informator številka 17 Leto XIX. Titovo Velenje, 24. aprila 1985 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika Skupščina o Gorenju Prejšnjo sredo, 17. aprila 1985, so vsi trije zbori republiške skupščine med drugim obravnavali tudi poročilo o gospodarskih gibanjih v začetku letošnjega leta in o nekaterih •zgubah v organizacijah združenega dela po zaključnih računih za lansko leto._________________ Informacijo o tej problematiki so obravnavali tudi vsi Pristojni odbori zborov slovenske skupščine. Poudarili $o, da velja pozitivne rezultate pri zmanjševanju izgub vsekakor pripisati izvajanju do sedaj sprejetih sklepov in Priporočil na zborih Skupščine ter aktivnostim, ki so v zadnjem času potekale v organizacijah združenega dela, izvršnem svetu in Gospodar- ski zbornici ter poslovnih bankah in skladih skupnih rezerv. Menili so tudi, da je treba zaostriti odgovornost zadolženih za pripravo in izvajanje sanacijskih programov za odpravo subjektivnih slabosti in neracionalnosti v poslovanju ter za prestrukturiranje delovnih programov pa so posebej pomembni ustrezno nagrajevanje in stimulacija delavcev za ustvarjalne napore. Organizacije združenega dela bodo morale bolj kot sedaj iskati sredstva za pokrivanje izgub znotraj svojih organizacijskih in reprodukcijskih povezav. Občinski skladi skupnih rezerv pa morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da zbrana sredstva ne bodo ležala neuporabljena. V Gorenju so, kot je v uvodni besedi dejal podpredsednik (Nadaljevanje na 2. strani) Tovarišice in tovariši delegati, naj izkoristim tole priložnost, da se v imenu vseh delavcev Gorenja javno zahvalim združenemu delu Socialistične republike Slovenije, zlasti še tistim organizacijam, organom in posameznikom, ki so nam nesebično pomagali začenši s kadrovskimi okrepitvami nato pa tudi pri oblikovanju in izvajanju sanacijskih programov Gorenja. Posebno zahvalo smo dolžni samoupravnim in izvršilnim organom bank in skladu skupnih rezerv gospodarstva Slovenije, Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, Gospodarski zbornici, sindikatu in družbenopolitični skupnosti občine Velenje. Prizadevanja sanatorjev so občutno presegla formalne okvirje, saj je njihova velika moralna in zlasti materialna pomoč in solidarnost odločilno prispevala k temu, da so bile nekatere ključne sanacijske aktivnosti uresničene pravočasno in uspešno ter družbeno odgovorno in z začrtano smerjo nadaljnjega razvoja. Delavci Gorenja smo odločeni, da bomo zaupanje širše družbene skupnosti, še zlasti vas tovarišice in tovariši delegati, v celoti opravičili tako, da bomo še naprej vlagali vse napore v dosledno izvajanje naših sanacijskih programov, kakor tudi usmeritev Skupščine SR Slovenije in njenih organov. Hkrati se obvezujemo, da bomo ne-gova[i to obliko solidarnosti tudi v primerih, ko bo ta potrebna drugim. (Delegat Jože Skornšek na zasedanju zborov Skupščine SR Slovenije). Vsem delavkam in delavcem Gorenja čestitamo ob dnevu osvobodilne fronte in prazniku dela! družbenopolitične organizacije in samoupravni organi Gorenja v Titovem Velenju OB JUBILEJU DELA V četrtek, 25. aprila, bo v Gorenju slovesnost, na kateri bodo več kot sedemsto delavcem Gorenja izročili priznanja za 30, 20 in 10 let dela v Gorenju. Slovesnost se bo pričela ob 16. uri v jedilnici A. Ob tem jubileju iskreno čestitamo vsem jubilantom dela. Z nekaterimi med njimi smo se tudi pogovarjali o njihovi zvestobi in pripadnosti Gorenju. Pogovore objavljamo na 3. in 4. strani. Leto kakovosti Tekmovanje v kakovosti V četrtek, 25. aprila 1985 bo v Gorenju v Titovem Velenju podelitev priznanj tozdom, ki so pri izboljšanju kakovosti dosegli najboljše rezultate._________________________ V Gorenju smo v letu kakovosti spodbudili prizadevanja za izboljšanje kakovosti tudi s tekmovanjem med tozdi, ki so se primerjali po deležu slabih izdelkov na zaključnem statističnem prevzemu, poprečnem številu servisnih posegov na izdelkih v garancijski dobi ter po ravni izmeta in popravil v proizvodnem procesu. Podobno tekmovanje so uvedli tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah Gorenja in tako se bodo slovesne podelitve priznanj za doseženo izboljšanje kakovosti udeležili tudi predstavniki tozdov iz teh delovnih organizacij. V Gorenju v Titovem Velenju, kjer smo rezultate tekmovanja spremljali mesečno, je bil najuspešnejši tozd Gal-vana s 133,5 odstotnim izboljšanjem kakovosti, sledil mu je tozd Štedilniki s 131,2 %, Gradbeni elementi s 126 % in Pohištvo s 120 %. Kakovost pa izboljšujejo tudi ostali naši tozdi, ki se tako približujejo zastavljenemu 20 % izboljšanju. Pa še to: Dan poprej, torej v sredo, 24. aprila 1985 bo 31 naših sodelavcev, ki so uspešno zaključili tečaj za kontrolorje dobilo posebna potrdila. Tudi .ta tečaj, pri njegovi izvedbi sta sodelovala Izobraževalni center Gorenja in delavci s področja kontrole kakovosti, sodi v sklop leta kakovosti. SKUPŠČINA O GORENJU (nadaljevanje s 1. strani) republiškega izvršnega sveta Janez Bohorič, z izgubo poslovale tri organizacije. Pretežni del te izgube, 395 milijonov dinarjev, odpade na Elektroniko Široka potrošnja, ki je uspela pokriti le manjši del te izgube. Nekrita izguba, 265 milijonov dinarjev pa bo predvidoma pokrita v sanacijskem postopku s sredstvi rezerv članic sozda, organizacij združenega dela v reprodukcijski verigi ter s sredstvi sklada skupnih rezerv. Ugotovljena izguba v Gorenju Elektronika Široka potrošnja je posledica delno še neporavnanih obveznosti iz preteklega poslovanja likvidiranega Koer-tinga. Predvsem njegove visoke devizne zadolženosti, ki jo je ta delovna organizacija prevzela po reorganizaciji velenjskega dela sozda Gorenje. Izkazana izguba je manjša kot bi sicer bila, ker so poslovne banke to delovno organizacijo razbremenile negativnih tečajnih razlik v višini 6.600 milijonov dinarjev. Doseženi ugodni rezultati v lanskem letu v velenjskem delu Gorenja pri 18 % povečanju proizvodnje, 15 % višji produktivnosti in z 98 milijoni' dolarjev konvertibilnega izvoza ali 17 % več kot prej pa zagotavljajo, po mnenju izvršnega XZ" Štipendije Titovega sklada Dodelitev štipendije Titovega sklada je posebna čast in priznanje vsem tistim delavcem, ki so s svojimi izrednimi delovnimi rezultati, pridnostjo ter družbenopolitično aktivnostjo v delovni organizaciji ali izven nje dokazali, da si takšno vzpodbudno stimulacijo tudi zaslužijo. Ta štipendija je tako vzpodbuda delavcu za še večje delovne rezultate, hkrati pa tudi priznanje okolju, iz katerega prihaja. Zato poglejmo okoli sebe in predlagajmo primerne kandidate. Ponujeno priložnost bi morali izkoristiti tudi najodgovornejši v družbenopolitičnih organizacijah, saj lahko kandidate za to štipendijo evidentirajo in predlagajo le družbenopolitične organizacije v delov- nih organizacijah in pa samoupravni organi, pristojni za kadrovsko področje, po poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah. Posamezniki se ne morejo prijaviti. V občini Velenje je na voljo 5 štipendij za mlade delavce, ki se ob delu ali iz dela izobražujejo na katerikoli stopnji šolanja, tudi na VI. (bivša poklicna šola). Prednost pri dodelitvi bodo imeli delavci v neposredni proizvodnji in tisti, ki se odločajo za tehnične usmeritve. V predlogu za dodelitev štipendije mora biti navedena utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenost, marljivost ter družbenopolitično izobraževanje)ter zagotovilo o kadrovskem interesu v delovni organizaciji. Za izobraževanje iz dela prejmejo mladi delavci štipendijo v višini poprečnega oseb- nega dohodka v Sloveniji za preteklo leto, za izobraževanje ob delu pa 50 % poprečnega osebnega dohodka. O izbiri kandidatov oziroma podelitvi štipendij bo razpravljal in odločal odbor za štipendiranje skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje Velenje. Rok za prijavo kandidatov je 30. maj 1985, prijave pa sprejema strokovna služba Skupnosti za zaposlovanje Velenje. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Vidi Robida v Izobraževalnem centru, telefon 284. V 13. številki Informatorja, 27. marca 1985 je bil objavljen razpis za štipendije za šolsko leto 1984/85, v številki 15, 10. aprila 1985 pa razpis šolnin. sveta, dobro izhodišče za dokončno sanacijo poslovanja. To je poudaril v svoji razpravi tudi naš delegat Jože Sko-rnšek, ki je dejal, da bodo po ocenah pozitivni tudi rezultati trimesečnega poslovanja, čeprav sprotna rast cen reprodukcijskega materiala in pa zaostajanje prilagajanja tečaja dinarja že močno ogrožata našo dohodkovno uspešnost v konvertibilnem izvozu. Jože Skornšek se je na zasedanju skupščine v imenu delavcev Gorenja tudi javno zahvalil vsem, ki so sodelovali pri saniranju Gorenja. Tudi v informaciji o tekočih gospodarskih gibanjih smo lahko slišali, da pozitivni rezultati Gorenja vlivajo optimizem pri zdravljenju naših gospodarskih bolnikov. V preteklem letu so se v Gorenju namreč utrjevali pozitivni trendi, kar kaže povečanje proizvodnje, storilnosti in izvoza. Zlasti pa je razveseljivo, da nobena od članic sozda ne bo imela izgube iz tekočega poslovanja. Kljub temu pa so še vedno težave kot na primer zastoji pri posodobitvi proizvodnje, za kar bi potrebovali 6 do 7 milijard dinarjev vlaganj, sicer v Gorenju ne bo možna celovita sanacija in bo težko nadaljevati s pozitivnimi trendi. gorenje IZVOZ IZDELKOV GORENJA V TITOVEM VELENJU V MARCU 1985 kosov din Štedilniki 45.968 579.034 Pralni str. 13.524 277.894 Hladilniki 31.447 406.491 Zamrzov. skrinje in omare 20.393 387.174 Mali gosp. ajiarati 34.488 45.135 Crno-beli televizorji 306 3.145 Keramične ploš. m2 18.823 12.457 pohištvo — vrata kom. 2.016 3.537 Rezervni deli - 41.735 Vrednost izvozne realizacije v marcu znaša 1.756.602 tisoč din ali 109 % mesečnega plana izvoza. STANKO ROPOTAR Eden letošnjih jubilantov, ki so ustvarjali, delali in ostali vseskozi zvesti Gorenju, je tudi 57-letni mizar Stanko Ropotar iz tozda Pohištvo._____________ Rojen v Šoštanju, kjer je obiskoval osnovno šolo in ga je vojna zajela v svoj vrtinec, se je kot sedemnajstletni fant vključil v NOB. V Tomšičevi brigadi se je udeležil partizan- skih jurišev na Graški gori, na Poljanah pa je bil maja 1945 priča zadnjih bojev proti okupatorju. Po vojni je šel v uk k mojstru Polovšaku za mizarja. Spominja se, da je za končni izpit moral narediti stol v določenem času. „Težki so bili tisti časi za vajence. Danes v usmerjenem izobraževanju opažamo premalo praktičnega znanja, ki ga učenci prinesejo na delo", meni. Po končanem uku je 2. januarja 1951 dobil _prvo zaposlitev v Mizarstvu Šoštanj, v obratu mizarske proizvodnje, kjer so izdelovali sobno pohištvo. Podjetje Lesna je pod nazivom LIK Šoštanj nastalo leta 1954 z združitvijo štirih takratnih obratov. Ker so obrati premalo vlagali v razširitev in modernizacijo, je bila ukinjena proizvodnja sobnega pohištva. Tako se je mizar- ska proizvodnja preusmerila v stavbno-mizarske izdelke po posebnih naročilih. Ker pa je bilo proizvajalcev stavbnega pohištva po naročilih vedno manj, se je z razvojem stavbe-ništva povpraševanje po tovrstnih proizvodih povečalo. Tako Stanko Ropotar pripoveduje o tem, kako so se delavci obrata Lesna leta 1970 z referendumom odločili za združitev s podjetjem Stix iz Velenja in s tem razširili svoj program na kuhinjsko pohištvo. „Zaradi precejšnje konkurence pa so bili potrebni novi prostori in sodobnejša oprema. Ker se je proizvodni program kuhinjskega pohištva v celoti ujemal z razvojnim konceptom TGO Gorenje, postane po integraciji Gorenje Lesna leta 1971 sestavni del matične tovarne", razlaga Stanko tako, kot bi se to zgodilo včeraj in ne pred 15 leti. O svojem delu nam pove, da je od leta 1977 delal v Šoštanju v strojni delavnici, po prihodu v Gorenje pa na večjem stroju. Sedaj že vrsto let dela pri izdelavi šablon in delovnih priprav ter pravi, da ga to delo veseli, nima pa rad zalog, ki se mu naberejo. V prostem času pa ima naš jubilant tudi svoje konjičke. V Taboru, kjer si je zgradil hišo, mu življenje razveseljuje osem vnučkov. Tudi žlahtno kapljico pridela sam in pravi, da je bilo v mladih letih čisto drugeče kot je sedaj. „Mladi smo se znali poveseliti in vasovali smo ter ob nedeljah in praznikih zbrani pod lipo zapeli. Sedaj pa se bolj poredko vidimo in tudi naše pesmi so otožnejše". In to mu prav radi verjamemo ter mu iz srca čestitamo za jubilej, 30-letnico dela v Gorenju, da bi še naprej ostal tako čil ter dočakal zasluženo upokojitev v Gorenju. FLORJAN PRAZNIK Florjan Praznik, danes je skladiščnik okroglega lesa hlodovine v obratu Em-balažnica, je v Gorenju preživel trideset let. Začel je v obratu lesne volne v Šoštanju, ki se je leta 1954 preimenoval v Lesno industrijski kombinat Šoštanj. Kot najstarejši izmed štirih otrok, doma niso imeli denarja za njegovo šolanje, želel Pa se je izučiti za kovača ali mizarja, je moral že 1. avgusta 1945 poiskati delo v Gozdnem gospodarstvu Celje, v obratu Lesne volne Šoštanj. Med delom si je pridobil interno kvalifikacijo lesnega strugarja na strojih lesne volne. Leta 1952 se je vrnil iz JLA m se ponovno zaposlil pri proizvodnji lesne volne. Kar osem let je opravljal mojstrska dela. Od leta 1978 je skladiščnik hlodovine v obratu Embalažnica in je vseh 32 let ostal zvest delu z lesom. Danes se Florjan Praznik tako spominja povojnih let. „De-lovni pogoji so bili v primerjavi z današnjimi precej slabši, delali smo brez zaščitnih sredstev, nismo dobili delovne obleke, bih smo brez urejene družbene prehrane, brez organiziranega prevoza na delo. Delali smo vse sobote, ob nedeljah pa smo delali predvsem udarniško. Tri nedelje smo prostovoljno kopali premog za naše upokojence. Upravnik je lahko kar ostro ukrepal, ob zamujanju na delo, ob vsakem manjšem prekršku, vsak je bolj odgovarjal za svoje delo." Šele po letu 1951, z ustanovitvijo prvih delavskih svetov in upravnih odborov se je z razvojem samoupravljanja pričelo novo obdobje, v katerem smo delavci prvič dobili pravico odločanja v nastalih organih upravljanja. Florjan Praznik se rad spominja, ko je kot najstarejši član Lesne Šoštanj ob 20-letnici Gorenja TGO prejel zlato plaketo, prej pa še odlikovanje za delo. Na oboje je naš letošnji jubilant ponosen. MILKA MRAK Milka Mrak praznuje letos 30 let dela v Gorenju in pravi, da se mladi premalo zavedajo pomena družbene lastnine. „Včasih smo pobrali vsak žebelj, danes pa temu ni več tako." Naša jubilant-ka dela v montaži tozda Pohištvo od leta 1975. Kot petnajstletno dekle, doma iz Lokovice, je pešačila na delo v Galanterijo Metleče, kjer so izdelovali lesene igrače in obešalnike. Ker so premalo vlagali v modernizacijo proizvodnje, so Galanterijo v Metlečah ukinili. Iz obrata za žagarsko proizvodnjo (Strojnikova žaga), obrata za proizvodnjo lesne volne, obrata lesne galanterije Metleče in obrata mizarske proizvodnje je nastal Lesno-industrij-ski kombinat Šoštanj, in tu je naša sogovornica nadaljevala delo. ..Barvali smo okna, v glavnem stavbno pohištvo. To delo smo opravljale predvsem ženske. Delovni pogoji so bili v primerjavi z današnjimi veliko slabši. Bale smo se zime in s tem prihajajočega mraza, dvigovale smo težka bremena in delale v prahu. Kolikokrat smo delali z nevarno tekočino. Tudi izostankov z dela je bilo manj, čeprav ni bilo organiziranega prevoza na delo in z dela." Za vse to, meni, bi lahko našim starejšim delavkam kako drugače poplačali dolgoletni trud in prispevek, ki so ga s svojim delom doprinesle k razvoju Gorenja. Brez žensk Gorenje ne bi bilo to, kar je. Povedala je, da jo moti pre* majhna odgovornost do drobnega inventarja, zaščitnih sredstev, na sploh do družbene lastnine. „Saj ni moje", so besede, ki jih vse pogosteje slišimo, in to ji ni vseeno. Kritično gleda naša sogovornica na dogajanje okrog sebe in prav tega v našem okolju še kako manjka. DANILO HRAMEC Danilo Hramec, danes mojster v tozdu Pralno-pomivalna tehnika v obratu montaže, je v Gorenju začel delati pred več kot tridesetimi leti in je eden pionirjev Gorenja. Rodil se je 9. avgusta 1934 v Šmartnem ob Paki in šel po končani osnovni šoli na gimnazijo v Žalec z namenom, da bi nadaljeval šolanje na Vojaški akademiji, a so ga prijatelji pregovorili in se je po enem letu premislil ter se šel v Tovarno tehtnic Celje učit za ključavničarja, pouk pa je obiskoval na Obrtni šoli v Celju. Po dveh letih je začel delati kot ključavničar v montaži. Zaradi neurejenega prevoza na delo pa se je proti koncu leta 1951 zaposlil v Špehovi kovačiji v vasi Gorenje. ..Izdelovali smo mlatilnice, sadne mline, pluge in druge kovaške izdelke za kmečka opravila. Veliko smo delali!", se spominja Danilo tistih prvih dni. „Dela za ključavničarja je bilo vedno dovolj." Ko so kmetom ukinili regres za nakup mlatilnic, so se v Gorenju preusmerili v prido- bivanje betonita in najeti dva kamnoloma, enega v Šmartnem, drugega v Štorah, kamor je odšel Danilo Hramec kot voznik traktorja. ,,Ravno tisti čas smo pričeli z izgradnjo barak in smo bili pred težko odločitvijo, ali prevzeti štedilnike na trda goriva TOBI ali pa izdelovati kmetijske stroje. Odločili smo se za štedilnike in tako smo proizvodnjo iz Šempetra pre-mestili v vas Gorenje, v Šempetru pa so pričeli z izdelavo kmetijskih strojev. Zaradi povpraševanja po štedilnikih smo se preselili v prostore rudnika lignita, kjer smo še naprej delali štedilnike. Tudi z izdelavo plinskih štedilnikov smo pričeli." pripoveduje naš jubilant. Za Danila je bil poklic ključavničarja vse. Čeprav se da- nes ne srečuje toliko s svojim osnovnim delom, pa še vedno rad poprime za tovrstno delo. Že od leta 1964,po izgradnji prve proizvodne hale, opravlja dela mojstra v montaži, sedaj pa že tri leta, zaradi obolelih nog, dela le skrajšan delovni čas. Danilo Hramec se rad spominja trdega dela, ki ga je preživel v 30 letih Gorenja. Pravi, da so bili kot velika družina, vedno enotna, pripravljena delati. ,,Vedeli smo, da nas čaka še veliko nedokončanega dela, a smo vselej vztrajali." Ob 25-letnici je Gorenje prejelo visoko državno odlikovanje, predsednik Tito pa je odlikoval tudi skupino prvih delavcev Gorenja, med katerimi je bil tudi jubilant Danilo Hramec. BREDA JELEN ,,Nikblf nisem razmišljala, da bi šla kam drugam," pravi Breda Jelen, kon-trolerka v tozdu Pralno pomivalna tehnika po dvajsetih letih dela v Gorenjih________________________ V Gorenje je Breda prišla iz celjske Metke in ni ji bilo lahko. Ropota je bila vajena, saj je delala v tkalnici, a pločevina je povsem nekaj drugega kot nežne tkanine. Zareže se ti v roke, rokavic pa takrat niso imeli. Pobiranje pri peči, brizganje, mokro obešanje, saj danes ne moreš verjeti, da je šlo brez zaščitnih kabin, rokavic in še česa, kar poznamo danes. In vendar, Breda je bila mlada, voljna dela, zrasla na prijazni kmetiji na Anskem vrhu je znala poprijeti za delo in ta- ko je prebrodila tudi to. Danes ji mineva že deveto leto v končni kontroli v tozdu Pralno pomivalna tehnika v vseh teh dvajsetih letih ni razmišljala, da bi šla kam drugam. Tudi, ko so ukinili drugo izmeno in je morala priskočiti na pomoč v lakirnici, se ni pomišljala. Takole pravi, „Včasih nam ni bilo lahko, delali smo ob sobotah in nedeljah, prvih deset dni kar udarniško, a tudi danes moramo poprijeti, da se bomo izvlekli iz težav." Doma družina, gospodinjstvo, vendar Brede tudi nočno delo ni motilo, navadila se gaje, zadovoljna je bila, da sta lahko kar sama z možem pazi-’ la na otroke in ni edina, ki tako razmišlja. Tudi s plačilom je zadovoljna, „če hodiš na delo, zato da zaslužiš, imaš to možnost," se nam nasmeji. „Osebni prispevek, kjer je poudarjena skrb za kakovost, nas spodbuja," meni. „Tudi včasih, takrat na začetku, smo delavci neposredno odgovarjali za narejeno, odtegnili so nam pri plači, če je bilo treba." V vseh teh letih je Breda živo sodelovala tudi v delu samo-i upravnih organov in sindikata. „Saj se vseh zadolžitev niti ne spominjam več," pravi. Prav sedaj je članica komisije za varstvo pravic, „odgovorno in težko delo je to, "meni Breda pa še nekaj je: „Vse prepogosto poznamo le svoje pravi- ce, manj pa dolžnosti," doda. Breda počasi začenja razmišljati tudi o upokojitvi, veseli se življenja v skromni hiši na Anskem vrhu, od koder je včasih s sestro pojoč hodila na delo v Celje. Veseli se počitka, a po drugi strani se nekako ne more sprijazniti s tem, saj je toliko let preživela med sodelavakmi. Delile so si vse lepe in težke trenutke, vse njih bo prav gotovo pogrešala. Pravzaprav je Breda takšna kot vsi jubilanti, navezana na Gorenje, ki so ga pomagale graditi njene pridne roke. ANTONIJA REMIC Koliko pomeni preprostemu človeku drobna pozornost! Antoniji Remic so se v kotičkih oči nabrale solze, ko smo jo obiskali ob njenem delovnem jubileju! Je preprosta delavka, rojena pred sedeminštiridesetimi leti v Bočni, kjer živi še danes. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Gornjem Gradu, se je izobraževala v kmetijski šoli v Šentjurju pri Celju, nato pa še v gospodinjski šoli v Radljah ob Dravi. Njeno prvo delovno mesto je bilo v Zagrebu, kjer je delala kot gospodinjska pomočnica, po vrnitvi v Slovenijo pa je bila sezonska delavka v Gornjem Gradu. Antonija si je ustvarila družino in enajst let preživela doma, čeprav ji ni bilo vedno lahko, saj je kmalu ostala sama z dvema otrokoma. Leta 1974 se je zaposlila v Gorenju v Titovem Velenju, kjer je ostala eno leto, potem pa je začela delati v tozdu Mali gospodinjski aparati v Nazarjah. Odkar je tu, vseskozi opravlja isto delo v procesu sestavljanja električnih mešalnikov. Dela v eni izmeni in pravi, da normirano delo ni težko, da se dobro počuti in da bo ostala zvesta Gorenju še naprej. S sodelavkami se dobro razume, doma pa jo, tako kot večino drugih, čaka gospodinjstvo in vse, kar je povezano z domom in družino. Natalija Huš IVAN GOLOB Ivan Golob se je rodil 2. junija 1929 na Velikem vrhu. S petnajstimi leti je šel v uk za poklic mizarja k zasebniku v Šoštanj. Po treh letih učne dobe je nastopil svoje prvo delo v takratnem Okrajnem mizarstvu Šoštanj, v katerem so izdelovali sobno Pohištvo po naročilu. ..Delali smo 10, pa tudi 12 ur. Stari stroji, še izpred vojne, so bili hudo iztrošeni. Malica je trajala le deset minut, in še to si si moral prinesti od doma," se spominja mladih let Ivan Golob. „Po združitvi v LIK Šoštanj leta 1954 smo v obratu mizarske proizvodnje Šoštanj izdelovali leseno embalažo za potrebe Gorenja in tako smo ostanek dohodka že takrat namenjali gradnji embalažni-ce v Šoštanju, kjer je 1971 prišlo do združitve z Gorenjem TGO." Ivan Golob je v vseh tridesetih letih prešel pot od vajenca do oddelkovodje v Lesno-in-dustrijskem kombinatu Šoštanj, do mojstra v obratu Em-balažnica v Velenju, po dveletnem šolanju v Škofji Loki pa je postal delovodja. Zaradi hrupa se mu je poslabšal sluh. Zato je bil premeščen v centralno skladišče kot skladiščnik kuhinjske opreme. To delo opravlja že deset let. Po vrnitvi s služenja vojaškega roka je nadaljeval delo v istem podjetju, vendar v strojni delavnici kot mizar. Takrat so že izdelovali stavbno pohištvo. V vseh teh letih je spremljal razvoj Gorenja. In kaj meni danes dolgoletni član Zveze komunistov, nekdaj aktiven tudi v svoji krajevni skupnosti Pesje, o Gorenju! „Težko je govoriti o tem, kako je Gorenje zašlo v težave. Smo se preveč širili, pri tem pa pozabili na delavca?" pravi Ivan Golob, ki je dobitnik Titovega odlikovanja za delo, na katerega je zelo ponosen. „Želim, da bi Gorenje splavalo iz težav, da bi v njem tudi naši otroci našli zaposlitev, saj so mladi že velikokrat s svojim delom dokazali, da so pripravljeni nadaljevati našo pot!", je dejal eden izmed jubilantov, ki je 30 let zvest Gorenju. LJUDMILA HRIBERŠEK V življenju vsakega človeka so lepi in tudi težki trenutki. Ljudmila Hri-beršek je prepričana, da je treba v spominu ohra- niti predvsem prve in se je zanje tudi vredno boriti._________________________ Rodila se je v Gavcah, nekaj let po končani osnovni šoli pa se je zaposlila v Gorenju v Titovem Velenju. V letih, ko je delala v proizvodnji štedilnikov na trda goriva, si je pridobila veliko delovnih izkušenj, leta 1975 pa je začela delati v tozdu Gradbeni elementi, takratni Keramiki. Tako je bila tudi bliže domu, saj se je medtem z družino preselila v Ljubijo. Njeno prvo delo v novem okolju je bilo na stiskalnici, danes pa vari folije na palete. Pred leti je delala v dveh izmenah, včasih tudi ob nedeljah, vendar je z močno voljo do dela uspešno premagovala težke trenutke. Sedaj dela v eni izmeni, pa tudi pogoji dela in zaščitna sredstva so se v teh letih zelo izboljšala. Kot mlada delavka se je pogosto udeleževala prostovoljnih delovnih akcij, ki so bile takrat nekaj povsem običajnega, sedaj pa po službi veliko časa posveča zemlji in seveda nagajivi triletni hčerki, na katero je zelo ponosna. Natalija Huš Priznanja našim strokovnjakom ZOFKA ZUPAN Potem, ko je več kot dvajset |et delala v tozdu Štedilniki, ie naša sodelavka Zofka Zu-Pan, doma s Skornega, 15. aprila 1985 prišla zadnjič v službo. Ko se je leta 1964 prvič zaposlila v Gorenju TGO, je bila v izgradnji prva proizvodna hala. Zofka je v prvih letih sodelovala pri več udarniških akcijah, pri ureditvi okolice tovarne ... Bila je zvesta, marljiva in zavzeta pri opravljanju vseh del. Na traku v montaži je delala kar 18 let. Embalirala je štedilnike, zadnja tri leta pa je delala v pred montaži. Nedvomno je zasluženo dočakala upokojitev. Kot sama pravi, je bila srečna, ko ji je Gorenje omogočilo aktivni odddih na morju. Takrat je morje videla prvič. „Kaj takega nisem pričakovala!" je dejala s sojznimi očmi, ko so ji v tozdu Štedilniki izročili spominsko darilo ob odhodu v pokoj. Njeni sodelavci so ji pomagali ob najtežjih življenjskih trenutkih, ob težavah, ki jih je večkrat preživljala kot mati štirih otrok. In taka je naša Zofka, ki bo prejela priznanje za 20 let dela, ki ni v teh letih nikoli zamudila v službo, čeprav je morala pozimi gaziti sneg daleč v dolino in so jo doma čakali njeni otroci. Ob 30-letnem jubileju delovanja Jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja (JEK) so bila podeljena priznanja tudi našima dvema strokovnjakoma, Janezu Režabeku in Emilu Jeromelu, diplomiranima inženirjema elektrotehnike. Priznanja sta dobila v obliki ZAHVAL-NICE za delo na doseganju ciljev in nalog jugoslovanske standardizacije na področju elektrotehnike. Obema sodelavcema iskrene čestitke. Janez Režabek in Emil Jero-mel sta dobila to priznanje za dolgoletno in prizadevno delo na tem področju. Janez Režabek je pri JEKU sekretar tehničnega odbora TO 59-Fun-kcionalnost gospodinjskih aparatov že od leta 1970, po- leg tega pa je tudi član tehničnega odbora TO 61 -varnost gospodinjskih aparatov. Emil Jeromel je član izvršnega odbora skupščine JEK, člana tehničnega odbora TO L—Laboratoriji in tehničnega pododbora TPO F ČISPR—radio-frekvenčne motnje gospodinjskih in slučnih aparatov. Vsem tistim, ki jim je ta organizacija (JEK) nepoznana, naj pojasnimo, da je to Skupnost za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje na standardizaciji s področja elektrotehnike. Osnovni cilji skupnosti so pospeševanje dela na področju elektrotehniške standardizacije, izdajanje panožnih standardov, sodelovanje v delu Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC), sodelovanje z Zveznim zavodom za standardizacijo in podobne druge zadeve, ki naj pripomorejo k dvigu ravni elektrotehniške standardizacije v Jugoslaviji. Štafeta mladosti, priznanje delavcem Gorenja V petek, 19. aprila, smo v Gorenju pozdravili Štafeto mladosti, simbol prijateljstva, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ob 40-letnici osvoboditve je tudi Štafeta nosila to jubilejno številko. Štiridesetič smo se zbrali ob njeni poti, da bi se pridružili skupnim hotenjem naše mladine, ki na ta lep način proslavlja tudi svoj praznik, Dan mladosti. Štafetno palico so v tozdih nosili predstavniki osnovnih organizacij zveze mladine, mladi delavke in delavci, obujeni poti skozi tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika in Štedilniki ter ob poti do prireditvenega prostora ob Gorenju so nosilce pozdravljale skupine delavcev, ki so za ta čas odložili delo, na prireditvenem prostoru ob avtobusni postaji v Gorenju pa je nosilce pozdravila množica učencev osnovnih šol in centra za usmerjeno izobraževanje in delavcev preostalih delov Gorenja. Udeležencem osrednje slovesnosti je pozdravil Jože Janežič, predstavnik Kluba štipendistov Gorenja, Štafeti mladosti pa ob jubileju izrazil pripadnost mladih velenjske občine za ure- sničitev skupnih hotenj in želja. Štafeta je nato iz rok tabornikov prevzela skupina kolesarske sekcije Gorenje in je popeljala naprej proti slovenjgraški občini. 1 "e TOZD GRADBENI ELEMENTI Mladinci obrata keramike smo se v sredo, 17. aprila 1985, malo prebudili iz zimskega spanja. Organizirali smo očiščevalno akcijo. Čistili in urejali smo okolico tovarne. Udeležba sicer ni bila vzpodbudna, vendar je vsak začetek težak. Marinka Kovačič UREJANJE ZELENICE OB OBRATU ZA PROIZVODNJO HLADILNIKOV Mladinska organizacija v obratu hladilnikov je pred pri- hodom štafete mladosti organizirala prostovoljno delovno akcijo, ki se je je udeležilo le deset mladink in mladincev. Kljub temu so se izkazali pri urejanju zelenice ob železniškem tiru. Postavili so tudi zaščitno ograjo, da ne bodo tovornjaki vozili po zelenici, in uredili oglasno desko. SODELUJTE V INFORMATORJU! Naš telefon je 133 (II. ATC). PREVOZI NA DELO Za delavce, ki bodo delali tudi med prvomajskimi prazniki bo organiziran prevoz na delo iz Luč,Črne, Celja, Šoštanja in Gorice, z vsemi vmesnimi postajami, avtobusi bodo vozili samo za I. izmeno, medtem, ko bodo imeli tisti, ki nimajo organiziranega prevoza, povrnjene stroške. INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SOZD, DS Organjzacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada' 6900 izvo-. dov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1 /72 z dne, 23.1. 1974.