Straa l* Mariborski V C C F P N IK T « < rflf V M a r i b o r u, dne 20. Vlil. Pri koievsklh ciganih PREŠERNI KMEČKI DOMOVI. — ŠTIRIK1LOMETERSKI KONFINI. — CIGANSKI ŠOTORI. - KOČEVSKI CIGANI DELAJO, HRVAŠKI PA — KRADEJO. Ko sva potovala s prijateljem po kočevski deženci, sva dospela sredi toplega popoldneva v Koprivnik, ki leži v idilični kotlinici 16 km južno- vzhodno od Kočevja. Koprivnik je si­ cer vas s trorazredno šolo in župnijo, a napravi s svojimi velikimi in čedni­ mi stavbam i na te utis prijaznega tr ­ ga. Sploh imajo kočevske vasi, zlasti večje ob prometnih cestah, velike in snažne hiše, ki te gledajo z velikimi in številnimi okni nekako ponosno in kmečko bahato. Ali so se tako razče- perile z ainerikanskim i dolarji? Naj- brže, zakaj Kočevarji bi ne zmogli z domačim zaslužkom tako prešernih stavb. — Zato pa vidiš tupatam po­ leg m ogočnega poslopja kmečke hiše tudi razvaline in ruševine, ki pa ka­ žejo še kot take, da so ostanki nekdaj ponosnega km ečkega doma. Ali je imel njih zadnji lastnik premalo dolar­ jev, da bi dom vzdrževal še naprej, ali pa jih je imel preveč ter -je vzel družino k sebi v tujino, prvotni dom pa prepustil propadu? Zakaj, tudi v tem je vzrok, da je število Kočevar­ jev padalo že pod Avstrijo konstantno in da tega padca tudi Jugoslavija ne bo mogla zadržati. P a pojdimo po oddihu in okrepčilu naprej iz Koprivnika proti Kočevju. Zakaj 16 km prevaliti še za dne do Kočevja ne bo baš lahko; ne sicer ra ­ di daljave, am pak radi kratkega časa. ki nama je bil še na razpolago. P o t od Koprivnika do Kočevja ima poleg sicer ozke, a dokaj dobre ceste še to dobro posebnost, da ima točne mejnike. Razen kilometerskih konfi- nov je nam reč točno na razdaljo vsa­ kih štirih kilom etrov ena vas in sicer: Lazi, Onek, Cvišlarje in potem Ko­ čevje. Tako so nama pravili že v Ko­ privniku in sva se pozneje prepričala sama. Sploh sva opazila, da odgovar­ jajo ljudje na vprašanje o daljavi pota le redko v urah, ampak večinoma v kilometrih in čisto točno. Tako oce­ njevanje pota je za tujca-popotnika mnogo boljše, nego ono na ure in bi ga bilo priporočiti tudi v naših krajih. Zlasti mladino bi naj navadili k temu! Izprva se pot iz koprivniške dolini­ ce polagoma dviguje med pašniki in bukovimi gozdovi, m orda kakih 300 m etrov. P red Lazi pa se prevali v dolino Kočevja, s katero se ti odpre zopet poseben in zanimiv del kočev­ ske deželice, katerega pa ne bom opi­ soval pri tej priliki, ker mi sicer ko­ čevski cigani uidejo še preje, predno smo dospeli do njih. Na skalnati rebri med Lazf in One­ kom sva opazila dober streljaj od ce­ ste par ciganskih šotorov. Pričako­ vala sva, da se bodo zdajci vsuli raz­ trgani in od solnca obžgani cigančki proti nam a ter moledovali dinarjev in cigaret. A na najino veliko začudenje ni bito nikogar. Sploh niso kazali šo­ tori nikakega življenja in se ni niti kadilo iz njih. Nekam nezaupljivo sva se še parkrat ozrla, potem pa sva na­ daljevala pot po zložno nagnjeni cesti, vsa zaverovana v od zahajajočega i solnca obžarjeno prirodno lepoto. Za .dober četrt ure hoda pa naletiva za cestnim ovinkom v skalnati izdolbini cigane, ki so tolkli kamenje. Starejši in mlajši moški sta vrtala luknjo za razstrelbo. Ako bi ju videl kje drugje in ne med temi štirimi izrazitimi ci­ gankami, ki so čepele na kupu ka­ menja z »macolo« v roki, pa bi jima človek ne prisodil, da sta cigana. To­ liko sta že izgubila na svoji rasnosti. Tu začneva razgovor: »Koliko je še do Kočevja?« »Deset kilometrov, gospod.« »Pa vi ste cigani, li ne?« se začu­ dim. »Pa da, cigani smo. A čemu se ču­ diš, gospod?« »Zato, ker ste vi prvi cigani, kar sem jih kedaj videl na svetu, ki dela­ te,« odgovorim prostodušno. »E, pa kako bi živeli, če bi ne de­ lali?« »Tudi drugi živijo, a ne delajo.« »Pa kako morejo živeti, če ne de­ lajo?« »Barantajo in kradejo, konje, kure živež, obleko, sploh kar dobijo. Rav no te dni sem čital, da so ukradli na Štajerskem svinjo, v Prekm urju ko­ nja.« »A, da, da! To so hrvaški cigani Ti kradejo. Mi, mi ne krademo. Mi delamo: delamo pošteno, četudi tež ko. A hrvaški cigani, ti pa kradejo!« »Vi ste Brajdiči?« »E, pa mi nismo Brajdiči, gospod. Brajdiči, ti so Hrvati, Brajdiči krade­ jo. Mi pa smo Hudoroviči. pošteni ci­ gani, ki delamo.« Med pogovor so se vmešale seveda tudi ciganke, ki so odločno protesti­ rale, da bi kradle. Zato so bile tem bolj ogorčene nad hrvatskim i cigani, ker spravljajo tudi poštene kočevske cigane ob dobro ime. Zvedela sva, da imajo sto kron od kubika natol čenega kamenja. Če so prav pridni in jim gre vse po sreči, napravijo dnev­ no vsi skupaj, 2 moška in 4 ženske, 3mJ ter zaslužijo torej 300 kron. Si­ jajen ta zaslužek res ni, tudi za cigana ne, če so povedali po pravici. Zato ni^čuda, če je stari zaklel nad takim ničvrednim življenjem. »Vi stanujete tam gori v onih šoto­ rih?« »Da, da, gospod.« »Pa ni nikogar videti pri šotorili, da bi jih čuval? »Ni potreba čuvati. Deca je odšla na vas. a mi delamo.« »A, če dojdejo hrvaški cigani in vam pokradejo? > > E , pa ti ne pridejo sem. To je naš rajon. Drugi nimajo pravice tu, kakor mi. Hudoroviči.« Ker se s prijateljem nisva mogla odkupiti moledujoči ciganki s cigare tami, sva ji dala po par dinarjev. Re­ kla je, da bo kupila za večerjo — mle­ ka družini. P o tem ciganskem »intermezu« sva nadaljevala pot proti kočevski pre- stolici. Mariborski in dnemi drobit ■ Klopotec Pridi po veliki maši v naše krasne vino­ rodne kraje, in ko se pelješ od Ormoža med našimi bajnimi Jeruzalemskimi go­ ricami, te z vseh vrhov pozdravlja mo­ notona, in vendar tako melodična pesem naših klopotcev. Klopotec vabi tujca v naše gorice, jav­ lja da je grozdje sladko. Otroci in veliki se vesele, ko zapoje svoj »klompa, klom­ pa«, ki se razlega od vrha do vrha. Ko izstopiš iz vlaka v Ljutomeru, te že pozdravlja klopotec in te vabi, da se potrudiš do njega, kjer leži pred teboj krasno Mursko polje,. Tvoje oko vidi Muro v srebrnem pasu, bogato žitorodno Prekmurje z nešrevil- nimi belimi cerkvami in starodavnimi gradi, celo Schochel ako ie jasen dan, m daleč kakor v mejili Prekmursko hribov­ je. V vseh cerkvicah zazvoni »Ave Ma- sia«; klopotec ie zamolčal in4$W *>' d-' vživaš v miru ta veličastni moment, ki te globoko veže z našo krasno slovensko domovino. In kakor bi klopotec priklical svojega gospodarja, že prihiti po klancu, in te prisrčno povabi na kupico slovitega mu- škat-silvanca. Povedal ti bo pri tej prili­ ki v tvoji navdušenosti, da klopotec tudi nam domačinom globoko sega v srce; z veseljem ga poslušamo o lepih dnevih, ko je trsek poln zlatega grozdja, a sega nemilo v srce, ko veš, da je toča in ne­ urje vse uničila. Tako zveni naš klopotec vsakemu drugače. Kolikokrat sem sedeia na klopci z zla­ to mamico, koliko 'et :iam je pel naš klopotec. In še danes poje svojo enostav­ no pesem in vzbuja srečo in veselje, do­ motožje in ljubezen do naših krajev,’ bolj ko druga melodija. Saj, kjer ti poješ, je naša mila, lepa rodna zemlja, zibelka ve­ likih mož. Iz ZKD v Mariboru. Ker sta predsednik in tajnik do 1. sep­ tembra odsotna, bodo vsi med tem došli dopisi rešeni takoj po 1. £ept., kar naj blagovolijo vzeti c. društva na znanje. — Tajnik. — Razvanje pri Mariboru. V torek je umrl, zadet od kapi, gosp. Grašič Peter, posestnik in prvi občinski svetovalec. Rajni je bil radi svojega mi­ roljubnega značaja splošno priljubljen. Kot član občinskega odbora in prosto­ voljnega gasilnega društva v Razvanju, — slednjemu je bil tudi soustanovitelj — si je za občino pridobil znatnih zaslug. Naj dobri mož počiva v miru! — Učiteljska vest. V trajni pokoj je stopil šolski upra­ vitelj v Sv. liju v Slov. goricah, Josip Burghardt. Hiša pogrebnega društva v Krčevini. Pogrebno društvo v Krčevini, ki ob stoja šele pet let, se je pod agilnim vodstvom predsednika g. Cerinšeka in blagajnika Gorjupa tako razvilo, da ima že preko 800 članov. Ker je po­ slovanje vedno večje, si j e ' društvo sedaj kupilo lasten dom, in sicer hišo št. 92 pod gostilno »Pri treh ribnikih«, kjer bo od 1. septem bra dalje stalno uradovalo. Obenem nam erava tudi povečati ugodnosti, ki jih uživajo društveni člani. — »Dom deložirancev« v Melju se gradi nad meljskim kana­ lom, ki vodi v Dravo. Je zelo prim i­ tivna ogromna lopa brez sten. Edino »steno« bo tvoril plot vojašnice v Kra ljeviča M arka u lici. . . Okoliški v rt­ narji. ki s skrbjo gojijo velike kom­ plekse vrtnih gred ob Dravi, so v ve­ likih skrbeh za svoje »plantaže« ter se ubijajo z načrtom, koliko paznikov bo treba nastaviti in pušk naročiti. — Dal bog, da bi to bile nepotrebne skr­ bi! Da pa je zasilna lopa, nazvana »doni deložirancev« brez sten. pa ima svoj »praktični« pomen kljub bližajoči se zimi, — da se deložiranci čimprej ojdedajo za normalnimi stanovanji. — »Vsak po svoje«, je rekel cigan, ki je s svedrom kozo drl!. — P rv a jesenska megla v Mariboru. P rav pretresla je jutranje zgodnja- ke in prešinila z neprijetnimi jesen­ skimi čustvi. Tako gosta je bila še do 7. ure. da si videl sicer bleščečo soin- čno oblo kot sivosrebrno zimsko soln- ce. Avtomobili so morali biti pri be­ lem dnevu razsvetljeni, a krog 5. zju­ traj bi lahko meglo — rezal, kakor pravijo. — Nismo daleč več od praz­ nika, o katerem pravijo, da »mala ma­ ša za suknjo vpraša in lastovke od nas b e ž e ...« Prijava profi kršitvi delovnega časa od strani trgovcev. Pomočniški zbor trgovskega gremijav Mariboru je prijavil na pristojne oblasti 72 trgovcev, ki so kršili in še kršijo ban­ sko naredbo o odpiranju in zapiranju tr­ govinskih in obrtnih obratovalnic. Po­ močniški zbor upa, da bodo pristojne ob­ lasti in trgovski gremij znali najti potreb ne korake, da se v bodoče kršenje ban­ ske naredbe onemogoči, in tako odpravi umazana konkurenca, ki ,se je v Maribo­ ru zelo razširila. Plemenski sejem in premovanie pinc- gavske govedi v Ormožu. Zveza selekcijskih društev za pinegav- sko govedo v Ormožu, v kateri so včla­ njena društva v Središču, Ormožu, Sv. Lenartu in Sv. Marjeti, priredi s podpo­ ro banske uprave v Ljubljani dne 19. septembra ob 8. predpoldne na sejmišču v Ormožu premovanje rodovniške go­ vedi pinegavske pasme za svoje člane. Istočasno s premovanjem bo tudi ple­ menski sejem za mlado živino v staro­ sti 6 do 24 mesecev. Podrobne informa­ cije na razpolago pri zvezi. — Mariborčanka ponesrečila v Zagrebu. V Zagrebu se je včeraj popoldne težko ponesrečila brezposelna nata­ karica Vera Kajnik iz M aribora. Na Savski cesti št. 105. so na dvorišču čistili z ognjem posode za bencin. Ker je bila v enem sodu še manjša količi­ na bencina, jc eksplodiral in je kos železa zadel Kajnikovo, ki je bila slu­ čajno na dvorišču, ter ji zlomil nogo. Ponesrečeiiko so takoj odpeljali v bol qico. —. i Darilo. Gospod ravnatelj Maks Hermani® daroval namesto venca za umrlega gosp- prokurista Oskarja Fontano m a rib o rs k a mu reševalnemu oddelku znesek 200 D in - Prisrčna hvala! — Komanda. — Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnjem svinjskem sejmu so b il® cene sledeče: 7—9 tednov stari p r a š ič i 180—250 Din, 3—4 mesece 300—350, 5 * ( mesecev 450—500, 8—10 mesecev 650— 850, 1 leto 900 Din, 1 kg žive teže 11— -1^ 1 kg mrtve teže 15—17 Din. D ržavna trgovska akademija v Mariboru. Vpisovanje učencev, ki so zavod z« obiskovali, se bo vršilo L, 2. in 3. sep* tem bra od 8.—12. ure zjutraj. Novo vstopajoči učenci v I. razred morajo vložiti do 31. avgusta prošnjo za spre* jem (kolekovano s kolekom za 2 5 Din). Prošnji je priložiti izpričevalo 0 nižjem tečajnem izpitu oziroma o za- vršnem izpitu na m eščanskih šolali ter krstni list, s katerim prosilec dokaz®1 da izpolni v tek. letu 14. do 17. leto starosti. Učenci in učenke meščanski šol opravljajo dopolnilni izpit iz slo' venščine, nemščine, narodne zgodovi­ ne z zemljepisom ter matematike v obsegu program a III. in IV. gimn. raz­ reda. Učenci, ki so opravili zavrs^ izpit z odličnim in prav dobrim usP® ‘ hom, opravljajo dopolnilni izpit le J * nemščine. Izpit se opravlja 4. in ‘j septem bra, vsakokrat ob 8. uri zjutra! in sicer prvi dan pismeno, drugi daj1 ustmeno. Učenci, ki žele opravlja'1 popravljalni izpit, morajo vložiti ti* ravnateljstvo naslovljene prošnje lekovane s 5 Din, najkasneje do 2* avgusta. Prošnji je priložiti šolsko pričevalo. Izpit se opravlja za I. nik 26. in 27. avgusta, za II. letnik in 29. avgusta in za III. in IV. letm1 ’ 30. avgusta in 1. septem bra, vsakok** ob 8. uri zjutraj. Začetek rednega ka je 9. septem bra ob 8. uri z ju traj^ Danes — sredo kabarstni večer v Veliki kavarni Trije karamboli. Na križišču Tattenbachove in trinjske ulice, kjer se je odigralo * nebroj nenamernih nerodnosti, k e r se na tem križišču stekajo kar 4 ulice, s“ je 231etni kletar Stanislav Čoter zal®' tel s svojim dvokolesom v tovorni av' j to veleposestnikovega sina 2 3 1etnefP M aksa Rojsa iz Sv. Ruperta v Sl oj- goricah. Čoter si je zlomil zadnje ko in je ostal nepoškodovan. Po pričah J dokazano, da sta oba pravilno vozn* Poškodovanec se je z lastnikom a ,' tomobila pobotal. — Od smeri K r*f P etra trga je zavozil 24Ietni učitelJ1 ’* čnik Tarkuš Rado v kleparskega P °.j močnika Konrada Vebra, ki je privo*) iz Pobrežke ceste. Zlomil mu je pre“ nje kolo. Četudi sta oba padla, sta os la telesno nepoškodovana. — Stav6® nik Ivan Živic mlajši je pripelja* Cvetlične ulice na Aleksandrovo c\, sto. Neki 171etni fant, ki je Pr* v°?4 i na kolesu iz smeri kavarne »Jadriin- je zadel v motociklista, ki je v l3^^® . tempu vozil in je s tem, da je prav . časno ustavil svoje m otorno ko« ’ preprečil težjo nesrečo. — Pri treh karambolih ni bilo telesnih P škodb. — Trpinčenje živali. Včeraj popoldne je 22-letni k lj^ f * ničarski pomočnik Josip Žolgar vo Po strmini Frankopanove ulice z en samim slabotnim konjem nad 100» ge težak tovor premoga. Ubogo ziv» ^ je kajpada omagalo, a surovi voz j se je brezsrčno poslužil gorjače ter ^ pretepavati konja na tak način.,fla se številni pasanti zgražali in.,!e nr0tl ral poklicani stražnik napraviti P1 imenovanemu ovadbo. — Današnja policijska ^otfilka beleži 1 samo aretacijo radi suma^ ljufije, 14 prijav, i. s. 7 r a d i spl prometnih nerednosti in 3 radi P ^ gle vožnje avtomobilov ter 4 raa r{ čajnih prestopkov. Policijski r vnjl) ima tudi 4 poročila o raznih < 3 n dogodkih. —