Leto XV. V Celju, dne 17. aprila 1905. 1. Štev. 31. DOMOVINA \ J '. ,'S- ' .I Uredništvo je v Schillerjevih ulicah št. 3. — Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo. Gasilstvo. Važna odredba deželnega odbora štajerskega. Da gasilna društva najmanj podpore uživajo od svojih domačih občin, je že stara pravljica, in le redke so občine, koje se žrtvujejo za svoje gasilno društvo in mu iz občinskih sredstev vržejo kako malo podporo na leto ali pa šele čez več let. Ni čuda, da se društva z velikimi težavami rijejo naprej, da v več krajih načelniki društev iz svojih sredstev morajo zalagati najpotrebnejše izdatke. Veliko društev je, ki se spočetka najživahnejše razvijajo, kajti prvo in drugo leto njihovega obstanka vsak kolikor mogoče rad prinese na oder tako humanitarnega društva dar po svoji moči. Veselice, izleti, tombole se vršijo druga za drugo, in to pospešuje delovanje in požrtvovalnost mladega društva. Prva leta se poplačajo nekoliko najsilnejši računi, velikokrat pa še ne zadostuje denarja za njet posebno ako se občina in deželni odbor ne izkažeta posebno. Slovenska gasilna društva imajo pri našem slav. deželnem odboru dokaj smole, ako ista nečejo tako plesati kakor isti gode. Dobro mi je znano, da gasilno društvo dobi le tedaj 50 °/o podporo, ako vzame stroje in druge potrebščine od deželnega odbora, ki seveda kupi strojev od najbolj zagrizenih nemških tvrdk in jih tako >slo-venskim gasilnim društvom usiljuje. Ako pa strogo slovensko društvo naroči brizgalnico pri kaki slovanski firmi, ki ima mogoče tudi najnovejše vrste strojev in lahko konkurira — podeli se ji malenkostna podpora od 200 do 400 kron! Kam tako enostransko postopanje privede gasilna društva, si lahko sami mislimo, da do gotovega pogina! Društvo naroči stroj v dobri veri, da mu pripada ista podpora kakor drugim (Ifuštvom, ki se je podalo v zanjke slavnega deželnega odbora, a dobi kljub svoji utemeljeni prošnji in potrebi le gori navedeno podporo. In LISTEK. Karin. Zgodovinska povest. — Spisal Mavro Jokav. Prevel Prost. Mrvičkov. (Dalje.) In ljubiš ti Nazarenca? ' Govoriva rahleje, Mezembrij! Nevarno je, izgovarjat takšne besede, opasno jih poslušati. Ne misli, da sem pijan ter da se bojim. Videl sem umirati tega človeka, kajti prepozno sem bil prišel, da bi ga bil rešil. Proklinjal ni; na obličju se mu je brala nadzemska sreča. Oči je jasno dvignil proti nebu. .ter umirajoč blagoslovil svoje morilce. Odgnal sem jih od njegovega trupla ter mu podal mrzle vode. Hvalo mi je vedel ter mi tšepnil z zadnjim svojim dihom naslednje besede na uho: Rimljani, ne hodite preko Tigride, kajti tam je raj večnega boga. ki se >ne da gaziti z nogami! Povedal sem to svarilo Nuncijanu, mlajšemu -sinu cesarjevemu. Načelnik je bil še in dober prijatelj vsem vrlim, vojakom. Takoj jih javi tudi Avgustu. Poparilo ga je bilo prerokovanje aske-tovo tolikanj, da ukaže takoj Kvarterkvartu, da priredi avgurije. Moj stric uživa slavo, da vselej naznanja orakelne. ki ga nikdar ne stavijo na laž. Ti govoriš kaj drzno, Sinister. Stric je naznanil: Izhaja dvakrat na čeden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upvavništTu. plačuje se vnaprej. ... „ tako društvo se bojuje z dolgom, kajti obresti rastejo, podpore domačih dobrotnikov prenehavajo, in veselice tudi ne morejo vedno zadostovati za vsa društvena pokritja. In tako nastane večkrat v društvu kriza — takorekoč propast društva! V takih slučajih je treba pomoči iskati pri si. „Zvezi slovenskih gasilnih društev za spodnje Štajersko", ki bi morala krepko stopiti na noge. da dobe vsa slovenska gasilna društva enake pravice glede razdelitve podpor, ker vsi enako vplačujeipo, in imajo vsa gasilna moštva enake pravice. Gasilna društva ne smejo poznati .razlike med narodom in gase bodisi Nemcu alr^a- Slovencu, a plačilo se deli nam od si. deželnega odbora ipak strankarsko! Pred nekaj dnevi sem čital v cenjenem Vašem listu, da bode gasilna brizgalnica in orodje na KranjČici dražbenim potom prodano! Takoj sem si mislil: To društvo je zopet žrtev, koje se ni dalo v nemške roke! Zanimal me je ta oglas. Pozvedoval sem, kaj je na stvari. Neka slovanska tvrdka je prodala imenovanemu društvu "več gasilnega orodja, in neka druga tudi godala za društveno godbo. Ker so podpore prenehale, in odnosno ker je podpora deželnega odbora bila' kljub slovenskemu poveljstvu še precej primerna, čeprav nezadostna, je prišlo društvo v dolgove, seveda nekoliko po krivdi načelnika samega; in tako je vsaka tvrdka bila prisiljena, svoje iskati, posebno ko je društvo sklenilo svoje delovanje. Da je bilo gospodarstvo v pravih rokah, ne bi bilo imenovano društvo doživelo poraza, kajti kakor sem videl iz določenih podpor, bi se bilo lahko vzdržalo. Vendar pri tej priliki sem hotel slovenska gasilna društva, ki morajo svoje delovanje le vsled zanikrnosti svojih občin ustaviti in še celo društvo razpustiti, opozoriti na naredbo, kojo je deželni odbor za gori omenjeni slučaj izdal. V prvi bitki se bodo . borili bogovi! Imperator je ukazal, »da odrinemo, in' še tisti dan smo prešli Tigrido. Večerni mrak je legal na zemljo, in zdajci ugleda več onih. ki so usmrtili puščavnika Simeona Stilita, z razpetimi rokami stati ga na čeri nekega griča. Klanjal se je. da se mu je glava dotikala kolen. In vendar, sem ga bil zagrebel z lastnimi rokami! Noč je bila črna, vsestransko so se kopičili oblaki; nastala je strahovita nevihta. Vsaka legij je menila, da so jej drugovi v divjem boji. Brenket mečev in lom kopij nam je udarjal na. uho. a nikjer ni bilo boja. Domnevalo se nam je v noči, da se nam je vsa vojska zgnjetla-v nekako zmedeno gručo, kjer se mož bori z možem, kjer kohorte na konjih teptajo pehoto; ^delo se je nam, da tribuni jašejo vojem na čelu, ter da jate pokončevajoč se na-skakujejo druga drugo. A kadar je strela razklala oblake, sm j Deželni odbor je prodajo orodja gasilnega društva v Kranjčici uradoma ustavil in utemeljil svojo odločbo sledeče: Deželni odbor želi, da se dražba gasilnega orodja ustavi, kajti gasilno društvo v Kranjčicah se je razšlo in temeljem društvenih pravil preide društveno premoženje v last občine, koja ima glasom gasilne odredbe od 23. junija 1886 d. p. in odredbe štv. 29 za potrebno varstvo skrbeti in gasilno orodje v Kranjčici vzdržati. Uvažuje. da je po § 15. eksekucijskega reda eksekucija proti občinam samo glede takih predmetov dovoljena, ki se smejo brez škode javnih interesov v pokritje upotrebiti, a da je gasilno orodje po prepisih ' ognjegasnega reda neobhodno potrebno, prosi deželni odbor dovoljeno prodajo ustaviti. Občinskemu poglavarstvu pri Sv. J ... pa se ob enem nalaga, da v smislu gasilnega reda v K , . . eventualno novo društvo oživi. V poslednjem ^lučaju je deželni odbor pripravljen deloma za pokritje dolga tvrdki podeliti primerno podporo. Iz te naredbe se vidi, da deželni odbor smatra gasilno orodje za neobhodno potrebno, a vendar imamo mnogo slučajev, ko se* podelitev podpor iz 2 °/o ognjegasnega zaklada, kojega vsi zavarovanci enako moramo uplačevati, gasilnim društvom krati, namreč onim, ki so slovenskega mišljenja in nečejo sprejeti gasilnih strojev od nam sovražnih nemških tvrdk. Ako je gasilno orodje neobhodno potrebno za varnost imetja, tembolj mora biti neobhodno potrebna enaka razdelitev podpor za nabavo takih strojev, kajti samo v tem slučaju je mogoče društvo vzdrževati in delovanje okrepiti. Samo tedaj je mogoča sloga in pomoč bližnjemu v nesreči. V nasprotnih slučajih pa se je vedno bati. da bode treba sodišče klicati na pomoč, da isto pojasni delokrog deželnemu odboru; ako se zgoreli! Kdo tedaj je bog, če oni niso? Je li morda vendar le istina. da biva nad nami mogočno bitje, gospodar neba in zemlje, da mrzla tvarina, katero mi molimo, niti možna ni, da brani sebe samo ? Nemo stisne Mezembrij Manlijevo roko; dosti je bil čul. Ne govoriva dalje o tem, Manlij, umaknili šte se sili. ki se vam je bila protistavila. Bil je Bog! A kaj je storila nadalje vojska? Na nikak način je nismo mogli spraviti dalje. Zazidala je prostor, kjer je žalostno zgorel Kar z rimskimi bogovi, zaščitniki vred. In sedaj se dviga tam sredi pustinje zgradba, brez oken, brez vrat, da nobena noga človeška ne bi mogla stopiti na kraj, ki ga je proklel Bog. Vojska je volila Numerijana vodnikom ter zahtevala, da jo povede nazaj v Ilirijo. Da to vest prinesem Ka-rinu, so mene odposlali naprej, in to je Vzrok, da sem tu. Nadejam se, da se bodeva odslej večkrat videla. Priznaj, da je prijetno življenje v Rimu. kame .ne; jaz si iskreno želim nazaj k svojim legijam. O, potem še gotovo nisi videl cirkusa Kari-novega, krasnih sekularnih iger, kakršnih je mogoče najti le v Rimu samem; nisi še okusil term Antonijevih, rožnodehtečih gorkih kopel. (Dalje prihodnjič.) temeljem označenih predpisov ne bode skrbelo za odplačila dolga, gotovo tvrdke samo z naredbo ne bodo zadovoljne! Slovenska gasilna društva pa naj si dobro zapomnijo, da smejo brez strahu gasilno orodje tudi pri slovanskih tvrdkah naročati, ter da se vam mora podpora podeljevati v isti meri kakor nasprotnim društvom! Svoji k svojim! Grhčetov. Vznemirljiva vest d razmerah med Italijo in Avstrijo. Dne 14. t. m. ob 8. uri 30 minut zvečer so iz forta Forno zapazili italijansko torpedovko, ki je krožila okrog polotoka Barbarige. Takoj je bik alarmirana cela stotnija tamošnjih topničarjev, ki so takoj zasedli sosedne baterije Galuci in Be-nedetto. Iz forta Forno so ustrelili iz 28 cmterskega topa na švigajočo sovražno torpedovko. Kroglja je padla kakih 5 m za torpedovko, ker je ista z bliskovito hitrostjo napravila 5 m dolgo pot, ko je topničar zažgal top, in zginila iz vidka. Z neverjetno hitrostjo so bili obveščeni sosedni forti: Tegetthof, Brioni nunore in Beneda. Na fortu Forno in na baterijah je bilo pri vsakem topu pripravljenih 20 topničarjev, gotovih -h boj. Po drugih trdnjavah se je patroliralo celo noč. Domače in druge vesti. — Sokolski jourfixe v soboto večer je uspel v • vsakem oziru nenavadno častno. Obisk ni mogel biti lepši, kar je znak, da danes upoštevamo Slovenci svojega ,.Sokola" v polni meri, da mu priznavamo važnost in pomen, ki mu pristoja. Večer je otvorila ..Narodna godba" s sokolsko koračnico, na kar je podstarosta g. dr. Gv. Sernec govoril ognjevit pozdrav, v katerem nam je kazal na Tyrša, ki bodi vzor slovenskemu Sokolu. Prihodnjič objavimo ta govor. Razdelile so se diplome in častna darila zmagovalcem na vsesokolskem zletu. Posebno krasno in dragoceno darilo je prejel brat Smertnik: Veliko srebrno vazo, ki je bila v soboto večer ovita z lovorom in narodno kokardo. Vrlo je zopet nastopalo ,,Celjsko pevsko društvo". Tudi „Narodna godba" je zasvirala jako zanimivo točko, to je namreč „Kuropatkinova koračnica" češkega glasbenika Kržičke. V njej doni moč. se razlega samozavest; krasno je % vpletena vanjo ruska himna, v katerih zvokih izzveni ta marseljeza. ,.Celjsko pevsko društvo", katero vedno roko v roki sodeluje pri vsaki prireditvi „Sokola" je zapelo pod vodstvom dr. Schwaba nekaj pesmi in gotovo je bil vzvišen trenotek, ko je čestital g. pevovodja k zmagi Sokola v imenu pevskega društva. S znano deklamatorično rutino je predaval g. Rafko Salmič pesem „Pozdrav Sokolstvu" od A. Aškerca in g. Rebek je kot član stare sokolske garde apeliral k daljnemu vstrajnemu delovanju Sokola. Ko se je še br. načelnik zahvalil g. govornikom ter v kratkih, a jedrnatih besedah narisal tekmovanje in delovanje telovadskega zbora za vsesokolski zlet, je napil »Celjskemu pevskemu društvu" ter se zahvalil za lepo sodelovanje, ki je dokaz sloge, ki vlada med društvoma. — Iz Šoštanja. Zopet stojimo v volilnem boju, kateri se bode strastnejše bojeval kakor lansko leto. Strast bode obstajala pa le v tem, da bodemo neomahljivo stali kakor skala in da nas nihče ne iztira iz posesti, katera je naša in katero smo dosedaj posedovali le v občo korist in blagor. Da našemu nasprotniku ni za gospodarstvo občinskega preinoženja-posesti, za blagor in korist prebivalcev sploh, je dognano; posebno sledi to iz dejstev iz prejšnih časov, ko so bili še nemčurji na krmilu, in ko so si svetovalci in župani pustili mastno plačati vsak korak. Tu navedemo slučaje, ko je France Woschnagg p. d. Mihi prisostvoval pred leti pri naboru ter si je računil 10 goldinarjev za ta trudapolni in k večjemu dve uri trajajoči posel sedenja. Mož-bogataš, tovarnar, se je pustil plačati iz občinske blagajne, ne meneč se za občinske doklade. Rajnki Spizer je bil župan, zastopal je v neki pravdi občino v Celju, zaračunil si je 18 gld., akoravno mu je bilo znano, da bode v blagajni primankljaj. Tovarnarji Franc Woschnagg in sinovi, kateri so sedanji ,.mahcrji" boja, pustijo se od davčne oblasti prav milostno obdačiti, češ, zadosti dobi občina od nas, naj drugi tudi toliko plačajo in občina bode bogata. Obče znano je, da se v tej tovarni skozi leta sem izdeluje na teden 600 do 700 kož, torej v letu 31.000 kož, ako se dobička pri koži računi samo pet kron. kar bodo zaupniki cenilci gotovo pripoznali, kot jako nizko raču-njeno, imajo dohodka 155.000kron letno; in ako se odračuni od tega čistega dobička plača podjetnikov vsakemu 24.000 kron, t. j. toliko, kolikor stari France Woschnagg vleče iz tovarne, preostaja še vedno 83.000 kron, s katerim zneskom se zopet špekulira. Od tega zneska bi sigurno davčna oblast morala obrtni davek v visokosti 4300 kron predpisati; oziroma upoštevaje ugodnosti polovičnega ali znižanega dohodka predpisati 3240 kron. Od tega zneska bi prihajalo občini na dokladah letnih 1944 kron in ne le samo 723 K 84 vin., kakor dosedaj. Ako se torej bojujemo, da ne dobe tovarnaTji, katerim ni občni blagor pred očmi, gospodarstvo občine v roke, storimo to le za gospodarsko in občno korist, kajti potem cvete nam zvišanje doklad, ker predmetov za vzdrževanje bode vedno več. a tovarnarji bodo varovali le lastno korist, mali obrtnik in posestnik naj pa plačuje. Naj torej vsaki zgoraj navedene številke pogleda in prišel hode do žaključka, da dobi že sedaj občina za okroglih 1200 kron premalo doklad iz velikega podjetja Wasehnaggov, ali še bolj razločno povedano, mali obrtnik plačuje za Woschnagge sigurno letno 12 do 15 odstotkov doklad v občinsko blagajno, ker pri naših dohodkih doklad okoli 4000 kron shaja občina in, ako se primankljaj 1200 kron vpošteva, potreba bi bilo drugim plačati samo 2800—3000 kron, t. j. 45 odstotkov mesto 60 odstotkov. In te dohodke za občino hočemo izbojevati, oziroma olajšati jarem visokih doklad! Da to dosežemo, je potreba pozornosti in odločnega postopanja v boju za obstanek. — Občni zbor »Slovenskega delavskega podpornega društva v Celju" se je vršil v nedeljo, dne 16. t. m., kateri je bil še dovolj dobro obiskan. Ker je med letom od predsedništva odstopil gosp. Ivan Rebek, je predsedoval občnemu zboru podpredsednik g. Pauhar. Udeležba bila bi še lahko velikp bolja, ako bi se delavci za naše društvo malo bolj zanimali. Posebno delavcev iz cinkarne smo pogrešali, vkljub temu, da se je društvo že večkrat žrtvovalo za nje. Gospod Ivan Rebek je bil zopet z vsklikom voljen predsednikom našega društva, in tudi pričakujemo od njega, da, bode predsedništvo sprejel ter vpošteval voljo in željo občnega zbora. V odbor so bili voljeni sledeči gospodje: Lesjak, Pavhar, Terček, Pere, Karnevšek, Koželj, Buh, Kmecl; za namestnike: Marš. Sikošek. Cerne, Bovha; za pregledo-valce računov pa: Jagodič in Kušec. Bivši tajnik g. Fran j o. Moškon, ki je bil prvotno izvoljen v odbor, se je občnemu zboru zahvalil za izkazano mu zaupanje ter odklonil izvolitev. Daljše poročilo sledi. — Konjiško učiteljsko društvo je zborovalo dne 13. aprila- v Tepanjih. April se je bil izneveril svojemu značaju, in izredno krasno vreme je privabilo nepričakovano obilo Članov. Pozdravili smo novega člana gdč. Pavlič, a poslovili se od gdč. Zupančič in g. Gosaka, ki odideta po Veliki noči iz naše srede. Hospitacija v I, razredu pri g. Jurku se je izborno obnesla in v razpletli se debati je bilo slišati le pohvale in priznanja. Gospod > zastopnik v okraj. šol. svetu nam je podal sliko o svojem delovanju in nas zagotovil, da je on bil in bode vedno v istem advokat učiteljstva. Njegova izjava je bila z navdušenjem sprejeta. Društvo je izjavilo tudi ostri protest proti nameravanim kurzom za različne osebe, ki so ,.falirali" v svojih študijah in bi bili z ma'jhnim „hokus pokusom baš dobri za učitelje. Sicer pa morajo proti takim nakanam ugovarjati tudi naši politiki, da ne bo naš narod izročen zopet v šoli dosluženim podčastnikom, onemoglim dijakom, kakor v srečni stari eri. Vam cenjenim društvenikom pa se naznanja, da se s prihodnjim zbovovanjem, drugi četrtek po Veliki noči, prično pevske vaje za naš elitni koncert. Naša stanovska zavest mi jamči, da ne bodemo pri vajah nikogar pogrešali! — Društvo avtonomnih uradnikov slovenskih pokrajin. Stanovske organizacije imajo namen buditi in širiti stanovsko zavest in delovati v korist posameznih stanov, so nepolitična društva, katera zastopajo le interese svojih udov. Vendar pa tudi „D. W." kot glasilo onih nemšku-tarjev, kateri vedno povdarjajo, da so prijatelji Slovencev, napada na nesramen način take organizacije, kakor je pokazal zadnji napad na društvo avtonomnih uradnikov. Cilji društva so isti, kakor so cilji ostalih društev avtonomnih uradnikov v avstriji, visoko politična „vahtarca" seveda nima smisla za one važne reforme, s ka-težimi se dandanes pečajo oni, kateri vedo, kaka bremena naklada država avtonomnim uradom. Ne izplača se sicer odgovarjati na „duhovita" izvajanja „vahtarce", hočemo le s temi vrsticami opozoriti občinske urade na naklonjenost, katero uživajo njih težnje- od strani nemškutarjev in njih- glasila. Društvo avtonomnih uradnikov pa se krepko razvija in želimo, da doseže svoje cilje v prid vseh interesiranih krogov. „D. Wacht"1 je lističv kateri napada vse, kar je slovensko._ - — Lastni dom, registr. del. stavb. zadr. z omejeno zavezo v Gaberju . pri Celju sklicuje izvanredni občni zbor na petek, dne 28. aprila 1.1. ob 6. uri popoldne v svojo pisarno Schillerjeva ulica št. 3 v Celju. Na dnevnem redu je nadomestna volitev v načelstvo. Za slučaj, da bi ob 6. uri občni zbor ne bil sklepčen, se bode vfšil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bode sklepčen glasom § 58. pravil pri vsakem številu glasov. — Podporno društvo organistov naznanja, da se občni zbor in koncert omenjenega društva vsled nepričakovanih zaprek preloži za mesec junij, in se ne bo vršil 27. aprila, kakor se je določilo. Program, dan in prostor zborovanja in koncerta se pravočasno v časnikih objavijo. Ker je že sedaj slišati o zanimanju za ta koncert,, zato si bode odbor kolikor mogoče prizadeval, dai bode tedaj slovanska pesem mogočno donela. t Ljudevit Pišek. V nedeljo, dne 16.. t. m. je umrl na Teharjih po dolgi bolezni dijak: celjske gimnazije Ljudevit Pišek, sin pred letomi umrlega znanega narodnjaka in teharskega občinskega svetovalca Janeza Pišeka. Pogreb se je: vršil danes ob 8. uri zjutraj ob veliki udeležbi prijateljev in znancev rodbine, kateri izrekamo sožalje na britki izgubi. — Godberti y klub v Šoštanju je preložil svoj II. koncert na nedoločen čas. Občeslovenskeniu obrtnemu društvu v Celju. ..Šoštanjska godba" sprejme tri godce. Sedlarski in kleparski mojster, ter mizarski po-magač najde v Šoštanju stalni zaslužek, ako je tudi poraben za godbo. — Društvo prosimo, da bi tu posredovalo. .. .-f-' Šoštanj. Pri vstajenju v Velenju na Veliko soboto in v Škalah na Veliko nedeljo bode svirala nova ,.Šoštanjska narodna godba", bro-ječa 22 mož. Ako bo vreme lepo, gotovo pribiti mnogo ljudstva od vseli strani. — Vsem županstvom celjskega okraja. Licenciranje in premiranje plemenskih bikov' v starosti nad eden in četrt leta za celjski okraj se vrši v soboto, dne 20. majnika 1905; začetek točno ob 8. uri dopoldne na mestnem živinskem sejmišču zraven klavnice v Celju. Pri tej priliki se bodo razdelile med domače marljive bikorejce naslednje nagrade: državna nagrada v znesku po 60 K . 60 K » 50 ,. . 50 ,.' deželna ,. ,. 40 „ . 40 „ >• r „ 30 ,. . 30 ,. tri dežel. ,. 20 ,. . 60 .. štiri okr. ,. n r * 20 „ . 80 ,. osem okr. ,. 10 ,. . 80 ,. skupaj 400 K. — Ptuj. Pravila ,.Slov. pevskega društva v Ptuju" so se toliko spremenila in potrdila, da se voli odbdr za dobo. treh let, in da se priredi vsako tretje leto pevski koncert; zaraditega se vrši izvanredni občni zbor. ,.Slovenskega pev-seega društva v Ptuju" v nedeljo, dne 7. maja 1.1. ob 2., oziroma pri vsakem številu došlih članov ob 3. uri popoldne v ,.Narodnem domu" po sledečem sporedu: 1. pozdrav predsednika: 2. poročilo tajnika, blagajnika in revizorjev; 3. volitev predsednika, odbora in revizorjev; 4. slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi se .vabijo najvljudneje tudi zunanji odborniki in člani. ' Odbor. — Častnim občanom je enoglasno imenovala občina Kog g. Ernest Slanca.' nadučitelja pri Sv. Bolfenku blizu Središča za zasluge, ki si jih je pridobil za razvoj in povzdigo šole. kakor tudi za svojo uspešno delovanje na gospodarskem polju. — Tatvina denarnih pisem. Prišli so na sled obširnemu spoliranju pisem v poštnih železniških vozeh na progi Dunaj-Trst, Neki železniški čuvaj je našel pri Zidanem mostu zavitek, v katerem je bilo 800 pisem. Zavitek je oddal poštnemu oskrbniku v Zidanem mostu, ki je dognal, da so bila to večinoma denarna pisma po 400 K. 100 K itd., skupaj več tisoč kron, čeki neke ljubljanske banke. Poleg je bila tudi neka dopisnica s poštnim pečatom 8. aprila: Tako bo lahko dognati iz katerega ambulančnega voza so pisma vzeta. Graško poštno ravnateljstvo, je o tem že dobilo naznanilo.. Uvedla se je obširna preiskava. — Proti občinskim volitvam v Studencih pri -Mariboru so se Slovenci pritožili. Tudi te volitve so pokazale, kako Slovenci v tej občini krepko napredujejo. Čast delavnim možem iz naroda! " — Za grobni spomenik rajnemu Ivanu Kaču so nadalje darovali: G. Anton Drugovič, Žalec 2 K, g. Mihael Korent. Žalec 1 K, g. Anton Žager, nadučitelj v Petrovčah 1 K, g. Iv. Fedran. elektrikar Bos. Dubica 2 K. g. Mih. Žmavc, trg. Reichenburg 2 K, g.. Hermann Halm. Golče 1 K, v. č. g. župnik Martin Medved, Laporje 4 K. društvo „Gospodar", Petrovče 10 K, občina Pe-trovče 10 K, g. Anton Koren, župan v Petrovčah 2 K, g. Tone Goršek, posestnik in obč. tajnik Gotovlje 2 K, g. Franc Jošt, revizor Celje 5 K. g. Miško Reicher, posoj. uradnik Maribor 5 K, g. Leopold Tratnik, Zg. Ložnica 2 K. Srčna hvala! — Nesreča. V jareninski župniji se je vrli narodni posestnik Franc Sekol v četrtek, dne 6. t. m. precej močno na licu z nožem ranil. Šel , je v hram, na pragu se izpodtakne ter pade na nož. K sreči pa je z roko zamahnil, drugače bi si bil zasadil nož ravno v srce. — Polzela. Požarna bramba, katera se je letos ustanovila, šteje že blizu 40 članov. Že v prvih početkih se je morala boriti z ovirami. Naši nemški in nemškutarski soobčani bi bih seveda raje imeli „Feuerwehr". Zato so se tudi loteli rogati našim brambovcem, in odrekla se jim je podpora celo na takih straneh, kjer jih utegnejo potrebovati najbolj. Vendar pa se naši vrli brambovci niso prestrašili ovir, in danes so dosegli, kar so želeli. V nedeljo, dne 2. aprila, so položili v roke županove slovesno prisego. Lepo je bilo videti postavne može, ko so s slovenskim poveljem prikorakali na 'sredo vasi. Po nagovoru načelnika in domačega g. nadučitelja se je slovesnost končala. — Komaj teden po prisegi je brambovce že klicala dolžnost. Gorela je vas Šešče Čudili smo se, kako hitro so se zbrali in odhiteli na pogorišče. Vsa čast vrlim možem k njih nastopu. — Ob tej priliki bi še priporočali tistim možem in fantom, kateri še niso člani požarne brambe, da se tudi oni pridružijo. Vsak si naj šteje v čast biti član tako koristnega društva. katerega namen je izvrševanje ljubezni do bližnjega. Požarni brambi pa želimo, da se krepko razvija, kakor doslej, in se še izpopolni. Upamo, da se kmalu snidemo tudi na kaki veselici, katero bo priredila. - Le pogumno naprej! — Odlikovanja. Na predlog ljutomerske kmetijske podružnice sta bila razun g. E. Slanca, nadučitelja pri Sv. Bolfenku od c. kr. kmetijske družbe štajerske, ob priliki občnega zbora dne 24. marca v Gradcu odlikovana >še s častno diplomo gospoda Tomo Pušenjak. nadučitelj na Cvenu kot uzoren vrtnar in čebelar, in Janez Robič. ravnatelj na Franc-Jožefovi šoli v Ljutomeru za pospeševanje sadjereje. Čestitamo. — Pasji kontumac je podaljšan na nedoločen čas za vso občino Št. Jur ob juž. železnici in za občino Ponikvo. Dne 5. t. m. so tam ustrelili nekega steklega psa. Kmetijska podružnica konjiška je hotela demonstrirati z umetnim gnojilom na Hasenbich-lovem travniku tik državne ceste. A tablice, ozna-nujoče gnojila, so le nemške: gediingt, ungediingt. gedlingt mit Thomasmehl . . . etc. Imate šport zase. tedaj ne rabite tablic, če' pa hočete uspehe našemu kmetu pokazati, ponižajte se toliko in dostavite še slovenski, saj je kmetijska podružnica menda za kmete, ali ne? Mislite tudi na gnoj vzeti nemški monopol? Te tablice smatramo Slovenci kot proti nam naperjeno provokacijo. Torej! — Sicer pa so se nad neuspelimi poskusi naši kmetje kar rigali od smeha. Kajti baš na parceli, kjer je stala tablica „ungediingt" — ne-pognojeno). je zrasla lani najlepša krma. ,.Hm, hm. tista štupa pa le ni toliko vredna", so majali kmetje z glavo. Pobožnost ptujskega „Štajerca". Vselej, kadar" se bližajo božični ali velikonočni prazniki, dela se nemškutarski „Štajerc" silno pobožnega, zavija hinavsko oči proti nebu ter se hlini slovenskemu ljudstvu. V svojem svetohlinstvu kliče v zadnji številki z ozirom na bližajoče se velikonočne praznike k ,.Božjemu grobu" vse tiste, kateri preganjajo drug drugega, kateri gojijo v svojih srcih sovraštvo do bližnjega, ki trosijo 'sovraštvo med brate in sestre, vse tiste, ki širijo mednarostne (!) boje in vse tiste, ki bi radi vto-I>\\i v žlici vode človeka samo radi tega, ker je flfte narodnosti itd. — Kakor je torej razvidno, vabi ..štajerc" vse svoje privržence k »božjemu grobu", kajti znano je, da so ravno „Štajerc" in njegovi nemškutarski privrženci največi hujskači in razgrajači, ki trosijo sovraštvo med brate in sestre in širijo mednarostne boje. Znano je, da so ravno ..Štajerčevi" nemci in nemškutarji tisti ljudje, ki bi radi v žlici vode potopili vse Slovence.— Jako bi nas torej veselilo, ako bi se hotel nemškutarski „Štajerc" za Velikonoč res spokoriti. Pridi torej ti od Nemcev in nemšku-tarjev plačani hujskač in podkupljeni Judež, ki blatiš in zasramuješ naše vrle slovenske voditelje. naše duhovnike, naše učitelje itd. Pridi ti s svojo umazano dušo k „božjemu grobu" ter pripelji seboj vso tisto nesramno nemškutarsko druhal. ki laja s teboj proti nam Slovencem, pridi, pridi in spokori se, sedaj v tem svetem velikonočnem času. Strossmayer — ormoški čitalnici. Arhiv ormoške čitalnice hrani dvoje pisem, ki jih je poslal veliki pokojnik leta 1885. o priliki svojega imenovanja častnim čitalniškim članom. V enem teh pisem se nahajajo prekrasna mesta, ki so vredna, da jih objavimo, ker kažejo, kako gorko je čutilo srce tega velikega, narodnega biskupa za nas Slovence. Tako piše 5. decembra 1. 1885 naslednje zlate stavke: ,.Ja Vam se mogu samo od svega srdca zahvaliti i moliti dragoga Boga, da nam Hrvatom i brači Slovencem, koji smo toliko tuga za svetu vjeru i za svetu naše pravo podnieli. pošlje vedrije dane i da iskrenu braču sjedini. Ako je dopušteno slutiti i sa današnjih okolnostij zaključivati, to taj čas nije odveč da-leko. Častitim članovom slavne Vaše čitalnice srdačno moje pozdravlje a pojedno i biskupski moj blagoslov! Vi tamo čuvate onaj kraj, da nam alpinski dah i tudjinski duh nezadje duboko u narodnje tielo, — s toga Vam do Boga hvala! u Djakovu 5. prosinca 1885 Josip Jura j Strossmayer biskup. * — Društvo slovenskih učiteljic nam je poslalo letno poročilo za leta od 1899. do vštetega 1904. Poročilu je pridejano na prvem mestu jako umestno predavanje gdč. Vite Zupančič: Učiteljica in narodna zavest". Nato slede poročila o občnih zborih in denarnem stanju, na koncu pa društveni odbor in članice, katerih šteje društvo 97. — Občni zbor tega društva se vrši dne 19. aprila ob 2. uri popoldne v slovenski osemrazrednici pri sv. Jakobu v Ljubljani. — Strossmayerjeva glava. Zdravniki, ki so raztelesili pokojnika v svrho balzamiranja, se niso mogli dovolj načuditi nenavadni konstrukciji pokojnikove glave. Lobanja je bila povsodi po centimeter debela, vsled česar se tudi možgani niso mogli svobodno razširiti. Pod čelno kostjo med očesoma so našli izrastek, ki je bil debelejši od kurjega jajca in ki je seveda pritiskal na možgane. Strossmayer je zadnja leta večkrat pokazal na svoje čelo z besedami: „Tukaj se godi neka sprememba". Izrastek so poslali v na-daljno preiskavo na Dunaj. — Strossmayer je imel vedno odprte roke za vse narodne in kulturne potrebe ter za podpiranje potrebnih ljudij. Izračunali so. da je izdal vsega skupaj okoli 5,200.000 K. Od tega je šlo v kulturne svrhe okoli 1,300.000 K. — Odbor društva „ Vesne" se obrača na vse p. n. trgovce, obrtnike, tiskarska podjetja, na vse zasebnike, na preč. duhovščino s prošnjo, naj se blagovolijo pri umetniških naročilih ozirati na „Vesno". N. pr. pri načrtih za razglednice, za zunanjo in notranjo umetniško opremo knjig in brošur, za umetniško opremo tiskovin v splošnem, za umetniške plakate, inserate, štampilije, ex libris-znamenja, diplome, slike, ornamentalne kompozicije za različne predmete, za tapete itd.; dekora-tivni-plastični predmeti, n. pr. nippes, nagrobni spomeniki itd.; načrti za interieurje; vsakovrstna umetna ženska ročna dela za profanne in cerkvene namene, n. pr. za paravente, stenske dekoracije, oltarni, namizni prti, zastori itd. posebno dela v medernem tkanju in v aplikaciji. Posredovanje se vrši na dvojni način: 1. Odbor odda izvršitev naročenega dela enemu izmed izvršujočih članov; 2. odbor razpiše konkurenco za naročeno delo. V vsakem posameznem slučaju odloča odbor po visokosti nagrade, ali naj se razpiše konkurenca, ali ne. Konkurenco razpisati je mogoče le, če je za izvršitev naročila časa več nego i4 dni. Odbor si je v svesti, da reši posredovalno nalogo v za-dovoljnost naročiteljev. Naročila naj se pošiljajo na naslov „Vesna", Dunaj III., Thongasse 10. Prešernov spomenik v Ljubljano! Rojaki! ,.Prešernu spomenik v Ljubljani!" ta glas je pred nekimi leti krepko zadonel in se razlegal po vseh pokrajinah slovenskih. To ni bil glas vpijočega v puščavi. Veselo je odmeval v srcih rodoljubnih slovenskih sinov in hčera. Saj je ta glas samo duška dajal izkreni želji, ki jo je že zdavnaj na tihem gojila vsaka verna duša slovenska. Ta želja se nam je izpolnila; čast in hvala vsem, ki so, po svoji zmožnosti, v to pripomogli. Samega sebe časti narod, ko časti in slavi svoje odlične može, ki mu delajo čast pred svetom; s tem kaže, da jih je vreden. Prešernov spomenik je gotov; slava umetniku, gosp. Zajcu, ki je tako izvrstno izvršil svojo častno nalogo! Ko v ces. livarni dunajski zagledaš bronastega moža, oveseli se ti duša: Glejte ga, to naš Prešeren! Prešernov spomenik imamo, ali še ne tam, kjer je edino pravo mesto njegovo, v stolici slovenske domovine, v beli Ljubljani! Tu naj se na najlepšem prostoru, ki .ga ima mesto ljubljansko, postavi na ponosno vzvišeno stalo na ogled domačinu in tujcu. Nemški narod se pripravlja letos sijajno slaviti svojega Schillerja po vseh delih sv.eta, koder se glasi nemška govorica. Ravno prav: Nemci Schillerja,- Slovenci Prešerna! Kar je njim njih Schiller, to je nam naš Prešeren, in še več! Ali v ta namen je potreba še kakor se mi je dejalo, 20.000 kron. Na noge torej, Slovenci in Slovenke! V Prešernovem imenu vsaj bodimo složni! Z veseljem sezimo vsak v svojo domačo hranilnico, prostorno ali uborno ter izkažimo s primernim darom svojo hvaležnost in ljubezen našemu Prešernu! Ne bilo bi nam v čast, ko bi imel spomenik shranjen biti v livarni, mesto da se postavi, kamor je določen. Kjer se slovenska čuje govorica, pokladajmo dari mu na altar: gospod in kmet. mladenič in devica, otrok in mati svoj prinesi dar! En duh. en glas! Ves rod slovenski vstani: Prešernov spomenik naj bo v Ljubljani! Josip Stritar. Politični pregled. — Državni zbor ogrski. Državni zbor ogrski ima zdaj zaporedoma seje v katerih razpravlja o preklicu določb, ki jih je bivša večina napravila v spremembi hišnega reda. Voljen je tudi odbor 21 poslancev za izdelanje adrese na kralja. Ta adresa je že napravljena. V njej se povdarja. da je potrebna izprememba volilnega reda v madjarsko-nacijonalnem smislu, da se ima carinska zveza urediti tako, da ogrska postaja vedno bolj samostojna v gospodarskem pogledu. To bi bile nekako glavne točke, o kaferih govori adresa. Potem našteva še drugih zadev, v katerih se pričakuje zboljška. Zahteva, naj se čim prej roši prašanje odgovornega ministrstva, povdarja, da se v ministrstvo naj pokličejo osebe onih strank, katere tvorijo večino zbornice, ker so te osebe pri zadnjih volitvah dobile poverjenje ljudstva. Končno povdarja adresa — a ne povsem odločno — naj bi se primerno odredilo, da dobijo ogrski polki kot poveljni jezik madjarski in pa zastave- in grbe ogrske. -- Dogodki v Makedoniji. Kmalu poteče rok. ki se je dal Avstro-Ogrski in Rusiji, da napravita v Makedoniji mir in red. Reformna akcija pa je bila tako klavrna, pravzaprav ni-čeva, da pač ni misliti, da bi velesile podaljšale, oziroma znova poverile tak mandat Avstro-Ogrski in Rusiji. Pravzaprav je „reformirala" po programu v Murzstegu le Avstro-Ogrska, ker so bile Rusiji vsled vojne z Japonci vezane roke. Zato pa je sedaj Avstrija tudi edina odgovorna za vse neuspehe ter je javno pokazala, da nima talenta za reformiranje in pomirjevanje. ker še tega doma med svojimi narodi ne more izvršiti. V političnih krogih se zatrjuje, da je v najkrajšem času pričakovati v Makedoniji odločilne spremembe, ki jih provzročijo dunajski in petrogradski vplivi. — Ruske finance. Iz Petrograda javljajo: „Glasom doslej objavljenih izkazov državne blagajne o upravi državnih financ je bilo leta 1904 prihoda 2017 milijonov rubljev. to je 37 milijonov več nego je bilo proračunjeno, in .14 milijonov manje nego leta 1903 in 101 milijon več nego leta 1902. Redni dohodki presezajo redne stroške, ki znašajo 1910 'milijonov, za 107 milijonov. V izrednih stroških je bilo nakazanih v vojne svrhe 641 milijonov, za železniška posojila železniškim društvom 162 milijonov. Rusko-japonska vojna. Roždestvenski j. Vojni poroč. ,.Ruskih Vjedomosti", ki uživa v kompetentnih krogih ruskih veliko veljavo, piše o brodovju admirala Roždestvenskega: Ne smemo tajiti, da se je Roždestvenskij odločil za jako neustrašen, da. predrzen korak. Brodovje, ki sedaj plove proti Japoncem, obstoji, kakor znano, le iz 15 bojnih ladij, od katerih so pa le štiri najnovejše bojne ladje prvega razreda, druge so starejšega tipa; nekatere je treba celo prištevati vsled njihove male brzine 15—16 vozlov k obrežnim oklop-nicam. Na prvi pogled se zdi, da je admiral Roždestvenski storil veliko strategično napako s tem. da je odplul proti dvakrat močnejšemu sovražniku, ne da bi bil počakal brodovja admirala' Nebogatova, ki. mu hiti na pomoč. Toda brodovje Nebogatovo obstoji iz starih in slabo oboroženih ladij, da ni sposobno bistveno pomoči Roždest-venskemu." Nasprotno, Roždestvenski bi moral več pozornosti obračati tem ladijam ko Japoncem. Obleganje V1 a d i v o s t o k a. Peterburški dopisnik ,.Times" je izvedel iz najboljšega vira, da je v vojno ministrstvo došlo Linevičevo po-ročiio. da je odposlal v Vladivostok tri d i v i z i j e, ker je obleganje trdnjave že zelo blizu in bo pozneje nemogoče ojačiti posadko. Obširne poizvedbe v južni in zahodni smeri so dognale, da je glavna Ojamova sila pet dnevnih maršov južno od glavnih ruskih pozicij v okolici Kvančunce. V isti oddaljenosti so japonske čete od levega ruskega krila v okolici okrog Tenlina in Hajlunčena. Linevič je tudi poročal, da se je izvršilo vse potrebno, da se prepreči japonski napad na desno rusko krilo. Vest, da korakajo močne japonske kolone skozi Mongolijo, se vzdržuje. Hvala o Roždestvenskem. ,.Novoje Vremja" piše 11. t. m.: Včeraj smo občudovali odločnost, danes pa spretnost Roždestvenskega. kako je brez izgub plul skozi pomorske ceste vzhodnega Indijskega oceana. V teh cestah je bilo pričakovati japonskega napada; vse se vprašuje, zakaj se to ni zgodilo. Očividno zato, ker so japonske ogledniške ladje izgubile sled za Roždestvenskim. Z drugimi besedami: Roždestvenski je znal izogniti se in svoje gibanje prikriti celo časnikarskim poročevalcem brzojavnih uradov. To odstranjenje prve nevarnosti je mojstrski čin, ki nam vzbuja upanja na nadaljne uspehe. Tu povdarjajo okolnost, da se je prvič pokazalo, da so bili Japonci nezadostno obveščeni. Niso verjeli in pričakovali, da bo Roždestvenski prodiral brez Nebogatova. Ladje Roždestvenskega so baje zopet združene. Skozi Sundsko otočje so plule v treh oddelkih. To tolmačijo v ruskih pomorskih krogih kot znamenje slabosti Japoncev, ki si niso upali napasti. V tem mnenju so tem bolj potrjeni, ko je pet japonskih križark 8. aprila plulo mimo ruskega brodovja, ne da bi ga bili napadli. Japonci so bili torej spretno prevarjeni ter so bili uverjeni, da je celo rusko brodovje združeno. Tu pričakujejo spopada obeh brodovij koncem tega tedna in sicer že v japonskih vodah. Ob istem času bo združeno tretje brodovje pod admiralom Nebogatovom pri Sundskih otokih. Za slučaj, da bo brodovje Roždestvenskega poraženo v boju z Japonci, se bo admiral Nebogatov z ostanki tega brodovja združil in iznova nastopil proti Japoncem. Ako bo pa zmagal Roždestvenskij, bo admiral Nebogatov z največjo silo zasledoval poražene Japonce. - List ,Domovina' v Celju sprejme = urednika. Ponudbe takoj na upravništvo »Domovine". Loterijske številke. Trst, dne 15. aprila 1905: 5, 67, 25, 90, 41 Line, „ ,. „ ' 51, 60, 18, 8, 71 priporoča se sprejme takoj Razne poljedelske1 stroje o & o posebno pa © e e gerstungovce z nastavki, dunajske pokončne, dunajske le-žoče. kranjske s prem. satniki in originalne; se proda po ^ nizki ceni. kakor tudi (201) 1 ! Gumi za cepljenje ! Kojse, |srpi in^ naj boljši brusni kamni. Mreže in trnjeve žice za ograje, © Železno pohištvo in stoli ter mize za vrtove <$> CENIK POLJEDELSKIH STROJEV JE IZŠEL. •#• je naprodaj. Odda se samo brez sodov. Cena 30 vin« liter. Natančneje pri Martinu Divjaku, zaloga Št. Peter, Savinska dolina. (200) 1 KER Ml XI BILO MOGOČE PRI ODHODU- IZ CELJA V LJUBLJANO SE OSEBNO POSLOVITI. KLIČEM VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM PRESRCNT ..ZDRAVO!" priporoča svojo bogato založeno skladišče in zagotavlja strogo solidno postrežbo. Razven tega priporočam Izvrstne vrste čaja, ruma, konjaka, slivovke, tropinovca in brinovca. VINKO PUSTOVRH *'" iz parnega mlina najboljše v steklenicah in sodih. provenijence. Pristna prašičja mast in maslo. . Sirovo maslo k čaju iz graščine'Novo Olje.Kakao, čokolada, pecivo za čaj in fini bonboni. — Južni sadeži izbrane kakovosti. — Vosek, ceresin in stearin-sveče. Škokeravska leča in grah, tičja hrana, bosanske češplje in povidl. = Semena za vrte in polja« ===== Zunanjim odjemalcem stavim rade volje pri večjih naročilih posebne == pogoje. — Mesečni odjemalci imajo znatne popuste. == pritličnega šolskega poslopja z 2 učnima sobama, eno sobo za učila in konference na Frankolovem in poprave starega šolskega poslopjanaFrankolovem. Ustmena zniževalna dražba Se bo vršila v četrtek, dne 27. aprila 1.1. ob 10. uri dopoldne v šoli na Frankolovem. Stavba se bode oddala le enemu glavnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 23.048 K 02 v. Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stavbenega dovoljenja, stroškovnika in stavbenih pogojev je vpogled razpoložen v šoli na Frankolovem in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju. Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti 2305 K varščine. Krajni šolski svet Frankolovo dne 6. aprila 1905. (189) 3—3 Načelnik: Tomaž Medved. Man beachte dle Fabrikmarke. Oznanilo! W SingerCo.NahmaschinenActGes. , „ , . * f--za domačo porabo m obrtne sVrh« | Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. yPSfc Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje - tvornosti ter so vsakomur v uporabo. ======= Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih == modernega in umetnega vezenja = Singerjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. 1 Singer Co. delniška družba šivalnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) Pri Jakobu Janiču v Žalcu ima Hrastnikova tovarna veliko zalogo vsake vrste umetnega gnoja za hmelj, vinograde, travnike in njive po ravno taisti ceni kakoi1 tovarna, naprodaj. Obenem se pa še naznani, da se dobijo pri Janiču tudi najboljše in » čisto zanesljive vrste semen kakor: Konjska detelja, liicerna, vse sorte trave za polje, kakor tudi vsa druga semena za vrtnarijo. Naprodaj so razven tega še lese za hmelj sušiti po 28 kr. komad, prav dobre in močne. (130) 10- Odgovorni urednik in izdajatelj Cvetko Golar. Lastnik: Konzorcij lista »Domovina". Tisk ,,Zvezne tiskarne'' v Celju.