi svetle rumene barve pa se
tudi na močnem soncu pretirano ne seg¬
reva. Na prekrit vodoravni stabilizator z
epoksidnim ali cianoakrilatnim lepilom
prilepimo ukrivljeno buciko za pritrditev
elastike determalizatorja. Na smerni sta¬
bilizator s koščki bakrene žice 0  0,6 mm
pritrdimo smerno krmilo. V oba dela
smernega repa najprej z buciko naredi¬
mo luknjice in nato vanje prilepimo žico,
ki pozneje omogoča udobnejšo reglažo
modela. S tanko elastiko na zadnji del
trupa pripnemo vodoravni stabilizator in
pravokotno nanj prilepimo na trup smerni
rep (slika 1 2).

Elisa in glava elise

Krake elise zlepimo z epoksidnim lepi¬
lom iz treh plasti balze. Spodnja plast
krakov je iz balze debeline 1 mm, zgor¬
nji plasti pa sta iz 1,5 mm debele balze.
Krake oblikujemo na posebnem kalupu
oz. šabloni (slika 13, 14). Ker je
postopek izdelave kalupa in krakov
podrobno opisan v članku o elisah v tej
številki Tima, bom omenil le nekatere
podrobnosti.

Po obdelavi zgornje površine v koren
krakov elise z epoksidnim lepilom prilepi-

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 15

PRILOGA

mo aluminijaste navojne priključke (18).
Krake nato najprej spodaj prekrijemo s
tanko stekleno tkanino (slika 15). Ko se
epoksidna smola strdi, odvečno tkanino
na robu krakov pazljivo odrežemo s
skalpelom ali britvico in jih prekrijemo še
zgoraj. Zaradi večje vzvojne trdnosti naj
bodo niti tkanine usmerjene diagonalno.

Slika 13. Kalup za oblikovanje krakov elise

Po končanem prekrivanju bo površina
krakov nekoliko hrapava. Nikar se pre¬
več ne trudite s kifanjem in lakiranjem.
Zaradi majhnih hitrosti imajo elise
gumenjakov s hrapavo površino boljše
lastnosti kot gladke!

Slika 15. Lepljenje steklene tkanine na krake
elise

Glava elise je konstruirana zelo robust¬
no, vendar se to na začetniških modelih
bolj obnese, kot če je lahka, vendar šibke
konstrukcije. Dolžina in napetost motorja
iz gume ne vpliva na delovanje glave oz.
na trenutek zlaganja krakov elise. Ves
sprednji del glave se pomika naprej in
nazaj po pogonski gredi (2). Dokler je
zaradi vrtilnega momenta motorja trenje

med zatičem (1 1) in pogonskim vzvodom
gredi dovolj veliko, vzmet (14) ne more
potisniti pesta elise (9) nazaj. Ko se guma
odvije, sila trenja ni več dovolj velika,
vzmet potisne del 9 nazaj in zatič (1 1) se
zaskoči v luknji na spodnjem delu glave
(7). Krake elise zračni upor potisne ob
trup in model leti kot jadralno letalo.

Večino delov glave vam bo verjetno
izdelal strugar, precej dela pa bo še z
dokončno obdelavo struženih kosov, ver¬
jetno pa boste iz epoksidnega laminata
sami izdelali tudi elisino kapico (spiner
15).

Kapico lahko izdelamo na različne
načine, najlepši izdelek pa lahko naredi¬
mo v kalupu. Za njeno izdelavo seveda
potrebujemo model. Naredimo ga iz
bukovine na lesni stružnici (risba 1). S
finim brusilnim papirjem ga dobro zglad¬
imo in večkrat prelakiramo.

Izdelava kalupa je preprosta. V dno
pokrovčka pršilke izrežemo odprtino in
vanjo z dvostranskim lepilnim trakom
vlepimo z ločilcem premazan model. V
pokrovček nato nalijemo epoksidno
smolo s polnilom, tako da gladina sega 5
do 10 mm čez leseni model elisine
kapice (risba 2). Ko se smola strdi,
odstranimo pokrovček in izvlečemo
model. Kalup zgladimo in premažemo z
ločilcem, nato pa vanj polagamo trikotne
kose tanke steklene tkanine, tako da rob
vsakega naslednjega sega nekoliko čez
prejšnjega. Kose sproti prepojimo z
epoksidno smolo, ki ji lahko dodamo tudi
barvilo v prahu (slika 16). Zadostno trd¬
nost dosežemo že z dvema slojema tka¬
nine, kapica iz treh slojev pa je skoraj
nezlomljiva. Epoksidno smolo utrdimo na
temperaturi okrog 50° C, nato pa kapico
izvlečemo iz kalupa. Odvečno stekleno
tkanino na spodnji strani odžagamo z
žagico za kovino in v kapico zvrtamo
luknjo 0 6 mm. Kkapica, izdelana iz treh
plasti tkanine, tehta manj kot 1 g.

Pred sestavljanjem moramo stružene
dele glave elise še ročno obdelati in
vanje zvrtati nekaj lukenj (slika 17).
Najprej v oba tečaja krakov 16 zvrtamo
prečni luknji 0 1,5 in 0 1 mm. Iz jeklene
žice 0 1,5 mm ukrivimo nosilec krakov

(1 2), izdelamo tudi zatič (11), iz žice ( 1
pa oba naslona tečajev (17). V spodnji
del glave (7) zvrtamo prečno luknjo za
zatič (8), ki ga izdelamo iz koščka alu¬
minijaste žice ( 2,5. V zgornji (9) in spod¬
nji del (10) pesta elise zapilimo utore za
nosilec krakov (12). Deli se morajo med
seboj natančno prilegati. Iz 1,5 mm
debele balze izrežemo koščke, s katerimi
izpolnimo prostor med obema deloma
pesta in nosilcem (12), nato pa z epok-
sidnim lepilom med seboj zlepimo dele
pesta. Hkrati v oba tečaja (16) prilepimo
naslone (1 7), v del 9 pa zatič (8) in spod¬
nji drsni ležaj (6). Medtem ko se lepilo
trdi, odpilimo odvečni material s tuljave
(4) in jo zgladimo z vodnobrusilnim
papirjem. V nosno okrepitev trupa (21)
zvrtamo prečne luknje 0 3 mm ter
vzdolžne luknje 0 1,4 mm in izpilimo
utor za zatič (8). Iz jeklene žice 0 0,5
mm zvijemo vzmet (14), v aluminijasti del
gredi (2) pa privijemo jeklenega (3). Ko
se lepilo strdi, v del 7 vstavimo kroglični
ležaj (5). V pesto elise (9) potisnemo gred
(2), jekleni del (3) pa vstavimo v spodnji

epoksi* polnilo

pokrov pršivke

prilepljeno

Risba 2. Izdelava kalupa za spiner

16 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

PRILOGA

del glave (7). Skozi vse tri dele hkrati zvr¬
tamo luknjo 0 1,5 mm za zatič (11), nato
pa dele zopet razstavimo. V gred (2) zvr¬
tamo še prečno luknjo 0 2 mm za navi¬
janje gume, luknjo 0 1 mm za vzmet, luk¬
njo za zatič pa povrtamo na 0 1,6 mm.
Odvečni material odžagamo z žagico za
kovino in zgladimo prečne vzvode gredi
(2). Na 0 1,6 mm povrtamo tudi luknjo
na delu 7. Pestu elise (9) zmanjšamo težo
tako, da vanj zvrtamo nekaj lukenj 0 4
mm, odvečni material na zgornjem delu
odžagamo, nato v pesto prilepimo zatič
(1 1), tako da sega spodaj približno 1,5
mm iz pesta. Ponovno sestavimo oba
dela gredi in jo potisnemo v spodnji del
glave. Na gred prispajkamo medeninas¬
to podložko (3), tako aa se lahko gred v
ležajih vzdolžno pomika za 0,2 do 0,4
mm. Na nosilec elise najprej na notranji
strani prispajkamo podložke (13), nato
nanj namestimo tečaje ter prispajkamo še
zunanje podložke.

Zdaj lahko privijemo krake elise v
njene tečaje. Naklonski kot krakov do¬
ločimo s kotomerom, lahko pa si poma¬
gamo tudi z raznostraničnim trikotnikom.
Na krakih si označimo polmer, kjer je

Slika 18. Določanje naklonskega kota krakov
s trikotnikom

Slika 19. Uravnoteženje elise

v obroč vrežemo še navoje M 2 in vstavi¬
mo vijake M 2 x 4 za natančno na¬
stavitev kota glave elise (slika 22).

Iz 10 do 15 g gume pripravimo motor,
dolg 300 do 350 mm in ga na enem
koncu pritrdimo na tuljavnik (25). Z vrvi¬
co ali zanko iz aluminijaste žice 0 4 mm
ga spustimo v trup in skozi tuljavnik privi¬
jemo zatič. Sprednji del motorja natak¬
nemo na tuljavnik glave elise in glavo
vstavimo v trup. Da kraki elise med se¬
stavljanjem modela ne opletajo sem in
tja, jih pritisnemo ob trup s tanko elastiko.
Na zadnji del trupa z elastiko pritrdimo
horizontalni stabilizator in oba dela trupa
sestavimo. Prav tako z elastikami pritrdi¬
mo tudi krilo na baldahin. Določiti
moramo še pravilen položaj baldahina
na trupu. Na baldahinu označimo
položaj težišča modela, ki je 67 mm za
sprednjim robom krila. Nato baldahin z
lepilnim frakom skupaj s krilom začasno
prilepimo na trup in preverimo položaj
težišča. Ce je težišče preveč zadaj,
pomaknemo baldahin nekoliko nazaj, in
nasprotno. Ko smo našli pravilen
položaj, na trupu označimo natančno

Slika 20. Izdelana glava z eliso

naklonski kot elise 30°. Izračunamo ga
po obrazcu: R = H / 2°ntg 30°. Za korak
480 mm je ta polmer 132 mm. V pesto
elise vstavimo ravno jekleno palico 0 4
mm, ob krak elise pa pa na polmeru 132
mm prislonimo trikotnik. Krak naravnamo
tako, da je hipotenuza trikotnika vzpo¬
redna z jekleno palico (slika 1 8) in privi¬
jemo varovalno matico (19). Eliso nato
uravnotežimo z lakiranjem lažjega kraka
na spodnji strani (slika 19).

Glavo elise sestavimo (slika 20, 21) in
gibljive dele namažemo z nekaj kapljica¬
mi redkega strojnega ali silikonskega
olja. Z dvema drobnima vijakoma na
pesto pritrdimo kapico elise. Navojne
spoje gredi zavarujemo z enim od
kemičnih varoval (npr. Loctite 243 ali
Henkel LOP). Za pravilno delovanje
glave je pomembno, da pesto elise brez
zatikanja drsi po gredi, da se tečaji
krakov gladko vrtijo in da zatič (11) lepo
sede v luknjo na spodnjem delu glave.

Sestavljanje delov modela

Vsi sestavni deli modela so izdelani in
jih samo še sestavimo v celoto. Prečno

Slika 21. Tako se zložijo kraki elise.

lego baldahina ter ga prilepimo z epok-
sidnim lepilom. S tem smo dosegli pravi¬
len položaj težišča brez dodajanja
nepotrebnega balasta. Da je zadnji del
trupa vedno v pravilni legi, poskrbita dva
vijaka M 2, ki tudi preprečujeta, da bi
dela trupa zlezla narazen. Pri vrtanju
lukenj moramo paziti na pravilen položaj
vodoravnega stabilizatorja glede na
krilo. Stabilizator naj bo vzporeden s
krilom, lahko pa je na desni strani tudi
dvignjen za približno 3 mm. Ko uredimo
še povezavo stabilizatorja s časovnim
stikalom, je model gotov (slika 23).

Postopek reglaže ni zahteven. Najprej
model zregliramo, da leti v blagem
desnem zavoju, nato pa z vijaki v nos¬
nem obroču trupa določimo pravilen
položaj glave, da se med motornim letom
vzpenja v desnih zavojih. Pri prvih
reglažnih štartih gumo navijamo kar z
roko, pozneje pa s primerno predelanim
ročnim vrtalnikom.

Pred vsakim poletom modela navijemo
časovno stikalo in ga vklopimo!

Marjan Klenovšek

Slika 22. Regulirni vijaki v nosnem obroču

luknjo sprednjega dela sklopke trupa na
eni strani povrtamo na 0 5 mm, na drugi
strani pa vrežemo navoj M 5. Nos spred¬
nje cevi obrusimo nekoliko v desno in
navzdol, ter vanjo vlepimo okrepitveni
obroč (21). Pravilen položaj obroča do¬
ločimo tako, da v sklopko (22) privijemo
zatič (24) in vanj vstavimo raven kos žice
0 2,5 mm. V obroč v nosu trupa vstavimo
glavo; kraki elise morajo biti vzporedni z
žico. Na trupu si označimo, kje natančno
mora ležati utor na obroču, nato obroč
prilepimo z epoksidnim lepilom. Končno

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 17

MODELARSTVO

"Tin Lizzy" ali
Fordov model T

sreče - poškodbe zapestja. Druge ne¬
všečnosti, ki so povzročile marsikatero
nesrečo, so se dogajale v zelo hudem
mrazu: če je vozniku uspelo vžgati mo¬
tor, je avto speljal kar sam od sebe.
Vzrok za to je bilo strjeno olje, prek ka¬
terega se je prenašala moč motorja na
kolesa. V knjižici navodil je bilo za

Pred 70 leti so s tekočega traku
umaknili enega najbolj znanih avtomo¬
bilov - Fordov model T, ki je v tistem času
pomenil več kot le prevozno sredstvo.
Poleg načina življenja je spremenil tudi
način dela in mišljenja. Ali na dobro ali
na slabo, naj razmisli vsakdo sam,
najlaže ob sestavljanju makete, katere
načrt objavljamo v prilogi.

Komaj osem let po prelomu stoletja, ko
je večina Evropejcev poznala avtomobil
le iz pripovedovanja, je ameriški avtomo¬
bilski izdelovalec Henry Ford izrekel pre¬
roške besede: "Izdelal bom avto, ki si ga
bo lahko kupil vsak!"

S svojim nenavadnim pionirskim du¬
hom, občutkom za tehniko in trgovsko ži¬
lico je krenil na pravo pot. Uprl se je uve¬
ljavljenemu mišljenju, da je avto name¬
njen le bogatašem, in razvil preprost,
toda zelo uporaben avtomobil z imenom
model T. Hudomušneži so mali ropotajoči
grdobi takoj nadeli vzdevek "Tin Lizzy"
(ali "Tin Lizzie"), kar pomeni "ploče¬
vinasta Liza". Več kot verjetno je, da je
bil povezan z imenom Henryjeve žene
Lize. Vprašanje pa je, kako je ta vzdevek
sprejela soproga.

V nasprotju z razkošnimi in bogato
opremljenimi avtomobili drugih firm je
bila »pločevinasta Liza« obdarjena le z
najbolj nujnimi sestavnimi deli. Lahko jo
je bilo voziti, čeprav je imela nekaj, za
današnje čase čudnih tehničnih rešitev.
Namesto enega pedala za plin je imela
kar dva. Enega je voznik uporabljal pri
vožnji naprej, drugi pa je bil namenjen
vzvratni vožnji. Menjalnik je bil dvosto¬
penjski planetni in, kot vse drugo, prav

V Tehniškem muzeju v
Bistri hranijo čudovit
primerek modela T iz
leta 1923, ki je po
dolgih letih
službovanja po svetu
pripotoval v Slovenijo
in se upokojil v
zanesljivih rokah
muzejskih mehanikov.

tako nekoliko svojevrsten. Ni imel pre¬
stavne ročice, ampak se je prestavljal
sam - podoben sistem srečamo pri da¬
našnjih kolesih z motorjem (npr. Tomosov
avtomatik). Sklopka je bila povezana z
ročno zavoro. Ko je voznik povlekel
zavoro, se je razmaknila tudi sklopka. Za
zagon motorja ni imel zaganjača, tem¬
več ga je bilo treba pognati ročno. To je
moral vsakokrat narediti voznik ali nje¬
gov pomočnik. Iz sprednjega dela avto¬
mobila je molela kolenasta ročica, ki jo je
moral voznik nekajkrat močno zavrteti.
Če motor ni takoj vžgal, kar v tistih časih
ni bila redkost, se je lahko kar lep čas
mučil z obračanjem ročice. Navadno se
je to zgodilo v mrazu, snegu ali dežju, ko
je stopicanje okrog avtomobila najbolj
"prijetno". Zaganjalna ročica je bila kri¬
va za najpogostejše, vendar ne edine ne-

takšne primere predpisano, da mora
voznik z dvigalko dvigniti eno stran avto¬
mobila (kot bi menjal kolo). Ko motor
vžge, naj počaka toliko časa, da se olje
segreje in zmehča, nato pa lahko vozilo
spusti na tla, se vsede vanj in odpelje.
Tisti, ki so se z lizo vozili v službo, so
morali vstati kar precej zgodaj. Gotovo
bi prej prispeli s tramvajem.

V model T so vgrajevali različne motor¬
je, ki so bili seveda nekoliko drugačni od
današnjih. Tedanji motorji s prostornino
npr. 2300 cm 3  so zmogli bornih 20 KM,
današnji pa pri enaki prostornini razvije¬
jo 10-krat večjo moč. Kljub temu je T brez
težav dosegel hitrost 65 km/h, ki je bila
dovolj velika za premagovanje poljubnih
razdalj.

Za dovajanje bencina imajo današnji
motorji črpalko, ki iz rezervoarja sesa

Štirisedežnik v Bistri se od drugih iz njegove družine prav dosti ne raz¬
likuje. Vsi tehtajo približno 600 kg, imajo dve togi premi, na kolesih
lesene napere, pred masko pa kolenasto ročico za zagon. Streha je
platnena in jo je moč zviti. Iz limuzine tako nastane kabriolet.

Tekoči trak v Fordovi tovarni je pomenil revolucijo v avtomobilski indus¬
triji. Poleg hitrosti se je povečala tudi natančnost izdelave. Delavec na
sliki preverja pritrjevanje karoserije na podvozje.

18 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

MODELARSTVO

gorivo in ga potiska v uplinjač. Pri malem
T-ju bi tbkšna črpalka pomenila nepo¬
treben strošek. Rezervoar z gorivom so
namestili nad višino motorja, bencin pa
je po cevkah prosto dotekal v uplinjač.
Rešitev je sicer elegantna, ima pa eno
pomanjkljivost: v zelo strmih klancih gori¬
vo ni več moglo dotekati, zato je bilo
treba avto obrniti in peljati vzvratno.

Motor ima resda 2300 cm 3 , po moči pa se
enači s komaj 20 konji. Med tekom je izpod
pokrova slišati enakomerno brundanje: "Ah
jaz, jaz vozim bolj počas"'.

Fordova mehanika je bila tako zaneslji¬
va in robustna, da je lizzy postala
priljubljena tudi med ženskimi voznicami.
Obenem so bili motor in vsi drugi deli
grajeni tako preprosto, da ga je lahko
popravljal vsak malo manj neroden
voznik, mehanikov pa skoraj niso potre¬
bovali.

Henry Ford je bil eden tistih čudakov,
ki jim denar veliko pomeni. Svoje avto¬
mobile je zato hotel prikupiti čim širšemu
krogu ljudi, zato je zasnoval vrsto raz¬
ličnih karoserij. Poleg preprostega dvo¬
sedežnika, ki je opisan v našem načrtu,
je bilo moč kupiti tudi štirisedežnik in
kamionet, s kakršnim so ameriški kmetje
vozili svoje pridelke na sejem. V Ameriki
je bil izredno razširjen in je predstavljal
skoraj polovico avtomobilov na cestah.
Njegova karoserija je bila visoko dvig¬
njena - do tal je bilo še 38 cm, zato je bil
avto primeren tudi za slabe ceste - v ti¬
stem času je to bilo skoraj povsod - in
brezpotja. Uporabnost so mu močno
povečali tudi z vrsto dodatkov, ki so iz
avtomobila napravili pravcati kmetijski
stroj. Nanj je bilo mogoče priključiti čr¬
palko za vodo, žago za rezanje drv, dvi¬
galko za težja bremena in podobne reči,
ki so si jih izmislili ameriški inovatorji.

Povpraševanje po liži je postalo
ogromno in je kmalu preseglo vsa pri¬
čakovanja. Ford je kmalu uvidel, da s
starim načinom izdelave, kjer posamez¬
na skupina delavcev sestavlja eno vozilo,
ne bo šlo dolgo. Domislil si je nekaj, kar
je bilo v tistih časih revolucionarna
novost: tekoči trak. Pri tem je vozilo poto¬
valo po premičnih kolescih, ob njem pa
so stali delavci, ki so nanj pritrdili po en
sestavni del. Pri tem so odpadli odvečni
gibi in poti, da so si delavci prinašali se¬
stavne dele. Za oskrbo traku s potrebnim
materialom je bila zadolžena skupina
dežurnih delavcev. Z novim načinom

dela je Ford dosegel, da so karoserijo
modela T namesto v 13 urah sestavili v
pičli uri in pol. V časih najmasovnejše
proizvodnje je tako s tekočega traku pod¬
vozje vozila prispelo vsakih 24 sekund!

Poseben problem je bilo barvanje.
Stari skopušnež je nekako ugotovil, da se
z nabrizgavanjem najhitreje nanaša in
suši črna barva, zato so bili vsi njegovi
avtomobili črni. Iz tega spoznanja izhaja
njegov znameniti izrek: "Lahko ga dobite
v vsaki barvi, samo da je črna." Kljub
vztrajnemu prigovarjanju žensk, ki se jim
avtomobili po barvi nikakor niso ujemali
s torbicami, lakom za nohte ali očmi,
Henry ni popustil in svojih konjičkov
nikoli ni barval drugače.

Zaradi racionalne izdelave so se stro¬
ški izdelave močno znižali, prav tako tudi
prodajna cena Fordovega avtomobila.
Leta 1 925 je lizzy stala le še 260 dolar¬
jev, ki jih je delavec v tovarni zaslužil v
dveh ali treh mesecih. Po 19 letih izdelo¬
vanja se je od tekočega traku poslovila
leta 1927. Do tedaj je Ford prodal čez
15 milijonov teh "mehaničnih ščurkov",
kot so jih zaradi čudnega speljevanja
zlobno imenovali lastniki. Po številu izde¬
lanih primerkov je model T prekosil le
Volksv/agnov hrošč.

Z modelom T Henry Ford ni le izpolnil
svoje obljube, ampak je spremenil živ¬
ljenje vseh poznejših generacij. Po eni
strani nam je osebni avtomobil v življenje
vnesel individualno svobodo gibanja,
prostost in neodvisnost, po drugi pa nam
je vtkal odtujen odnos do dela, normiran
delovni čas in časovno soodvisnost za
tekočim trakom. Henry je vedel, da je
delo za trakom napornejše in je za svoje
delavce dobro skrbel. Zagotovil jim je
razmeroma visoko plačo, ki je leta 1914
znašala po 5 dolarjev na dan, in jim
skrajšal delavnik. Namesto 9 ur dnevno
so pri njem delali le po 8 ur.

Model T je bil tako zelo priljubljen, da
so v čast 10-milijontemu T-ju v Bostonu
izvedli simfonijo, pri kateri je bil eden od
instrumentov kar hupa, ki so jo sneli z
avtomobila. Med ljubitelji oldtimerjev,
zbiralci starin in raziskovalci tehnične kul¬
ture je še danes visoko cenjen. Zanj se
zanimajo številni zbiralci, ki po vsem
svetu iščejo razne sestavne dele tega
avtomobila. V Nemčiji sem poznal člove¬
ka, ki je med službenim časom prejel
obvestilo, da so v Braziliji pri nekem
kmetu našli staro zarjavelo liziko. Takoj
je vzel dopust in čez dobri dve uri že letel
proti Južni Ameriki. Za dobre stvari nikoli
ni dovolj zgodaj. Zanje ni škoda ne
denarja ne časa in nikoli ne zmanjka
potrpljenja in volje!

Izdelava makete

Čeprav se zdi maketa na prvi pogled
zelo preprosta, je za izdelavo poleg
nekaj natančnosti potrebna tudi spretna
in izurjena roka. Kot gradivo lahko
uporabimo več materialov: balzo, le¬

penko ali vezano ploščo. Balza je seveda
najlažja za oblikovanje, brez težav se
žaga, reže, krivi in brusi, kupiti pa jo je
mogoče le v modelarskih trgovinah. Do¬
stopnejša in še cenejša je lepenka. Lahko
jo režemo z rezljačo, nožičem ali škarja¬
mi, ima pa to slabost, da se med obdela¬
vo nekoliko krivi. Vezana plošča je kom¬
promis med obema, žal pa jo lahko reže¬
mo le z rezljačo.

Načrt makete v prilogi je prirejen
plošči iz lepenke debeline 2,3 mm, ki jo
dobimo v vsaki papirnici. Seveda lahko
maketo izdelamo tudi iz tanjšega ali
debelejšega materiala. Načrt s fotoko¬
pirnim strojem ustrezno povečamo ali
pomanjšamo. Pri tem nam pomaga pušči¬
ca v desnem spodnjem delu priloge, ki v
originalu meri 115 mm. Če želimo upora¬
biti 2 mm debelo ploščo, načrt pomanj¬
šamo tako, da je dolga 100 mm, za 3-
milimetrsko ploščo pa mora biti dolga
150 mm.

Zamudnemu prerisovanju načrta na
ploščo se izognemo, če ga kar nalepimo
nanjo. Seveda za to uporabimo fotokopi¬
jo, originalni načrt pa ohranimo. Kopijo
načrta nalepimo na ploščo z lepilom za
les (npr. UHU coli), ki ga nekoliko raz¬
redčimo z vodo in s čopičem enakomer¬
no razmažemo po plošči. Ko se lepilo
nekoliko osuši (po približno eni minuti),
nanj pazljivo pritisnemo papirno predlo¬
go in jo pogladimo z roko. Če je lepilo
premokro, se papir zguba, če je presuho,
pa ne lepi dovolj močno.

Iz plošče najprej izrežemo vse sestavne
dele. Potek sestavljanja je predstavljen
na sličicah v fotostripu. Če začnemo s
številko 1, bomo do številke 34 verjetno
prišli po približno 2 urah. Vsak drug vrst¬
ni red gradnje bo dolgotrajnejši. Od¬
visno od materiala izberemo ustrezno
lepilo. Če je to lepenka, uporabimo uni¬
verzalno lepilo (npr. UHU alleskleber), za
les pa belo lepilo (UHU coli) ali mode¬
larsko lepilo (UHU hart). Pri sestavljanju
in lepljenju pazimo, da je stran plošče,
na kateri je nalepljen načrt, na zunanji
strani, saj so na njej vrisani tudi nekateri
detajli, kot npr. satovje hladilnika.

Na podvozje (1) prilepimo masko s
hladilnikom (3), stranici ohišja motorja
(2) in zadnjo steno ohišja motorja (3), na
katero nalepimo vmesno ploščo (4).
Stene kabine so označene s številkami 5,
6 in 7. Na zadnjo steno kabine, ki stoji
nekoliko poševno, na črtkano črto nalepi¬
mo stranice prtljažnika (8). Tudi te so
nekoliko nagnjene. Nanje nalepimo
pokrov prtljažnika (9) in zadnjo steno
(10), pred tem pa rahlo pobrusimo ali
porežemo robove. Tako dosežemo boljše
prileganje med sestavnimi deli, ki se ne
stikajo pod pravim kotom. V notranjosti
kabine sta nalepljena sedežna klop (1 1)
in naslon (12), pred njima pa nekoliko
poševno stoji volan (13).

Pokrov motorja (14) in (15) se je pri
modelu T odpiral s strani. To je omogoča-

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 19

MODELARSTVO

I 3 4 S *>  7 S

i \ i r l I i

i

14 n ii iz 9 to

18 IS

lo dober dostop do vseh delov motorja, ki
je bil nameščen vzdolžno.

Nato nalepimo masko ali čelno ploščo
(16), ki jo krasi Fordova značka. Spred¬
njo (17) in stranski zaščitni plošči (19) je
treba pred lepljenjem temeljito obrusiti in
jim izostriti robove, ki naj se čimbolje pri¬
legajo med seboj.

Bočne nosilne plošče (18) prilepimo
tako, da si pomagamo z elastikama. Če
se plošči med lepljenjem nagibata, ju
podpremo s pravokotnimi opornimi
ploščicami, ki jih lahko tudi prilepimo.

Nato se lotimo strehe, ki je pri original¬
nem avtomobilu platnena. Videz platna
pričaramo s tem, da strešne dele (21),
(22) in (23) nekoliko ukrivimo. Vlepimo
jih med dela (20), ki predstavljata strešno
ogrodje.

28 2 1 >  27 JI 10

Blatnike (26), (27) in (28) je treba pred
lepljenjem ustrezno ukriviti. To naredimo
tako, da s spodnje strani vrežemo več
prečnih zarez, nato pa ploščo nekoliko
navlažimo in ukrivimo. Pri tem bo naj¬
manj težav povzročala lepenka, največ
dela pa je z vezano ploščo. Obenem
vlepimo tudi okvir vetrobranskega stekla,
ki ga sestavljajo deli (24) in (25).

Nato so na vrsti kolesa, ki jih sestavlja
notranji venec z lesenimi prečkami (30),
nanj pa je s strani prilepljena "guma
(31). Kolesa lahko pritrdimo na os, ki
teče skozi označena mesta, ali pa j i h pre¬
prosto čez notranji ležaj (33) prilepimo
neposredno na plošče (1 8). Tako kolo se

31 29 14 24 25  IJ

sicer ne bo vrtelo, a najbrž marsikoga to
ne bo motilo. Na vsako kolo je z zunanje
strani prilepljen pokrov ležaja (32). Ta je
omogočal, da so v ležaj nanesli kolomaz
(predhodnik sodobnega maziva), obe¬
nem pa je ščitil ležaj pred prahom in
vodo na makadamskih cestiščih.

Nikakor ne smemo pozabiti rezervne¬
ga kolesa, ki je v začetku stoletja imelo
veliko pomembnejšo vlogo, kot jo ima v
času današnjih avtocest.

Luči (29) sestavimo iz spodnjega in
zgornjega dela, z narisanimi detajli, ki
ponazarjajo steklo žarometa.

Ostaneta še sprednja prema (34), ki
zaključuje sprednji del podvozja, in za-
ganjalna ročica (35). Brez nje se Fordov
mehanični stvor ni mogel premakniti.

Kdor se je držal navodil, ima pred
seboj lično maketo, ki jo je treba le še
pobarvati. To seveda ni posebno težko,
saj so bili skoraj vsi deli avtomobila črni -
svetlorjava so le platišča koles, bele pa
leče žarometov.

Nekateri detajli na vozilu v besedilu
niso posebej opisani. Vse to in kaj druge¬
ga pa si lahko ogledate v Tehniškem
muzeju v Bistri, kjer vam bodo o modelu
T radi povedali še marsikaj zanimivega.

Sašo Avsec

20 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

MODELARSTVO

22 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

MODELARSTVO

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 23

MAKETARSTVO

Maketarski fotostrip (5. del)

Mig 29 fulcrum A

Mig 29 je enosedežni prestreznik, ki lahko opravlja tudi naloge lovskega jurišnega
letala v napadih na zemeljske cilje. Letalo so začeli načrtovati leta 1972 kot nadome¬
stilo za lovce mig 21, mig 23, Su-15 in Su-17, prototip pa je polet 6. oktobra 1 977.
Ameriški sateliti so ga opazili že novembra istega leta in letalo je dobilo oznako RAM-
L. Letalske enote so prve lovce mig 29 prejele leta 1984, že julija 1986 pa so letalo
pokazali javnosti med obiskom na Finskem.

Mig 29 je jugoslovansko vojno letalstvo prvič predstavilo 15. maja 1988 na leta¬
lišču v Batainici in nekaj dni kasneje z letalskim nastopom v okviru zagrebškega sejma
in 12. letalske razstave. Z letali mig 29 so opremili 113. lovski polk v Batajnici.
Jugoslovansko letalstvo je s prvo dostavo prejelo 14 enosedov in dva dvoseda.

—-

Ustje topovske cevi prekriva loščena kovinska
opiata, na kateri je običajno videti sajaste
sledi smodniških plinov.

Spodnja stran nosu letala z antenami in sen¬
zorji

Zgornja loputa vstopnikov zraka na levem
boku je na sliki popolnoma zaprta.

24 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

MAKETARSTVO

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 25

MAKETARSTVO

Levo kolo glavnega podvozja z loputami

Loputa prednjega kolesnega prostora z
žarometom na levem boku

Prednji prostor glavnega kolesa

Prednje podvozje

Zadnje lopute na
glavni nogi levega
kolesa

Desna polovica repa s smernim krmilom in
senzorji ter izpuh motorja z razprtimi lopati¬
cami

Zunanja stran smernega krmila s pogledom
na višinsko krmilo in odvode statične elektrike

26 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

MAKETARSTVO

Pogled na zadnji del kolesnega prostora z napravo za črpanje goriva

Dodatni rezervoar za gorivo z značilnim jaškom za odvod plinov na
desni strani

Pogled na spodnjo stran levega krila z nosilci oborožitve

Detajl nosilca za rakete zrak-zrak R-27/ A-l 0 alamo

Zaprta zračna zavora s kapo na cevastem
skladišču za zaviralno padalo. Na rezervoar¬
ju za gorivo so vidni varovalni obroči.

Trgovsko podjetje

GASILSKA OPREM

Trgovina "MLADI TEHNIK"

Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana
Tel.: (061) 126-11-55, faks: 126-22-43

Odprto od 8.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 1 3.00 ure

Vse za modelarje in tehnični pouk!

RV-naprave: MULTIPLEX in GRAUPNER

RV-modeli čolnov, avtomobilov in letal: MULTIPLEX, GRAUPNER in BILLING BOATS
Vse vrste elektromotorjev in motorjev z notranjim izgorevanjem ter drugi material
za modelarstvo.

Plastične makete: ERTL, TAMIYA, AIRFIX, ITALERI, REVELL, HELLER in pribor.

- Na zalogi: novi akumulatorji Sanyo RC 2000

- Ugodno: RV-naprave Multiplex - EUROPA SPRINT 4/7/1 Cena: 26.740 SIT

- Tekmovalni RV čolni ECO, mono in hydro

- Kroglični ležaji (2x5 mm in 4x7 mm)

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 27

MAKETARSTVO

Šola plastičnega maketarstva (39. del)

Detajliranje letalskih
motor j ev e. de»

Mitja Maruško

V prejšnji številki Tima smo opisali
tehnike gradnje, ki jih lahko uporabite,
ne da bi kupili vrsto industrijsko izdelanih
maketarskih dodatkov. Tokrat pa bomo
predstavili prav te izdelke in njihove
proizvajalce. Čeprav mnogi med njimi
niso dostopni na domačem trgu, obstaja¬
jo tudi izjeme. Na "bolšjih trgih", ki so
organizirani v okviru vseh maketarskih
tekmovanj, pa tudi že naletite na kar
zadovoljivo ponudbo.

AeroMaster Products

AeroMaster slovi predvsem po naglo
rastoči ponudbi nalepk v merilu 1 : 48,
bogati paleti klasičnih barv ter merilom
prilagojenih odtenkih akrilnih barv. Naj¬
novejša izvirna ponudba obsega izdatno
dopolnjene starejše makete, kot sta Hel-
lerjev F-84G thunderjet (CH7201) in
mirage 2000N (CH7202), pri katerih so
plastičnim delom dodani epoksidni in
kovinski jdodatki, vključno z veliko polo
nalepk. Zelja po najkakovostnejši ponud¬
bi je AeroMastru narekovala pripravo
omejenega števila kompletov za dopol¬
nitev in konverzijo. Za izdelki pogosto
stoji francoski izdelovalec Hi-tech. Naj

AeroMastrov komplet za Bf-109 G-5, G-6, G-
8 in G-14 je izdelan kar iz štirih različnih
gradiv.

omenimo le izvrstni komplet v merilu 1 :
48 za dopolnitev Hobbycraftovih corsair-
jev F4U-1 in komplet z motorjem Daimler
Benz DB 605 A/B/D, strojnicami in vaku¬
umsko stisnjenimi oplatami. Ta komplet
(61 1) je namenjen za Fujimijeve makete
Bf-109G, čeprav ga je mogoče uporabiti
tudi na druaih mak etah Bf-109G v merilu
1 : 48.

Aeroclub

Aeroclub je angleška firma, ki je sredi
osemdesetih let opravila pionirsko delo
na trgu maketarskih dodatkov. Poleg
nekaj nalepk in vakuumsko stiskanih ma¬
ket izdelujejo predvsem kovinske dodatke
(strojnice, propelerje, kolesa, pilotske se¬

deže, izpušne cevi, itd.). Med prvimi nji¬
hovimi izdelki so bili zvezdasti letalski
motorji. Vakuumsko stiskane makete red-


Hellerieva maketa douglas DC-6 v merilu 1 :
72 je lepo narejena, vendar so motorji P&VV R-
2800 malce poenostavljeni, zato smo upora¬
bili prvo zvezdo Aeroclubovih kovinskih motor¬
jev (E067). Z oplatami zlite izpušne cevi smo
odbrusili in nadomestili s tankimi plastičnimi
cevkami.

Aeroclubov motor Pratt & Whitney wasp 1340
(EP412) v merilu je namenjen Monogra-
movemu T-6 texanu.

Motor Bristol jupiter VIIF (EP034) sestavljata
dva lično oblikovana dela. Z njim nadomesti¬
mo motor na Airfixovem Bristol bulldogu.
Bristol pegasus (EP032) je namenjen maketi
vvestland wallace, ki jo je izdeloval Frog.

kih lovskih in bombniških letal prve sve¬
tovne vojne sprva niso imele nikakršnih
sestavnih delov za letalske motorje. V na¬
vodilih za gradnjo teh maket ste lahko
našli le podatek, pri kateri 'brizgani' ma¬
keti si lahko sposodite ustrezen motor.
Aeroclubovi motorji so na voljo v merilih
1 : 72 in 1 : 48. Angleški proizvajalci va¬
kuumsko stiskanih maket, kot sta Čontrail
in Formaplane, so v sodelovanju z Aero-
clubom v svojih maketah začeli ponujati
tudi kovinske motorje, oborožitev in kole¬
sa. Makete zanimivih medvojnih britan¬
skih dvokrilnih letal bi bilo nemogoče
kakovostno izdelati brez Aeroclubovih
motorjev Bristol jupiter IV,VI, VIIF, her-
culesov in drugih. Tudi za Revellove ma¬
kete lovskih letal prve svetovne vojne so
na voljo zvezdasti motorji kot so Gnome,
Oberursal, ter vrstni motorji Mercedes.

Ne smemo pozabiti na klasične Rolls
Royceove motorje merlin in serijo motor¬
jev Pratt & Whitney, ki so gnali večino
ameriških mornariških lovcev v zadnji
vojni.

Skoraj v enako pomembno pomoč pri
gradnji maket redkejših letal so kovinski
propelerji. Pravilna oblika in velikost sta
poglavitna razloga, da z Aeroclubovimi
kovinskimi propelerji nadomeščamo pla¬
stične sestavne dele. Aeroclub ponuja
ločeno paleto motorjev in propelerjev, pa
tudi komplete motorjev in propelerjev. Zal
pa je za pravilno naročilo potrebno poz¬
navanje letalske tipologije in razvoja
posameznih motorjev, torej nekaj knjig in
revij, kjer najdete slikovno gradivo za
detajliranje motorjev.

Aeroclubovi kovinski ulitki so lično iz¬
delani. Tu in tam najdete še nekaj od¬
večne kovine ob spojih dveh polovicah
kalupa, ki pa jo zlahka odstranite z
ostrim skalpelom. Obdelujete jih z brusil¬
nimi papirji in žično ščetko. Običajno ter¬
jajo osnovni nanos temeljne sive barve in
predhodno temeljito čiščenje z milnico, ki
odstrani sleherni mastni madež. V merilu
1 : 72 so detajli zadovoljivi, v merilu f :
48 pa lahko odmične vzvode za ventile
nadomestite s tanko jekleno žico, elek¬
trično napeljavo pa s tanko bakreno
nitjo. Tanka aluminijasta folija služi za
oblikovanje različnih pregrad, ki ob
zvezdastih motorjih usmerjajo pretok
zraka in uravnavajo hlajenje.

Aires

Je zelo mlada češka firma, ki je nastala
leta 1995, ko so na Češkem začeli izde-

28 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

MAKETARSTVO

lovati nekatere sestavne dele za potrebe
ameriške firme Classic Airframes. Njihov
program obsega epoksidne makete
topov, komplete za detajliranje tankov in
letal, predvsem pa zelo zanimiv niz letal¬
skih motorjev v merilu 1 : 72 in 1 : 48.
Kakovost njihovih izdelkov je izvrstna in
ne bomo se dosti zmotili, če jih uvrstimo v
sam vrh med izdelovalci maketarskih
dodatkov. Epoksidne sestavne dele obi¬
čajno spremlja še ploščica jedkanih
kovinskih delov za različne površinske
detajle. Pa si pobliže oglejmo nekaj nji¬
hovih prvencev.

Pilotska kabina v mustangu P-51D

Motor Junkers jumo 213 (4005 v me¬
rilu 1 : 48, 7004 v merilu 1 : 72) je gnal
znana nemška letala kot so focke wulf
Fw-190D, junkers Ju-88G, focke wulf Ta-
152H in Ta-154.

Motor Junkers jumo 21 1, ki je poganjal
Heinklove bombnike He-1 1 1, Junkersove
Ju-88C in Ju-87 štuke, je na voljo le v me¬
rilu 1 : 48 (4006). Enak motor je sestavni
del veliko večjega kompleta za detajli-
ranje Hasegawine makete junkers Ju-87B
ali R, pri katerih nam Aires ponudi še
nosilce in hladilnike v motorskem delu, ter
popolno pilotsko kabino (4001).

Daimler-Benzov DB-603 za letala
dornier Do-335, Do-217, messerschmitt

M

Motor Junkers jumo 211

Zgodnja verzija motorja Pratt & Whitney

R-2800

Motor Daimler-Benz DB 603

Me-410 in focke wulf Ta 152C je na
voljo le v merilu 1 : 48 (4004), uporaben
pa je v solidni Monogramovi maketi Do-
335.

Daimler-Benzov DB-605 pa je na voljo
le v merilu 1 : 72 (7010). Motor je bil
vgrajen v znane lovce sil osi, kot so
messerschmitt Bf-110G, Bf-109 G/K, Fiat
G55, mačehi Mc 205 in švedski saab J-
21. DB-605 pa je sestavni del obsežnega
kompleta za detajliranje (7003) nočnega
lovca Bf-110G, ki ponuja strojnični nos,
popolno kabino in razgaljen motor na
enem krilu. Kar 125 dodatnih delov
lahko vgradite v Italerijevo maketo tega
nemškega nočnega lovca.

Resne ponudbe motorjev ne bi bilo
brez ameriških motorjev Pratt & Whitney
R-2800. Aires jih izdeluje v zgodnji in
pozni izvedbi ter v merilih 1 : 72 in 1 :
48. V primerjavi s konkurenco imajo
Airesovi motorji izdelan tudi zadnji del
motorja, tako da jih lahko razstavimo kot
nadomestne motorje pri kakšni letalski
diorami. Glave motorjev so oblikovane
ločeno od telesa. Električna inštalacija je

Airesov motor Pratt & Whitney R-2800

Alji KS

izdelana iz jedkane kovine, odmične
vzvode ventilov pa naredimo iz prilože¬
nega kosa bakrene žice. Skratka popoln
izdelek.

Motor s proizvodno kodo 4003 (1 :
48) in 7009 (1 : 72) sodi med poznejše
verzije, ki so gnali lovce P-47 thunder-
bolt, F4U corsair, F8F bearcat, dvomo¬
tornega F7F tigercata, nočnega lovca P-
61 black widow ter bombnik A-26 inva-
der. Zgodnejša izvedenka motorja R-
2800 je na voljo kot izdelek 4016 (1 :
48) in 7016 (1 : 72). Ta motor je bil vgra¬
jen v F6F hellcat, zgodnje thunderbolfe,
B-26 marauder, F4U-1 corsair in A-20
havoc.

V pripravi pa je tudi motor Packard
merlin V-1650, ki ga najdete v P-51 mus¬
tangih, spifirejih, mosquitih, curtissu P-
40F, lancastrih in hurricanih.

Vse Airesove izdelke lahko dobite v
trgovinah Nebec Hobby in Remiko-Mladi
tehnik ter na naslovu Združenja gradite¬
ljev plastičnih maket Slovenije, Tržaška
48, 1111  Ljubljana.

ART model

Češka firma ART model ponuja kom¬
pleksnejše maketarske dodatke. Med nji¬
hovimi prvimi izdelki najdete komplet za
detajliranje Tamiyine makete ameriškega
mornariškega lovca F4F-wildcat v merilu
1 : 48 (48003). V kompletu se nahaja
tudi epoksidni motor Pratt & Whitney R-
1830-36 twin vvasp. Glave valjev so vlite
v dve zvezdi, iz jedkane kovine pa so
izdelani odmični vzvodi za ventile na
glavah valjev. V epoksidnem ohišju
motorja so odprtine, ki jih lahko zapremo
z oplatami iz jedkane kovine. Pratt &
Whitneyev motor R-l 830 v merilu 1 : 48,
ki je bil vgrajen tudi v lovce curtiss P-36,
bombnike B-24 liberator, privateer,
amfibijo catalino, torpedno letalo deva-

ART modelov komplet za detajliranje mustan¬
ga P-51 A ali A-36 v merilu 1 : 48

Komplet iz epoksidne smole in jedkane kovine
za F4F-4 wildcat v merilu 1 : 48.

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 29

MAKETARSTVO

stator in transportno C-47/DC-3 dakoto,
je na voljo v izdelku s kataloško številko
48017.

V kompletu (48004) za dopolnitev
odličnih maket Accurate Models, ame¬
riških lovcev north american P-51A mus¬
tang, oziroma zgodnje jurišne izvedenke
A-36, najdete motor Allison V-l 710. Dva
kosa enakega motorja sta na voljo tudi v
kompletu 48018. Solidni odlitki imajo
nekoliko poenostavljene detajle. Nekaj
detajlov pa je izdelanih tudi iz jedkane
kovine.

AV Resin

Med izdelki češke firme AV Resin sicer
ne najdemo izvirnih motorjev, ampak
samo njihova ohišja, ki omogočajo grad¬
njo redkih izvedenk. Tako lahko ifalerijev
bombnik junkers Ju-88 A-4 spremenite v

Epoksidni deli za konverzijo Italerijevega
junkersa Ju-88R-1 v C-6.

poznejšo izvedenko junkers Ju-88R-1, R-
2, A-5, C-2, C-4, C-5 in G-6. V kompletih
najdete še propelerje z debelejšimi kraki
in novo zasteklitev kabine.

Extratech

To je še eden izmed zanimivih čeških
proizvajalcev maketarskih dodatkov. Po¬
leg dodatkov iz jedkane kovine in na¬
lepk, ponuja Extratech tudi nekaj letalskih
motorjev v merilu 1 : 72. Najzanimivejši
izdelek je vsekakor reakcijski motor Jumo
004 BI, ki je gnal messerschmitte Me-
262. Epoksidni deli so sicer zelo grobo

Sestavni deli za reakcijski motor Jumo-004 BI
pridejo prav vsakemu graditelju dobre makete
messerschmitta Me 262.

odliti in terjajo pazljivo brušenje. Ker pa
predstavljajo le ogrodje za številne jed¬
kane kovinske delce, to ne moti preveč.

Epoksidni deli za motor Jumo 213 so
bolje izdelani, kakovost kovinskih delov
pa nam omogoča izdelati izvrstno pona¬
zoritev tega nemškega motorja, ki ima v
Airesovem izdelku močno konkurenco.

Falcon

Falcon je znana novozelandska firma,
ki izdeluje izvrstne vakumsko stiskane
zasteklitve pilotskih kabin, v svojem pro¬
gramu pa imajo tudi motorje. V meriiu 1
: 72 sta na voljo oba motorja za nemške
lovce messerschmitt Bf-109, Daimler-
Benzova DB-601A in DB-605A. Prvega
najdete tudi v izvrstnem kompletu za
detajliranje Bf-109E v merilu 1 : 72, ki aa
sestavljajo tudi nosilci in vakuumsko
stiskane opiate nad motorjem. Motorji so
kovinski in zadovoljive kakovosti, vendar
jih novejši epoksidni izdelki že prekaša¬
jo-

Hi-tech

Hi-tech je znana francoska firma, ki
poleg svoje lastnega programa proizvaja
tudi dele za serijo dodatkov znane ameri¬
ške firme AeroMaster. Pri Hi-techu zvesto
sledijo novim kakovostnim maketam in
pripravljajo komplete za detajliranje
pilotskih kabin, podvozij, gibljivih krmil¬
nih površin in oborožitve. V ponudbi
imajo tudi vrsto motorjev. V seriji komple¬
tov za detajliranje in konverzijo ame¬
riškega mornariškega lovca F4U-5, F4.U-
7, AU-1 corsair najdete za Hi-tech značil¬
no izvedbo motorja. Glave valjev so ulite
iz kovine, telo motorja pa iz epoksidne

mustang. Na Hasegavvini maketi morate
izrezati zgornje opiate, KMC pa ponuja
motor Packard merlin V-l 650, nosilce za
motor, rezervoar za olje in hladilno
tekočino ter požarno steno. Izdelek je
odličen, saj ga spremljajo tudi navodila
za barvanje. Med izdelki KMC omenimo
še izvrstne epoksidne propelerje v merilu
1 : 48, ki jih potrebujemo za gradnjo
različnih izvedenk P-47D thunderbolt, pa
jih ni bilo v nobeni od klasičnih maket v
merilu 1 : 48.

Paragon Design

Paragon Design je angleška firma s po¬
nudbo epoksidni dodatkov. Razen dveh
nemških motorjev za letala prve sve¬
tovne vojne, merce¬
des 160KS (72015)
in mercedes 180KS
(7201 6), v merilu 1 :
72, Paragon ne ponu¬
ja letalskih motorjev,
iemveč le nova ohišja.
Med njimi najdemo
ohišja za pozne izve¬
denke mosquitov, ki
so imeli motorje z
dvostopenjskim kom¬
presorjem. Za izdela¬
vo jugoslovanskih mo-
squitov v merilu 1 : 48
boste potrebovali iz¬
delek 48042.

smole. Vsak od motorjev R-2800 ima telo
motorja za zgodnjo in pozno izvedenko.

V Hi-techovi ponudbi najdete nasled¬
nje motorje: Pratt & Whitney R-2800 in
R-1830 v merilih 1 : 72 (72501 in
72502) ter 1 : 48 (48501 in 48502),
VVright cyclone R-2600 v merilu 1 : 48
(48503), nemške motorje Daimler-
Benz DB605A/B za Bf-109 G-6/G-14
(48504), DB605D za Bf-109 G-10/K-4
(48505) in BMW 801 (48506) v me¬
rilu 1 : 48.

KMC Kendall Model Company

KMC je mlajša ameriška firma, ki ponu¬
ja epoksidne dodatke v obliki vložkov za
pilotske kabine, krmilne površine, oboro¬
žitve in notranjosti letal. V merilu 1 : 48
(485008) nam ponujajo komplet za
dograditev prednjega dela letala P-51D

Teknics

Firma Teknics izdeluje predvsem jed¬
kane kovinske dele za detajliranje in
večine svojih v epoksidnih kompletov ne
ponuja več. Žal je tako tudi s solidno
izdelanim motorjem P&W R-2800 v me¬
rilu 1 : 32. Edino Teknicsova maketa tega
motorja je zadovoljiv posnetek izvirnika,

30 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

MAKET ARSTVO

brez katerega si ne moremo zamisliti
kakovostnih Revellovih maket v merilu 1 :
32. Epoksidni deli terjajo kar nekaj
čiščenja in prilagajanja. Ležišča za valje
so sicer vgravirana v telo motorja, vendar
je sestavljanje motorja kljub temu zahtev¬
na naloga. Za izpušne cevi je bolje
uporabiti plastične ali bakrene cevi.
Odmične vzvode za ventile izdelamo iz
jeklenih bucik, električno napeljavo pa iz
tanke bakrene žice.

Posebnost Teknicsa je komplet jedkanih
kovinskih delov, ki jih lahko uporabimo
za ponazoritev žičnih instalacij v pro-

Na delno sestavljenem motorju P&VV R-2800
so vidne bakrene žične povezave in jekleni
odmični vzvodi ventilov.

Takšni pa so Revellovi sestavni deli za motor R-
2800, ki jih najdemo v maketah P-47D thun-
derbolt in F4U-1 corsair.

štorih za podvozje ali na motorjih.
Izdelujejo dva kompleta tovrstne kovinske
napeljave v merilu 1 : 72 (7204 in
7205).

Verlinden

Belgijec Francois Verlinden je pravza¬
prav pionir kakovostnih maketarskih do¬
datkov iz epoksidne smole. Njegov konji¬
ček je prerasel v pravo industrijo, ki jo je
iz rodne Belgije in davčnega primeža
preselil v ZDA.

Komplet za dopolnitev Hasegav/inega
messerschmitta Bf-109E, katerega se¬
stavni del je tudi motor DB-601, je na vo¬
ljo v merilu 1 : 32 (VL0741). Motor je ulit
iz epoksidne smole kakor tudi večina ses¬
tavnih delov za motorski del.

V merilu 1 : 48 je ponudba bistveno
bogatejša. Komplet za detajliranje pi¬
lotske kabine in notranjosti trupa z radij¬
sko postajo za messerschmitt Bf-1 09E-4/7
ima tudi sestavne dele za motorski del.

Pod kataloško številko VL0438 se skri¬
va komplet za detajliranje focke wulfa
Fw-190A/F. Motor BMW 801 je reliefno

109 E-3,E-4 in E-7 v merilu 1 : 48. Namestitev
epoksidnega motorja je izvrstno ilustrirana.

upodobljen, zato terja nekaj več znanja
o senčenju z barvami, da bi na njem
poudarili vse podrobnosti. Pod oplato se
skrivajo še strojnice.

Komplet delov za P-51D mustang vse¬
buje elemente za sestavo celotne notra¬
njosti pred pilotsko kabino in^za njo ter
strojničnega gnezda v krilu. Zal je Ver¬
linden upodobil zgodnjo izvedenko mer-
linovega motorja, ki ne sodi v P-5 ID,
temveč le v kakšen spitfire ali hurricane.
Zato je komplet VL0478 le delno upo¬
raben.

Z upodobitvijo motorja se odlikuje le še
komplet VL0892 za dodelavo ameriške¬
ga lovca P-38 lightning. Allisonov motor
je lično oblikovan. V kompletu so še
opiate, oblikovane v jedkani kovini. Med
sestavnimi deli najdete vse za detajlira¬
nje pilotske kabine in strojničnega nosu
letala.

merilu, je tudi v 1 : 72 BMW-jev motor v
Fw-190 oblikovan le kot reliefni vložek
samo na eni strani trupa (VL0831).

Xtraparts

Izdelke Xtraparts je skoraj v celoti pre¬
vzel novi angleški proizvajalec Paragon
Design, vendar boste v katalogih še
vedno našli nekaj njihovih izdelkov, med
njim tudi nove epoksidne nosove za noč¬
ne lovce mosquito NF.38 v merilu 1 : 72,
ki jih pri Paragonu ni več v katalogu.

Epoksidni motor Mercedes 160 KS, ki je gnal
vrsto nemških letal v prvi svetovni vojni, je
kakovostnejši nadomestek kovinskih motorjev.

VVilliams Bros Inc.

Ameriška firma VVilliams Bros Inc.
izdeluje plastične makete ameriških tek¬
movalnih prototipskih letal iz obdobja
med vojnama v merilu 1 : 32. Posebnost
njihovega programa so motorji v merilu
1 : 8 in 1 : 6, ki jih je mogoče vgraditi v
leteče makete. Na voljo so Wright J-5
whirlwind, Pratt & Whitney wasp 1340
in Le Rhone rofary.

Ta Revellov messer¬
schmitt Bf-109G-10 je
bil kupljen na bolšjem
trgu. Obdan z debelimi
sloji barve tesarol je bil
vreden le za razrez in
temeljito obdelavo. De¬
li za pilotsko kabino in
celoten prednji del z
motorjem so izdelani v
samogradnji.

V merilu 1 : 72 se Verlindnova ponud¬
ba pri motorskem delu prepogosto omeji
na detajle, ki so še vidni pod oplato.
Tako ima sicer izvrstni komplet za detajli¬
ranje P-47D thunderbolta (VL0654) le
kovinski nosilec za ohišje, ki ga nalepimo
na originalni Hasegavvin del. Epoksidni
motor s kovinskim nosilcem ima le messer-
schmittov Bf-109E komplet (VL0775).
Tudi F6F hellcatov (VL0804) komplet
imale le prvo zvezdo motorja R-2800 s
kovinskimi detajli. Podobno kot v večjem

Naš prikaz seveda ni popoln in vseobse¬
gajoč. Proizvajalci trg kar zasipajo z novimi
izdelki, ki so po večini namenjeni najboljšim
maketam na njem. Konkurenca prispeva
boljšo kakovost, kar najbolje dokazuje češki
prišlek Aires s svojo neprekosljivo kakovostjo.
Detajliranje notranjosti letalskih maket vam
bo s to predstavitvijo izdelkov nedvomno pre¬
cej olajšano, vendar brez solidnega pozna¬
vanja maketarskih tehnik ne bo šlo. Tudi na
najboljših maketah lahko vedno dodate še
kakšen detajl s svojim "avtogramom".

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 31

MODELARSTVO

MODELARSTVO

Salangana

Ste že slišali za salangano? Najbrž še ne. To je majhen ptič,
vendar izvrsten jadralec, ki je doma na Sundskih otokih, v Indiji,
Polineziji in Avstraliji. Tale salangana je tudi neke vrste ptič, le
da je brez perja model. Tako smo poimenovali majhen jadralni
model za izstreljevanje. Za to uporabimo lansirno pripravo -
fračo. Zanjo potrebujemo 20 cm dolgo elastiko s prerezom 2 x
1 mm, lahko pa uporabimo tudi dvojno elastiko enake dolžine
in prereza 1 x 1 mm. Pri pravilnem katapultiranju modelček
preleti največ 50 metrov.

Gradnja ni zahtevna, zato je salangana primerna za začet¬
nike; lahko jo izdelujemo pri tehničnem pouku ali pri mode-
' žku.

larskem kroži

Trup

Trup je sestavljen iz več delov. Na smrekovo letvico (št. 1) pre¬
reza 7x3 mm prilepimo nos - sprednji del trupa (št. 2) iz
vezanega lesa debeline 3 mm, na katerem prej zarežemo utor,
da vanj zataknemo elastiko za katapultiranje. Ko se lepilo
posuši, v trupu izrežemo odprtino za utež. Letvico trupa proti
koncu stanjšamo na prerez 7 x 1,5 mm. Sprednji del trupa
okrepimo z balzovima oplatama (št. 3) debeline 1 mm (glej pre¬
rez A-A). Na trup prilepimo drsnik (št. 6), ki ga, ko se lepilo
posuši, zbrusimo in oblikujemo. Na obeh straneh drsnika
prilepimo košček tanke svile ali debelejšega japonskega papir¬
ja (št. 7).

Rep

Višinski (št. 4) in smerni rep (št. 5) izrežemo iz 1 mm debele
balze in ju prilepimo na trup. Nanj prilepimo še trikotni letvici
(št. 8). Trup nato prebrusimo s finim brusilnim papirjem in ga
dvakrat prelakiramo s razredčenim prozornim nitrolakom.

Krilo

Krilo (št. 9) izdelamo iz lahke 6 mm debele balze. Razrežemo
ga na dve enaki polovici. S pomočjo šablon oblikujemo profil
krila, nato obe polovici krila medseboj zlepimo. V krilu izreže¬
mo utor in vanj vlepimo vložek (št. 11) iz 2 mm debelega
vezanega lesa. Prednji rob krila (nos profila) okrepimo s
smrekovo letvico (št. 10). Nato odrežemo ušesi, zbrusimo
ustrezen kot za V-lom (30 mm) in ju znova prilepimo. Tako
pripravljeno krilo zbrusimo s finim brusilnim papirjem. Spoj na
sredini ter oba spoja ušes okrepimo z japonskim papirjem. Krilo
dvakrat prelakiramo z razredčenim prozornim nitrolakom in ga
prilepimo na trup. V prostor za utež dodamo koščke svinca in
nastavimo težišče (položaj je v načrtu označen s črko T). Za
pravilen let naj bosta kota krila in višinskega repa 0°.

Izstreljevanje

Model spuščamo na odprtem prostoru, kjer ni dreves, hiš in
drugih objektov. Model držimo vodoravno, usmerimo ga proč
od opazovalcev, napnemo elastiko in spustimo. Letalce bo
naglo poletelo, se dvignilo pod blagim kotom, nato izravnalo in
se počasi spustilo proti tlom.

Otokar Hluchy

32 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 41

RADIJSKO VODENJE

Timov test

Profi mc 4000

Uvod

Nikjer si ne prizadevamo za profesio¬
nalizacijo daljinskega radijskega vode¬
nja tako kot ravno v letalskem modelar¬
stvu, kjer lahko z velikim, težkim ali hitrim
letečim modelom, ki se izogne nadzoru,
ogrozimo človeška življenja ali povzroči¬
mo materialno škodo. Do odpovedi RV-
sistema, ne glede na vzrok, pri takih
letečih modelih preprosto ne sme priti!

RV-naprava profi mc 4000 pomeni
velik korak v smeri zagotavljanja največ¬
je varnosti in zanesljivosti, zato ne preti¬
ravamo, če jo imenujemo naprava pri¬
hodnjega tisočletja!

Ali je zrak čist in
ali je letenje varno,
je najpogostejše
vprašanje pa tudi
skrb vsakega mode¬
larja. Ta naprava
nafančno odgovori
na to vprašanje in
tudi ustrezno ukre¬
pa! Če bi hoteli na¬
lašč, iz hudobije,
kak drug model str¬
moglaviti, vam to ne
bi uspelo, kajti odd¬
ajnik bi se uprl in ne bi "hotel" oddajati
na zasedenem kanalu!

Naprava na preizkusu je bila predvi¬
dena za frekvenčno območje 35 Mhz, tj.
za vodenje letečih modelov. Za preizkus
so nam jo posodili v trgovini Mladi tehnik
na Levstikovem trgu, ki je obenem tudi
generalni zastopnik za firmo Multiplex.

da nepriročnosti niti ne omenjemo. Tudi
tokrat oblikovalec ni podlegel skušnjavi,
da bi z veliko (nepotrebnimi) okraski
pokazal, da gre za edinstveno napravo.
Ohišje je kompaktno, na vrhnji strani pa
je le tisto, kar zares potrebujemo. To so
predvsem krmilne ročice, nekaj stikal in
seveda gumb z imenom 'Digi-adjustor', ki
ga sicer imajo malo manj zahtevni oddaj¬
niki serije mc istega proizvajalca. Ta
služi za programiranje, ko nadomesti dve
tipki. Problem se namreč često rešuje tudi
v zraku, ko je treba nastavljati deleže v
različnih mešalnikih. Takrat moramo s

Komplet

V ličnem aluminijastem kovčku dobite
znameniti oddajnik mc 4000, dvanajst-
kanalni (!) sprejemnik Rx 12 DS, štiri
servomehanizme profi mc, baterije Ni-
Cd, par kristalov in pribor.

PCM ali PPM?

Ta dilema je v svetu še vedno zelo živa
in PCM, ki smo ga z velikim hrupom uva¬
jali v preteklosti, je kar malce razočaral.
Pri Multiplexu so se natiho in ne brez
razloga odločili v kompletu ponuditi PPM-
sprejemnik Rx 12 DS, čeprav lahko ta
oddajnik brez težav oddaja tudi PCM! Rx
12 je sicer tudi sam razred zase.

Oddajnik

Na zunaj Multiplexovi oddajniki nikoli
niso zbujali posebne pozornosti, saj so v
tej firmi očitno množico gumbov in stikal
pojmovali kot znamenje slabega okusa,

V kovčku so poleg oddajnika in sprejemnika še štirje servomehanizmi,
krepka sprejemniška baterija Ni-Cd 4,8 V, par kristalov in pribor.
Oddajnik ni na videz nič posebnega; desno zgoraj je gumb za pro¬
gramiranje "digi adj.".

pogledom spremljati model, ne pa gle¬
dati v zaslon ter obenem še iskati tipke za
programiranje. Omenjeni gumb samo ob¬
račamo levo ali desno in tako uspešno na¬
domestimo večkratno pritiskanje na tipke.
Naj poudarim še, da je to brezkontaktna
izvedba, ki se ne obrabi tako kot potencio¬
meter! Tisti gumbi, ki naj bi se jih dotikali
le takrat, ko je model na tleh, pa so varno
skriti pod pokrovom! Tudi linearna poten¬
ciometra sta prilagojena letalskim nav¬
dušencem. Vsak ima tudi še kuliso, ki nam
pomaga pri iskanju želene oziroma
potrebne nastavitve. Da bi natanko vedeli,
kaj delamo, nam Multiplex ponuja tudi
opcijo govora, ki mu pravijo "co-pilot".
Mc 4000 je prava govoreča naprava, ki
pa zaenkrat govori le nemško ali
angleško. V tej različici nas ob vklopu opo¬
zori na vrsto vodenja. Veliko pozornosti so
posvetili povezavi s časovnikom oziroma
štoperico. Tako je mogoče programirati
tudi uro, ki nas z govorom opozarja na
preostali čas: npr. še pet minut, še minu¬
ta ...! Na zunanjosti zbudi pozornost še
orjaška oddajna antena (140 cm!) v kro¬
gelnem ležaju in seveda štirivrstični
zaslon s tekočimi kristali. Ta je v pomoč
tako pri programiranju kot pri normalnem
delovanju, ko kaže stanje baterije, nav¬
zočnost drugih oddajnikov, nastavitve itd.

Spektralni analizator

Glavna lastnost, ki je ta oddajnik
postavila tako visoko, je nedvomno spek¬
tralni analizator. To je, preprosto pove¬
dano, poseben sprejemnik, ki preiskuje
modelarski frekvenčni pas in na zaslonu
zabeleži vse signale, ki jih najde v mode¬
larskem območju! Pri tem sprejemniku se
frekvenca lokalnega oscilatorja spremin¬
ja po korakih 10 KHz, tako kot če bi men¬
jali kristale! Velik je le 5 x 7 cm in v njem
najdemo znano integrirano vezje TA
7761 F. Naj spomnim, da je to vezje
srce mnogih imenitnih RV-sprejemnikov,
med drugim tudi mikro 5/7. Računalnik
si sprejeti signal zapomni in ga prikaže
na LCD-zaslonu. Ta spomin je vreden
zlata tudi zato, ker nas opozarja še za
nazaj. Ko namreč motilni signal izgine,
ga računalnik označi z zvezdico, da
vemo, da je pred časom na tem frek¬
venčnem pasu že bila motnja! Poleg tega
je tu še povezava, ki smo jo omenili na
začetku. Ta je smiselna takrat, ko je treba
paziti in ne dovoliti vklopa na že
zasedenem kanalu! To funkcijo pri firmi

Spektralni analizator na zaslonu oddajnika
profi mc 4000: zasedeni so kanali 63, 72, 73
in 87. Najbliže, tj. najmočnejši je 731

B:35fi K: 68

* HF bleibt aus!

* KANAL IST BELEGTI

PROFI m  4000

Tako se upre mc 4000, če je njegov kanal že
zaseden.

imenujejo "channel-check" in steče takoj
ob vklopu naprave ter približno eno
sekundo "prisluškuje" svojemu kanalu.
Oddajnik torej vklopi oddajo le, če je tisti
kanal prost, sicer pa zapiska in na
zaslonu izpiše opozorilo!

Računalnik

Srce naprave je 16-bitni Motorolin
računalnik serije 68 HC 16 xx. Povelje
pa je natančno na (znanih) 1024 kora¬
kov, kar sicer ustreza 10-bitni ločljivosti.
V primerjavi z doslej znanimi podobnimi
napravami pa takoj opazimo drugačen
pristop. Programska oprema marsikaterih
sicer dragih RV-naprav izdaja, da jo je
pisal morda izvrsten računalniški stro¬
kovnjak, ki pa o vodenju modelov zelo
malo ve. Tukaj pa dobite občutek, da se
je tega lotil nekdo, ki je tudi modelar.
Drugi oddajniki vam v meniju ponudijo
npr. točno 1 0 modelov, za več pa morate
vgraditi dodatni pomnilnik. V mc 4000
pa se pomnilnik prilagodi zahtevani

42 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

RADIJSKO VODENJE

količini potrebnih informacij in za nava¬
den model zasede manj prostora kot za
zahtevnega z mnogimi nastavitvami. Pri
programiranju namreč sporočimo raču¬
nalniku, koliko servomehanizmov želimo
krmiliti (največja številka je 12!). To
naredimo tako, da priredimo (operacija
"assign") funkcije in povemo tudi, kakšne
so še druge zahteve, mešanja itd. Zaradi
tega je mogoče spraviti v spomin podat¬
ke nastavitev za 25 zelo zahtevnih ali do
80 preprostejših modelov!

mc68HC1671 s spremstvom. Trivoltna litijeva
baterija pa skrbi, da pomnilnik česa ne poza¬
bi.

Pri programiranju se lahko odločite za
vse mogoče vrste letečih modelov.
Preprosto si izberete nek osnovni model
in ga nadgrajujete. Osnovnih pa je cela
vrsta; ne samo modeli helikopterjev in
jadralnih letal, celo delta canard je v
meniju!

Poleg omenjenih poslastic ima ta
oddajnik še vse tiste dodatke kot cenejši
bratje. Naj jih samo naštejem: opozorilo
z zvočnim signalom, ko opešajo baterije

PPM-sprejemnik z dvojnim mešanjem Rx 12
DS. Zmogljivost: 12 servomehanizmov in tri
ločene baterije!

ali pa je kaj drugega narobe, merilnik
vrtljajev, uro štoperico, vezavo uče-
nec-učitelj, tri komplete različno dolgih
krmilnih ročic, prostor za rezervne
kristale itd.

Oddajni VF-modul je enake vrste kot v
oddajniku serije 3000 in se mu zato
nisem posebej posvečal. Izmeril sem ga
le toliko, da sem lahko na izhodu ugotovil
skoraj polnih dovoljenih 100 mW, da
ima dovolj lep spekter, in da ustreza
predpisom.

Omenim naj še orjaško baterijo Ni-Cd
Sanyo 7,2 V/1800 mAh, ki oddajnik
lahko poganja tako dolgo, da z mode¬
lom lahko letite tudi več kot osem ur!

Posebnost Multiplexovih oddajnikov je
namreč napajanje samo s šestimi celica¬
mi. Več tudi ni potrebno, saj je oddajna
moč omejena na 100 mW VF izsevane
moči, vsa logika pa deluje na 5 V. S tem
prihranimo tako pri energiji kakor tudi na
prostoru in ceni!

Sprejemnik Rx 12 DS

Ta sprejemnik je pisan na kožo tistim
modelarjem, ki so presegli običajne meje
in gradijo velike modele z več servo-
mehanizmi. Ni namreč dovolj, da jemlje¬
mo vedno močnejše sprejemniške bateri¬
je, povečujemo število celic v napajanju
itd. Slej ko prej nas kaj izda, če nič
drugega, "ponori" sprejemnik zaradi
motenj na pretankih kablih, ki se utegne¬
jo celo osmoditi. Marsikomu se je to že
pripetilo. Ta sprejemnik pa ima možnost
ločenega napajanja. Uporabite lahko
kar tri različne baterije za posamezne
vrste servomehanizmov, kot to zahteva
konstrukcija modela. Vas skrbi, ali sta
zaporedje oziroma skupina pravilna?
Nič posebnega, v oddajniku jih boste
pravilno "priključili" z znano funkcijo
"assign".

Rx 12 DS pod pokrovom kaže profesionalnost
na vsakem koraku. Posebnost je elektromag¬
netni zaslon.

Rx 12 DS je FM (PPM) sprejemnik z
dvojnim mešanjem. Celotno vezje je v
elektromagnetnem oklepu in je zaslo¬
njeno pred motnjami. Tako izvedbo so si
navadno privoščili le boljši nemški proiz¬
vajalci. Sprejemniku tako ne pride do
živega niti motenje na obeh sosednjih
kanalih. Resda je nekoliko večji od dru¬
gih RV-sprejemnikov (70 x 41 x 25 mm,
masa 64 g), a je to nepomembno, saj je
namenjen vodenju večjih zahtevnejših
modelov. Sam (brez servomehanizmov)
porablja 20 mA toka pri 4,8 V. Ob¬
čutljivost 2 pV pa zagotavlja soliden do¬
seg. Posebnost sprejemnika sta tudi dve
vrsti kakovostnih priključkov, po katerih
Multiplex slovi že vrsto let.

Servomehanizmi

V tem kompletu je vse na isti ravni, tudi
servomehanizmi. To so računalniško kr¬
miljeni profi mc, za katere velja posebno
opozorilo. Ti servomehanizmi zmorejo
tolikšne obremenitve, da lahko povzroči¬
jo resne poškodbe! Zato pazite na prste,
da vam jih ne skrajša za kak členek!
Poleg napisa na servomehanizmu za¬
slišite tudi poseben zvok, saj ima vsak tak

servo svoj mikroračunalnik! Če omenimo
še to, da pri teh servomehanizmih pro¬
gramiramo tudi hitrost, smo povedali sko¬
raj vse. Priključimo jih lahko tudi v na¬
vaden RV-sistem, saj imajo običajni
Multiplexov priključek. Vendar moramo
takrat za programiranje uporabiti poseb¬
no pripravo, če želimo spremeniti že na¬
stavljeni program.

Tudi servomehanizem nosi ime profi mc. Na
zunaj ne kaže nič posebnega, v resnici pa
vam lahko "sname" prst na roki!

Velikost je standardna (36 x 39 x 19
mm), pa tudi masa ni nič posebnega (48
g). Poseben pa je navor, ki znaša pri 4,8
V kar 42 Nem. Servomehanizem smemo
priklopiti tudi na 5 celic Ni-Cd; takrat
največji navor naraste na 48 Nem. Zob¬
niki te naprave so seveda kovinski, os
krmilne ročice pa je kroglično uležajena.
Temu ustrezna je tudi hitrost: krmilna roči¬
ca pride iz ene skrajne lege v drugo pri
nazivni napajalni napetosti 4,8 V v slabi
tretjini sekunde. To so seveda mejne
zmogljivosti. Poseben čar tega servome-
hanizma je programirana hitrost, kar
pomeni, da bo imela krmilna ročica stal¬
no hitrost, dokler ne bo preobremenjena.
To je posebno pomembno pri določenih
komandah na letalskih modelih; npr.
hitrost izvlečenja zakrile ne sme biti pre¬
velika, hkrati pa mora biti popolnoma
enaka tako na levem kot na desnem krilu,
da ne pride do nestabilnosti!

Namesto zaključka

Izjemno navdušenje nad vsemi temi
vrhunskimi izdelki pa v hipu splahni, ko
zvemo za ceno izdelka. Zato bo vsaj na
začetku pristala v rokah tistih redkih
srečnežev, ki imajo dovolj pod palcem, da
si jo lahko privoščijo, ali pa so člani držav¬
nih reprezentanc (tujih!), kjer bo namesto
njih segel v žep dobrotljivi sponzor.

Prihodnost pa je svetlejša, kot bi
sklepali pesimisti. Mc 4000 je nedvomno
prvi znanilec nove dobe, zato predvide¬
vam, da bodo ta izdelek kmalu posne¬
mali tudi drugi proizvajalci RV-naprav. To
pomeni, da bo tovrstna naprava že čez
nekaj let standardna za vse letalske mo¬
delarje tekmovalce. Zaradi množične
proizvodnje pa se bo morala znižati tudi
cena in bo taka oprema dostopna tudi
širšemu krogu modelarjev.

Dr. Jan I. Lokovšek

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 43

ELEKTRONIKA

Hi-fi ojačevalnik 160 W

Miha Zorec

Končni ojačevalnik, ki vam ga pred¬
stavljamo, ima za osnovo visokoka¬
kovostne tranzistorje MOSFET serije BUZ
svetovno znanega proizvajalca elektron¬
skih komponent Siemens. Pred približno
osmimi leti, ko sem ta ojačevalnik izdelal,
je bilo tovrstne tranzistorje mogoče kupiti
le v tujini, poleg tega pa so bili precej
dragi. Ker je avtor načrta zagotavljal iz¬
jemne lastnosti ojačevalnika, sem se kljub
vsemu odločil za izdelavo. Danes pa ne
samo da so se tranzistorji pocenili, tem¬
več jih je mogoče dobiti tudi v večini do¬
mačih prodajaln elektronskih komponent.

Na prvi pogled se ojačevalnik s tran¬
zistorji MOSFET prav nič ne razlikuje od
ojačevalnika z običajnimi - bipolarnimi
tranzistorji. Vsak ojačevalnik je v bistvu
sestavljen iz dveh glavnih delov in nekaj
pomožnih vezij. Na vhodu je pogonsko
vezje, ki mu sledi močnostna stopnja z
izhodnimi tranzistorji. Čeprav bi ojače¬
valnik deloval tudi brez pomožnih vezij,
jih ne kaže izpustiti, saj skrbijo za nje¬
govo samodejno regulacijo in zaščito.

Vezje, ki ga predstavlja risba 1, pri¬
poroča Siemens, proizvajalec uporab¬
ljenih končnih tranzistorjev, kar je ne¬
dvomno jamstvo za odlične lastnosti oja¬
čevalnika. Te lahko razberemo iz tabele 1.

Tabela 1

Tehnične karakteristike:

V vezje sta vključeni tudi zaščita pred
kratkim stikom na izhodu in zaščita pred
pregrevanjem izhodnih tranzistorjev.
Vezje varuje tudi pred morebitnimi nerod¬
nostmi in nepazljivostmi pri uporabi.

Za vse, ki vam moč vezja (1 60 W na 4
ornih) ne ustreza, lahko s pomočjo
podatkov v tabeli 2 znižate moč ojače¬
valnika na 120, 80 ali 60 W.

Opis vezja

Shema na risbi 1 prikazuje najmočnej¬
šo verzijo ojačevalnika, ki lahko na 4-
omskem bremenu (zvočniku ali zvočni
omarici) razvije moč do 160 W. To je t. i.
sinusna moč. Avdiozanesenjaki ta izraz
prav gotovo dobro poznajo. Pomeni
namreč moč, ki jo lahko dosežemo s sig¬
nalom sinusne oblike. Ker pa je običajni
avdio (glasbeni) signal vse prej kot
sinusne oblike (v bistvu je vsota zelo
velikega števila različnih sinusnih sig¬
nalov), je dejanska moč, ki jo je zmožen
zagotoviti ojačevalnik, precej večja - do
240 W. Tej moči pravimo glasbena moč.
Na to moramo paziti tudi pri izbiri
zvočnikov oziroma zvočnih omaric. Na
splošno pa velja, da morajo zvočniki
imeti vsaj tako veliko glasbeno moč, kot
je glasbena moč ojačevalnika.

Tabela 2

Vezje temelji na izhodnih tranzistorjih
MOSFET tipa BUZ23, ki jih poganja
vezje z diferencialnim ojačevalnikom na
čelu. Za tranzistorje MOSFET ni značilno
samo to, da zagotavljajo veliko izhodno
moč, temveč tudi to, da so zelo hitri in da
imajo veliko vhodno impedanco (109
omov). To pomeni, da za njihovo krmil¬
jenje ne potrebujemo velike moči. Krmi¬
limo jih z napetostjo.

Pogonsko vezje je grajeno okoli tran¬
zistorjev Tl in T 2 ter tranzistorjev T 12
in T 13. Negativna enosmerna povratna
vez iz izhoda ojačevalnika je zagotovlje¬
na prek upora R 22. Upor R 23 in kon¬
denzator C 3 pa določata negativno
povratno vez za izmenični signal. Pri tem
ojačitev izmeničnega signala znaša okoli
30 dB. Spodnjo frekvenčno mejo ojače¬
valnika pa določata kondenzatorja C 1
in C 3.

Delovno točko operacijskega ojačeval¬
nika prvega diferencialnega ojačevalni¬
ka T1-T2 določa tok skozi tranzistor T 3.
Ker pa mora biti delovna točka vhodnega
ojačevalnika čim bolj stabilna, imamo v
ta namen posebno stabilizacijsko vezje.
Tranzistorja T 3 in T 4 sta vezana v tokov¬
no zrcalo, referenčni tok zanj pa zago¬
tavlja kolektorski tok tranzistorja T 5, ki z
diodama D 4 in D 5 predstavlja genera¬
tor konstantnega toka.

44 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

ELEKTRONIKA

Izhod prvega diferencialnega ojačeval¬
nika (Tl in T 2) krmili drugi diferencialni
ojačevalnik, zgrajen s tranzistorjema T 12
in T 13. Kolektorski tok teh tranzistorjev
na uporih R 30 in R 32 povzroča
napetostni potencial, ki krmili izhodne
tranzistorje. Velikost napetostnega poten¬
ciala na vhodu izhodnih tranzistorjev v
mirovanju (v odsotnosti vhodnega sig¬
nala) določa delovna točka tranzistorjev

Tl 2—Tl 3.

Tokovno zrcalo s tranzistorjema T 9 in
T 10 ter diodama D 2 in D 3 ima enako
funkcijo kot tokovno zrcalo v prvem dife¬
rencialnem ojačevalniku. Skrbi za stabil¬
no delovno točko drugega diferencialne¬
ga ojačevalnika. Velikost referenčnega
toka je odvisna od kolektorskega toka
tranzistorja T 10. Kolektorski tok tega
tranzistorja pa določa trimer potenciome¬

tra v emitorski veji tranzistorja T 1 1. To
vezje uporabljamo za nastavitev mirov¬
nega toka, kadar nimamo vhodnega sig¬
nala.

Tranzistorji MOSFET imajo ob nizkem
toku čez izhodni elektrodi (od ponora D
do izvora S) pozitivni temperaturni koefi¬
cient, kar pomeni, da moramo mirovni
tok teh tranzistorjev obvezno stabilizirati
z ustreznim vezjem. V ta namen služi tem¬
peraturno odvisni upor R 17, ki s svojim
negativnim temperaturnim koeficientom
(NTC) vpliva na tokovno zrcalo T9-T10,
ki ustrezno prilagodi delovno točko iz¬
hodnih tranzistorjev. Za pravilno delo¬
vanje temperaturne kompenzacije mora¬
mo NTC-upor R 17 montirati na isto
hladilno rebro, na katero so montirani
izhodni tranzistorji.

Ko se zaradi segrevanja izhodnih

tranzistorjev segreje NTC-upor R 17, nje¬
gova upornost pade, kar nekoliko
poveča referenčni tok čez tranzistor T 9.
To zmanjša kolektorski tok tranzistorja
T 10, kar zniža tudi napetostni potencial
na krmilnih vratih izhodnih tranzistorjev.
S tem se zniža mirovni tok izhodnih
tranzistorjev in ti se ohladijo.

Med delovanjem ojačevalnika z večjo
močjo se lahko izhodni tranzistorji kar
precej segrejejo. Se posebno, če je zara¬
di česar koli onemogočeno zadostno
odvajanje toplote s hladilnih reber. Ve¬
likokrat se namreč zgodi, da ojačevalnik
postavimo na neprimerno mesto (na tla)
ali pa zapremo kroženje zraka čez
hladilna rebra.

Za preprečevanje čezmernega segre¬
vanja izhodnih tranzistorjev ima ojače¬
valnik posebno vezje, ki samoaejno

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 45

ELEKTRONIKA

zmanjša moč ojačevalnika, ko temperatu¬
ra hladilnega telesa naraste do približno
70° C. Ko se izhodni tranzistorji ohladijo
na normalno temperaturo, zaščitno vezje
spet omogoči delovanje s polno močjo.

Glavni element zaščitnega vezja je
NTC-upor R 12 v bazni veji tranzistorja
T 6. Ko se ta upor segreje do določene
temperature, padec napetosti na njem
povzroči, da začne tranzistor T 7 preva¬
jati. Ko se to zgodi, začne prevajati tudi
tranzistor T 8 in referenčni tok skozi
tranzistorja T 9 in T 1 1 se močno poveča.
Pri tem se kolektorski tok tranzistorja T 1 0
močno zmanjša, kar omeji izhodno moč
ojačevalnika.

Vklop temperaturne zaščite nastavimo
s trimernim potenciometrom P 1. Proizva¬
jalec priporoča vklop temperaturne
zaščite, ko se hladilno rebro segreje do
približno 70° C.

Najpogostejši vzrok uničenja končnih
ojačevalnikov je kratek stik na izhodu.
Večinoma ga povzročijo dotrajani ali
nepravilno vezani kabii. Zaradi tega
imajo skoraj vsi končni ojačevalniki vezje
za zaščito pred kratkim stikom.

Če se med delovanjem na izhodu
ojačevalnika pojavi kratek stik, se padec
napetosti na uporih R 33 in R 34 močno
poveča, kar v trenutku vklopi tranzistor
T 14. To pa skoraj zaustavi tok čez tranzi¬
storja T 9 in T 10, kar tudi močno zmanj¬

ša kolektorski tok krmilnih tranzistorjev T
1 2 in T 1 3. Zato izhodni tranzistorji prak¬
tično prenehajo delovati in čez kratek stik
teče le tok, ki ni nevaren za izhodne
tranzistorje. Ker pa pri delovanju ojače¬
valnika z veliko močjo čez izhod ojače¬
valnika ravno tako teče velik tok, ki v
sunkih doseže vrednosti blizu kratko-
stičnega toka, tokovna zaščita ojačeval¬
nika ne sme popolnoma izklopiti, marveč
izhodni tok le omeji na določeno vred¬
nost. Naš ojačevalnik ima izhodni tok pri
4-omskem bremenu omejen na 3,3 A.

Konstrukcija

Tiskano vezje za ojačevalnik prikazuje
risba 2. Preden začnete z izdelavo
tiskanega vezja, se morate odločiti, ka¬
tero različico ojačevalnika želite izdelati.
Električna shema na risbi 1 in tiskano
vezje na risbi 2 sta predvidena za ojače¬
valnik moči 160 W. Zamenjave elemen¬
tov za 60 W, 80 W in 120 W predpisu¬
je tabela 2. Pri teh različicah tiskanega
vezja ni treba spreminjati. Paziti moramo
le pri montaži tranzistorjev oziroma pri
razporejanju njihovih nožič.

Risba 4 prikazuje razpored izhodnih
tranzistorjev in uporov NTC na alumini¬
jastem kotniku debeline najmanj 5 mm.
Pri montiranju izhodnih tranzistorjev in
upornikov NTC morate obvezno upora¬
biti posebno pasto za izboljšanje tempe¬

raturne prevodnosti, s katero ne skopari¬
te, saj je bolje, da je je nekoliko preveč
kot premalo.

Upora R 29 in R 31 moramo prispaj-
kati s spodnje strani tiskanega vezja
neposredno na krmilna vrata izhodnih
tranzistorjev.

Dušilko L 1 izdelamo tako, da na upor
R 36 navijemo 15 ovojev lakirane
bakrene žice debeline 0,2-0,3 mm.

Vhodna tranzistorja Tl in T 2 naj
bosta z ravnima ploskvama čim bliže sku¬
paj, še bolje pa je, če damo mednju
kapljico temperaturno prevodne paste.
To izenači temperaturo obeh tranzistor¬
jev, kar odpravi motnje v delovanju zara¬
di spreminjanja temperature v ohišju
ojačevalnika.

Risba 7 prikazuje shemo napajalnika
za 160-vatno različico. Za različice z
manjšimi močmi je vezje enako, le sekun¬
darna napetost transformatorja mora biti
nižja (glej tabelo 2).

Mislim, da skoraj ni treba pripomniti,
da moramo za optimalno delovanje upo¬
rabiti toroidne transformatorje, saj ti
povzročajo izjemno malo radiofre-
kvenčnih motenj, poleg tega pa so precej
manjši od drugačnih izvedb. Pri izbiri
elektrolitskih kondenzatorjev obvezno
upoštevamo predpisano napetost (vsaj
63 V), ki je lahko kvečjemu višja od pred¬
pisane, nikakor pa ne sme biti nižja.

46 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

ELEKTRONIKA

Seznam

elementov:

Upori:

R 1, R 3 = 2,2 k£2

R 2, R 13, R 22 = 33 to

R4, R5, R 10, R 11, R 14 = 3,3 to

R 6, R 7, R 23, R 24, R 30, R 32 = 1 kQ

R 8 =7,4 kQ

R 9, R 15, RR 18, R 26 = 100 Q
R 12 = 10 to NTC
R 16= 10 k£3
R 17 = 6,8 to NTC

R 19, R 20, R 29 a, R 29 b, R31 a, R31

= 100 Q

R 22 = 1,2 to

R 25 a, R 25 b = 330 Q

R2 7= 1,8 to

R 28 a, R 28 b = 220 Q

R 33 a-h, R 34 a-h = 1 Q / 1 W

R 35, R 37 = 10 Q

R 36 = 10 £2 / 1 w

Pl = 100 to trimer

P 2 = 470 Q trimer

Risba 7

Kondenzatorji:

C 1 = 10 pFMTK
C 2 = 47 pF
C 3 = 100 pF/ 16 V
C 4 = 2 p2
C 5, C6 = lOnF
C 7, C 9 = 100 nF
C 8, C 10= 100 pF/lOOV
CII = 100 pF / 100 V
C 12 =47pF/ 100 V

Polprevodniki:

D 1, D 2, D 4, D 6, D 7 = 1N4148
D 3, D 5 = 8 V2 / 0,4 W zener
T 1, T 2, T 3, T 4, T 6, T 7, T 11 = BC 546 B
T 5, T 8, T 9, T 10 = BC 556 B
T 12, T 13 = BF 870
T 14 = BF 869

T 15 a, T 15 b, T 16 a, T 16 b = BUZ 23

Napajalnik sicer predvideva po dva
gladilna kondenzatorja za vsako stran
simetričnega napajanja, vendar je korist¬
no, če na vsako stran dodamo še po dva.
Če se le da, uporabite kondenzatorje, ki
imajo namesto priključnih žic vijake. Pri
velikih obratovalnih močeh so tokovi čez
priključke kondenzatorjev precejšnji, da
pa bi nemoteno tekli, potrebujemo čim
debelejše vodnike, predvsem pa dober

9 9 0 P O 9  AOf


T10 T9 T8

9,9 , 9 P  p?



mrnmmmm'

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 47

ELEKTRONIKA

MONTAŽA IZHODNIH TRANZISTORJEV:

stik z vezjem. Idealno izvedbo napajalni¬
ka prikazuje risba 8. Na njej vidimo, da
so Kondenzatorji pritrjeni kar na debelo
bakreno ploščo in kose vodnika, kakršne
uporabljajo elektroinštalaterji. Osrednja
bakrena plošča hkrati služi še za hlajenje
graetzevih usmernikov in za centralno
maso ojačevalnika. Vsakdo, ki se je kdaj
ukvarjal s samogradnjo avdionaprav,
gotovo ve, da morajo vezja dobivati
maso le iz ene same točke, če napravo
sestavlja več posameznih vezij. Nikakor

pa ne sme/naša teči od enega vezja do
drugega. Se huje je, če masa teče v
krogu, saj s tem tvori zanko, ki deluje kot
antena za razne motnje iz okolice
(posebno dobro lovi brnenje iz omrežne
napetosti).

Ko napajalnik sestavimo, moramo
obvezno preveriti napajalno napetost. Ta
ne sme presegati 55 V (med pozitivnim
polom in maso oziroma med maso in
negativnim polom napajanja). Višja
napetost bi uničila izhodne tranzistorje.

Umerjanje vezja

Prvo, kar naredimo pred prvim prik¬
lopom ojačevalnika na napajalnik, je, da
odstranimo varovalke F 1 in F 2 ter
namesto njih namestimo (prispajkamo na
tiskano vezje) 10-omske upore majhne
moči (0,25 W). Nato trimerni poten¬
ciometer P 1 zavrtimo v nasprotni smeri
urnega kazalca do konca. Drsnik tri-
mernega potenciometra P 2 postavimo v
sredino. Vhod ojačevalnika kratko skle¬
nemo, izhodne sponke pa naj ostanejo
proste.

Sele zdaj vklopimo napajanje. Ce je z
vezjem kar koli narobe, se začneta
varovalna upora močno greti in kaditi. V
takem primeru napajanje takoj izklopi¬
mo. Pri tem ojačevalnik ni utrpel ni¬
kakršne poškodbe, le uporčka sta kon¬
čala svojo kariero. Ko morebitno napako
odpravimo, namestimo nova varovalna
upora in znova vklopimo napajalnik. Ce
je zdaj vse v redu, vzamemo voitmeter ali
univerzalni instrument, ga nastavimo na

merilno območje do 3 ali 6 V ter pomeri¬
mo napetost na varovalnih uporih. Na
njima ne sme biti v  skoraj nikakršnega
padca napetosti. Če je, potenciometer
prav gotovo ni v skrajnem levem položa¬
ju. S trimernim potenciometrom padec
napetosti na varovalnih uporih narav¬
namo na 2 V. To pomeni, da čez izhod¬
no vejo ojačevalnika teče tok približno
200 mA oziroma 1 00 mA čez enega od
dveh izhodnih tranzistorjev. Ko to naredi¬
mo, ojačevalnik izklopimo in odstranimo
varovalna upora ter znova namestimo
varovalki. Ojačevalnik spet vklopimo ter
priključimo voitmeter na izhodni sponki
ojačevalnika (med izhod in maso).
Izhodna enosmerna napetost ne sme pre¬
segati napetosti ±20 mV. Če to drži, je
ojačevalnik nared za delovanje.

Na koncu ne pozabimo še na na¬
stavitev temperaturne zaščite, čeprav ni
nujno potrebna. Ob sredinskem položaju
potenciometra Pl bo temperaturna zašči¬
ta v večini primerov pravilno delovala, le
ob prepogostem izklapljanju ojačevalni¬
ka jo nekoliko popravimo. Položaj drsni¬
ka pa v nobenem primeru ne sme biti
predaleč od sredine. Seveda lahko tem¬
peraturno zaščito nastavimo točno na
predpisano temperaturo (72,5° C). Za to
ni treba prirediti rock koncerta in na ta
način segreti ojačevalnik. Veliko bolj
praktično je, če hladilno rebro segrejemo
kar s sušilnikom za lase.

Vir.: Elektor Electronics, februar 1989-
MOSFET Hi-Fi Power Amplifier

BH M LHI »S ..tej

V ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO, RAČUNALNIŠTVO IN TELEKOMUNIKACIJE
■ Vsak mesec na 84 straneh za ljubitelje in profesionalce

• Novosti, zanimivosti, informacije iz elektronike

• Opisi elementov in njihove aplikacije v shemah

• Osnove programiranja mikrokrmilnikov in
mikroprocesorske samogradnje

• Samogradnje za začetnike in naprednejše

• Hi-Fi novice in samogradnje ter še mnogo
drugega

/3399M/EM7 dSFMB

mmmsmi

mmmmmmooo

Vsak mesec nagradno žrebanje novih naročnikov!

Če želite revijo Svet ELEKTRONIKE prejemati na dom, lahko prefotokopirate spodnjo naročilni¬
co in izpolnjeno pošljete na naslov: Svet elektronike, p.p. 5127,1001 Ljubljana, Fizične osebe
imajo 20%, pravne 10%, učenci, dijaki ali študenti s potrdilom o šolanju pa 25%-nl popust pri
celoletni naročnini. Izmed prispelih naročilnic bomo vsak mesec izžrebali po enega naročni¬
ka, ki bo prejel celoletni komplet revij, kot presenečenje pa morda tudi praktično nagrado!

Sem fizična □ (pravna □, šolajoča □) oseba in nepreklicno naročam revijo Svet ELEKTRONIKE
za dobo enega leta (11 Številk letno). (Ustrezno prekrižajte!)

Podjetje (izpolnijo pravne osebe):_

Ime in priimek (ali kontaktna oseba):_

Točen naslov:_

Poštna številka in kraj:
Datum:

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani

Podpis (in pečat):

48 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

ELEKTRONIKA

Elektronski mutator

Med glasbenimi učinki, ki jih radi upo¬
rabljamo, je spreminjanje barve tona (za
eno ali več oktav) kar pogosto in pri¬
bl jubljeno. Poleg zvena glasbenega in¬
štrumenta, npr. električne kitare, lahko
spremenimo tudi pevčev glas. Visok ne¬
žen otroški glasek lahko postane globoko
doneč bas odraslega moškega. Domači
DJ se lahko s pomočjo današnje naloge
ukvarja z nenavadnimi priredbami zna¬
nih instrumentalnih izvedb.

Opis delovanja elektronskega vezja

Blok shemo naprave vidimo na risbi 1.
Zvočno nihanje spremenimo s pomočjo
mikrofona v električni signal, ki ga ojače¬
valnik A 1 primerno ojači. Tak se vodi na
naslednjo ojačevalno stopnjo A 2 in
detektor signalne ovojnice DSO, ki signal
usmeri in gladi. Rezultat te obdelave je
napetostni signal, ki verno sledi ovojnici
vhodnega signala.

Ojačevalnik A 2 krmili še (nelinearni)
ojačevalnik A 3, da se analogni signal
spremeni v vlak digitalnih impulzov.
Opraviti imamo torej s preprostim na-
petostno-frekvenčnim pretvornikom. Im¬
pulzno nihanje registrira števnik: 2",
svoje "ugotovitve" pa prek mešalnega
vezja in električnega filtra NF posreduje
močnostni stopnji A 4. Pomembno je, da
delilnik spremeni frekvenco digitalnega
signala.

V elektronski shemi na sliki 2 zlahka
prepoznamo elemente iz blok sheme.

Mikrofon je povezan s potenciometrom
P 3, da prilagodimo vhodni signalni nivo.
Ojačitev vhodne stopnje je podana z
razmerjem upornosti R 1 / R 4. Izhodni
signal nato še večkrat ojačimo. Ojačitev
posamezne stopnje je dovolj dobro
podana z razmerjem upornosti v povratni
veji in na vhodu. Največja skupna
ojačitev je približno 122.000 (produkt
vseh treh ojačitev ojačevalnih stopenj),
kar zadostuje za polno izkrmiljenje oziro¬
ma digitalizacijo tudi zelo majhnih vhod¬
nih signalov. Tako veliko ojačitev le
redko kdaj uporabimo, da se izognemo
težavam zaradi šuma.

Frekvenco digitaliziranega signala zni¬
žamo z delilnikom U 2, ki krmili preprost
tranzistorski ojačevalnik. Delovno breme
tranzistorja T 1 predstavlja upor Ril,
njegova napajalna napetost pa je nape¬
tost na filtru R 1 8 / C 13, oziroma izhod¬
na napetost detektorja ovojnice. Tran¬
zistor se odpira in zapira s frekvenco, ki
je v tesni povezavi s frekvenco vhodnega
signala, le da je znižana za eno ali več
dekad. Ker se tudi napajalna napetost
T 1 spreminja v ritmu vhodnega signala,
ima napetost v kolektorju tranzistorja
podobno obliko kot original, le da je
frekvenčno prestavljena navzdol za deka¬
do, dve ali tri, kar smo tudi želeli. Izhod
tranzistorja v naslednji stopnji filtriramo,
da popravimo njegovo frekvenčno sliko.
Tak signal potem le še vodimo na (običaj¬
no) močnostno stopnjo (U 3 = TDA
2030).

Izdelava

Najprej zberemo ves elektronski mate¬
rial: upore, kondenzatorje, integrirana
vezja, potenciometre itd., da ugotovimo,
ali bomo lahko uporabili predlagano
tiskano vezje. V nasprotnem primeru ga
bo treba prilagoditi elementom, ki jih
imamo na voljo.

Tiskanino izdelamo po enem izmed
znanih postopkov. Ker je tiskano vezje
(122 mm x 66 mm) dvostransko, najprej
vstavimo (prispajkamo) šest žičnih pre-
vezav. Na podoben način pritrdimo pod¬
nožji za U 1 in U 2, medtem ko bomo
U 3 prispajkali neposredno na tiskanino.
Ko vstavljamo upore in kondenzatorje,
pazimo na pravilne vrednosti elementov,
pri elektrolitskih in tantalskih kondenza¬
torjih pa tudi na polariteto. Na pravilno
orientacijo pazimo tudi pri priključitvi
tranzistorja in diod (emitor tranzistorja je
označen z noskom, katodo diode pa
spoznamo po črtni oznaki na njenem
telesu). Tiskanino pritrdimo v ohišje s
pomočjo štirih vijakov (M 3) in jo z di-
stančniki odmaknemo od dna.

S tem smo končali prvi del mehanskih
opravil, manjkajo le še povezave med
tiskanino ter elementi na čelni in zadnji
strani nastajoče naprave, ki jih izvedemo
s pomočjo tankega koaksialnega kabla
in navadne izolirane žice. Koaksialni
kabel uporabimo za povezavo med
mikrofonsko vtičnico in tiskanino, za vse
druge povezave pa uporabimo mehko
žico s presekom 0,5 mm 2 . Žice primernih
dolžin plosko prispajkamo na spajkalne
otočke. Tiskanino nato pritrdimo v ohišje,
na katero smo prej pritrdili že omenjene
elemente. Vsako posamezno žico odme¬
rimo, snamemo del izolacije in jo prispaj-

Risba 1. Blok shema


DjiTL -VVV

-g>-

Es^HZl-£>

TTUL

Risba 6. Ohišje naprave

Risba 2. Elektronska shema

n

rr-r /~)~r  /57  /77  A~r

Ria R13

ž c,3 j;


i


^ R14

F

:,6 11

cie

KS

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 49

kamo. Na koncu jih
spnemo v kito.

Na podoben način povežemo tudi
sponki K 1 in napajalni konektor, ki ga
namestimo na zadnjo stranico ohišja. Za
to uporabimo vtičnico, ki jo običajno
vgrajujemo v baterijske naprave. Pri

Risba 3. Tiskano vezje z zgornje strani

priključitvi moramo paziti na pravilno
polariteto, kar najbolj zanesljivo preveri¬
mo z univerzalnim instrumentom.

Izkušen konstruktor ob načrtovanju mi¬
sli tudi na vzdrževanje naprave in vezju
prigradi nekaj pripomočkov. Eden takih
je merilna točka GND, ki je povezana s
signalno in napajalno maso, oziroma ni¬
čelnim potencialom vezja. Tehniku zado¬

stuje le bežen pogled na tiskano vezje,
da ugotovi, kam bo pripel krokodilček
merilne sonde osciloskopa ali AVO-
metra. Priključek GND zakrivimo iz malo
debelejše žice, ki jo prispajkamo na
tiskanino. Običajno lahko uporabimo kar
odščipnjeni priključek malo večjega kon¬
denzatorja. Bolj zahtevni lahko uporabi¬
jo tudi kakega od profesionalnih merilnih
stebričkov.

Ohišje bomo izdelali iz 1 mm debele
aluminjaste pločevine (Al Mg). Mrežo
vidimo na risbi 6. Pločevino prepognemo
po črtkani črti za 90°. Pred krivljenjem
zvrtamo v pločevino vse odprtine, ki so
potrebne za zunanjo pritrditev elemen¬
tov. Tu se bomo morali nekoliko znajti,
saj izvrtine na risbi nalašč niso kotirane.
Stikala, potenciometri in konektorji, ki jih
bomo pritdili na ohišje, še zdaleč niso
dimenzijsko poenoteni tako kot čipi,
upori ali kondenzatorji in bi bilo gradite¬
lje nesmiselno siliti, da poiščejo izdelek

Seznam elementov:

Kondenzatorji:

C 1 - 22 pF, keramični (50 V)

C 2 - 22 pF, keramični (50 V)

C 3 - 22 pF, keramični (50 V)

C 4  - 100 nF, poliestrski (50 V)

C 5 - 5,6 nF, poliestrski (50 V)

C 6 - 5,6 nF, poliestrski (50 V)

C 7- 22 uF, tantalski (16 V)

C 8 - 10 nF, poliestrski (50 V)

C 9 - 100 nF, poliestrski (50 V)

C 10-10 pF, tantalski (16 V)

C 11 -1 pi.F, poliestrski (50 V)

C 12-2200 uF, elektrolitski (25 V)
C 13-4,7 uF, tantalski (16 V)

C 14 -10 nF, poliestrski (50 V)

C 15-2,2 |iF, tantalski (50 V)

C 16-220 nF, poliestrski (50 V)

Polprevodniki:

Dl - 1N4148, Si-dioda
D 2 - 1N4148, Si-dioda
D3- 1N4148, Si-dioda

Upori:

R 1 - 5,6 Mq,  upor 1/8 W
R 2 - 3,9 Mfi, upor 1/8 W
R3- 3,9 MQ, upor 1/8 W
R4- 100 kQ, upor 1/8 W
R 5 - 100 kQ, upor 1 /8 W
R 6 - 47 kQ, upor 1 /8 W
R7- 100 kQ, upor 1/8 W
R 8 - 100 kQ, upor 1/8 W
R 9 - 100 k£2, upor 1/8 W
R 10 - 12 k£2, upor 1/8 W
R 11 - 39 k£2, upor 1 /8 VV
R 12 - 8,2 kQ, upor 1 /8 VV
R 13 - 8,2 kQ, upor 1/8 W
R 14- 100 kQ, upor 1/8 W
R 15-100 kQ, upor 1/8 W
R 16 - 4,7 k£2, upor 1/8 W
R 17 - 1 Q, upor 1 W
R 18 - 15 ks2, upor 1 /8 VV
R 19-100 kfi, upor 1/8 W
P 1 - 25 kQ, potenciometer
P 2 - 25 kQ, potenciometer
P 3 - 10 kQ, potenciometer
M 1 - mikrofon, kristalni

Risba 5. Tiskano vezje (razpored elementov)

_ ELEKTRONIKA

objemkami

50 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

ELEKTRONIKA

točno določenega proizvajalca. Hitreje
in bolj praktično je, če vsak najde svojo
rešitev za elemente, ki jih ima na razpo¬
lago. Osi potenciometrov seveda primer¬
no skrajšamo, enako odrežemo tudi os
preklopnika, vse skupaj pa opremimo s
primernimi gumbi.

Za čelno ploščo naprave lahko z raču¬
nalnikom oblikujemo lično samolepilno
nalepko. Tako bo izdelek lepši in njegov
videz še bolj profesionalen. Nalepko
izdelamo, še preden se lotimo vrtanja
izvrtin v čelno ploščo.

Zaradi lepšega videza ohišje še elok-
siramo. Sestavimo ga s pomočjo dveh
samoreznih vijakov, na dno ohišja pa
prilepimo gumijaste nožiče, da med
uporabo ne bomo poškodovali pohištva.

Preverjanje delovanja elektronike

Ko končamo z mehanskim sestavlja¬
njem, še enkrat preverimo žične pove¬
zave, posebno pa še pri napajalni vtični¬
ci. Pri prvem vklopu napajanja, tedaj še
brez čipov Ul in U 2 v podnožjih,
najprej preverimo polariteto napajalne
napetosti. Če nismo naredili nobene na¬
pake, vstavimo integrirani vezji, kar
opravimo pri izključenem napajanju.
Pazimo na pravilno orentacijo obeh
vezij!

Šele ko vstavimo Ul in U 2, lahko

vezje v celoti preverimo. Priključimo
mikrofon, zvočnik in napajalnik. Mikro¬
fon postavimo v bližino radijskega spre¬
jemnika, ki ga naravnamo na postajo z
govornim programom. Pri tem pazimo,
da ne pride do mikrofonije.

Osi potenciometrov P 2 in P 3 zavrtimo
za približno 1/3 iz začetne lege. Os
preklopnika S 1 postavimo v položaj :21,
torej na najnižjo delilno vrednost. S
potenciometrom P 1 poskusimo doseči
jasen zven iz našega zvočnika. Če nam
fo ne uspe, rahlo spremenimo nastavitev
P 2. Ko smo zadovolnji z reprodukcijo,
preklopimo S 1 še v položaj :4 in nazad¬
nje še v :8. Uglaševanje zdaj ni več
potrebno. Glasnost ZV 1 nastavimo s P 3.

Če po opisanem postopku naprava
trmasto molči ali zgolj brni oziroma ne¬
razumljivo hrope, bo treba poiskati
napako, ki smo jo zagrešili med sestav¬
ljanjem. Pri tem bi bil v veliko pomoč
osciloskop, s katerim bi lahko preprosto
sledili signalu od vhoda do izhoda (glej
obliko signalov v blok shemi). Nena¬
vadna oblika signala bi opozorila na
bližnjo napako. Z nekoliko več domišljije
pa lahko uporabimo tudi običajni AVO-
meter. Signal opazujemo v posameznih
karakterističnih točkah, in sicer analogne
izhode U 1 /1, U 1 /7, U 1 /8 ter digital¬
na signala U 2/15, U 2/2. Zelo indika¬

tivna utegne biti napetost na filtru
R18C13, na izhodu aktivnega filtra U
1/14 in končno še na izhodu močnostne¬
ga ojačevalnika U 3/4.

Uporaba

Vezje priključimo na 9- do 12-voltno
napetost prek napajalne vtičnice na zad¬
nji strani naprave, pri čemer pazimo na
pravilno polariteto. Usmernik mora pre¬
nesti vsaj 500 mA obremenitev. Stiriom-
ski zvočnik z močjo do 1 0 vatov priključi¬
mo na činč konektor prek povezovalne
vrvice. Mikrofon usmerimo proti zvoku, ki
ga želimo frekvenčno spremeniti. S prek¬
lopnikom S 1 določimo delilno stopnjo.
Po potrebi popravimo nastavitve poten¬
ciometrov z razliko P 3, s katerim urav¬
navamo glasnost reprodukcije, vendar se
temu skušamo čim bolj izogibati,.

Če nas preseneti mikrofonija (piskanje
iz zvočnika), spremenimo položaj mikro¬
fona ali/in zvočnika, oziroma zmanj¬
šamo ojačitev.

Opisano vezje bo v veselje tako glas¬
benim navdušencem kot tudi drugim lju¬
biteljem zvočnih učinkov. Kaj vse lahko
počenjamo z njim, pa prepuščamo
domišliji bralcev. Pa mnogo zabave!

Jernej Bčhm

Detektor polne moči elektromotorja (Popravek)

V prispevek, objavljen v letošnji 4.
številki Tima, se je, izključno zaradi
raztresenosti avtorja, vrinila grda napa¬
ka. V vezju manjka en sam drobcen upor
R 6 (820 Q, 1/8 W), ki bi moral bre¬
meniti graetzev usmernik. V nasprotnem
primeru stresana kapacitivnost tistega
dela vezja ne dovoljuje napetostnega sle¬
denja napajalnim impulzom regulatorja
moči na vhodu CD 4047. K sreči tistim, ki
so že skušali izdelati detektor polne moči,
ne bo treba zavreči opravljenega dela;
manjkajoči upor lahko brez težav name¬
stimo na tiskanino. Pri tem si pomagamo
s popravljenim predlogom tiskanega
vezja.

•□ŠO« TD5TT

j>rj« ciioi

# D6 --

* dšT

•LD4_

•OD

sr.

:rJ


• I R4 I *
• I R1 I *

Dl D2 D5

Avtor obžaluje napako in se bralcem
iskreno opravičuje, ob tem, da je nemalo
razočaran nad računalniško tehnologijo,
ki ni sposobna zaznati, da se načrt ne
ujema z vezjem na prototipni kartici.
(Izgovarjanje na običajne krivce!)

Jernej Bohm

TIMOVI OGLASI

PRODAM profesionalni mikroprocesorski
vodno hlajeni regulator hitrosti Robbe RSC
590, 90A/6-30 celic za 13.800 SIT. Cena
novega je 280 DEM. Prodam tudi nov
motor Robbe sports 420/5, primeren za
motorne ali jadralne modele na 7 celic, za
samo 12.600 SIT.

Urban Poljšak
Cankarjeva 31 c
4240 Radovljica
Tel.: (064) 715-774

PRODAM komplet Sega-Mega z vso opre¬
mo in še eno igrico. Komplet je nerabljen in
je še v originalni embalaži. Cena je
11.000 SIT. Lahko pošljem tudi po pošti!
Jožko Benčina

Tel.: (068) 76-470 (od 17. do 21. ure)

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 51

ELEKTRONIKA

Krmilnik moči v
enosmernih tokokrogih s
spremenljivo širino impulza

Vezje, ki ga predstavljamo, je predvi¬
deno za krmiljenje motorjev enosmerne
izvedbe, nastavitve toka skozi grelnike,
krmilnike halogenske razsvetljave in še
mnoge druge praktične namene.

Večina krmilnikov uporablja preprosto
vezje za krmiljenje moči, pri katerem
zaporedno s porabnikom vežemo spre¬
menljiv balast, običajno nastavljiv žični
upor. Pri enostavnejših izvedbah je lahko
to zaporedni tranzistorski element. V
obeh primerih pa nesmotrno bremenimo
vir energije (baterije ali akumulator) ter
povzročamo neželene toplotne izgube.

Predlagano vezje krmilnika deluje z
impulzno širinsko regulacijo, ki se v stro¬
kovni literaturi označuje s kartico PWM.
Zaporedno z bremenom je vključeno
elektronsko stikalo, ki v konstantnem taktu
priklaplja breme na vir napetosti. Takt
priklapljanja je stalen, spreminja pa se
razmerje dolžine priklopa in dolžine
odklopa.

Na risbi 1 je prikazana shema krmilni¬
ka. Elektronsko stikalo je močnostni
tranzistor MOS FET, krmilnik PWM se¬
stavlja elektronsko vezje štirih operacij¬
skih ojačevalnikov, s potenciometrom Pl
pa napetostno krmilimo sistem.

Risba 2.

Risba 2 kaže stanje treh značilnih širin
impulza, ki definirajo količino energije, ki
jo bomo prek stikala posredovali bre¬
menu!

Srafirana površina impulzov predstav¬
lja pretok moči iz vira v breme.

A) V prvem primeru sta časa vklopa in
izklopa stikala enaka, kar pomeni, da
breme dobi polovico razpoložljive ener-

gije-

B) V tem primeru je breme zelo kratek
čas priklopljeno na vir energije. Breme
dobi le 5 % razpoložljive energije.

C) Dolžina priklopa je v tem primeru
zelo dolga in breme dobi 95 % razpo¬
ložljive energije.

Celotno vezje za krmiljenje stikala ses¬
tavlja integrirano vezje s štirimi operacij¬
skimi ojačevalniki v enem ohišju (TL 084),
enako dobro je tudi vezje TL 074 ali kako
drugo vezje štirih operacijskih ojačeval¬
nikov z vhodi J-FET (risba 4).

Risba 4. Pogled na vezje z vrha

+V ... napajanje operac. ojačevalnika
maks. 30 V proti priključku št. 11

Polovico vezja, dva operacijska ojače¬
valnika, uporabimo za generator žaga-
ste napetosti, ki je izvedena z vezjem
Milerjevega integratorja.

r^ULOJi

Impulznoširinski sistem PVVM generi-
ramo na operacijskem ojačevalniku, ki
na svojih dveh vhodih primerja napetost
oblike žage z enosmerno napetostjo.
Širina impulza je v danem primeru odvis¬
na od enosmernega vhoda (risba 3).

Četrtino vezja (priključki 12, 14, 14)
uporabimo za komparator PWM (primer-
jalnik napetosti). Signal na izhodu (prik¬
ljuček 14) prek tokovnega ojačevalnega
tranzistorskega para krmili močnostno
stikalo tranzistor MOS FET.

Preostalo četrtino vezja uporabimo kot
oddvojilno stopnjo krmiljenja, kar zago¬
tavlja ustrezni napetostni enosmerni nivo
na komparatorju PWM, ob tem pa tudi
možno nastavitev širine impulza v
območju od 0-100 %.

Krmiljenje sistema je lahko notranje z
nastavljivim uporom (R 2 = 47 kQ lin. ) ali
pa zunanje s prevezavo mostička M 1 v
možnost zunanjega krmiljenja. Celotno
vezje lahko priključimo na enosmerni
napetostni izvor 8-30 V. V tem primeru
sta krmilni in močnostni tokokrog pove¬
zana. S prevezavo mostička M 2 lahko
oba tokokroga ločimo. V tokokrog bre¬
mena in tranzistorja MOS FET vključuje¬
mo enosmerno napajanje ustreznega ni¬
voja, ki ga zahteva breme. V tem primeru
moramo ustrezno dimenzionirati konden¬
zatorja C 5 in C 6, diodo D 1 in močnost¬
ni tranzistor FET.

Pri izbiri tranzistorja MOS FET v kata¬
logih bodimo pozorni na naslednje
podatke:

* VDS - napetost izhodnega tokokro¬
ga, ki mora biti vsaj trikrat večja od
priključene napetosti v vezju; vzrok za to
so inducirane napetosti, ki se pojavljajo
ob vklapljanju induktivnih bremen;

* Id max - stalna vrednost toka IDS
izhodnega tokokroga; pri impulznem

Risba 3.

Napetost žage - priključek IC12

Krmilna enosmerna napetost, ki jo spremin¬
jamo na priključku IC 13

Izhodna napetost iz krmilnika PVVM -
priključek IC 14

52 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

ELEKTRONIKA

delu MOS FET-a lahko to vrednost preko¬
račimo;

* RDSON - najpomembnejši podatek
stikalnega tranzisorja MOS FET - upor¬
nost izhodnega tokokroga pri odprtem
elementu - STAWIV ON; dober FET mora
imeti RDSON velikosti desetine orna.

Večje tokovne obremenitve našega
krmilnika lahko preprosto izvedemo tako,
da izberemo FET z večjim tokom in manj¬
šim RDSON ali pa več FET-ov vežemo
vzporedno pri enakem krmilnem vezju.

Priporočamo izbiro tranzistorja MOS
FET z oznako BUZ-24 v ohišju T03 ali pa
tranzistor IRF 540. Pri montaži FET-a na
hladilno telo moramo paziti na dober ter¬
mični stik med ohišjem tranzistorja in
hladilom ter ustrezno izolacijo, pri večjih
tokovih krmilnika pa seveda tudi na
ustrezno debelino vodnikov. Tiskano
vezje je priporočljivo pospajkati.

Igor Gospodaric

Nekaj osnovnih podatkov naprave:

Napajalna napetost krmilnika 8-30 V

Tokovna poraba krmilnika 12 mA

Tokovna obremenitev 3,5 A

Tokovna obremenitev s hlajenim FET 20 A

Nastavitev širine impulza 0-100 %

Zunanja krmilna napetost _ 0-25 V

T1 = BC337
T 2 = BC327
T 3 = BUZ71A
D 1 = SB120

C 2 = 1 pF / 100 V
C 4 = 39 nF
C 6 = 470 pF / 50 V
C 7 = 47 pF / 40 V

R 10, R 12 =1 kQ
R 11 = 27 kQ
R 13 = 1 MQ
R 14, R 15 = 10 Q

Modelarski triki

V

Šablona

Tu in tam je treba izvrtati množico urejenih luknjic. Z
običajnimi postopki jih v domači delavnici nikakor ni
mogoče spraviti v ravno linijo ali neoporečno mrežo.
Oko pač takoj opazi napako. Priznati moramo, da
neenakomerno perforirana armatura, na katero je pritr¬
jen zvočnik, graditelju ni v ponos. Tudi nemirna linija
svetlečih diod učinkuje neprofesionalno. V takih primer¬
ih si pomagamo s šablono. Zanjo lahko uporabimo uni¬
verzalno tiskano vezje, ki omogoča še sprejemljivo
dobro gradnjo prototipnih elektronskih izdelkov. V to
ploščico je strojno izvrtanih večje število brezhibno ure¬
jenih luknjic z delitvijo 2,54 mm. Kovinsko šablono z
drugačno delitvijo mreže luknjic nam izdelajo v kaki
strojni delavnici. Pripomoček bomo pozneje še večkrat s
pridom uporabili!

Najprej zaznamujmo vzorec odprtinic na šabloni.
Posamezne luknjice obkrožimo s svinčnikom ali flomas¬
trom, nato s samolepilnim trakom ali z ročnim primežem
učvrstimo tiskanino z vzorcem na površini, ki jo moramo
prevrtati. Vrtamo s svedrom, ki je le za spoznanje tanjši
od luknjic na naši šabloni (navadno imajo premer 1 mm).

Ko delo končamo, poma¬
galo odstranimo, vendar
še prej preverimo, ali
smo prevrtali vse. Kas¬
neje bo površnost
mnogo teže popra¬
viti. Končno luknji¬
ce povrtamo na
zahtevano veli¬
kost.

Jernej Bohm

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 53

ZA SPRETNE ROKE

UHU

UHU-jeve ustvarjalne strani

Gradivo:

valovita lepenka

Področje:

rezanje oziroma striženje
in oblikovanje valovite
lepenke, lepljenje

Živalske figure
iz valovite lepenke

Od 5. razreda dalje
Cas izdelave: dve dvojni uri

Naloga in motivacija:

Pri izdelavi živalic iz valovite lepenke mora učenec upora¬
biti risalno orodje, škarje in nož, končno obliko figur pa dobi
z zvijanjem različno dolgih narezanih trakov in njihovim lep¬
ljenjem. Obenem spoznava možnosti koristne izrabe odpad¬
nih surovin.

Težišče učenja:

- rezanje valovite lepenke na trakove ustrezne širine;

- rezanje trakov na ustrezno dolžino [glede na obliko figure);

- zvijanje in lepljenje zvitkov;

- sestavljanje figure iz posameznih zvitkov;

Gradiva, orodje in pripomočki:

- valovita lepenka;

- škarje, nož, elastike, lepilo (npr. UHU alleskleber);

- ravnilo, svinčnik, barvni flomastri;

Nižja stopnja

ši pa nadomešča zadnji nogi. Zlepite jih med seboj, kot kaže
risba 1, nato pa s škarjami izrežite še brke, gobček, oči in
ušesa ter jih prilepite na glavo (risba 2).

Želva.  Trup želve naredite iz 60 cm dolgega in 2 cm
širokega traku valovite lepenke, ki ga zvijete, zlepite in na sre¬
dini nekoliko dvignete, da dobite izbočeno obliko (risba 3).
Trakovi za noge naj bodo široki 1 cm in dolgi 8 cm. Glavo
narišite na gladko stran ravnega koščka valovite lepenke in
prilepite med sprednji par nog tako, da gleda izpod oklepa
(risba 4). Ne pozabite tudi na rep (fotografija).

Izdelava

V valovito lepenko zaradi njenih dobrih lastnosti danes ovi¬
jajo pohištvo, izdelke bele tehnike in še celo vrsto drugih več¬
jih predmetov, namenjenih transportu; iz tega gradiva so tudi
škatle s steklenicami in različnimi prehrambenimi izdelki, zato
najbrž ne bo težko poiskati nekaj nepoškodovanih, čistih in
seveda suhih kosov, ki bi sicer končali v peči ali na smetišču,
ter iz njih po naših navodilih narediti prikupne živalce.

Zajec.  Figura zajca je sestavljena iz treh 2 cm širokih trakov
valovite lepenke: dva naj bosta dolga 60 cm, eden pa naj bo
10 cm krajši. Vsakega posebej zvijte, vmes kanite nekaj kap¬
ljic lepila in čez dobljene zvitke nataknite elastike, dokler se

lepilo

dveh večjih zvitkov naredite trup in glavo, manj-

Slon.  Figura slona je nekoliko večja, saj je trup zvit iz 50 cm
dolgega in 8 cm širokega traku valovite lepenke. Trakovi za
noge so veliki 2x7 cm, tisti za glavo 50 x 2 cm (risbi 5 in 6),
za rep in rilec pa izrežite dva 6 cm dolga in 0,5 cm široka
trakova. Manjkajo še ušesa, ki jih zvijte iz dveh 50 cm dolgih
in 1 cm širokih trakov valovite lepenke, nekoliko zavihajte (to
morate storiti, ko lepilo še ni popolnoma suho) in prilepite h
glavi (risba 7).

Na enak način lahko naredite tudi druge živali, npr. polža,
kenguruja, kita itd. Kdor želi, naj figure pobarva z vodenimi
barvami ter jih na koncu dvakrat prelakira z brezbarvnim
nitrolakom, da bodo bolj obstojne.

Matej Pavlič

Risba 1

54 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

ZA SPRETNE ROKE

Intarzija s tremi metulji

Ko smo leta 1995 v januarski številki
revije Tim objavili daljši članek o
zgodovini intarzije, potrebnem orodju,
tehniki in z vsemi potrebnimi napotki za
izdelavo precej velikega motiva ribiške
vasice, so nas nekateri bralci prosili, naj
objavimo še kak preprostejši načrt, ki bi
se ga lahko lotili tudi popolni začetniki.
No, prav nekaj takega smo imeli v mislih,
ko smo oblikovali tale prispevek. Tri
stilizirane metulje v zraku, ki jih kaže
slika 1, v resnici lahko naredijo tudi tisti,
ki doslej niso imeli opravka s furnirjem ali
niso še nikoli rezali z modelarskim
nožem. Z malo truda in pazljivosti bodo v
zelo kratkem času prišli do lepega izdel¬
ka, ki jih bo morda navdušil, da se bodo
kasneje lotili tudi zahtevnejših motivov.
Prispevek je namenoma opremljen z več
nazornimi fotografijami, zato bodo navo¬
dila za izdelavo temu primerno krajša.

Material

Za podlago potrebujete približno 20 x
30 cm veliko in vsaj 18 mm debelo iver-
no ploščo, ki jo boste kot odpadek dobili
pri vsakem mizarju. Tam izprosite tudi
nekaj listov enako debelega furnirja, ki je
lahko kakršne koli vrste. Pazite le na to,
da bo tisti, ki ga boste uporabili za pod¬
lago, svetlejši (in seveda dovolj velik), tisti
za krila in trupe metuljev pa temnejši. Ce
vam uspe za vsakega metulja dobiti dru¬
gačen furnir, toliko bolje. Poleg naštete¬
ga potrebujete le še lepilni trak, belo le¬
pilo za les (npr. UHU coli express), kon¬
taktno lepilo (npr. UHU greenit) in
brezbarven, nesvetleč nitrolak.

Slika 2

Orodje

Da boste motiv lahko prenesli na furnir,
potrebujete svinčnik in kopirni papir. Za
rezanje furnirja obvezno uporabite
kakovosten modelarski ali tapetniški nož
(npr. OLFA) z velikim in trdnim plastičnim
ali kovinskim držalom. S cenenimi noži v
krhkem ohišju se raje sploh ničesar ne
lotevajte, ker boste samo slabe volje. Da
ne bo slabe volje še kdo drug, si priskr¬
bite dovolj velik kos vezane ali lesonitne
plošče ter ga položite na mizo, kjer na¬
meravate rezati (slika 2). Pri stiskanju
plošč med sušenjem lepila si pomagajte s
štirimi mizarskimi svorami, pri odstranje¬
vanju ostankov lepilnega traku z manjšim
dletom, za brušenje uporabite fin brusilni
papir, za lakiranje gotovega izdelka pa
čopič.

Izdelava

Obrise treh metuljev z risbe 3 poljubno
povečajte s fotokopirnim strojem ali z
dovolj gosto mrežo, ki jo narišete prek
motiva. Nato vse skupaj prekopirajte na
kos svetlejšega furnirja (slika 4), ki naj bo

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 55

ZA SPRETNE ROKE

nekoliko večji od iverne plošče za osno¬
vo. Pod mesto, ki ga želite izrezati, z
nekaj koščki lepilnega traku prilepite list

Slika 5

temnejšega furnirja (slika 5). Pri tem
pazite na pravo smer letnic furnirja, ki so
na risbi 1 označene z več vzporednimi

Slika 6

črtami. Trdno stisnite nož, palec oprite ob
podlago in povlecite po črti. Noža ne
odmikajte, pač pa le prestavite palec in

Slika 8

režite naprej. Postopek ponavljajte, dok¬
ler ne izrežete celega lika. Ko odstranite
lepilni trak in list temnejšega furnirja,
ostaneta dva popolnoma enaka lika, ven¬
dar potrebujete le tistega, ki je iz temnej¬
šega furnirja (slika 6). Na enak način
izrežite trupe in krila vseh treh metuljev
ter jih z lepilnim trakom vlepite v izre¬
zana mesta v svetlejši podlagi (slika 7). S
tem je »umetniški« del postopka končan.

Na iverno ploščo čim bolj enakomerno
nanesite tanko plast lepila za les, nanj
položite list furnirja z metulji in čezenj še
en kos enako velike debelejše plošče.
Tako nastali »sendvič« stisnile s štirimi
mizarskimi svorami (slika 8) in pustite
vsaj en dan v suhem in toplem prostoru,
da se lepilo dobro posuši. Ko z dletom
previdno odstranite koščke lepilnega
traku (slika 9), se lahko lotite brušenja po¬
vršine (slika 10). Uporabite brusilni papir
št. 100 in 250, ki ga ovijte okoli kvadra
lesa ali plute. Kljub pazljivosti se vam bo
med brušenjem najbrž odkrhnil kak
košček furnirja, vendar se ne razburjajte
preveč. Namažite ga z lepilom in z bu¬
ciko pritrdite nazaj na njegovo mesto. Ko
se lepilo posuši, nadaljujte z brušenjem.
Sedaj morate oblepiti še vse štiri robove
iverne plošče, pri čemer uporabite enak
furnir kot za podlago. Robove in od njih

Slika 7

Slika 9

Slika 10

nekoliko širše trakove furnirja premažite
z univerzalnim lepilom, počakajte prib¬
ližno J 5 minut in močno stisnife (slika
1 1). Čez nekaj ur odvečni furnir odrežite
z nožem in robove zgladite z brusilnim
papirjem. Fin prah odstranite s pihanjem
ali večjim čopičem.

Ostalo je le šejakiranje, ki da izdelku
pravo podobo. Ze po prvem potegu s
čopičem boste presenečeni opazili, kako
izrazita je postala prej skoraj neopazna
struktura furnirja. Nitrolak nanašajte čim
bolj enakomerno in v dolgih potezah
prek cele površine. Ko se prvi nanos po¬
suši, površino zbrusite z zelo finim in po
možnosti že nekoliko izrabljenim bru¬
silnim papirjem, nato pa intarzijo še en¬
krat prelakirajte. Raje uporabljajte mat
ali polmat lak, da se izdelek ne bo pre¬
več kičasto lesketal. Točno na sredini tik
pod vrhom na hrbtni strani z dvema
žebljčkoma pribijte kovinski obroček ali
trikotnik za obešanje slik. In še zadnje
dejanje: vzemite vodoobstojen flomaster
ter se podpišite na hrbtno stran izdelka.
Ne pozabite pripisati datuma, da se bo
vedno vedelo, kateri umetnik je katerega
dne naredil intarzijo s tremi metulji.

Matej Pavlič

Slika 11

56* TIM 9-10 • maj-junij 1997

ZA SPRETNE ROKE

Marjanca

Marjanca je stara igra, ki bi jo najbrž
že vsi pozabili, če se ne bi iz nje razvili
pisani pobliskavajoči, piskajoči, zvonk-
Ijajoči in ne vem kako še oglašajoči se
igralni avtomati, znani pod imenom
fliperji. Da ne bi zapravljali časa in
denarja v zakajenih, temačnih igralni¬
cah, si raje naredite svojo marjanco; ob

bujete 2 m dolgo smrekovo letev s prere¬
zom 5 x 1 cm, za izdelavo podpore,
predalčkov in ovir nekaj kosov smrekove
letve s prerezom 3 x 1 cm, za polkrožno
steno pa 1 m dolg kos bukove letve s pre¬
rezom 3 x 0,5 mm. »Izstrelilna« paličica
je dolga približno 20 cm in ima premer 1
cm. Poleg naštetega potrebujete še val¬
jast ali okrogel čep s premerom približno
2 cm, tanko jekleno žico za vzmet, 4 cm
dolge pocinkane žeblje, elastike,
samolepilne številke iz plastične folije,
nekaj vijakov ali žebljev za sestavitev
okvirja, lepilo za les in poljubne barve na
nitro ali oljni podlagi.

Slika 1 Slika 10

ja prostora v reviji) namenoma ne objav¬
ljamo podrobnejšega načrta igralne
površine. Glede na to, da je osnovna
plošča velika 40 x 60 cm, vam drugih
mer s pomočjo razmerij na sliki 1 ne bi
smelo biti težko izračunati.

Na osnovno ploščo z vseh štirih strani
prilepite in pribijte smrekove letve s pre¬
rezom 5 x 1 cm. Tanko bukovo letvico
(3x0,5 cm) boste v polkrožno obliko
najlaže ukrivili tako, da jo za nekaj časa
namočite v večji posodi z vročo vodo,
nato pa še mokro počasi ukrivite okoli
njenega oboda (slika 2). Postopek po
potrebi večkrat ponovite. Dovolj ukrivlje¬
no letvico nato osušite in s tremi manjšimi

njeni izdelavi se boste marsikaj naučili,
ob samem igranju pa boste morali
pokazati tudi precejšnjo mero spretnosti,
saj uspeh v igri ni odvisen samo od sreče,
ampak tudi od občutka, s katerim nap-
nemo vzmet, ki nato potisne kroglico v
igralno polje. Izdelave marjance se lahko
loti tudi začetnik, saj za to ne potrebuje
večjih mizarskih izkušenj. Kljub temu naj
bo pri delu z električnim orodjem vedno
poleg nekdo od odraslih.

Material

Za osnovo vzemite 60 x 40 x 2 cm
veliko smrekovo lepljeno ploščo ali 19
mm debelo iverno ploščo. Za okvir potre-

Orodje

Osnovno ploščo naj vam po možnosti
odreže mizar, da bo res pravokotna in
bo imela ravne robove. Za nadaljnje ses¬
tavljanje potrebujete le še žago lisičji rep,
tri majhne mizarske svore, polkrožno
dleto, kladivo, klešče, vrtalnik, spiralni
sveder 0 11 mm, kronski sveder s čim
manjšim premerom, grob in fin brusilni
papir ter rašpo in čopič.

Izdelava

Ker do milimetra natančne mere ovir in
njihov položaj pri tem izdelku niso tako
zelo pomembni, (tudi zaradi pomanjkan-

mizarskimi svorami z notranje strani pri¬
trdite k robnim letvam (slika 3), označite
najustreznejšo dolžino ter oba konca z
rašpo in brusilnim papirjem stanjšajte v

Slika 2

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 57

ZA SPRETNE ROKE

Slika 3

klinasto obliko. Stik namažite z lepilom
in utrdite z nekaj žebljički. Iz letev s pre¬
rezom 3 x 1 cm narežite pregradne stene
med predalčki. Pri tem si pomagajte s
sliko 1. V krajše kose s spodnje strani do
polovice zabijte po dva krajša žebljička
in jima s kleščami odščipnite glavico
(slika 4). Letvice namažite z lepilom, z

Slika 4

odščipnjenimi žebljički navzdol postavite
na osnovno ploščo in z nekaj udarci kla¬
diva zabijte na ustrezno mesto (slika 5).
Na popolnoma enak način naredite tudi
pet različno velikih ovir v obliki črke V na
igralni plošči.

konec dobro prilepite valjast ali okrogel
čep s premerom približno 20 mm (slika
7). Da se pri igri ne bi snemal, ga utrdite
z žebljičkom, ki ga zabijte skozi stranski
del čepa v paličico.

Velikost lukenj, v katerih se bo morda
ustavila kroglica med odbijanjem od ovir
in njenim potovanjem proti predalčkom
ob spodnjem robu igralne ploskve, je
odvisna od velikosti kroglice, ki jo name¬
ravate uporabiti. Najboljša je seveda jek¬
lena ležajna kroglica s premerom 15-1 8
mm. V tem primeru mora biti vdolbina
vsaj 22 mm široka in najmanj 5 mm
globoka. Takšno je najlaže narediti s
pomočjo kronskega svedra (slika 8),
dodatno pa jo poglobite z manjšim
polkrožnim dletom (slika 9). Robove na
koncu zaoblite in dobro zgladite z brusil¬
nim papirjem.

Pred nadaljnjo izdelavo igralno ploščo
vsaj dvakrat prelakirajte z brezbarvnim
nitrolakom, zgornja kota, predalčke in
vdolbine pa lahko poljubno okrasite

Slika 7

(slika 1). Sedaj pride na vrsto zabijanje
žebljičkov in opremljanje igralne plošče s
samolepilnimi številkami (slika 11).
Razpored kažeta sliki 1 in 1 0, vendar ga
lahko naredite tudi po svoje. V vsakem
primeru čez po dva in dva bližnja žebljič¬
ka nataknite tri tanke elastike, od katerih
se bo odbijala kroglica na poti navzdol.
Hitrost tega potovanja določite s
poskušanjem, najbolj primerno debelo
letvico pa na koncu s hrbtne strani
prilepite ali pribijte nekaj centimetrov
pod zgornji rob igralne plošče. S tem je
marjanca narejena.

Slika 8

Temeljna pravila igre so preprosta:
vsak od igralcev ima na voljo na primer
10 poskusov, zmaga pa tisti, ki zbere
največ točk. Te dobimo s seštevanjem
številk ob luknjah, ovirah in predalčkih na
dnu. Če se kroglica zaradi premalo
napete vzmeti vrne nazaj v izhodišče, se
tistemu tekmovalcu končni seštevek točk
po vseh opravljenih poskusih (za kazen)
prepolovi. Sami si lahko izmislite še kakš¬
na določila, ki bodo igro naredila zani¬
mivejšo in kratkočasnejšo.

Matej Pavlič

Slika 9

Skozi spodnjo stranico na skrajni desni
izvrtajte 11 mm veliko luknjo (slika 6),
skozi katero boste kasneje potisnili 1 cm
debelo in dobrih 15 cm dolgo paličico.
Se prej na njen zgornji konec dobro
prilepite (ter po možnosti tudi pribijte)
tanko in nekoliko večjo ploščico, ki bo
preprečevala snemanje vzmeti. Če nima¬
te ustrezno velike in močne vzmeti, jo iz
tanjše jeklene žice naredite sami, navija¬
jte pa jo kar neposredno na paličico. To
nato z notranje strani potisnite skozi izvr¬
tano luknjo in od zunaj na njen drugi

Slika 6

Slika 11

58* TIM 9-10 • maj-junij 1997

ZA SPRETNE ROKE

Peresnica iz papirja

Izdelek je primeren za peti razred os¬
novne šole. Izbrala sem ga zato, ker:

- je zanimiv in uporaben,

- zahtevnost za peti razred ni preveli¬
ka,

- uporabljamo gradiva, o katerih se pri
pouku učimo,

- učenci spoznajo in preizkusijo po¬
stopke obdelave papirja, kartona in le¬
penke,

- ponovijo osnove tehničnega risanja,

- urijo natančnost in spretnost pri delu,

- je lepenka med gradivi, priloženimi
delovnemu zvezku.

Izdelavni postopek

1. Tehnično risbo prerišemo na lepen¬
ko, večji osrednji del naenkrat, manjša
stranska dela pa vsakega posebej. Za
večji del potrebujemo lepenko formata
A 4, ki je v gradivih za peti razred, za
manjša dela pa rabimo dodatno gradivo.

2. Dele izrežemo z nožem olfa ob
kovinskem ravnilu. Obvezno uporabimo
podlago, da ne poškodujemo mize. Na¬
redimo zarezne pregibe.

3. Na posamezne dele peresnice
nalepimo samolepilno tapeto. Tam, kjer
se bo peresnica odpirala, vstavimo trak
pisarniškega papirja, da se tapeta ne
strga.

4. Odvečne dele tapete obrežemo z
nožem olfa.

5. Z luknjačem 0 5 mm naredimo luk¬
nje, kot je prikazano na načrtu.

6. Zlepimo sestavne dele.

7. Z razcepkami ojačimo spoje.

8. Montiramo elastiko (120 mm), ki jo
pritrdimo z razcepko, in naredimo vozel.

Blanka Kren

Tehnološki list

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 59

IZDELEK ZA DOM

Zložljivi stolček

Na piknikih oziroma izletih v naravo
ter prireditvah na prostem se velikokrat
zgodi, da zaradi mokrote in umazanije
ali kako drugače neprimerne podlage ne
moremo sesti na tla. V takih primerih je
najboljša rešitev zložljiv stolček, kakršne
je mogoče kupiti v trgovinah. Resda niso
dragi, zato pa tudi ne kdo ve kako
uporabni: ali so tako majhni, da na njih
sploh ni mogoče kolikor toliko spodobno
sedeti, ali pa je njihovo kovinsko ogrodje
iz tako tankih cevčic, da vzdržijo le otro¬
ka. Zložljiv stolček iz lesa, ki ga kaže
slika 1, vseh pravkar naštetih težav ne
pozna: je izredno trden, na njem je
mogoče udobno sedeti, uporablja ga
lahko tudi obilnejša oseba, poleg tega
pa je skoraj zastonj. No, za mladega
modelarja je pomemben še podatek, da
je tak stolček mogoče narediti v dobri uri,
vendar pa je treba imeti električno vbod¬
no žago. Gre seveda tudi brez nje, ven¬
dar v tem primeru izdelava traja nekoliko
dalj časa.

Slika 4

Material

Stolček je v celoti iz lepljenih smrekovih
plošč, uporabne pa so seveda tudi druge
vrste lesa. Podnožje je iz dveh kosov z
merami 48 x 38 x 2 cm, površina za
sedenje pa je velika 38 x 38 x 2 cm. Za
zaščito lesa pred umazanijo in predvsem
vlago lahko uporabite kateri koli premaz,
ki ga je mogoče dobiti v trgovinah z bar¬
vami in laki.

Orodje

Že v uvodu je bilo omenjeno, da je
stolček najlaže narediti z električno vbod¬
no žago. Poleg nje potrebujete le še vrtal¬
nik s svedrom premera 8 mm, uporaba
drugega orodja pri izdelavi pa je odvis¬
na od opremljenosti vaše delavnice. Pri
tem sta mišljena zlasti skobeljnik, s kate¬
rim je mogoče nekoliko posneti ostre
robove sestavnih delov, in tračni oziroma
vibracijski brusilnik, s katerim gre brušen¬
je ploskev neprimerno hitreje kot z »goli¬
mi rokami«. Za prenos mer na gradivo
potrebujete še kotnik, daljše ravnilo in
svinčnik, za fine popravke dleto in nekaj
brusilnega papirja, za sklepno barvanje
pa manjši čopič.

Slika 1

Izdelava

Glede na to, da vas bo najbrž večina
naredila stolček iz lepljenih plošč, ki jih je
mogoče kupiti že površinsko obrušene,
nanje samo še prenesete mere
posameznih sestavnih delov. Po simetrali
kosov, ki sestavljata podnožje, natančno
do sredine zažagajte 2 cm širok utor
(slika 2). Kosa se morata tesno prilegati
drug drugemu. Sedaj od vseh štirih
zgornjih robov proti sredini odmerite 9
cm in odžagajte 2 cm širok del (slika 3).
Na kvadratni kos narišite obe diagonali
in po sestavljenem podnožju pomerite
dolžino utora v obliki križa, ki ga morate

izžagati (slika 4). S svedrom izvrtajte
začetne luknje (slika 5) in z vbodno žago
izžagaite dva med seboj pravokotna, 2
cm široka in 20 cm dolga utora (slika 6).

Slika 3

Slika 7

60 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

IZDELEK ZA DOM

\ ^
s

Slika 8

Ce pri delu niste bili dovolj natančni, utor
Popravite z dletom (slika 7) in brusilnim
papirjem. Vse tri dele stolčka, ki jih kaže
slika 8, sedaj le še dobro obrusite po
robovih in vsaj dvakrat prebarvajte.

Slika 9

Tisti, ki se zlepa ne zadovoljijo samo z
objavljenim načrtom in najnujnejšimi
napotki za izdelavo, ampak jim žilica ne
dovoli, da ne bi kaj spremenili, dodali ali
kakorkoli izboljšali, bodo tudi v tem
primeru lahko prišli na svoj račun. Sedalu
stolčka lahko spremenijo obliko ter ga
obložijo z debelo penasto gumo in pre¬
vlečejo z nepremočljivim platnom. Iz tega
lahko naredijo tudi preprosto vrečo za
prenašanje razstavljenega stolčka. Za še
bolj zahtevne pa objavljamo sliko 9, na
kateri je prava, pisano pobarvana otroš¬
ka garnitura. Stoli so visoki 36 cm in
imajo premer 31 cm, miza pa ima pre¬
mer 75 cm in je visoka 57 cm.

Matej Pavlič

Jadrnica iz
lubja

Med izletom v naravo ali na taborjenju
iznajdljivejši modelarji kar mimogrede
naredijo kako zabavno igračo ali pripo¬
moček za krajšanje časa. Če je v bližini
jezero ali mimo teče manjši potok in če
imajo pri roki žepni nožič, bodo brez
težav naredili tudi nekaj jadrnic iz lubja,
s katerimi je mogoče prirediti pravo
jadralno regato.

Poiščite trden in vsaj 30 cm dolg kos
lubja, ki naj bo po možnosti smrekovo,
ker je tega najlaže oblikovati. Kos naj ne
bo preozek, saj je širši bolj stabilen in
zato tudi bolje plava. Na sprednji strani
ga enakomerno obrežite v koničasto ob¬
liko, na sredini pa nekoliko izdolbite. Z
nožem naredite dve luknji ter vanju potis¬
nite kakih 15 cm dolgi paličici, na kateri
nato nataknite na dveh mestih prebodeni
jadri. Če jih boste naredili iz papirja
(takšni sta tudi na fotografiji), naj merita
približno 10x15  cm, vendar pa bo jadr¬
nica precej lepša z jadri iz velikih zelenih
listov kake rastline.

Matej Pavlič

___|  G-M&M, d. o.o.,  proizvodnja in marketing

m  _1290 Grosuplje, Brvace 1 1

m. 1 MM  tel.: n.c. (061) 763-511
fax: (061) 763-023

KUPON ZA BREZPLAČEN CENIK IN VSE OSTALE INFORMACIJE

Ime in priimek: ----—-

Naslov: ---——-—. .— -——--

Kraj in poštna št.:

Prosim, pošljite mi:

□ cenik za električno orodje

□ cenik za natančno orodje

•BLACKS. ._

DECKER MI NICRAFT /

Čitljivo izpolnjen kupon, ki ga lahko tudi prepišete ali fotokopirate, pošljite na naslov:
G-M&M, d.o.o., Brvace 11, 1290 Grosuplje

Oblikovni rotacijsko-vibracijski
brusilnik KA 220 E

Rotacijski in vibracijski brusilnik sta
že razmeroma dolgo znana pripomoč¬
ka za obdelavo lesa, oblikovni rotaci¬
jsko-vibracijski brusilnik, ki so ga
razvili pri Black & Deckerju in je bil pri
nas prvič predstavljen na lanskem med¬
narodnem sejmu Alpe Adria, pa je na
tem področju novost, saj združuje obe
na začetku omenjeni orodji. Orodje z
oznako KA 220 E spada v t. i. Black &
Deckerjevo novo generacijo, ki se odli¬
kuje po povsem novem tehnološkem
pristopu in najsodobnejših rešitvah,
proizvajalec pa zanj daje dveletno
jamstvo.

Oblikovni rotacijsko-vibracijski bru¬
silnik je namenjen zahtevnejšim oprav¬
ilom in z lahkoto brusi tako kote kot
večje površine, saj se ponaša z mož¬
nostjo uporabe dveh osnovnih ploskev.
Trikotna s površino 136 cm 2  je namen¬
jena za brušenje teže dostopnih mest
(v tem primeru brusilna ploskev vibri¬
ra), okrogla s premerom 125 mm in
površino 122 cm 2  pa hkrati vibrira in
kroži. Učinkovitost brušenja še poveču¬
jeta odsesavanje prahu, ki se zbira  v
vrečki pod ročajem, in elektronsko nas¬
tavljiva hitrost delovanja 155-vatnega
motorja od 6000 do 10.500 vrtljajev v
minuti. Orodje je opremljeno z novimi
mehkimi vklopnimi stikali, ki so protip-
rašno zaščitena, 3-metrsko priključno
vrvico, nastavljivim dodatnim ročajem,
ki ga je mogoče vrteti okoli ohišja in
utrditi v katerem koli položaju, ter
aktivnim blokirnim sistemom, ki nadzi¬
ra hitrost vrtenja diska, preprečuje poš¬
kodbe, ko se brusilna površina dotak¬
ne obdelovanca, in  v nekaj sekundah
po sprostitvi vklopnega stikala ustavi
vrtenje diska. Brusilni papir je na os¬
novno ploskev pritrjen s sistemom vlak¬
nastih zank, zato ga lahko v trenutku
zamenjamo. Vrhnji del brusilne plos¬
kve je najbolj izpostavljen, zato lahko
ločeno zamenjamo samo ta deltoidni
del. Ko se izrabi, ga najprej obrnemo
in šele nato zamenjamo z novim.
Podobno je tudi z brusilnim papirjem,
saj brusilno površino lahko zamenja¬
mo le na vrhu, kjer je najbolj obremen¬
jena, in ne vsega papirja. Vsak brusil¬
ni papir ima namreč tri vrhnje dele.

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 61

IZDELEK ZA DOM

Predalnik za elektronske
elemente

Kadar potrebujemo na primer upor 1
kQ in kondenzator 22 ^F, lahko taka
zahteva povzroči mrzlično iskanje teh
dveh elementov. Toda iskanje po policah
in brskanje po raznih predalih ponavadi
ni uspešno, saj najdeni element nima
ustrezne vrednosti. Posledica je le nered
v delavnici, in če ni uspeha, popustijo
živci, predmet pa roma nazaj na polico.
Pred leti, ko sem se odločil popraviti star
usmernik, ki je že dolgo čakal na polici,
da se ga usmilim, se je podobna zgod¬
ba, ki se mi je prepogosto dogajala, spet
ponovila. Takrat sem sklenil, da ji enkrat
za vselej naredim konec. Odločil sem se
kupiti predalnik in vse skupaj lepo uredi¬
ti, vendar sem hitro ugotovil, da bi potre¬
boval kar lepo število predalčkov, če bi
hotel vse elemente, ki jih ni malo, pre¬
gledno razporediti. Ko pa sem v trgovini
uzrl ceno, sem si zastavil vprašanje, ali
ne bi šlo tudi drugače.

Na načrtu imamo narisane štiri mreže
različnih škatlic A, B, C in D. Mreža A je
namenjena osnovni škatlici, preostale pa
se vanjo vstavljajo po potrebi, odvisno
od količine materiala, ki ga bomo shra¬
njevali. Polna črta označuje linijo, po ka¬
teri del izrežemo, črtkana pa mesto pre¬
giba. Spoje lepimo s kontaktnim lepilom
UHU greenit ali z lepilom za papir UHU
alleskleber. Pri lepljenju si lahko poma¬
gamo s ščipalkami za perilo.

Sam sem naredil 130 škatlic in temu
primeren predalnik, vendar to ni pravilo.
Druge škatlice, ki se vstavljajo v večjo
lahko naredite po svojih željah in potre¬
bah. Vsako škatlico sem opremil z belo
etiketo in nanjo s tušem napisal vsebino.
Elektronske elemente sem sortiral po vred¬
nostih od najmanjše do največje. Škat¬
lice, ki se razlikujejo tudi po vsebini (npr.
upori in kondenzatorji), pa sem posebej
označil še z barvnim samolepilnim tra-

ker je predalnik privit na steno, ki nado¬
mešča zadnjo stranico. Tako narejene
poličke po uspešnem lepljenju obrusimo

Ideja o škatlicah, narejenih iz kartona,
me sprva ni najbolj navdušila, saj so se
mi zdele premalo kakovostne, vendar
sem se zaradi cenenosti materiala ven¬
darle odločil zanje. Po desetih letih upo¬
rabe pa je predalnik še vedno tak kot prvi
dan, le da je papir malo obledel. Izdelek
je močno presegel moja pričakovanja in
ga zato priporočam tudi vam.

Kot gradivo sem uporabil karton, ki se
dobi v knjigarnah v polah A 0 in ga upo¬
rabljajo za izdelavo map. Prodajajo ga v
več barvnih odtenkih, zato si lahko omi¬
slite tudi škatlice različnih barv. Ce tega
kartona po naključju ne boste dobili, o
čemer pa dvomim, lahko uporabite tudi
fotokarton, ki je malo tanjši in mehkejši.

kom, nalepljenim na čelno stran.

Izdelati moramo še police, kjer bodo
škatlice varno spravljene. Za to potre¬
bujemo smrekove deščice debeline 12
mm. airina teh deščic je 70 mm, dolžina
pa je podana na načrtu, oz. si jo prire¬
dite po svoje glede na število škatlic.
Izhodišče za velikost mojega predalnika
so bile dimenzije stene, ki je bila na
voljo.

Na točno dolžino nažagane deščice
med seboj zlepimo z belim mizarskim
lepilom in vse skupaj pribijemo še z
dvema žičnikoma 1,5 x 30 mm na vsaki
strani deščice. Paziti moramo na vzpo¬
rednost poličk in enakomeren razmak
med njimi. Zadnje stene nisem zapiral,

62 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

IZDELEK ZA DOM

M = 1 : 10

M = 1 : 2

Mreža A

68

in trikrat prelakiramo z brezbarvnim nitrolakom. Po vsakem lakiranju
površino rahlo pobrusimo z vodmnobrusilnim papirjem 250-400, da
poberemo iglice, ki se dvignejo zaradi lakiranja. Na to konstrukcijo pri¬
vijemo še štiri pritrdila, s katerimi predalnik pritrdimo na steno. Ta so v
obliki kotnika in jih naredimo iz aluminijaste pločevine debeline 2-3 mm.
Z lesnimi vijaki jih pritrdimo na predalnik, tega pa na steno.

Treba je le še vstaviti škatlice in jih razvrstiti. Presenečeni boste, koliko
drobnarij lahko pospravite vanje in koliko prostora pridobite na prej
napolnjenih policah. Robert Resman

Tehniška

založba

Slovenije

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541
Tel.: 061/213 733, Faks: 061/218 246

K. Johnson
FIZIKA

- Preproste
razlage
fizikalnih
pojavov

Knjiga s prijet¬
nim pristopom,
številnimi poskusi in mnogimi barvni¬
mi ilustracijami pomaga razumeti ta
težavni predmet. Z njo bodo učenci
lahko sami ali ob pomoči staršev in
učiteljev spoznali osnovne fizikalne
zakone in veliko zanimivosti iz vsak¬
danjega življenja, povezanih s fiziko. V
knjigi je veliko vprašanj, primernih za
ponavljanje in utrjevanje, zlasti na
stopnji osnovne, pa tudi srednje šole.
Prav zato jo bodo z veseljem vzeli v ro¬
ke učenci, učitelji, pa tudi vsi drugi, ki
jih fizika zanima.

Obseg: 384 barvnih strani
Format: 21 x 24,5 cm
Cena: 5.985 SIT
Cena s popustom: 4.788 SIT

Friedrich

PRIROČNIK ZA
ELEKTROTEH¬
NIKO IN
ELEKTRONIKO

Z iskanjem po njem
ni težav, saj je snov
pregledno razvršče¬
na po poglavjih: ma¬
tematične osnove in tabele; fizikalne
osnove; grafični simboli; elementi
elektrotehnike; elektronski elementi in
vezja; digitalna tehnika in obdelava in¬
formacij; krmilja, regulacije in fluidna
tehnika; merilna tehnika; varnostni
predpisi; električni stroji; električne
naprave; žice, vodniki in kabli; materi¬
ali in standardiziranje materialov; teh¬
nično risanje in strojni standardizirani
deli. Zadnje poglavje poleg seznama
kratic in imenskega kazala zajema še
standardizacijo in seznam obravnava¬
nih standardov.

Obseg: 486 strani
Format: 14,8 x 21 cm

Cena: 10.500 SIT

Cena s popustom: 8.400 SIT

IMnRrtdi

PRIROČNIK
xa nlnktroHlinlko
In nlnktrnnlko

Naročniki revij TIM ali ŽIT imajo ob poravnani naročnini 20 % popusta
pri nakupu knjig, priročnikov in pojmovnikov Tehniške založbe Slovenije.

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 63

Poletne igre

ZA SPRETNE ROKE

Nogometa, skrivanja, plezanja po
drevju ter drugih običajnih in vsem
znanih iger je v počitniških dneh toliko,
da se jih včasih že kar naveličamo.
Takrat se pojavi vprašanje: "Kaj bi se šli
pa sedaj?" Da v takih primerih ne bi bili
v zadregi, vam predlagamo, da sami
naredite nekaj preprostih igralnih pripo¬
močkov, s katerimi boste prijetno pre¬
senetili prijatelje, nemalo pa se bodo -
vsaj z nekaterimi izmed njih - zabavali
tudi starejši.

Cirkuški slon

Na cirkuških predstavah pogosto pre¬
cej navdušenja gledalcev vzbuja nastop
slona, ki z rilcem lovi različne predmete,
ki mu jih meče dreser. Za to seveda potre¬
buje dobršno mero izurjenosti in spret¬
nosti, ki jo od igralcev terja tudi naša
igra: s slonovim rilcem je treba ujeti na
vrvico obešen obroček (slika 1). V merilu
1 : 1 narisan obris slona z risbe 2
prekopirajte na 2-2,5 cm debelo smreko¬
vo deščico in izžagajte (npr. z električno
vbodno žago). Z brusilnim papirjem
zgladite vse robove, slončka prebarvajte
s sivo oljno ali nitrobarvo ter mu narišite
ušesa, oči in okle. Pred sprednjimi noga¬
mi izvrtajte luknjico, v katero dobro
prilepite približno 80 cm dolg kos tanke
in močne vrvice, na njen drugi konec pa
privežite lesen obroček s premerom
okrog 7 cm, kakršne uporabljajo za
obešanje zaves na lesene karnise (slika

3 ).

Kopitljački

Najmlajši se bodo gotovo zelo
razveselili prikupnih možicljev na vrvi¬
cah, s katerimi bodo morali na dvorišču
(zakaj ne v stanovanju, vam je menda

Slika 3

j  j

Slika 4


-

Slika 2

Slika 1

ZA SPRETNE ROKE

< f i%

M

■

si*

Slika 5

jasno) npr. čim hitreje prehoditi označeni
del proge z nekaj preprostimi ovirami. Za
izdelavo enega para potrebujete eno ali
dve suhi in dovolj veliki bukovi poleni, ki
naj vam jih nekdo od starejših z ročno,
verižno ali električno krožno žago
prireže v obliko kvadra s približnimi
merami 8 x 18 x 15 cm (odvisno od
velikosti oziroma starosti otrok). Z grobo
r ašpo zaoblite vse robove, kot kaže slika
4, in jih obrusite, nato pa na eno od kraj¬
ših stranic nalepite oči in nos ter narišite
usta. Za oči uporabite prirezane lesene
kroglice, za nos pa okrogel košček lesa,
ki ga izžagate npr. s kronskim svedrom.
Na koncu vse skupaj prebarvajte in vsaj
dvakrat prelakirajte, da bo odporno proti
vlagi oziroma vodi. Dolžina debelejše
najlonske vrvice, ki jo speljete skozi nekaj
centimetrov pod vrhom kvadra izvrtano
luknjo in zavozlate, je odvisna od
velikosti "uporabnika" (slika 5).

Metanje lasa

Laso je še danes nepogrešljiv pripo¬
moček kavbojev na širnih ameriških
pašnikih in v kakem filmu z Divjega zaho¬
da ste gotovo videli, kako ga uporablja¬
jo. Sami si lahko naredite podobno
igralo (slika 6), ob katerem boste skupaj
s prijatelji preizkušali natančnost metov
lasu podobnih zank iz vrvi. Potrebujete
dve 60 cm dolgi poskobljani smrekovi
letvi s prerezom 6x2 cm, ki ju na sredi¬
ni zažagate do polovice in z dletom
izsekate odvečni les, da dobite preklopni

spoj. V letvici izvrtajte po pet med seboj
enako oddaljenih lukenj in vanje za¬
lepite približno 20 cm dolge kose okrog¬
le palice, ki jih na vrhu nekoliko zaoblite.
Uporabite lahko kar ročaj odslužene (!)
metle. Če ste preklopni spoj naredili
natančno, letvic tam ni treba lepiti, da
bo križ po uporabi mogoče zložiti in
spraviti v primerno vrečo. Vse lesene
dele zbrusite in prebarvajte ali nekajkrat
prelakirajte, nato pa ob palicah s
samolepilnimi številkami ali debelim
vodoobstojnim flomastrom napišite vred¬
nosti zadetkov 10, 20 in 50. Iz debele¬
jše najlonske vrvi naredite zanke s pre¬
merom približno 20 cm, jih zlepite in
čez stik povlecite košček plastične cevi,
ki jo morate na vrv seveda natakniti že
pred lepljenjem. V igri zmaga tisti, ki s
petimi zankami z vnaprej določene raz¬
dalje (npr. 2 m) doseže največje število
točk.

Ribolov na suhem

Doslej opisana igrala so bila dokaj
preprosta za izdelavo, za ribolov na
suhem pa se bo treba nekoliko bolj potru¬
diti in pokazati nekaj več iznajdljivosti.
Na sliki 7 lahko vidite, za kaj pravzaprav
gre. Ribiška palica je sestavljena iz
držala, nanj prilepljene daljše paličice s
kovinsko zanko na vrhu in vrtljive ročice,
s katero se odvija in navija vrvica, na
koncu katere visi lesen ali kovinski
obroček (kot pri cirkuškem slonu). Z njim
je treba »ujeti« figurice, ki na ribe po
obliki bolj malo spominjajo le zato, ker
morajo biti dovolj stabilne, obenem pa
mora biti nekoliko navzdol zavihan
kavelj na njihovem zgornjem delu dovolj
velik, da je nanj še mogoče natakniti

obroček. Pravila igre so kratka in jasna: v
čim krajšem (ali omejenem) času je treba
naloviti čim več rib, pri čemer se vsaka
zaradi nepazljivosti prekucnjena figura
odšteje od končnega seštevka. Igra bo še
zanimivejša, če boste ribe pobarvali npr.
s tremi različnimi barvami, od katerih naj
vsaka pomeni drugačno število točk, npr.
zelena 1, rumena 3 in rdeča 5.

Matej Pavlič

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 65

RAČUNALNIŠTVO

Naredimo risanko <2.dei>

Kako nastane risanka, smo že spo¬
znali. Gibanje narišemo v korakih kot niz
posameznih slik. Če se slike na zaslonu
zvrstijo dovolj hitro, človeško oko ne
zazna skokovitih sprememb in zlijejo se
ena z drugo. Iz koračnega gibanja na¬
stane zvezno gibanje. Seveda pa mora
vsak gib vsebovati primerno število
korakov. Na primer: če želimo doseči
gladko hojo igralca, moramo narisati
vsaj 14 slik (risba 1) in jih predvajati s
hitrostjo najmanj 15 slik na sekundo.

Izdelava risanke

Vsaka risanka je sestavljena iz treh
glavnih sestavnih delov: ozadja, igralcev
in zvokov. Razdelitev vsake posamezne
slike (an.: frame) na ozadje in igralce je
smiselna predvsem zato, ker znatno
pospeši nastajanje risanke. Dela slike, ki
se ne giblje ali kako drugače spreminja,
ne rišemo za vsako posamezno sliko
znova, temveč ozadje narišemo le enkrat
in določimo čas prikazovanja. Ce po¬
zorno opazujemo "prave" risanke, lahko
spoznamo, da velikokrat ozadje zajema
tudi velik del telesa igralca in je ta v bistvu
le premikajoči se del roke, glave, ust ...

Ozadje

V programu Corel Move izdelamo
ozadje (pri Corelu ozadje imenujejo
Prop) s preprostim risarskim podpro¬

gramom, do katerega pridemo, če v
paleti z orodji kliknemo na gumb, na
katerem je narisana pokrajina s sonč¬
kom. Pri tem se odpre okno, kjer lahko
izberemo program, s katerim bomo izde¬
lali ozadje. Na vrhu seznama je Corel
Move, pod njim pa drugi risarski progra¬
mi, ki so na razpolago. Ko kliknemo na
Corel Move, se odpre novo delovno oko¬
lje z orodjarno, ki smo jo opisali v prej¬
šnji številki Tima. Nadaljevanje je zdaj
odvisno le od naše domišljije in spretnosti
pri uporabi risarskih orodij. Primer pre¬
prostega ozadja prikazuje risba 2. Ko je
ozadje izdelano, odpremo meni File in
kliknemo na Apply Changes, kar nas sku¬
paj z ozadjem vrne v glavno okno pro¬
grama Corel Move.

Seveda pa to ni edina možnost za
izdelavo ozadja. Ozadje lahko izdelamo
tudi s kakšnim drugim risarskim pro¬
gramom in ga vnesemo v Corel Move. To
naredimo po naslednjem postopku.
Odpremo meni File in izberemo možnost
Import (vnesi-vstavi). Sedaj lahko izbere¬
mo, kaj želimo vnesti. Ker želimo ozadje,
kliknemo na možnost Prop. Pri tem se
odpre okno, kjer lahko brskamo po direk-
torijih in med vsemi mogočimi grafičnimi
formati iščemo slike za ozadje.

Igralci

Igralce izdelamo podobno kot ozadja.
V stolpcu z orodji poiščemo gumb, na

katerem je narisan možic s palico v eni
roki in klobukom v drugi. Ko kliknemo
nanj, se odpre okno s seznamom
razpoložljivih programov za izdelavo
igralcev. Najpreprosteje je, če izberemo
kar Corel Move, saj smo ta program
spoznali že pri izdelavi ozadja. Za
pozneje pa vam priporočam, da po¬
skusite izdelati igralce še s programom
Corel Draw, ki Corel Move v mnogočem
prekaša.

Za začetek se lotimo izdelave pre¬
prostega igralca. Izdelajmo poskakujočo
žogo. Najprej moramo določiti, koliko
slik bo sestavljalo igralca - žogo. To sto¬
rimo tako, da odpremo meni Edit in
kliknemo na možnost Insert Cels (vstavi
celice, slike). Nato v oknu, ki se odpre,
vpišemo predvideno število slik. Seveda
lahko po enakem postopku slike dodamo
tudi pozneje, pri čemer lahko izbiramo
dodajanje poljubnega števila slik pred
trenutno odprto sliko ali dodajanje po¬
ljubnega števila slik za trenutno odprto
sliko. Če ugotovimo, da smo odprli pre¬
veliko število slik, odvečne odstranimo. V
meniju Edit kliknemo na Delete Cels
(zbriši celice) in vpišemo število slik, ki jih
želimo odstraniti.

Zdaj pride na vrsto najzamudnejši del
pri izdelavi risanke. Narisati moramo
prav vse korake v gibanju igralca. Delo
pa bo veliko hitrejše, če poznamo mož¬
nosti, ki jih ponuja računalnik. Predvsem

66 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

ZA SPRETNE ROKE

igjACTOR Aclo< xj

B»: E* E«e^ flpto Help

Spomin

Gotovo poznate družabno igro, pri ka¬
teri morajo vaše spominske celice pošte¬
no garati. V trgovinah z igračami ponu¬
jajo vse mogoče inačice te zabavne igre,
svojo lastno pa si lahko naredite sami.
Gotovo vam bo pomagala krajšati počit¬
niške dni.

Slika 1. Pripomoček za pripravo kartončkov -
okvir za zarisovanje velikosti slik

Potrebujete najmanj 36 kartonskih
kvadratov velikosti 5x5 cm. Za izrezo¬
vanje motivov si pripravite okvir z notran¬
jimi merami 3,5 x 3,5 cm (slika 1). Mo¬
tive izrežite iz revij. Poiščite reklame, ki
se ponavljajo v več izdajah, da boste lah¬
ko izdelali slike v dvojniku. Izberite po¬
dobne motive ali isto reklamo uporabite
večkrat, da bo igra težja. Če ste bolj ust¬
varjalne narave, se lotite izdelave bleš¬
čečih kartončkov z geometrijskimi motivi
iz barvne aluminijaste folije (slika 2).
Kadar motive in njihove podrobnosti že
predobro poznate, dodajte nekaj parov
ali jih nekaj zamenjajte.

Pravila igre:

Kartončke obrnite na hrbtno stran, jih
pomešajte in razvrstite v pet vrst. Vsak
igralec, ki je na vrsti, obrne dva kartonč¬
ka in si skuša zapomniti njun motiv ter
položaj. Zapomni si tudi položaj in mo¬
tive kartončkov, ki so jih obrnili soigralci.
Kadar je na vrsti, skuša najti par enakih
kartončkov. Ko ga najde, ga obdrži.
Zmaga igralec, ki ima ob koncu igre
največ parov.

Alenka Pavko-Cuden

vpišemo število korakov, ki pa ne sme biti
večje od števila vseh korakov v risanki.
Pri tem se na zaslonu pojavi pot s kva¬
dratki, ki ponazarjajo posamezne kora¬
ke. S spreminjanjem leg teh kvadratkov
(primemo jih z miško) določamo obliko
poti, po kateri se bo gibala žoga.

Poskusite, ne bo vam žal!

Miha Zorec

ne smemo pozabiti, da je igralec le tisti
del slike, ki se giblje, vse drugo je lahko
ozadje. V našem primeru je to žoga, ki
poskakuje. V prvi sliki narišemo žogo na
začetni, najvišji točki. Nato z orodjem za
označevanje označimo žogo in jo shra¬
nimo v računalniški pomnilnik (Edit -
Copy). S pomočjo drsnika na dnu palete
z orodji se premaknemo v naslednjo sliko
ter z ukazom Paste v meniju Edit vnesemo
vsebino pomnilnika, žogo. Postavimo jo
nekoliko niže.

Pri določanju položaja žoge si delo
zelo olajšamo, če vklopimo prosojnost
Papirja. To nam omogoča, da vidimo
senco prejšnje (lahko tudi naslednje) sli¬
ke. Prosojnost papirja vklopimo tako, da
v meniju Options kliknemo na Onion Skin
(neposredni prevod tega ukaza je zelo
čuden) in izberemo ustrezno možnost:
None (neprosojno), Previous Cel (vidimo
predhodno sliko) ali Next Cel (vidimo
naslednjo sliko).

Postopek premikanja žoge ponovimo
tolikokrat, da pridemo do najnižje točke
~ do tal. Potem začnemo višino spet
povečevati. Nasvet: žogo narišite v naj¬
nižji točki (dotik tal) nekoliko sploščeno.

Ko narišemo vse korake gibanja žoge,
zapustimo risarski podprogramček in se
vrnemo v okolje programa Corel Move.
Ce zdaj sprožimo predvajanje, se začne¬
jo vrstiti posamezne slike pravkar ustvar-
|enega igralca; žoga veselo poskakuje
po prej narisanem ozadju.

Zelo dolgočasno je, če žoga poskaku¬
je le na enem mestu. Zato vzamemo
orodje za urejanje poti igralca (risba 4)
in določimo črto ali krivuljo, po kateri bo
žoga poskakovala. V okencu Path Edit
(urejanje poti) najprej kliknemo na +/- in

Slika 3. Spomin - prijetna družabna igra

Slika 2. Geometrijske motive lahko izdelate iz svetleče aluminiiaste folije

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 67

ZA SPRETNE ROKE

Poletne majice

Čeprav je še pred kratkim
snežilo, je pred vrati poletje ter
z njim sonce, vročina in kratki
rokavi. Vaše omare najbrž kar
pokajo od poletne garderobe,
pa vendar si tudi letos privoščite
doma narejen nov oblačilni kos
- nepogrešljivo majico.

Potrebujete belo ali obarvano
bombažno majico, zaščitne ro¬
kavice, barvila za tekstil, likalno
desko, podlogo in likalnik ter
dobro voljo.

Preden se lotite dela, zavaruj¬
te delovni prostor in si nataknite
zaščitne rokavice, sicer boste
poleg majice imeli obarvane
tudi roke (pa še stene in mizo).

Majico lahko okrasite na več
načinov. Lahko jo zavozlate ali
prevežete ter obarvate z barvili
v prahu, raztopljenimi v hladni
oz. vroči vodi. Natančno upo¬
števajte navodila za uporabo:
predpisano razmerje med maso
majice, količino barvila in količi¬
no vode ter^ temperaturo in čas
barvanja. Če so vam vozlani
vzorci zoprni, se lotite črtastih,
karirastih ali prelivajočih se
vzorcev, ki nastanejo pri po-
makanju v barvilo. Postopek
smo opisali v eni zadnjih letoš¬
njih številk revije TIM; barvali smo rute.
Po končanem barvanju majice pošteno
sperite v mlačni vodi.

Na majico lahko seveda tudi rišete s
čopičem. Potrebujete tekoča barvila ali
barvila v pasti. Med prednji in zadnji del

majice vložite debelo plast
časopisnega papirja, da se
motiv ne bo preslikal na hrbtno
stran majice. Barvila v skladu z
navodili proizvajalca utrdite z
likanjem ali parjenjem.

Če niste vešči slikanja s čo¬
pičem, se lotite tiska. Pobrskajte
po omari, mogoče najdete pri¬
merno štampiljko, poljubne mo¬
tive pa lahko tiskate s krompir¬
jevimi pečati. Če se vam mudi,
preprosto "polunkajte" dlani ali
stopala v barvilo, jih odtisnite
ter dodatno okrasite s čopičem.
Za tiskanje mora biti barvilo
dovolj gosto, da ne krvavi. Bar¬
vilo utrdite z likanjem oz. v
skladu s priloženimi navodili.

Barvne površine lahko pope¬
strite z bleščicami in kovinskimi
barvili v tubi z dulcem. Če pa
se vam majica kljub obilici barv
zdi dolgočasna, ji prišijte še
kak gumb.

Vse vrste tekstilnih barvil lah¬
ko kupite v trgovini Prometej Art
& Hobby v Ljubljani in Celju.
Ponujajo tudi kakovostne čo¬
piče, bleščice, dodatke ter ša¬
blone za tekstilni tisk.

Poleg majic si lahko seveda
pobarvate tudi superge, nati¬
kače, torbe, rute ter še pa še...

Alenka Pavko-Cuden

TIMOVI OGLASI

PRODAM jadrnico razreda G (750 mm). Je
še nedokončana, a pazljivo grajena. Cena
je 5000 SIT oziroma po dogovoru.

Klemen Kolenik
Ul. Pohorskega bataljona 21 1
1000 Ljubljana
Tel.: (061) 341-858

KUPIM katerikoli motor izmed navedenih:
LRP super 400 (21.500 - 24.000 vrt./min.)
power plus 410/12 (20.500 vrt./min.), LRP
super 400G (19.000 vrt./min.) ali speed
480 race (17.500 vrt./min.)

Lahko so rabljeni ali novi. Kupim samo ene¬
ga od teh.

Gregor Vrbnjak
Berkovci 36

9242 Videm ob Ščavnici

Tel.: (069) 87-939 (med vikendom)

PRODAM RV-napravo F-14 in jadralna
modela disco z razpetino 1500 mm in hi-fly
z razpetino 2400 mm. Vse je še nerabljeno.
Tomaž Završnik
Opekarniška 8
3000 Celje

PRODAM maketo železnice HO. V kompletu
je lokomotiva, 5 vagonov, most, zapornica,
avtomobilčki, podloga in transformator.
Cena po dogovoru.

Goran Koležnik
Partizanska 2
Mežica

Tel.: (0602) 37-604 (popoldan)

PRODAM začetniški RV-model motornega
jadralnega letala fen z razpetino kril 3100
mm z vso pripadajočo opremo.

Božo Rojko
Gregorčičeva 35
2000 Maribor
Tel.: (062) 221-001

PRODAM dekupirno žago za rezljanje
vezane plošče, mehkega ali trdega lesa,
do debeline 51 mm, vitroplasta in alumini¬
ja. Velikost mize je 306 x 190 mm, nak¬
lonski kot od 0-45°, motor 220/1 10 V,
masa 8 kg.

Miran Kos
Ledinekova 7
2106 Maribor
Tel.: (062) 106-000

PRODAM model VW hrošča z eksplozijskim
motorjem: 3,5 cm 3  (1,5 KM), dvokanalno
RV-napravo Sanwa, 2 servomehanizma,
sprejemnik, 12 celic Baren, Varta, Sanyo
(1,2 V, 600-900 mAh). Vse je odlično
ohranjeno in skoraj novo. Dodatne informa¬
cije na naslovu:

Gregor Košiček - Brsan
Gornja^ Brezovica 3
8310 Šentjernej
Tel.: (068) 42-151

PRODAM kompletno 7-kanalno RV- napravo
Robbe-Futaba F-14 (oddajnik, sprejemnik,
oba akumulatorja, 2 x mix, 3 x dual rate,
40 MHz, K53, lahko tudi s servomehanizmi).
Sašo Šantelj
Hrašče 85
6230 Postojna
Tel.: (067) 53-143

68 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

UGANKARSKI KOTIČEK

TIMOVA VELIKA POLETNA
NAGRADNA KRIŽANKA

Dragi bralci! Pred vami je nekoliko
nenavadna uganka, nekakšna mešanica
med kombinacijsko in slikovno križanko.
Večino izmed 47 besed najdete v sezna¬
mu, urejenem po številu črk in abecedi,
druge pa morate poiskati sami, vendar
pri tem ne bi smeli imeti težav, saj je vseh
13 sličic vzetih iz člankov, objavljenih v
letošnjem letniku revije Tim; poleg tega je
pri vsaki sličici v oklepaju napisano tudi
število črk. Rešitev je sestavljena iz dveh

12 črk: STABILIZATOR^ 8 črk: STIRO¬
POR, ZAPIRALO, ZRAČNICA, 7 črk:
LETVICA, OGRODJE, STOJALO, TESNI¬
LO, 6 črk: KABINA, NADVOZ, SKELET,
ZALOGA, 5 črk: GLAVA, ISNIK, KRI¬
LO, LOKAL, NAVOJ, ODTIS, OKLEP,
OVIRA^ RANTA, VZLET, 4 črke: AERO,
LAKS, SARA, 3 črke: BEG, DIA, ENA,
GAZ, KOV, PSI, REZ, RJA, VAL.

besed, ki ju dobite tako, da po vrsti pre¬
berete črke iz oštevilčenih polj. Trije
izžrebani reševalci bodo po pošti prejeli
velik komplet za izdelavo plastične
makete letal, vendar bomo upoštevali le
tiste rešitve, ki bodo na naslov Tehniška
založba Slovenije, Lepi pot 6, p. p. 541,
1001 Ljubljana (s pripisom "Timove
uganke"), prispele najkasneje do 20. juli¬
ja. Želimo vam čim več sreče - in seveda
prijetne počitnice.

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 69

LETNO KAZALO

ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 1996/97

Avtomobilsko modelarstvo

Koledar modelarskih tekmovanj v Sloveniji za leto 1997 7/14
Model avtomobila iz papirja - lada kombi 6/33
"Tin Lizzy" ali Fordov model T 9-10/1 8

Elektronika in elektrotehnika

Detektor polne moči elektromotorja 4/25

Detektor polne moči elektromotorja (popravek) 9-10/51

Elektronska akupunktura lin masaža) 2/31

Elektronski mutator 9-10/49

Elektronski stetoskop 1/31

Hi-fi ojačevalnik 160 W 9-10/44

Izdelava tiskanih vezij 4/27

Krmilnik moči v enosmernih tokokrogih s spremenljivo širino
impulza 9-10/52

Močnostni regulator napetosti 8/33

Modelarski likalnik 5/12

Napajanje žarilne svečke 1/30

Oktavni izenačevalnik 3/27

Precizna štoparica 8/30

Predalnik za elektronske elemente 9-1 0/62

Prenosno ozvočenje 2 x 50 W (1. del - Končni ojačevalnik) 2/28

Prenosno ozvočenje 2 x 50 W (2. del - Zvočni omarici) 3/25

Prenosno ozvočenje 2 x 50 W (3. del - Mikrofonski

predojačevalnik) 3/25

Prenosno ozvočenje 2 x 50 W (4, del - Vezje za kontrolo
tona) 4/31

Prenosno ozvočenje 2 x 50 W (5. del - Napajalnik) 6/31

Rokenrol predojačevalnik 5/32

Še enkrat: Laboratorijski usmernik 0-40 V, 4 A 4/29

Izdelek za dom

Brusilna ploščica 3/34

Držalo za knjige 8/36

Držalo za lepilni trak 2/35

Jaslice iz ličkanja 4/36

Kam s šivalnim priborom? 6/36

Maksi krivuljnik 5/1 3

Medveška v balonu 8/34

Obešalnik za sušenje obutve 3/32

Pobiralnik drobnih jeklenih predmetov 3/29

Predalnik za elektronske elemente 9-10/62

Priročna škatla 4/1 1

Ptičja krmilnica 6/16 in 26

Stojalo za papirnate prtičke 2/34

Stojalo za papirnate prtičke 4/34

§tojalo za minivrtalnik 7/8

Škatla za diskete 5/34

Škatla za modelarske barve 7/9

Škatlica za diskete 3/33

Vodna tehtnica 5/37

Za mlade klaviaturiste 2/37

Zložljivi stolček 9-10/60

Ladijsko modelarstvo

Hlajenje elektromotorjev v modelih čolnov 4/13
Izračun lege težišča ladijskega modela 2/10
Koledar modelarskih tekmovanj v Sloveniji za leto 1997 7/14
Luka - tekmovalni model čolna MC-1/3 (priloga) 3/6
Model hitrega hidrogliserja Graupner "tornado" 8/1 4
Model radijsko vodene motorne jahte nina II RC (priloga) 8/10
Model RV-jadrnice burja (priloga) 6/11
Nacionalni modelarski pravilnik (tekmovanje z ladijskimi RV-
modeli na elektropogon - FSR-E/hidro) 2/1 1
Nacionalni modelarski pravilnik za tekmovanje z ladijskimi
modeli na električni pogon za kategorijo FSR-E-ECO Junior
Standard 8/25

Norderney - maketa tovorne ladje (priloga) 1/6
Preprosta kontrola hitrosti za RV-čolne 3/7
Stabilnost modelov čolnov (3. del) 4/12

Letalsko modelarstvo

Ali bomo leteli z modeli na elektromotorni pogon? 1 /9

Arrow - trdoživo leteče krilo 7/26

Držalo za jadralne modele 2/9

Elise za letalske modele 9-1 0/6

Francoska kljuka za prostoleteče modele 2/7

Guma za pogon prostoletečih modelov 4/8

Gumenjak "BI " (priloga) 9-1 0/1 2

Izdelava trupa letalskega modela 7/7

Jadralni model šoja 1/10

Koledar modelarskih tekmovanj v Sloveniji za leto 1997 7/14
Kolibri (priloga) 2/6

Merjenje vlečne sile letalskega vijaka 1/12

Mini - RV jadralni model na električni pogon (priloga) 8/4

Pilatus 1 /8

Polikarpov 1-15 bis (priloga) 6/4

Polmaketa jadralnega letala meteor (priloga) 3/8

Polmaketa športnega letala focke wu(f L102 (priloga) 1/3

Salangana 9-10/32

Sokol (priloga) 2/4

Spojka za vleko modelov 1/1 1

Stojalo za model 5/16

Timov HLG (priloga) 4/3

Tina - začetniški jadralni model 8/8

Tomy-E - elektromotorni jadralni RV-model (priloga) 5/5

Trupi iz ogljikovih vlaken 5/14

Vakuumirana plastična krila za model F1A 6/8

Zvitje kril prostoletečih modelov F1A in Al 3/9

Mala železnica

Novosti iz sveta malih železnic 7/1
6. železniški bolšji sejem male železnice 5/1

Modelarski triki

Izdelava trupa letalskega modela 7/7

Maksi krivuljnik 5/13

Modelarski likalnik 5/12

Polnilni ventil 7/6

Polnilniki do 7 celic 7/33

Preprosta kontrola hitrosti za RV-čolne 3/7

Preprosta vgradnja servomehanizmov 8/7

Slab doseg v ladijskem modelu 2/26

Šablona 9-10/53

Tretji kanal 1 /29

Vpenjanje klinastih obdelovancev 3/32

Na kratko

Graviranje stekla 4/30
Marmoriranje 7/37
Poliranje glavic vijakov 3/34
Rezbarjenje 3/30

Ubogljivi zamašek in plavajoča šivanka 3/33
Uporaba UHU-jevih lepil v raketnem modelarstvu 7/11
Zabavna fizika - tlak 7/33

Plastično maketarstvo

Akrilne barve 6/27

Aviatik (Berg) DJ med prvimi slovenskimi lovskimi letali (1. del)
1/16

Aviatik (Berg) DJ med prvimi slovenskimi lovskimi letali (2. del)
2/15

Aviatik (Berg) DJ med prvimi slovenskimi lovskimi letali (3. del)
3/1 1

Cianoakrilatna lepila 2/12
Detajliranje letalskih motorjev (1. del) 7/29
Detajliranje letalskih motorjev (2. del) 8/26
Detajliranje letalskih motorjev (3. del) 9-10/28
Graviranje 1/14

70 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

LETNO KAZALO

talerijeve novosti iz Metronic Kometa 2/13
talerijeve novosti iz Metronic Kometa 3/13
talerijeve novosti pri Metronic Kometu 8/29
Merijevi oklepniki 5/27

Koledar modelarskih tekmovanj v Sloveniji za leto 1997 7/14
Mig-29 fulcrum A - priloga (1. del) 5/25

Mig-29 fulcrum A
Mig-29 fulcrum A
Mig-29 fulcrum A
Mig-29 fulcrum A

2. del

3. del

4. del

5. del

6/29
7/31
8/27
9-10/24

""y-z7 ruicrum a  o. aei v-nu/z^

Revellove in Monogramove novosti iz Hibisca 4/14

Računalništvo

Naredimo risanko (1. del) 8/38
Naredimo risanko (2. del) 9-10/66

Model RV-jadrnice burja - TIM 6

Norderney - maketa tovorne ladje - TIM 1

Polikarpov 1-15 bis - TIM 6

Polmaketa jadralnega letala meteor - TIM 3

Polmaketa športnega letala focke vvulf L102 - TIM 1

Sokol - TIM 2

Timov HLG - TIM 4

Tomy-E - elektromotorni jadralni RV-model - TIM 5

Timov portret

Miha Holc 3/5
Tomaž Kogej 2/3
Anton Pavlovčič 1 /5
Drago Perc 6/1 3
Marjan Zidarič 8/3

Radijsko vodenje

Mešalnik za modele z V-repom 4/8

Novosti na modelarskem trgu 2/27

Novosti na modelarskem trgu 3/16

Novosti na modelarskem trgu 6/15

Novosti na modelarskem trgu 7/32

RV-naprava Graupner/JR X-388S 2/25

Polnjenje baterij nekoliko drugače 3/14

Povver peak 1 in podobni hitri polnilniki na 12 V 3/10

Preprosta vgradnja servomehanizmov 8/7

Tretji kanal 1/29

Raketno modelarstvo

IQSY tomahavvk 5/7

Koledar modelarskih tekmovanj v Sloveniji za leto 1997 7/14
Miniature v raketnem modelarstvu ali sobno raketno modelar¬
stvo 5/10

Poleti raket na stisnjen zrak in vodo 9-10/1
Raketa muh'ca 1/13

Uporaba UHU-j evih lepil v raketnem modelarstvu 7/1 1
Višinski model rakete 6/5

Reportaže

Bron SP za mlade letalske modelarje 3/4

Državno prvenstvo modelarjev z RV-modeli je sklenjeno 5/3

Evropsko prvenstvo ladijskih modelarjev 2/1

Evropsko prvenstvo prostoletečih letalskih modelov F-l-A, B, C

Koledar modelarskih tekmovanj v Sloveniji za leto 1997 7/14

Natečaj FAI za mlade likovnike 6/13

Novosti iz sveta malih železnic 7/1

Papirnati modeli na 2. pokalu Turčan 8/3

Počitniške likovno ustvarjalne delavnice 1/38

Pokal Fram že četrtič 9-10/4

Poleti raket na stisnjen zrak in vodo 9-10/1

Raketno modelarstvo v letu 1996 66/1

Srečanje letalskih modelarjev v Gradišču v Italiji 6/3

Tekme modelov čolnov na elektropogon v pretekli sezoni 5/3

Tekmovanje v pobočnem jadranju za pokal Frama 1/2

2. spomladanski pokal HLG 9-10/3

2. Štrkov pokal 5/2

4. odprto tekmovanje z modeli MC in jadrnicami razreda G 3/4

5. državno prvenstvo mladih letalskih modelarjev 1/1

6. železniški bolšji sejem male železnice 5/1

10. svetovno prvenstvo FSR-V in H 7/4

11. svetovno prvenstvo raketnih modelarjev 3/1
15. memorial Stojana Krajnca 8/1

Timova priloga

Gumenjak "BI" - TIM 9-10
Kolibri - TIM 2

Luka - tekmovalni model čolna MC-1 /3 - TIM 3
Marlesova montažna hišica PL 100 - TIM 7
Mig-29 fulcrum A - TIM 5

Mini - RV jadralni model na električni pogon - TIM 8
Model radijsko vodene motorne jahte nina II RC - TIM 8

Timov test

Jadralni model hattric 4/6

Model hitrega hidrogliserja Graupner "tornado" 8/14
Model RV-jadrnice burja 6/1 1

Primerjava baterij Ni-Cd Sanyo N-SCRC-SP ter Panasonic SP in
EX 6/14

Profi mc 4000 9-10/42
RV-naprava Graupner/JR X-388S 2/25
Serija super 400 5/28
Servomenanizem MPX super FL-BB 4/15

Za spretne roke

Adventni koledar 4/33

Bakreni obesek 1/33

Barvanje rut s pomakanjem 7/38

Buteljka v zabojčku 4/35

Brenkalica za kitaro 2/34

Drobna novoletna presenečenja 4/38

Drsalec 7/35

Figurice iz žice 2/16

Graviranje stekla 4/30

Hiša iz kartonske škatle 8/37

Intarzija s tremi metulji 9-10/55

Izdelajmo boben 1/36

Jadrnica iz lubja 9-10/60

Kengurujček - izdelek za najmlajše 4/32

Marjanca 9-10/57

Marmoriranje 7/37

Marlesova montažna hišica PL 100 (priloga) 7/30

Keramični nakit 5/38

Leseni nakit z marmornim vzorcem 5/38

Mimična lutka - žabica 1 /37

Nakit iz modelirne mase 3/39

Okrasek - angelček 4/39

Ovitek za knjigo 3/35

Papirnati novoletni okraski 4/34

Peresnica 1 /34

Peresnica iz papirja 9-10/59

Periskop 4/29

Počitniške likovno ustvarjalne delavnice 1/38

Poletne igre 9-10/64

Poletne majice 9-10/68

Pustne maske 6/39

Preslikovanje na blago 2/38

Račka na tri načine 3/30

Reliefne čestitke 3/39

Risbice na majicah 1/28

Rute iz mikrovalovne pečice 8/39

Slonček 3/37

Skrivajoče se lutke 3/36

Spomin 9-10/67

Satuljica 5/36

Škatlica za pirhe 7/34

"Tri v vrsto" iz domače delavnice 1/39

Valentinovo 6/39

Vezenje nekoliko drugače 3/35

Živalske figure iz valovite lepenke 9-10/54

TIM 9-10 • maj-junij 1997 • 71

NAGRADNA AKCIJA

TIMOVA NAGRADNA AKCIJA

Objavljamo končne rezultate Timove nagradne akcije, s katero želimo razširiti krog
bralcev Tima in pridobiti nove naročnike. Med šolami z največjim številom na¬
ročenih izvodov se letos pojavljajo skoraj iste kot lani, čeprav je tudi nekaj novih
imen. Prizadevne poverjenike, ki imajo največ zaslug za uspešen potek akcije, seve¬
da tudi tokrat čakajo lepe nagrade.

1. O. š. Križe, C. Kokrškega odreda 16, 4294 Križe, (g. Janez Zazvonil)

2. O. š. Otočec, Otočec 4, 8222 Otočec, (g. Marjan Jenko)

3. O. š. Ljudski vrt, Zupančičeva 10, 2250 Ptuj, (g. Jože Cvetko)

4. O. š. Jurij Dalmatin, Šolska 1,8270 Krško, (ga. Marta Zorko)

5. O. š. Puconci, Puconci 25, 9201 Puconci, (g. Ignac Čeh)

6. O. š. Bojan Ilich, Mladinska 23, 2000 Maribor, (g. Martin Knuplež)

7. O. š. Gornja Radgona, Prežihova 1, 9250 Gornja Radgona,

(ga. Jerica Zlatnik)

8. O. š. Davorin Jenko, Krvavška 4, 4207 Cerklje, (ga. Mojca Milek)

9. O. š. Srečko Kosovel, Kosovelova 6, 6210 Sežana, (g. Miloš Škapin)

10. O. š. I., Štefana Kovača 32, 9000 Murska Sobota, (ga. Darija Golob)

11. O. š. Pohorskega odreda, Kopališka ul. 1,2310 Slovenska Bistrica,
(ga. Andreja Novak)

12. O. š. prof. dr. Josip Plemelj, Seliška 3, 4260 Bled, (g. Andrej Kecman)

13. O. š. Senovo, Trg XIV. divizije 3, 8281 Senovo, (g. Vinko Hrastar)

14. O. š. Mengeš t  Šolska 1 1, 1234 Mengeš, (ga. Marija Ziernfeld)

15. O. š. Gustav Šilih, Vodnikova 3, 3320 Velenje

77 izvodov
64 izvodov
47 izvodov
31 izvodov
30 izvodov
26 izvodov

26 izvodov
25 izvodov
25 izvodov
24 izvodov

21 izvodov
21 izvodov
21 izvodov
20 izvodov
19 izvodov

V nagradni sklad so letos svoje izdelke prispevali naslednji sponzorji:

GM&M iz Grosupljega, Unihem iz Ljubljane, MIBO-modeli iz Logat¬
ca, Prometej Art & Hobby iz Ljubljane, MACH industries iz Loke pri
Zidanem mostu in Rubico iz Celja.

Petim najuspešnejšim poverjenikom bomo nagrade podelili na seji uredniškega
odbora revije Tim, drugim pa jih bomo poslali po pošti.

Najuspešnejšim se še enkrat zahvaljujemo za prizadevnost in čestitamo za lep
dosežek v skupni akciji, vse pa znova vabimo k sodelovanju tudi v naslednjem
šolskem letu.

Rešitve nagradnih ugank iz aprilske šte¬
vilke revije TIM:

Zlogovna dopolnjevanka: pila, klešče,
žaga

Izpolnjevanka: jadralno letalo

Klin: nemarnik, merinka, karmin, Mirna,

rima, mir, Rl, r

Nagrade za pravilno rešene uganke prej¬
mejo:

1. Primož Cankar, Opekarna 7, 1420
Trbovlje

2. Maja Logar, Stefetova 11, 4208
Šenčur

3. Gašper Šporar, Kamniška 63 A,
1241 Kamnik

MA), JUNIJ 1997, LETNIK XXXV, CENA 520 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POST11102

Revija za tehniško

us tvarjcfl nos t. mladih

Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d.

Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, telefon: 061/213-749 (uredništvo),
061/213-733 (naročniški oddelek), fax: 061/218-246.

Revija izhaja desetkrat na leto. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu.
Posamezna številka stane 260 SIT, polletna naročnina pa 1300 SIT.

Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-603-50480
Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič,

Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič.

Odgovorna urednica: Mihela Mikuž
Urednik revije in tehnični urednik: Jože Čuden
Lektoriranje: Ludvik Kaluža
Oblikovanje ovitka: Božidar Grabnar
Tisk: Tiskarna Ljubljana

Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za
znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov
na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS, št. 415-349/97 z dne 6. marca 1997

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI:

Kadar je na Belinki mestno tekmovanje, postane bazen skoraj pretesen za množico sodelu¬
jočih modelov jadrnic.

Foto: Jože Čuden

KAZALO

UREDNIKOV PREDAL 1

POLETI RAKET NA STISNJEN ZRAK IN VODO 1
2. SPOMLADANSKI POKAL HLG 3

POKAL FRAM ŽE ČETRTIČ 4

ELISE ZA LETALSKE MODELE 6

GUMENJAK "B1" (PRILOGA) 12

"TIN LIZZY" ALI FORDOV MODEL ] 8

MAKETARSKI FOTOSTRIP (5. DEL)

MIG-29 FULCRUM A 24

ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA (39. DEL) -
DETAJLIRANJE LETALSKIH MOTORJEV (3. DEL) 28
SALANGANA 32

TIMOV TEST - PROFI MC 4000 42

HI-FI OJAČEVALNIK 160 W 44

ELEKTRONSKI MUTATOR 49

DETEKTOR POLNE MOČI

ELEKTROMOTORJA (POPRAVEK) 51

KRMILNIK MOČI V ENOSMERNIH TOKOKROGIH
S SPREMENLJIVO ŠIRINO IMPULZA 52

MODELARSKI TRIKI - ŠABLONA 53

ŽIVALSKE FIGURE IZ VALOVITE LEPENKE 54

INTARZIJA S TREMI METUUI 55

MARJANCA 57

PERESNICA IZ PAPIRJA 59

ZLOŽUIVI STOLČEK 60

JADRNICA IZ LUBJA 61

PREDALNIK ZA ELEKTRONSKE ELEMENTE 62

POLETNE IGRE 64

NAREDIMO RISANKO (2. DEL) 66

SPOMIN 67

POLETNE MAJICE 68

UGANKARSKI KOTIČEK 69

ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 1996/97 71

TIMOVA NAGRADNA AKCIJA 72

72 • TIM 9-10 • maj-junij 1997

V OBJEKTIVU

1. Aleš Klenovšek z modelom gumenjaka B 1 z zložljivo eliso. Načrt in
natančen opis gradnje modela objavljamo v tej številki Tima.

2. Kdo bi si mislil, da se plastenka za osvežilno pijačo lahko spremeni v
raketo. Študenti z oddelka za fiziko ljubljanske Fakultete za matematiko in
fiziko v sodelovanju s Hišo eksperimentov so jih napolnili z vodo in stis¬
njenim zrakom ter v sklopu dogodka "Z veseljem v vesolje" pred številnim
občinstvom izvedli vrsto uspešnih izstrelitev.

3. V letošnjem letniku Tima smo objavili članek o jadralnem letalu meteor
in izdelavi njegovega modela. Ta na sliki, ki ga je prav tako skonstruiral
in izdelal Otokar Hluchy, je precej večji in ima razpetino 3000 mm ter
tehta 2100 g. Na fotografiji z modelom je Aleksandar Saradič, pilot, ki je
z letalom meteor leta 1956 nastopil na SP v Franciji in dosegel visoko
uvrstitev.

4. Na priljubljenem zbirališču letalskih modelarjev, pobočju pri Vinički vasi
blizu Lenarta, je svoj model letečega krila arrovv, ki smo ga predstavili v
Timu 7/97, preizkusil Boris Pungračič, član AK Ptuj. Modef je povečan na
razpetino 1 730 mm.

5. Učenci osnovne šole Franceta Bevka se lahko pohvalijo z lepim številom
prvih mest na tekmovanjih z modeli jadrnic. Na letošnjem mestnem tek¬
movanju je bil v razredu G najuspešnejši Teo Rižnar.

Foto: O. Hluchy,  M. Klenovšek, M. Kos, I. Omahen, R. Zupančič

tv

ON

ON

§ z

T

'S'

e

i

o.

i

1.5

zl

-H

1.5

-h-

cD
CD

15


1.5

-1,5-

5x5-4x4

3x16^2,5x11

1,5 1,5

Gumenjak "B 1

Konstruiral: M. Klenovšek
Merilo = 1:1

H

HH

2

NO

I

M

O

•

3

j!!

"5*

s

m

nO

NO

OJ

ON

tN

o\

C

3

T

S

i

ir>

CO

co

CD

&

C

S

X

*«r

S

I

On

28

s

C.G. 55%

—

rar

o|

o

3

405

65

85

510

2 15 14 20 8 1 6 3 13 12 17

19 18

50

88_

3-

123

O

CO

o

CM

M85

co

CM

o

o

UD

LT>

•<r

CM

ir>ii

o

CM

smreka 3x3

balsa3x4

R210

943

Gumenjak "B 1

Konstruiral: M. Klenovšek
Merilo = 1:1

/A

cof

O

CO

62

70

45

.10x45x220

kalup za oblikovanje
krakov elise

in

csi

R 33

co

(NI

ro

CM

13-

9


&5


LO

CSI

GO

CSI

in

CSI

co

CM

4%|

3.5


13

O

in

UD

CM

-o-

m

oj

0.8


10

in I csi

triI r ~

08

H

MM

2

0

1

3

7;

c*

s

o

SI


'sD

0

1

3

"3’

3

M

'sO

VO

SI