o Mmi Leto VI - Štev. 24(144) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15.-31. decembra 1979 vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja M ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Redakcijski koordinator: Loretta Feletig Quindicinale Za SFRJ 120 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22 207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravnl 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda V LETU OTROKA OTROK MED DVEMA OGNJEMA OBRAČUN DELA NAŠIH DRUŠTEV V LETU 1979 Je stara navada naših kmečkih družin, da ob zaključku leta napravijo svoje račune, da preštejejo dohodke in izdatke, da ugotovijo, ali je bilo leto donosno, ali manj donosno, dobro ali slabo. Naši pridni kmetje ob koncu leta tudi premišljujejo če so po nepotrebnem zapravljali sredstva in delajo načrte — v svojem skromnem gospodarstvu — da bodo v naslednjem letu investirali le v to, kar jim bo najbolj koristno. Kot glasilo slovenskih društev v Benečiji hočemo tudi mi — po stari navadi naših kmetov — napraviti svoj letni obračun, obračun uspehov in neuspehov v našem delu. Leto 1979, ki se bliža h koncu, je bilo za nas zelo živahno in pomembno. Zakaj? Zato, ker smo pokazali na zunaj in znotraj, da smo enotna slovenska skupnost v videmski pokrajini, ki se ne damo in pustimo deliti od ostalih Slovencev v Italiji in da se ne damo deliti v naši pokrajini. V enotni delegaciji Slovencev v Italiji, ki je bila sprejeta od najvišjih državnih forumov, so bili tudi predstavniki Beneške Slovenije. Kampanija proti globalni zaščiti Slovencev v Italiji, ki se je začela pri nas s pobiranjem podpisov za nek umazan referendum, je klavrno propadla. Medtem ko se je vršila ta kampanja, so naša kulturna društva ter Zveza izseljencev podvojila svojo dejavnost. Na drugem mestu objavljamo nekaj slik o našem kulturnem in političnem udejstvovanju v letu, ki nam obrača hrbet. V slikah ne bodo videli bralci niti desetino dogodkov, ki se tičejo našega življenja in življenjskosti naše narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. Zato bi bilo potrebno najmanj deset strani našega lista. To je pozitivno. Vsako društvo, vsak posamezni beneški Slovenec je prispeval s svojimi močmi, da so naše kulturne manifestacije popolnoma uspele, da smo doživeli v tem letu določen razmah, da je narod- nostno osveščanje doseglo še več ljudi, še več vasi in zaselkov. Množična udeležba na Dnevu emigranta, 7. januarja letos, je še enkrat potrdila dejstvo, da naši rojaki sledijo svojim kulturnim društvom in jih podpirajo v boju za priznanje narodnostnih, gospodarskih in socialnih pravic. Naše žene se čutijo povezane s svojo organizacijo, z Zvezo beneških žen, ki ne prireja samo 8. marca, ampak tudi konference, na katerih razpravljajo o vseh problemih žena in celotne naše družbe. Veliko število otrok, ki so se udeležili natečaja «Moja Vas», priča, da je naš novi Nadaljevanje na 2. strari' 6. januarja ob 15. uri bo v teatru A. Ristori v Čedadu tradicionalni DAN EMIGRANTA Beneško gledališče bo uprizorilo KAPLANA MARTINA ČEDARMACA - Režija A. Rustja. Leto 1979 gre h koncu in tako se končuje leto, ki je bilo slovesno proglašeno za mednarodno leto otroka. V vsem tem času torej ni manjkalo priložnosti, ko so najbolj pereča vprašanja in probleme v zvezi z otroki obravnavali na najvišjih humanitarnih forumih: OZN, papež Janez Pavel II, predsednik republike Pertini in številni parlamenti. Tudi v Italiji je bilo o tem veliko govora, posebno še v zvezi z lakoto v svetu in v zvezi z velikimi tragedijami, ki so prizadele človeštvo, in ki tudi letos niso prizanesle z vojnami, lakoto in nesrečami. V resnici, najbolj podvrženi trpljenju so najšibkejši, kajti družba še ni uspela rešiti najglavnejših problemov (mir in lakota); najšibkejši pa so najbolj prizadeti tudi takrat, kadar se družba odloči, da bo rešila svoje probleme s silo, nasiljem in premočjo. Med letom smo bili neštetokrat priča tragedijam, v Katerih so morali vedno kruto plačati nedolžni. Dovolj, da pomislimo na begunce iz Vietnama in Kambodže, Libanona, Irana in Palestine, ter na podobne situacije na drugih celinah. In to se najprej dogodi tam, kjer utihne beseda sprave in zarožlja orožje. Taka dejstva in vojni prizori niti ne presenečajo več; stotine predelov našega planeta nam kažejo turobno sliko nekega človeštva, ki ostaja divje neobčutljivo nad okrutnostjo zoper otroke. En sam trenutek miru med velesilami bi lahko sam po sebi prihranil brezštevilna grozodejstva na različnih koncih sveta. Nasprotno pa zgleda, da je oboroževalna tekma zašla v tako ulico, iz katere ni več izhoda. Nasilje v ekstremnih situacijah ni več nobena novost in smo mu vsi priča. O čemer pa bi morali temeljito razmisliti je pomanjkanje, v katerem živijo otroci, kjub temu, da pripadajo razviti in bogati družbi.: s tem, da oklicujejo ideale krščanstva in socializma, ostaja vse pri starem, ostajajo prazne besede, ki jim nikakor ni moč dati zaželene vsebine. Tedaj je otrok podvržen drugačnemu nasilju, bolj prefinjeneum, ki pa še vedno povzroča tragične posledice in takšno nasilje je prodrlo že v osnovne celice človeškega občestva, kot n.pr. v šolo in družino. Sociologija in psihologija govorita zelo jasno: v želji, da bi družba dala vse, daje v resnici samo umetne nadomestke v zameno za avtentična zadoščenja (in to največ preko družine in šole). Na tak način odmanjka otrokom in najmlajšim temeljni občutek gotovosti, ki izhaja iz vrednot, na katere se opira skupnost in njena tradicija, in ki so v osnovi na katero se opira razmerje med posameznikom in družbo. Res je, da jim lahko na široko oporekamo in o njih diskutiramo, prav tako pa je tudi res, da se v njih prepoznamo. In to velja toliko bolj, če živimo v manjšinski skupnosti, kjer je močno pereč problem masovnega izseljevanja. Na tak način je velik del prebivalstva, otrok — to je jutrišnje družbe —, podvržen preuranje-nemu procesu kolonizacije. Leta 1931 je Aldous Haxley napisal fan-tasociološki roman Novi svet. Otrokom iz romana so odvzeli vse, kar je najbolj značilno za primitivno človeško naravo, celo rojstvo in odnos z materjo; ko so odrasli, so živeli v prefabricirani družbi, kjer jim je ostala edina dnevna Nell’anno del fanciullo IL BAMBINO FBA OBE FUOCHI Sta per concludersi questo 1979, che era stato solennemente proclamato l'anno internazionale del fanciullo. Per questo non sono mancati nel corso dell’anno momenti in cui i problemi del fanciullo sono venuti alla ribalta fino nelle sedi più elevate delle organizzazioni umane: l’ONU, il Papa, il nostro Presidente, i Parlamenti. Se ne è parlato molto anche in Italia, soprattutto in relazione alla fame nel mondo ed alle grandi tragedie umane che hanno portato anche quest’anno guerre, miseria e infelicità. In realtà gli esseri più deboli sono i più soggetti alle sofferenze che vengono imposte dalla società nei momenti in cui essa non sa risolvere i suoi problemi (come quelli della pace e del pane), oppure quando essa tenta di risolverli a danno degli altri, con la forza, la violenza e la sopraffazione. Nel corso dell’anno abbiamo avuto notizia di situazio- zabava odmerjena doza mamila. To samo v ilustracijo, da obstaja že določena vrsta nasilja, ki ni samo uzakonjeno, temveč je tudi smatrano kot koristno za človeško družbo.: to je tisto nasilje, ki ga vsak dan izvajajo razvite in bogate družbe nad spontanim razvojem otrok. To nasilje se odvija v tišini in s privoljenjem odraslih, v sebi pa nosi potencialno seme bodočih nesreč, ki se danes že kažejo v mladoletniškem nasilju. Prav v luči teh razburljivih napovedi pozivajo zananstveki ob vsaki priliki (in torej tudi v našem primeru kot ma-njšinjske skupnosti) k naravni vzgoji, ki bo dala otrokom notranjo gotovost, katera se na žalost izgublja, ker bodo z naravno vzgojo spoznali in razvili svoje individualne sposobnosti in bodo ovrednotili kulturno moč svojega občestva. PAOLO PETRICIG di Paolo Petricig ni veramente tragiche, dove gli avvenimenti hanno infierito crudelmente sugli innocenti. Basti pensare alla vicenda dei profughi del Viet-Nam, a quelli della Cambogia, del Libano, dell'Iran e della Pale-( Continua In 2* pagina) Otrokom vsega sveta, vseh brv in nacionalnosti. Jesenska zora 1979 TRAVNATE BILKE Travnate bilke: od rose [bleščeče zelene kakor daljna upanja Mojega srca... Hodim med vami, deteta in vas milo gledam. Moja roka vas boža. Tega kmečkega vrta ste najlepše stvari. Poljublja vas prvi žarek bledega jesenskega sonca. Verujem vate duša moja! v tebi se zrcali stvarstvo. Nebo in zemlja prepevajo Veselo himmo ljubezni! Združene travnate bilke ste podoba mojega življenja! Cvetja zelene ruše upanja! Travnata bilka: Otrok rojen od Matere zemlje, enaka za črne in bele! Mi storiš verjeti, da ni smrti! Ti umreš in oživiš bolj lep in zelen spomladi! Oglasi se prvi jutranji zvon in mi z veseljem napolni srce! Maika Nedolžna deklica pobira rožice ... ^ijabala (lazicna pzazxùSza in btacvia ^\laua (lata Stran 2 Štev. 24(144) Bilancio del lavoro delle nostre associazioni nell’anno 1979 E' antica abitudine delie nostre famiglie contadine, alla fine di ogni anno, fare i conti, valutare le entrate e le uscite ed accertare se l’anno trascorso è stato produttivo o no. I nostri bravi contadini, alla conclusione dell'anno, cercano di riflettere sul proprio lavoro per sapere se hanno sprecato i propri mezzi e formulano dei progetti, pure nel limite della loro modesta economia, per poter investire nell’anno che viene in quei progetti che paiono più utili. In quanto organo delle associazioni slovene della Be-necia vogliamo formulare pure noi, secondo la vecchia abitudine contadina, il bilancio annuale dei successi e degli insuccessi delle nostre attività. L’anno 1979 che si avvicina alla fine è stato per noi molto vivace ed importante. Perchè? Perchè noi abbiamo mostrato al nostro interno ed all’esterno che siamo una comunità (come sloveni della Provincia di Udine) che non vuole permettere di essere considerata separata dagli altri sloveni in Italia e che non vuole essere considerata divisa aN'interno della nostra provincia. Della delegazione unitaria degli sloveni, che è stata ricevuta dalle più alte perso- nalità dello stato, facevano parte anche i rappresentanti della Benecia. La campagna contro la tutela globale degli sloveni in Italia, che è cominciata da noi con la raccolta delle firme per un certo referendum, è miseramente fallita. Mentre la campagna era in corso, le associazioni culturali e l’unione degli emigranti hanno svolto normalmente la loro attività. In altra pagina pubblichiamo alcune fotografie delle nostre recenti manifestazioni culturali e politiche. Nelle fotografie i lettori non vedranno nemmeno un decimo degli avvenimenti e della vitalità della nostra comunità slovena della Provincia di Udine. Per questo occorrerebbero almeno dieci pagine del nostro giornale. Questo è positivo. Ogni associazione, ogni singolo sloveno della Benecia ha contribuito con le sue forze alla riuscita delle manifestazioni culturali a determinare i loro risultati, a rendere più cosciente la popolazione nei vari paesi e nei villaggi. La forte partecipazione al «Dan Emigranta» del 7 gennaio di quest’anno, ha ancora una volta confermato che i nostri sloveni seguono le loro associazioni e le appoggia- Obračun dela . . (Nadaljevanje s 1. strani) naraščaj navezan na svoj jezik in da mu je potrebno odpreti šolske vrata in omogočiti pouk v materinem jeziku. Na II. deželni konferenci o emigraciji v Vidmu so naši emigranti — pod vodstvom svoje Zveze — nastopili kot protagonisti s konkretnimi predlogi za pozitivno rešitev vseh naših problemov. Kulturno srečanje med sosednjimi narodi na Kamenici je letos še enkrat pokazalo, da je ljudstvo z nami in da nas podpira v naših prizadevanjih za dosego naših pravic. Uspeh «Mlade brieze» in «Barčice moje», ki ju vsako leto prireja, kakor natečaj «Moja Vas» študijski center Nediža, bi moral trkati na vest odgovornim oblastem, da bi take iniciative še bolj gmotno in moralno podprle. Zgoraj smo navedli samo nekaj bolj važnih in uspelih pobud naših kulturnih društev, a vemo, da so v tem letu uspešno delovale skupine in društva od Kolovrata do Rezije in Kanalske doline, ki so vredna vse naše pohvale. Rečan, društvo beneških likovnih umetnikov, s številnimi razstavami, Beneško planinsko društvo, rezijanska folklorna skupina, ter Planika in Lepi Vrh v Kanalski dolini. Nešteto je bilo pobud, kulturnih in političnih manifestacij v letu 1979. Dne 25. aprila so naši mladinci, skupaj s starimi partizani, nosili po Vidmu tran- sparent v slovenščini in zahtevali pravice za beneške Slovence. V soboto 24. novembra smo z velikim uspehom poča stili 25. obletnico smrti našega pesnika in buditelja Ivana Trinka v Špetru. Na dvorišču njegovega društva v Čedadu pa smo mu odkrili spomenik. Veliko zanimanje je bilo tudi letos za Benečanske kulturne dneve, ki so se vršili v Podbonescu. Letos smo videli prvič v Čedadu revijo pevskih zborov «Primorska poje». Beneško gledališče, pevski zbor Rečan in Narodna kla-pa so gostovali med slovenskimi brati na Koroškem. V mesecu novembru smo začeli akcijo za širitev Novega Matajurja. Z rezultati akcije, ki se ni še zaključila, smo lahko zadovoljni, saj smo dobili lepo število novih naročnikov. Ko pišemo te vrstice, so v teku še druge važne kulturne pobude pred koncem tega leta. Kaj je pozitivnega in kaj je negativnega za nas v letu, ki gre h koncu? Pozitivna je naša dejavnost, s katero smo še bolj dokazali svetu svojo življenjskost. Pozitivno je dejstvo, da je vedno več ljudi, skupin in organizacij, ki so seznanjeni po svetu z našim obstojem, z našimi nerešenimi problemi, skratka z našo celotno problematiko. Negativno pa je, da kljub naši življenjskosti in aktivni dejavnosti, nam niso priznali naših najosnovnejših pravic. Kar pa se tiče pobud in programov za leto, ki je pred nami, bomo poskušali kot naš kmet, investirati svoje sile v to, kar bo najbolj koristno. Izidor Predan no nella loro lotta per il riconoscimento dei diritti nazionali, economici e sociali. Le nostre donne si sentono legate alla loro organizzazione, la «Zveza beneških žen», che le riunisce non solo per |’8 marzo, ma anche in occasione di conferenze in cui si discutono tutti i problemi delle donne e della nostra società. Una grande partecipazione di bambini al concorso Moja vas testimonia che la nuova generazione sente ancora i legami con la lingua e che c’è il bisogno che si aprano le porte della scuola alla loro lingua materna. Alla seconda conferenza dell’emigrazione a Udine i nostri emigranti, sotto la guida della loro Unione, si sono presentati come protagonisti con concrete proposte per la soluzione positiva di tutti i nostri problemi. L’incontro culturale fra i popoli vicini a Kamenica quest’anno ha mostrato ancora una volta che la nostra gente è con noi e ci appoggia nel nostro impegno per il conseguimento dei nostri diritti. Il successo di Mlada brie-za e Barčica moja che il Centro studi Nediža organizza ogni anno, come il concorso Moja vas, dovrebbe battere alle coscienze delle autorità responsabili e convincerle ad un appoggio materiale e morale dell’iniziativa. Abbiamo fatto cenno solo ad alcune delle più importanti iniziative delle nostre associazioni culturali, ma sappiamo che nel corso dell’anno hanno operato anche altri gruppi ed associazioni dal Colovrat a Resia e alla Val Canale: tutte queste sono degne di ogni nostra lode: così l’Associazione artisti della Benecia, l’Associazione alpina, il Gruppo folkloristico di Resia, i circoli Rečan di Liessa, Planika e Lepi Vrh in Val Canale. Innumerevoli le iniziative, le manifestazioni politiche e culturali del 1979. Il 25 aprile i nostri giovani, assieme agli anziani partigiani hanno portato a Udine striscioni con scritte in sloveno rivendicanti i nostri diritti. Sabato 24 novembre abbiamo solennemente celebrato il 25. anniversario della morte del nostro poeta ed animatore Ivan Trinko. Nello spazio antistante il circolo che porta il suo nome, a Ci-vidale, abbiamo scoperto un suo busto. A S. Pietro al Na-tisone sono stati pronunciati importanti discorsi celebrativi, fra cui quello del Presidente del Consiglio Regionale, Colli, e l’arcivescovo di Udine, Battisti. Grande interesse hanno suscitato anche gli Incontri culturali che si sono tenuti mensilmente a Pulfero. Quest’anno abbiamo avuto a Cividale per la prima volta la rassegna dei cori « Primorska poje», rivista di cori sloveni. Il 5 e 6 maggio il Beneško gledališče, il coro Rečan di Liessa e la Narodna Klapa, con Checco ed Anna, sono stati ospiti dei fratelli sloveni della Carinzia. Nel mese di novembre abbiamo dato il via alla campa- gna per la diffusione del «Novi Matajur». Dei risultati di questa campagna, non ancora conclusa, siamo soddisfatti: abbiamo infatti avuto un buon numero di nuovi abbonati. Nel momento in cui scriviamo queste righe, sono in programma altre importanti iniziative culturali, cosa c’è stato di positivo e cosa di negativo nel corso di quest'anno che sta per concludersi? Positiva è stata la nostra attività, con la quale abbiamo dimostrato con maggior forza, la nostra presenza e la nostra vitalità. Positivo è che sempre un maggiore numero di persone, gruppi ed organizzazioni è informata della nostra presenza, dei nostri problemi non risolti, in breve, di tutta la nostra problematica. E’ negativo, invece che nonostante la nostra vitalità e l’attivismo, non ci siano stati riconosciuti ancora i nostri diritti più elementari. Per quanto riguarda le iniziative ed i programmi per l'anno venturo noi cercheremo di fare come fa il contadino che investe i propri mezzi e le proprie forze in quanto gli pare più utile. Isidoro Predan C E D A D Srečanje kulturno - prosvetnih delavcev iz Benečije s predsednikom SKGZ Borisem Racetom - Predstavljena plošča ansambla Antona Birtiča "Beneški fantje,, "Moja Nediža,, V soboto 8. decembra sta bila v Čedadu dva važna, med sabo povezana dogodka. Na sedežu društva «Ivan Trinko» so se zbrali popoldne predstavniki kulturnih društev ter kulturno-prosvetnih delavcev. Prišli so vsi, od Kolovrata do Rezije. Sestanek je pripravil teritorialni odbor SKGZ za videmsko pokrajino z namenom, da bi bolje spoznali in analizirali vlogo SKGZ med slovensko manjšino v Italiji. Po uvodnih besedah predsednika teritorialnega odbora prof. Viljema Černa, je podal izčrpno poročilo predsednik izvršnega odbora Boris Race. Zgodovinsko je orisal boj Slovencev v Italiji za svoje pravice, posebno pa vlogo, ki jo je odigrala v tem boju SKGZ, ki praznuje letos 25. letnico svojega obstoja. Racetovemu poročilu je sledila zanimiva in živahna diskusija, v katero so posegli številni prisotni. To je bil v zadnjih letih najvež-nejši sestanek za beneške Slovence. Zvečer pa so kulturna društva Benečije predstavile v dvorani hotela Roma novo LP ploščo ansambla Antona Birtiča-Beneški fantje «Moja Nediža». Pomembne kulturne manifestacije se je udeležilo veliko število Slovencev in Furlanov. Za kulturni program in za dobro razpoloženje s° poskrbeli številni mladi in najm-lajši harmonikarji, učenci Antona Birtiča ter sam ansambel «Beneški fantje». V imenu nastopajočih ter vi imenu naših društev je navzoče pozdravil Izidor Predan in dejal, med drugim, da se hoče tudi s tem programom dati priznanje SKGZ za njeno dolgo delovanje v obrambi slovenske skupnosti v Italiji. Na svečanost je prinesla svoj pozdrav tudi delegacija Jugotona iz Zagreba. Nova plošča «Moja Nediža» je vsekakor pomemben dosežek za beneški narodnozabavni ansambel in naši ljudje že radi segajo po njej Il bambino Continuazione dalla 1a pag. stina, alle situazioni analoghe nei vari continenti. Prima di tutto questo succede là dove la parola cessa di essere trattativa, magari difficile, e passa alle armi. Sono cose ed immagini che non riescono più nemmeno a fare notizia: centinaia di regioni del nostro pianeta offrono il quadro desolante di una umanità selvaggiamente insensibile alle atrocità contro l’infanzia. Un solo atto di pace fra le super potenze sarebbe di per sè in grado di risparmiare innumerevoli atrocità in ogni parte del mondo. Invece la corsa al riarmo pare riprendere senza che si prospettino vie d’uscita. La violenza delle situazioni estreme non è cosa nuova e appare agli occhi di tutti. Quanto ci fa riflettere tuttavia è il malessere dei fanciulli che pure vivono nelle società evolute ed opulente: la proclamazione degli ideali del cristianesimo o di quelli del socialismo resta parola vuota di significato e non riesce a diventare sostanza. Il fanciullo subisce allora una violenza diversa, più sofisticata ma non per questo meno densa di tragiche conseguenze, che si attua addirittura nelle cellule elementari della società, come la famiglia e la scuola. La psicologia e la sociologia parlano chiaro: nell’intento di dare tutto la società (e per lei famiglia e scuola) ha finito col praticare la sostituzione delle soddisfazioni autentiche con surrogati artificiali. Così manca di dare ai fanciulli ed ai giovanissimi il fondamentale senso di sicurezza, derivante dal riconoscersi nei valori della comunità e della tradizione che, per quanto giustamente e necessariamente discutibili e contestabili, stanno alla base del rapporto dell’individuo con la società. Tanto più vale il discorso, se riferito alle comunità minoritarie e nel caso di esasperati fenomeni migratori di massa. In questo modo una vastissima area umana, l'infanzia — cioè la società di domani — è sottoposta ad un precoce processo di colonizzazione. Aldous Huxley ha scritto nel 1931 il romanzo di fanta-sociologia intitolato II mondo nuovo: in quel futuro ai bambini viene tolto proprio tutto di quanto caratterizza la natura primitiva dell’essere umano e perfino la nascita ed il rapporto con la madre; agli adulti tocca quindi una società prefabbricata, in cui ai singoli ed ai gruppi rimane la sola soddisfazione di una innocua razione giornaliera di droga. Questo per dire che esiste già una violenza non solo legalizzata, ma considerata utile alla società: è quella che si compie quotidianamente nelle società evolute e ricche contro lo sviluppo spontaneo dei fanciulli. E’ una violenza che si compie in silenzio e con il consenso degli adulti, ma che contiene i germi potenziali di disastri futuri, di cui oggi abbiamo solo qualche segno, anche con la violenza giovanile. Ed è nella inquietante previsione di altri disastri, che gli studiosi reclamano in ogni situazione (e quindi anche nella nostra specifica di comunità minoritaria) una educazione naturale, che — riconoscendo e sviluppando le doti individuali e valorizzando i caratteri culturali della comunità — dia ai fanciulli la sicurezza che sta per essere purtroppo dispersa. Paolo Petricig A tutti i bambini del mondo di ogni nazionalità e colore Alba d’autunno 1979 FILI D’ERBA Fili d’erba: brillanti di [ rugiada verdi come le speranze, remote del mio cuore... Passo tra voi, creature e vi guardo dolcemente. E vi accarezza la mia mano. Di questo giardino rustico siete le cose più belle. Vi bacia il primo raggio di [sole pallido dell'autunno. Credo in te, Anima mia! In te si specchia il creato. Cielo e terra cantano l'inno gioioso dell'amore! Uniti fili d’erba siete l'emblema della mia \vita! Fiori della verde zolla di [speranza! Filo d’erba: un bimbo nato dalla Madre terra, uguale per neri e bianchi! Mi fai credere che non c'è la [morte! Tu muori e poi rinasci più bello e verde a primavera! Suona la prima campana del [mattino e mi riempie il cuore [d’allegrezza Majka Kulturni delavci Benečije poslušajo v Čedadu predavanje predsednika SKGZ Borisa Raceta NEKAJ IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA 1979 V SLIKAH Na desni sliki vidimo množico udeležencev na dnevu emigranta 7. januarja letos v teatru A. Ristori v Čedadu. Našega važnega shoda so se udeležili tudi številni izvoljeni predstavniki ter predstavniki oblasti. Na levi praznovanje 8. marca na Lesah, ki ga je organizirala Zveza beneških žen, organizacija, ki se vedno bolj uveljavlja v družbeno - političnem življenju beneške Slovenije. Poleg praznika žena - 8. marca - prireja v zadnjem času tudi važne konference o problemih žena in celotne naše družbe. Na dan osvoboditve 25., aprila letos, je bila v Vidmu velika demokratična in antifašistična manifestacija, na kateri je govoril predsednik poslanske zbornice Pietro Ingrao. Manifestacije se je udeležilo večje število beneških Slovencev, bivških partizanov, predstavnikov društev, delavcev in mladincev. Na sliki vidimo beneške Slovence z dvojezičnim transparentom, (slika levo). Na desni pogled na dvorano, kjer se je vršila II. deželna konferenca o emigraciji v Vidmu, na kateri so naši emigranti nastopili kot protagonisti. seconda cammm REGIONALE DELL' EMIGRAZIONE skondacwfe^za REGIONALE DELL ‘ZIONE- m x -umno r* Beneško gledališče, pevski zbor Rečan in narodna klapa so gostovali 5. in 6 maja letos na slovenski Koroški, v Austriji. (Zgornja slika). (Spodnja slika): Veliko število otrok se je udeležilo «Mlade brieze» in «Barčice Moje», ki jih je priredil študijski center «Nediža» iz Špetra, prvo v Dolenjem Trbilju, od 9. do 18. avgusta, in drugo v Debelim Rtiču od 18. do 1. septembra. Apoteoza naroda na letošnji Kamenici - kulturno srečanje med sosednjimi narodi, ki je bilo 28. in 29. julija. Na tem važnem srečanju so beneški Slovenci spet ponovili zahteve po svojih narodnostnih, gospodarskih in socialnih pravicah. LA di NERY & ROSY BOTTEGA Abbigliamento Casual Merceria Profumeria Bigiotteria Špeter-S. Pietro al Nat. Via Roma Oblačila Drobrmarije Parfemi Okrasni Izdelki v v VOŠČIJO VESELE AUGURA NO FA LEGNA MERIA-MIZARS TV O PLANINA (Joško - Giuseppe Cucovaz) E’ a Vostra disposizione per tutti i lavori di falegnameria Vam je na razpolago za vsa mizarska dela Špeter - S. Pietro al Natisone - Via Roma 151 - Tel. 727131 HOTEL HR ROMA CIVIDALE - ČEDAD PIAZZA PICCO - TEL. 0432/731871 QjéuQA taida GA^uone QPeòte ! Jt ’oàci °ì2eàe(e 'Aanritlie ! & *1R0 di Dario Pittioni CIVIDALE - ČEDAD Viale Libertà 43 - Tel. 730412 APERTO ANCHE IL SABATO Parati - moquettes - colori ceramiche - sanitari - rubinetteria - caminetti - perline di pino - specchi bagno Tapetni papir - moquettes barve - keramike - sanitarije vodne pipe - kamini - borove obloge-ogledala za kopalnice ODPARTO TUDI V SOBOTO OROLOGERIA OREFICERIA ARGENTERIA URARNA ZLATARNA SREBRNINE PRODAJA TUDI ZLATO ZA ZOBE CIVIDALE - ČEDAD, Corso Mazzini, 34 Tel. 731168 FARMACIA STRAZZQLIIMI S. Pietro al Natisone - Špeter - Tel. 727023 RISTORANTE RESTAVRACIJA Telef. 72504 "DA MARIO,, PREPOTTO-PRAPOTNO vicino alla chiesa - blizu cerkve Q)éu(j,uia (mane jeàte ai àuoi dienti, amici y.eà nebele fiiaxnike fitijateljem in klientom megobzJS happy day CIVIDALE-ČEDAD Bomboniere Stretta B. De Rubeis-Galleria-Tel.730912 Articoli da regalo & Bomboniere Darila QMu^uia ’Mjuane y.eli neb.de filaxmhe KMEČKA BANKA BANCA AGRICOLA R. Z. Z. O. J. GORICA Ul. Morelli, 14 - Tel. (0841) 2206/2207 Telex 460412 Agrban Vse bančne vsluge Posli z inozemstvom Nakup in prodaja tuje valute VIDUSSI CIVIDALE - ČEDAD PIAZZA PICCO - Tel. 730051-730052 MOBILI PREDAN POHIŠTVO di Predan Mario - Vasta esposizione con grandiosa scelta - Consulenza gratuita di una esperta arredatrice - Possibilità di esportazione S. Giovanni al Natisone (Ud) s.s. Udine-Trieste (dr. cesta Videm-Trst) - Velika izložba s široko izbiro - Brezplačni nasveti " Možnost izvoza BAR - PIZZERIA AL CAVALLINO,, di Graziano Crucil CIVIDALE - Borgo S. Domenico, 28 - Tel. 730742 Najboljša "PIZZA,, v ČEDADU UGO VOGRIG i 0’ANZUL Auìosdlone di vetture nazionali ed estere nuove e usate Prodaja novih in rabljenih italjanskih ter uvoženih vozil CIVIDALE ČEDAD - via A. M. Cavarzerani - Tel. 730027 PRAZNIKE BUONE DITTA A. VOGRIG & FIGLI s.n.c. CIVIDALE - ČEDAD - Viale Libertà. 136 Italj - 0432/730236 Tipico dolce delle Valli del Natisone Tipična slaščica iz Benečije Moda giovane-moderna - Mladostna in sodobna - moda Abbigliamento uomo - donna bambino Vasto assortimento Jeans-Fiorucci-Wrangler Levi's ecc. CIVIDALE - ČEDAD Ženska, moška in otroška oblačila Velika izbira Jeans znamk: Fiorucci, Wrangler Levi’s i.t.d. Corso Mazzini 3 - Tel. 731856 BI jfogolat* bi ©ario .lOattistig Birreria Tavola calda Cucina tipica locale e tirolese Pivarna s toplimi jedili Tipična domača in tirolska kuhinja Najboljša vina in dobre jedi za pod zob ! CIVIDALE/Čedad - Via Ristori, 11 - Tel. 731565 Chiuso la domenica Ob nedeljah zaprto La ditta 7C ZUFFERLI i-1 FIORENZO & C. è a Vosi ra disposi vam je na razpolago za : ringhiere-serramenti ograje-okna in vrata e altre lavorazioni ter za vse izdelke in ferro e alluminio iz železa in aluminija Prezzi modici Zmerne cene SCRUTTO DI S. LEONARDO - Tel. 72281 ”LA BOTTEGA,, di Moschioni Welter Cornici - Quadri - Oggetti artistici - Belle arti Okvirji - Slike - Umetniški izdelki - Umetnine P.zza P. Diacono, 34 Cividale - Čedad Macchine calcolatrici une sce/ta vastissima m per un dono prestigioso Macchine per scrivere sempre utile sempre gradito Ebbe dii CIVIDALE - ČEDAD Stretta B. De Rubeis 15/17 - Tel. 732432 Računski stroji Velika izbira za ughdno .. .. | vedno prijetno Stroji Za tipkanje jn koristno darilo BAR E IM O T E C A UNA DURI A VIO Specialità vini e liquori nazionali ed esteri Prodaja domačih in uvoženih vin ter likerjev CIVIDALE - ČEDAD Via Ristori 29 - Tel. 730674 STIL £5^)TTIGS Dl MORENO SINTONI APPLICAZIONE LENTI CORNEALI - FOTO Polaganje leči - Foto CIVIDALE - ČEDAD via A. Ristori 10 - Tel. 730898 OROLOGERIA - OREFICERIA - OTTICA UR ARNA - ZLATARNA - OPTIKA - URBANCIGH - Cividale - Čedad - Via C. Alberto, 10 - Tel. 732230 Coppe - Targhe sportive Pokali športne plakete Laboratorio di precisione Laboratorij Agente comp. Singer Zastopstvo Singer BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 8. P A. V GLAVNICA L. 000.000.000 - VPLAČANA L. SOO.000.000 BANKA Z VELIKIM POOBLASTILOM ZA POSLOVANJE S TUJINO BANCA AGENTE TRST, Ul. F. Filzi 10 Telex 460-264 bankrd Telefon centrala 61446-68881 menjalnica 68727 CIVIDALE - ČEDAD Piazza al Gallo, 2 Tel. 0432/731135 Dal produttore al consumatore Il più vasto assortimento di carni fresche e congelate Salumi - Surgelati - Selvaggina Alimentari Il meglio al miglior prezzo Od proizvajalca do potrošnika Največja izbira svežega in zmrznjenega mesa Delikatese - Zmrznjena živila Divjačina - Jestvine Najboljše po najboljšh cenah Gianni Rossi diffusion moda s.n.c. di CUDICIO & PETRUSSI CIVIDALE - ČEDAD - Viale Libertà, 90 - Tel. 731252 Materiale edilizio Ceramiche Sanitari Moquettes Carta parati Accessori per bagno Gradbeni material Keramika Sanitarije Moquettes Tapetni papir Potrebščine za kopalnico VOŠČIJO VESELE PRAZNIKE - AUGURANO BUONE FESTE & BRUNO TOTOLO GRANDI MAGAZZINI VELETRGOVINA CIVIDALE - ČEDAD P.zza della Resistenza - Tel. 730446 ausala (mone jeàie BFA/FCO vaici veòe(e SJ?.L di Cividale del Friuli - Čedad Stabilimento di Plataz di Grimacco boutique ^ ALTA MODA s Abiti da sera Cocktail Bijoux Perle Majorca VELIKA MODA : Večerne obleke Kocktail Bijoux Biseri iz Majorke Cividale-čedad via B. de Rubeis <* 732527 FRIULEXPORT SRL IMPORT - EXPORT 33100 UDINE-VIDEM 34127 TRIESTE-TRST Via Adige 27/7 Via Verga 44 t. 0432/205555 t. 040/574243 JL r~\ —\ ^ u u p u 33010 LUSEVERA - BARDO Tel. 787053 Pittura Carta da parati Moquettes Decorazioni Rivestimento plastico «pietrificante» facciate e interni «Bajsanje» Tapetni papir za zid Moquettes Okrasi «Okamenitev» plastične prevleke I BENEDIL CIVIDALE - ČEDAD - Via Manzoni 14 TARCENTO - ČENTA - Via Dante Impresa costruzioni edili specializzata in Riparazioni antisismiche Restauri Tirantaggio Iniezioni cementizie Consolidamento - Affreschi Premio Friuli d'oro 1978 Premio Friuli d’oro 1979 Premio Bramante 1978 Premio Qualità e cortesia 1979 Tel. (0432) 730614 Tel. (0432) 784515 Specializirano gradbeno podjetje s Antisizmična sanacija Restavriranje Vezanje zidov Injektiranje zidov Sanacija fresk Rappresentanza casejprefabbricate Zastopništvo betonsko - montažnih hiš ENOVALLI S.N.C. Via Brischis 131 PULFERO Brišča pri PODBONESCU Tel. 726038 VENDITA ALL’INOROSSO : UVE - VINI - BIRRE - BIBITE e LIQUORI PRODAJA MA VELIKO x GROZDIE, VINA, PIVA, BREZALKOHOLNE PIJAČE IN LIKERJI Redattori - Redakcijski odbor: Ferruccio C lavora 1do Cont -uciano Feletig EMIGRANT ZVEZA PREKO OCEANA! USTANOVLJENI SEKCIJI V BUENOSAIRESU IN V THUNDER BAY Ob priliki druge deželne konference o emigraciji smo zapravili dobršen del sredstev, ki so nam bili dani na razpolago s strani Dežele z.a konkretizacijo stikov, ki smo jih bili ustvarili z našimi prijatelji v Kanadi, Argentini in v Avstraliji. Odločitev za to obvezo — katere posledica je bila zmanjšanje sredstev namenjenih naši aktivnosti v Evropi — je bila sprejeta z velikim čutom odgovornosti in z zave- stjo dolžnosti naše Zveze, da deluje tudi v korist teh oddaljenih prijateljev in torej bolj zapuščenih. Naši napori so bili nagrajeni. Ustanovljeni sta bili dve sekciji: prva v Kanadi, v Thunder Bay in druga v Argentini, v Buenosairesu. Ti prijatelji so se organizirali na podlagi tistih informacij, ki so jih dobili od prisotnih delegatov na konferenci, s tem, kar berejo na Novem Matajurju, na podla- L’Unione oltre oceano! COSTITUITE LE SEZIONI DI BUENOS AIRES E DI THUNDER BAY PRESTO NOTIZIE DA MELBOURNE E VANCOUVER In occasione della II. Conferenza regionale dell’emi-grazione, abbiamo impegnato una buona parte dei fondi messi a nostra disposizione dalla Regione per finalmente concretizzare i rapporti che avevamo stabilito negli ultimi anni con i nostri amici del Canada, dell'Argentina e dell’Australia. La decisione di questo impegno — che come conseguenza portava ad una diminuzione dei mezzi da utilizzare per le attività in Europa — fu presa con grande senso di responsabilità e con la consapevolezza del dovere della nostra Unione di operare anche a favore di questi amici più lontani e quindi più abbandonati. Continua la cresc della nostra Unione Siamo lieti di comunicare la composizione dei Comitati direttivi delle due neo-costituite sezioni. THUNDER BAY - Presidente: Luciano Bledig; vice-presidenti: Eligio Pauletig e Valentina Pauletig; segretario: Gildo Rucchin; cassiere: Isidoro Trusgnach; consiglieri: G:) do Marinig, Giuseppe Primosig, E-zio Oriecuia, Franco Topatigh. BUENOS AIRES Presidente: Re migio Topatigh; vice-presidente: Modesto Petrigh; segretario: Aldo E. Simiz; cassiere: Carlos Citar; vice cassiere: Armando A. Petrigh; consiglieri: Anseimo Compagnon, Narciso Cencic, Primo Tracogna, Oreste Tracogna, Aldo Cimbaro; consiglieri supplenti: Guido Grimaz e Graziano Subiaz. A questi amici, che con tanto entusiasmo e serietà si sono impegnati a favore dei loro amici emigrati, porgiamo i nostri più cordiali auguri e li assicuriamo della nostra incondizionata solidar'età. I nostri sforzi sono stati premiati. Due sezioni si sono costituite: una in Canada, a Thunder Bay e l’altra in Argentina, a Buenos Aires. Questi amici si sono organizzati sulla base di quelle informazioni che hanno ricevuto dai delegati presenti alla Conferenza, da quello che leggono sul «Novi Matajur», dalle numerose lettere e qualche telefonata che ci siamo scambiati. Ora è venuto il momento di concretizzare definitivamente il nostro impegno nei loro confronti. Se è vero che la rinascita della Benecia dipende in gran misura dall'apporto degli emigrati, è dovere morale, politico, nazionale di tutta la comunità slovena dare un concreto sostegno all’opera di ricongiungimento anche di quegli sloveni più lontani. E’ stato merito della nostra Unione introdurre nella politica dello sviluppo della Benecia il concetto di «ricomposizione» della nostra comunità. Ora la possibilità di questa ricomposizione si stà allargando, sarebbe assurdo non tentare di realizzarla effettivamente. Con queste poche righe ci rivolgiamo a tutti gli emigrati sloveni perchè capiscano la importanza della loro partecipazione al processo di sviluppo della minoranza slovena in Italia come elemento essenziale della crescita civile di una Italia sempre più democratica ed aperta ai valori del pluralismo e della tolleranza. Amici di oltre Oceano, tramite questo scritto vi giunga il saluto fraterno di tutti gli Sloveni emigrati in Europa, così come di tutta la nostra associazione, che è la realtà più viva, più aperta, più democratica e più consistente delle organizzazioni della Vostra terra. Ferruccio Clavora gi številnih pisem in telefonskih pogovorov, ki smo si jih izmenjali. Sedaj je prišel čas, da do končno konkretiziramo našo obvezo do njih. Če je res, da je obnova Benečije v veliki meri odvisna od prispevku izseljencev, je moralna, politična in nacionalna dolžnost, da celotna slovenska skupnost konkretno pomaga v naporih zbliževanja in povezave tudi z najbolj oddaljenimi Slovenci. Je zasluga naše Zveze, da smo upeljali v politiko razvoja Benečije koncept o «ureditvi» naše skupnosti. Sedaj se širijo možnosti za to ureditev in bi bilo absurdno če bi jo ne poskusili dejansko realizirati. S temi kratkimi vrsticami se obračamo na vse slovenske emigrante, da bi ra zumeli važnost svoje udeležbe v procesu razvoja slovenske manjšine v Italiji, kot bistveni element v omikani rasti Italije, ki naj bo ztnje-raj bolj demokratična in odprta vrednotam pluralizma in strpnosti. Prijatelji preko Oceana! Prejmite preko tega pisma bratski pozdrav vseh slovenskih emigrantov v Evropi, kakor tudi celotne naše Zveze, ki je najbolj živa realnost, najbolj odprta in demokratična in najmočnejša od vseh organizacij vaše zemlje. Ferruccio Clavora Ferruccio Clavora VOŠČILA Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije vošči bralcem Novega Matajurja, Slovencem v Italiji in emigrantom, ki so razpršeni po vsem svetu, vesel Božič in srečno Novo leto. AUGURI L’Unione emigranti sloveni del Friuli Venezia Giulia porge ai lettori del Novi Matajur, agli Sloveni in Italia ed agli emigrati sparsi in tutto il mondo, i migliori Auguri di Buon Natale e di Felice Anno Nuovo- eccezionale Informiamo i lettori che per problemi tecnici non è stato possibile illustrare in questa edizione l'imponente serie di iniziative promosse dall’Unione in queste ultime settimane. Grazie all'accordo con il Novi Matajur, possiamo già annunciare che nel primo numero di gennaio 1980 andrà in stampa un inserto speciale deM'Emigrant su 4 (quattro) pagine! POSEBNO! Obveščamo bralce, da zaradi tehničnih problemov ni bilo mogoče napisati v tej izdaji celo vrsto pobud, ki jih je realizirala naša Zveza v teh zadnjih tednih. Zahvaljujoč se dogovoru z Novim Matajurjem vam moremo že sedaj napovedati, da v prvi številki meseca januarja 1980 bomo natiskali posebno prilogo Emigranta na 4 (štirih) straneh. IZSELJENCI ZAHTEVAJO BOLJŠE OBVEŠČANJE Zurich, Lugano, Seraing, Tamines, Charleville: dolga serija pogovorov z izseljenci o zakoniku za obnovo potresnih področij. Velika udeležba ! Zaključila se je prva faza posvetov o problemih obnove področij, ki jih je prizadel potres. Na številnih srečanjih z našimi izseljenci v Švici, Belgiji, Franciji ter s skupinami, ki so prišle iz Nemčije, Luksemburga in Holandske je tekla razprava o konkretni pomoči. Pobuda sicer ni bila zadostno reklamizirana doma, v deželi, imela pa je velik odmev in uspeh na tujem, o čemer priča masovna prisotnost naših izseljencev na zborovanjih in pa brez števila telefonskih pogovorov in pisem naslovljenih na centralni sedež. Pobuda se je pričela z organizacijo stalne telefonske zveze jeseni 1976, za kar ima precej zaslug prof. Firmino Marinig. Razmahnila pa se je takrat, ko so naši izseljenci dobili informativne okrožnice o raznih popravkih ali zakonskih novostih, o katerih so debatirali na mnogih sejah in zborovanjih svojih članov in voditeljev. Pobuda se zaključuje s to intenzivno informativno kampanjo. V prihodnji številki bomo podrobneje spregovorili o tej pobudi, ki je ponovno izpričala predanost Zveze resničnim problemom izseljeništva. že sedaj pa lahko zagotovimo našim izseljencem, da se bo naša akcija nadaljevala s posegi na ravni občinskih uprav, dežele, generalnega tajništva itd ... Pridružiti se naši organizaciji pomeni, dati večjo moč našim predstavnikom, da na različnih forumih uspešno zastopajo interese izseljencev. ZDRUŽENI BOMO MOČ NEJŠI! PRISTOPITE K ZVEZI SLOVENSKIH IZSELJENCEV FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE. La seziono femminile Tra difficoltà, incomprensioni, problemi concreti, e troppo spesso in mezzo a sciocche e strumentali polemiche la sezione femminile della Unione emigranti sloveni ha conseguito in un anno di attività lusinghieri successi, suscitando notevole interesse tra la base popolare delle donne della Benecia. Non è il caso di fare qui l'elenco delle iniziative della sezione, bensì ricordare e ribadire che questa particolare struttura non è concorrenziale con nessun'altra, ma che persegue scopi ben precisi, limitati ad alcuni aspetti della vita della nostra comunità. Un anno di attività, di discussioni, di esperienze non possono non insegnare. Si ritiene che oramai le competenze reciproche siano state definite. In questo contesto non solo è possibile, ma diventa auspicabile una collaborazione con le altre strutture operanti sul territorio. Operare uniti nel rispetto delle diversità è uno degli elementi essenziali per la costituzione di un Movimento popolare aderente alla realtà e che incida veramente sulle strutture che dominano e poco spesso sono a servizio degli Sloveni che qui vivono ed operano. Grande successo della Sezione ex-minatori ; Santa Barbara Festeggiato per i suoi 80 anni, Antonio Chiabai Una volta ancora una iniziativa della sezione ex-minatori ha riscosso un’enorme successo. In effetti dopo aver partecipato, la domenica 2 dicembre, con una nutrita delegazione alla festa di Santa Barbara organizzata dai minatori di Prata di Pordenone, i nostri hanno, in massa, aderito alla ormai tradizionale iniziativa. Dopo la SS. Messa i minatori si sono ritrovati presso il «Bristol» dell’amico Pio Cragnaz per un sostanzioso spuntino e per dare i-nizio alla parte allegra della giornata. In seguito, i minatori accompagnati dalle gentili con sorti si ritrovavano per la cena. Prima di cenare aveva luogo una breve cerimonia L’EMIGRAZIONE ESIGE UNA MIGLIORE INFORMAZIONE Zurigo, Lugano, Seraing, Tamines, Charleville: lunga serie di incontri con gli emigranti sulla legislazione per la ricostruzione delle zone terremotate. Eccezionale partecipazione! Con una fitta serie di incontri con i nostri emigranti della Svizzera, del Belgio, della Francia e con la presenza di gruppi provenienti dalla Germania, dal Lussemburgo e dall'Olanda si è conclusa la prima fase di una concreta assistenza sui problemi della ricostruzione. Questa iniziativa, forse non sufficientemente pubblicizzata in loco, ha avuto un enorme successo all'estero, dimostrato dalla massiccia adesione confermata non solo dalla partecipazione alle riunioni, ma anche con le innumerevoli lettere e telefonate pervenute alla Sede Centrale. L'iniziativa ha preso il via con una permanenza telefonica organizzata nell'autunno del 1976 con la preziosa collaborazione del prof. Firmino Marinig, si è sviluppata in seguito con l'invio regolare ai nostri emigrati di circolari informative sulle varie modifiche o innovazioni legislative, l'illustrazione del- le stesse in occasione delle numerose assemblee dei soci, riunioni dei dirigenti, convegni e seminari di studio, ecc. per concludersi con questa intensa campagna informativa. Nel prossimo numero torneremo con più precisione su questa iniziativa che ha confermato e consolidato l'aderenza dell'Unione ai reali problemi dell'emigrazione. Possiamo però, sin d'ora, assicurare agli emigrati che la nostra azione continuerà con interventi presso le amministrazioni comunali, la Regione, la Segreteria Generale, ecc. Unirsi nella nostra associazione significa dare maggiore forza ai nostri rappresentanti per portare avanti, ai vari livelli, i veri problemi deU’emigrazione. UNITI SAREMO PIÙ' FORTI ! ADERITE ALL'UNIONE EMIGRANTI SLOVENI DEL FRIULI - VENEZIA GIULIA ! ufficiale durante la quale prendevano la parola Trinco e Bucovaz per confermare l’impegno della sezione nel processo di crescita sociale e culturale di tutta la nostra comunità, e per insistere sull’importanza della unità organizzativa ormai definitivamente consolidata, dei minatori della Slavia friulana e del Friuli. La serata viveva un momento di intensa emozione quando veniva festeggiato (per i suoi 80 anni) il «padre morale» dei minatori della Benecia, Antonio Chiabai, ormai già noto come Monsieur Antoine. Al caro Antonio veniva consegnata una targa ricordo da parte della sezione ex-minatori. Durante e dopo la cena si creava una atmosfera veramente eccezionale, che confermava l’importanza di que sti incontri per definitivamente consolidare un’intesa sulle cose concrete da fare. I minatori della nostra terra hanno grossi problemi che potranno risolvere solo se continueranno a rafforzare il loro impegno unitario all’interno dell’Unione emigranti sloveni e con il qualificato aiuto tecnico del Patronato. Nei giorni successivi alla Festa i commenti entusiasti non mancavano e già venivano progettate altre iniziative. L’anno si chiude con un bilancio decisamente positivo per la sezione ex-minatori, che si è formalmente costituita meno di un anno fa e che già ha messo al suo attivo un numero rilevante di iniziative che hanno avuto un notevole successo popolare. Auguri per il 1980! KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Srečanje med mladinci U nedjejo 2. dičemberja so se srečale mladinske delegacije iz občine Tolmin in iz Beneških dolin. Srečanje je organizirala mladinska komisija Teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino, in ima namjen, da naši te mladi spoznajo naše sosjede, ki stanujejo na drugi strani meje in njih probleme in da oni zvedo kakua gre u Benečiji, za kar se tiče naših težav in težav Slovencev v Italiji. Ob deseti uri, na novim sedežu Ivana Trinka v Čedadu, je predsednik komisije, Petar Zuanella, sparjeu goste in jim predstavu program, ki so jim ga bili Benečani pripravli, potem je pustu besjedo Aldu Klodi-ču, ki je povjedu Tolmin-cam, kakua so Slovenci organizirani v Benečiji in kaki so programi za naprej in na uprašanja gostov je tudi razlagau, kake so naše politične sile in beneške po-trjebe u telim momentu. Nato je lepo pozdraveu Drago Podobnik u imenu tolminske mladine. Potem so se vsi skupaj preselili u Špeter, kjer so si ogledali razstavo mladega slikarja Giannija Ošnja-ka, in so se srečah s slika-rjam, ki navadno ne stanuje u Benečiji, pa je paršu k nam za tole priložnost. Le u Nadiški dolin so potle, naši gostje, se ogledali Landarsko jamo in v nji jim je Klodič povjedu še njeki o beneški zgodovini. Za kosilo se je zbralo v Dolenjem Tarbju, u Kova-čevscakovi gostilni, veliko število mladih iz Benečije, člani pevskega zbora «Pod lipo» in Beneškega gledališča, ki so kosili skupaj z gosti. Po kosilu, usi skupaj so se ogledali Kamenico in iz nje uso Benečijo, saj usi vemo, kajšan razgled je iz tiste ljepe planine, na kateri se usako ljeto zberejo Slovenci iz Benečije, iz Koroškega in iz Slovenije na mednarodnim srečanju, ki ga organizirajo društva iz naših dolin. Srečanje se je končalo pruoti večer, s kostanj am, z vinam in z našimi lepimi narodnimi pjesmi, ki usak Slovenec zna, četudi ne živi v svoji zemlji. Troštamo se, da bojo še sledila taka srečanja, kar veliko potrebujemo usi Slovenci, da se spoznamo med sabo za ljeuš živ jet po naših deželah. A. C. SV. LENART Dva para noviču U nedeljo 2. decembra sta se poročila u Sv. Lenartu Luisa Podrecca - Kekul-nova iz Škrutovega in Pier Gianni Coceani iz Rubinja-ka pri Čedadu. Veliko ojcet so napravli doma, u Kekulnovi hiši. Povabljenih je bluo puno pa-rjatelju in žlahte. Noviča je počastila tudi lokalna nogometna ekipa (škvadra) Audace. U saboto 8. decembra pa sta si obljubila večno zvestobo u cerkvi Sv. Lenarta Bruna Qualizza iz Gorenje Mjerse in Giuliano Chiabai iz Gorenjega Tarbja. Veliko ojcet so im j eli u Merniku, u gostilni «Al ciant del rusignul». Ojcetarje je veselila Narodna Klapa z lepimi pesmi in našo muziko. Novičam želimo puno sreče u njih skupnem življenju. SREDNJE Gorenj Tarbi - Dreka U soboto, 8. dičemberja, o pudan, sta se poročila pri cjerkvi Sv. Miklavža, Dreco-gna Giuliana - Lukežova iz Gorenjega Tarbja, stara 21 ljet, in Trinco Maurizio iz Dreke, star 24 ljet. Sada bojo živjela u Como di Ro-sazzo. Naj gredo mladim novičam naše dobre voščila. GRMEK Gorenje Brdo Rodiu se je Massimo Bucovaz U petak 9. novembra se je rodiu u čedajskem špita-lu Massimo Bucovaz-šuošta-rju po domače. Mama je Primosig Maria, tata pa Bucovaz Beppino. Massimo se je sreč ju na svjete s sestrico Mario Roso, ki ima 5 ljet in z bratra-oam Claudiam, ki ima eno ljeto. Usem želimo puno sreče in zdravja u življenju, ki ga imajo pred sabo. GORENJI GRMEK Rodila se je nova pjeuka U torak 11. decembra se je rodila u čedajskem špi-talu Martina Chiabai, parva hči mladega para - Gina Uogrinknega in Ane Cibau iz Dolenje Mjerse. Ana je znana pevka doma in po svetu. Poznamo jo kot duet «Ana in Keko». Mali Martini želimo uso srečo u življenju in da bi im j eia tajšan ljep glas, ku mama, da bi jo tata Gino rad poslušu, tudi kadar jo bo muoru zibat ponoč. Pozdrav malega Roberta Rucchina iz Egipta Na dan 31. decembra bo mali Roberto Rucchin do-punu 2 ljeti, Tata je Ettore Rucchin, doma iz Rukina, mama Michela pa je egip-čanka. Živijo v Egiptu in so naročeni na Novi Matajur. Prihodnje spomladi se vame j o damu. Poslali so nam sliko svojega sina, kateri pošilja pozdrave in poljubčke domov vsem tistim, ki ga imajo radi in jih ni malo! ČEDAD - KLODIČ Naši minatorji so tudi lje-tos praznovali Sv. Barbaro. Priznanje najstarejšemu mi-natorju Antonu Chiabaiu Že vič ku deset ljet praznujejo svoj praznik-Sv. Barbaro- tisti naši rudarji, ki so se varnih iz Belgije. Prejšnja leta so bili večkrat gostje sindikatov in Socialistične zveze delovnega ljudstva po raznih krajih Slovenije. Ogledali so si rudnike v Velenju in Idriji, po drugih krajih pa fabrike in druge industrijske objekte. Letos so želeli naši rudarji (minatorji) praznovati svoj praznik v domačem kraju. SLORI TRST Srečno in uspešno Novo leto želi vsem članom, sodelavcem in prijateljem Slovenski Raziskovalni Inštitut. Največja manifestacija je bila tista, ki jo je organizirala sekcija bivških rudarjev Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. Predpoldne se je zbralo par maši in potem u gostilni «Bristol», ki jo ima u rokah Pio Cragnaz u Fojdi, nad stuo minatorjev in njih žen. Veliko kosilo pa so im j eli u Racchiusu, u Bajti. Na praznovanje je paršla tudi delegacija iz Pr ata di Pordenone, kjer imajo puno minatorjev in so dobro organizirani. Oni so praznovah Sv. Barbaro dva dni prej in je šla dol delegacija naših rudarjev. Naši rudarji in tisti iz Pordenona so navezali med sabo dobre stike. Na kosilu u Racchiusu je bila tudi kratka cerimonija, na kateri so podarili najstarejšemu minatorju in častnemu predsedniku sekcije bivših rudarjev - Antonu Chiabaiu - diplomo perga-meno, na kateri piše v slovenščini in italijanščini: «Sekcija bivših rudarjev Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije izreka priznanje častnemu predsedniku Antonu Chiabaiu». «La sezione ex-minatori dell’Unione emigranti sloveni F.V.G. in riconoscimento a Antonio Chiabai». Kot usako ljeto je bluo praznovanje Sv. Barbare tudi u Klodiču. Minatorjem je parpravu šindak zakusko ( rinfrešk ) in komunska administracija je dala venec (corono), ki so ga položili na britof u spomin umarlih minatorju, ki - na žalost - jih ni malo. ŠPETER Beneška galerija bo zmjeraj odparta dvakrat na tjedan. Predsednik društva beneških likovnih umetnikov Giovanni Vogrig nam je povjedu, da bo od sada naprej skuoze, stalno odparta Beneška Galerija, dvakrat na tjedan u špetru. Odparta bo u saboto od 17. do 19. ure in u nedeljo od 15. do 19. ure. Stalo bojo razstavljeni umetniški izdelki domačega obrtništva. (Mostra di artigianato artistico locale). Galerija pa bo odparta use dni, kadar bojo parpra-vli personalne razstave. ČEDAD Spet tečaj (korš) slovenskega jezika u Čedadu Kulturno društvo «Ivan Trinko» v Čedadu pripravlja spet tečaj slovenskega jezika in kulture. To nam naznajajo dvojezični plakati (manifesti) po naših dolinah in v Čedadu. Tečaj bo usak petek od 20. do 22. ure. Učila bosta Irma Kuščer in Ivan Rutar. Za upisovanje naj se interesenti obrnejo na društvo Ivan Trinko, ul. (via) IX agosto 8, tel. 731386. Kulturno društvo Ivan Trinko v Čedadu želi vsem članom in vsem zavednim Slovencem vesele Božične praznike in srečno Novo leto. IVAN TRINKO ČEDAD /Z KANALS DOLINE Božični običaji v Kanalski dolini Priprava na božično obdobje se je po slovenskih vaseh Kanalske doline pričela že na prvo adventno nedeljo s svitno mašo, ob šesti uri zjutraj. Svitne maše so se nato opravljale vsako jutro vse do svetega večera. Tem mašam so ljudje rekli «svitnice» in so jih kar radi obiskovali. Zal pa so jih duhovniki prav brez vzroka odpravih. S svitnica-mi je izginil del tradicije in lepega pričakovanja, ki se ga z nobenim drugim ko-modnim nadomestilom ne da nadomestiti. Na predvečer sv. Barbare, 3. decembra, pa gospodinje natrgajo nekaj češnjevih vejic in jih dajo v vodo. Ljudsko izročilo pravi, da bo družina srečna v novem letu, če se na Sveti dan, t.j. na Božič pokažejo na vejicah beh cvetovi. Tudi mi-klavževanje je med domačim prebivalstvom še zelo živo, kar seveda priseljeni Furlani in Italijani ne poznajo. Sredi decembra pa se žab-ničani in Ukljani zberejo v Ovčji vasi, kjer praznujejo praznik Sv. Lucije, ki je, po domačem izročilu pripro-šnjica za oči. Od tega dne dalje pa začne po hišah prijetno dišati, ker gospodinje same doma spečejo «kekse» biškote za božične praznike. Tam, kjer se pa še ukvarjajo s kmetijstvom in z živinorejo, zakoljejo prašiča prav v tednu pred Božičem, da imajo meso za praznike. V božičnem času pa praznujemo tri svete večere in sicer tistega pred Božičem, pred novim letom in zadnjega pred Sv. tremi kralji. Sveti večer, dan pred Božičem, je za našega koro-ško-slovenskega človeka že praznični dan. Po vaseh domačini ne delajo več, razen v štali pri živini. Ob sončnem zahodu položijo še nekateri kmetje kup sena pod jasno nebo in ga pustijo tam, da odzvoni «angelovo češčenje». Nato ga dajo v jasli, da ga živina pojé. Živina dobi tudi del pečenega kruha, ki se mu po domače reče «Šartl». Ko se stemni pa hišni gospodarji dajo v majhno posodo žerjavico, gor vržejo ka dilo in dišečo travo špajko in pokadijo vse prostore v hiši. Tam, kjer so hiše na samem, gre hišni gospodar okrog hiše in jo tudi od zunaj pokadi. Še pred kratkim so otroci prav na ta večer koledo-vali po hišah. Peli so stare božične pesmi, žal so mnoge šle v pozabo. Seveda da nihče ne pozabi na rajnke. Skoraj na vsakem grobu je božično drevesce s prižganimi svečkami. Božičnemu dnevu pa pravijo naši ljudje «Sveti dan» in na Sveti dan nihče ne hodi na obiske in vsi praznujejo najraje doma v krogu domačih. Obiskom in zunanjemu praznovanju pa je namenjen dan Sv. Štefana. Dne 28. decembra pa je dan šapalce, ko otroci s smrekovimi vejicami hodijo šapat od hiše do hiše in voščijo ljudem zdravje in srečo. Najbolj zanimiv pa je običaj, ki se je ohranil v Žab-nicah in v Ukvah in to je «pehtranje» - preganjanje pehtre babe. Zvečer pred praznikom Sv. Treh kraljev vzamejo otroci vse kravje zvonce, ki so pri hiši in zvon-kljajo najprej okoli domače hiše, nato pa še po vasi in tako preganjajo pehtro babo, ki bi sicer prinesla v vas nesrečo. Zanimivo bi bilo, če je še kje na Slovenskem običaj preganjanja pehtre babe, saj ima svoje korenine v slovenskem bajeslovju. Venosi S. Srečanje med tolminskimi in beneškimi mladinci na Kamenici 1 Assume operai : - Capisquadra - Carpentieri - Muratori Išče delavce - Delovodje - Tesarje - Zidarje Cividale - Čedad - Via Manzoni n. 14 - Tel. (0432) 730614