GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE
Leto 8	AVGUST 1976	Št. 7
Ob prazniku v Solčavi
Skupščina občine Mozirje je že na svoji junijski seji odločila, da bo letošnje praznovanje občinskega praznika v Solčavi. Praznik občine praznujejo občani vsako leto 12. septembra, v spomin na dan, ko-so partizanske enote IV. operativne cone v letu 1944 osvobodile Gornjesavinjsko dolino.
ske doline je potrebno povedati, da gre ob tej delovni zmagi za zaključek skoraj dvajsetletnih prizadevanj, da pride asfaltni trak do Logarske doline. Modernizacija te ceste je bila vedno v ospredju prizadevanj prebivalcev, ki živijo in ustvarjajo ob tej pomembni prometnici. Še posebej pa je bil to vedno velik interes prebivalcev Solčavskega, ki se jim s tem odpirajo nove investicije in razvojne možnosti. Prav tako je takšen interes vseskozi prevladoval v delu in iniciativah Skupščine občine Mozirje
SKUPŠČINA OBČINE IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
čestitajo vsem občanom ob občinskem prazniku
ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJE TUDI UREDNIŠTVO SAVINJSKIH NOVIC
in njenih organov. Da lahko ob letošnjem praznovanju občinskega praznika predajamo cesto svojemu namenu gre v veliki meri pripisati dejstvu, da so prebivalci, ki živijo ob tej cesti, s svojimi finančnimi samoprispevki v preteklih letih, omogočali njeno postopno izgradnjo.
S tem, ko je cesta modernizirana do Logarske doline in ko se intenzivno dela na pripravah za sprejem ustreznih dokumentov bodočega urbani-, stičnega reda na tem območju, še posebej v Logarski dolini, se za prebivalce tega kraja odpirajo mnogo širše perspektive nadaljnjega gospodarskega razvoja. Glede na to, da zaradi izrednih naravnih lepot, tu ni možno razvijati industrije, ki bi kakorkoli onesnaževala okolje, je razumljivo, da je že sedaj in tudi v bodoče na tem območju dan osnovni poudarek razvoju kmetijstva in gozdarstva ter gostinstva in turizma.
Za nadaljnji razvoj kmetijstva, gozdarstva kot tudi gostinstva in turizma, še posebej kmečkega turizma, je' (Nadaljevanje na 2. strani)
Praznovanje tega za občane mozirske občine zelo pomembnega dne, ima ob dejstvu, da ga praznujemo v Solčavi, še poseben pomen. Solčava, lepa gorska vasica in znan turistični kraj je bila že med NOB pomembno središče, kjer se je pričelo snovati odporniško gibanje. Že v sredini leta 1942, še posebej pa po prihodu II. grupe odredov in v letu 1943, postaja gibanje vse močnejše. Veliko prebivalcev tega kraja in njegove okolice je svoje sodelovanje v narodnoosvobodilnem gibanju plačalo s svojimi življenji. Požganih je bilo mnogo domov. Solčava praktično v celoti. Mnogo ljudi je bilo odgnanih v celjske in mariborske zapore oziroma internacijo, Le nekateri so se vrnili po prestanem mučenju. Zaradi izpričanega duha odpora, se je tega kraja po pravici oprijelo ime PARTIZANSKA SOLČAVA. Glede na tako bogato revolucionarno preteklost tega kraja, je za delovne ljudi in občane mozirske občine čast in priznanje, da letošnji občinski praznik praznujemo v Solčavi.
Letošnje praznovanje občinskega praznika ima dve osnovni komponenti. Prva je v tem, da je praznovanje posvečeno srečanju koroških borcev in druga v tem, da predamo svojemu namenu modernizirano cesto do Logarske doline.
Srečanje koroških borcev in občanov gornjesavinjske doline v Solčavi ima v tem trenutku poseben pomen. Poleg tega, da gre za ponovno snidenje borcev, ki so sodelovali v koroških partizanskih enotah, ki imajo svoj domicil tudi v naši občini, gre še za to, da delovni ljudje in občani tega območja, skupno s koroškimi borci in vso slovensko ter jugoslovansko javnostjo pokažemo, da se ne moremo strinjati z odnosom avstrijskih oblasti do perečih vprašanj, ki vsakodnevno pestijo Slovence na avstrijski strani Koroške. Še posebej pa želimo ob tej priložnosti izpostaviti, da se ne moremo strinjati z nikakršnim preštevanjem in, da zahtevamo dosledno izvajanje državne pogodbe.
S tem, ko predajamo svojemu namenu modernizirano cesto do Logar-
Solčava, prijazna gorska vas, ki leži pred vstopom v Logarsko dolino. Prebivalci te krajevne skupnosti se pripravljajo, da sprejmejo udeležence letošnjega občinskega praznika
Stanovanjska izgradnja
Stanovanje je dolgoročna dobrina posebnega pomena za človekovo normalno življenje in delo ter odločilno vpliva na reprodukcijsko sposobnost ljudi in s tem na razvoj celotnega gospodarstva. Zato posega stanovanjska problematika globoko v družbene odnose. To pa terja, da je v stanovanjskem gospodarstvu prisotno načrtno družbeno usmerjanje, in sicer v takšni obliki, da bodo ustvarjeni pogoji, ki bi omogočili ljudem reševanje stanovanjske problematike v vseh oblikah samoupravnega združevanja.
Pri reševanju stanovanjske problematike v preteklem obdobju smo dosegli dober uspeh, vendar pa nam nekateri pokazatelji kažejo, da ne moremo biti povsem zadovoljni. Ugotavljamo naslednje:
•	skoraj 50 °/o stanovanj je starejših od 57 let,
•	na eno stanovanje pride 1,03 gospodinjstev,
•	na prebivalca odpade 18,9 m2 stanovanjske površine,
•	neprimernih stanovanj imamo 60,
•	izgradnja dokončanih stanovanj znaša samo 49,4 stanovanj na leto,
•	poprečna stanovanjska površina je 71,85 m2 na stanovanje, pri čemer je zelo očitna razlika med družbenimi in zasebnimi stanovanji,
•	v družbeni lasti občanov je še vedno samo 8,4 % stanovanj,
•	opremljenost stanovanj je slaba, saj okrog 60 % stanovanj nima kopalnice in WC v hiši, 20 % jih je brez elektrike ali vodovoda, 3,9 °/o pa brez kakršnihkoli instalacij.
Omenjeno stanje zahteva temeljito preobrazbo v sistemu stanovanjskega gospodarstva. Oblikovati moramo takšen sistem, da bomo hitreje reševali stanovanjska vprašanja in pospešeno gradili stanovanja. Realizacija tega pa bi zahtevala od nas vseh maksimalne napore tako, da bomo na temeljih solidarnosti, vzajemnosti in lastnega prispevka združevali svoje moči. Bodoči razvoj stanovanjskega gospodarstva moramo v ta namen usmerjati na daljše časovno razdobje in ga prilagajati splošnemu druž-beno-ekonomskemu razvoju občine.
Potrebe po stanovanjih v naslednjem polletnem obdobju na območju naše občine so velike. Analiza iz preteklega planskega obdobja izkazuje 456 manjkajočih stanovanj in sicer kot posledica kvantitativnega stanovanjskega primanjkljaja. To pa pomeni, da nima vsako gospodinjstvo ustreznega stanovanja. Ob upoštevanju kvalitativnega stanovanjskega primanjkljaja kot posledica visoke starosti stanovanjskega sklada in s
Ob prazniku v Solčavi
(Nadaljevanje s 1. strani) izjemnega pomena izgradnja gozdnih cest. Glede na to, da je danes na Solčavskem območju ostalo le še devet višinskih kmetij, ki nimajo cestne povezave z dolino, smo lahko z doseženim zadovoljni. Ne glede na doseženo pa je potrebno vse sile usmeriti v' to, da se v srednjeročnem planskem obdobju 1976—1980 povežejo z dolino tudi ostale višinske kmetije. Rečemo lahko, da bo od uspešne izgradnje gozdnih cest in njihovega vzdrževanja v mnogočem odvisna na-nadljnja razvojna pot, ki jo bomo beležili v razvoju gostinstva in turizma.
Glede na to, da je vsakoletno praznovanje občinskega praznika tudi čas, ko naredimo kratko bilanco naših uspehov, hotenj, prizadevanj in tudi neuspehov je prav, da izpostavimo nekatere najosnovnejše kazalce. Na področju delovanja posameznih gospodarskih organizacij v tem letu ne beležimo posebnih kvalitetnih premikov. Rečemo celo lahko, da so se v posameznih gospodarskih panogah v zadnjem letu srečevali z velikimi gospodarskimi težavami. Glede na takšno stanje stojijo pred vsemi družbenimi dejavniki v bodoče pomembne naloge v tem smislu, da se zagotovi normalno stopnjo gospodarske rasti in doseganje ekonomskih efektov. Pomembni uspehi so
bili doseženi na nekaterih drugih področjih. Zgrajenih je precejšnje število družbenih stanovanj in vse kaže, da bodo trendi te izgradnje tudi v bodoče tako uspešni. V promet je dana avtomatska telefonska centrala v Lučah. Uspešno teče akcija za izgradnjo TV pretvornikov II. programa. V Lučah je zgrajen nov zdravstveni dom. Izgradnja šole in otroškega vrtca v Lučah potekata normalno. V Mozirju je zgrajena nova Ljubljanska banka in nova lekarna. V Nazarjih tečejo priprave za postavitev otroškega vrtca. Narejenih je nekaj kilometrov novih gozdnih cest. Pomembni rezultati so doseženi tudi v kmetijstvu itd. Bera rezultatov v nobenem primeru ni skromna, a vendar tudi ni takšna, da bi nam dopuščala kakršnokoli samozadovoljstvo.
Nadaljnja vlaganja v družbeni standard, izgradnjo stanovanj, modernizacijo cest, višjo tehnologijo proizvodnje, odpiranje novih mest, v kadre in še marsikaj drugega, pa nam bodo v vsakem primeru ustvarila takšne pogoje, ki bodo občanom in delovnim ljudem Gornjesavinjske doline ustvarile lepši jutrišnji dan.
ISKRENE ČESTITKE OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU!
Predsednik
izvršnega sveta SO Mozirje Hubert Herček
tem v zvezi slabe opremljenosti stanovanj, pa je celoten stanovanjski primanjkljaj dosti večji, najmanj pa za 60 primerov. Ce temu pridamo še takšen tempo prirasta gospodinjstev v naslednjih letih kot je bil v preteklem obdobju, računamo, da bodo znašale najmanjše potrebe do leta 1980 581 stanovanj.
Navedene potrebe po stanovanjih bomo morali v naslednjem planskem obdobju do neke mere zadovoljiti ali pa jih zmanjšati na minimum. Za zadovoljitev teh potreb potrebujemo potrebna finančna sredstva. Kot osnovni vir financiranja oziroma reševanja stanovanjske problematike bodo tudi v prihodnje dohodek organizacij združenega dela, dohodkov prebivalcev in bančna sredstva. Ob nespremenjeni stopnji prispevka na bruto osebne dohodke in drugih virih financiranja bi se nabralo v planskem obdobju 1976—80 nekaj več kot 12 in pol milijarde starih dinarjev namenjenih za stanovanjsko izgradnjo. Ce upoštevamo ceno m2 stanovanjske površine iz leta 1975. torej neupoštevajoč inflacije in dejstvo, da so stroški individualnih graditeljev zaradi njihovega vloženega dela za ca. 30 % nižji ter poprečno standardno velikost družbenega in zasebnega stanovanja nam omogočajo razpoliž-ljivi finančni viri v naslednjih 5. letih 354 novih stanovanj. To pa pomeni, da bi pokrili na ta način 2/3 stanovanjskega primanjkljaja. Tako bi bilo. konec planskega obdobja 1976—80 še vedno za 160 družin nerešen stanovanjski problem. Iz tega razloga bo potrebno razmisliti o potrebi po dodatnih finančnih sredstvih za hitrejše reševanje stanovanjske problematike, bodisi s povečano stopnjo prispevka na bruto osebne dohodke ali pa z drugimi viri financiranja. Predvsem pa moramo težiti in doseči naslednje cilje:
•	odpraviti kroničen stanovanjski primanjkljaj,
•	stanovalcem, ki stanujejo v neprimernih prostorih, zagotoviti u-strezna stanovanja,
•	tempo družbene izgradnje stanovanj povečati ali pa vsaj obdržati na nivoju zadnjih dveh let,
•	pospešiti obnovo starejših stanovanj,
•	izboljšati opremljenost stanovanj (voda, elektrika, WC, kopalnice),
•	uveljaviti ekonomske stanarine, kajti sedanje ne pokrivajo niti enostavne reprodukcije stanovanjskega sklada,
•	družine z nižjimi dohodki subvencionirati pri plačilu stanarin, one z višjimi pa usmerjati v lastno izgradnjo,
•	zmanjševati razkorak med dokončano in nedokončano stanovanjsko izgradnjo,
•	nedovoljene gradnje preprečevati z ustrezno ekonomsko politiko,
•	težiti k osnovanju čim boljše in racionalnejše tehnologije graditve s ciljem, da pocenimo stanovanja,
•	urbanistično reševati razvoj krajevnih skupnosti.
Frane FINKST
MISLI VOJAKOV
Ob Dnevu graničarjev so povedali:
VLADIMIR STUPAR iz Bosanskega Novega: »Lepo in dobro mi je v Logarski dolini. Res je, da ni tako kot v Ljubljani, ki je le veliko mesto, imamo pa tukaj čudovito naravo in več prostega časa. Veliko imamo stikov s tukajšnjimi ljudmi, ki so zelo dobri do nas. Dolino bom pozneje zagotovo še obiskal, mogoče se bom v katerem izmed krajev v Savinjski dolini celo zaposlil. Povedati moram, da sem ponosen na to, da čuvam mejo svoje domovine. Tudi z ostalimi tovariši in s komandirjem sem zelo zadovoljen in se med njimi odlično počutim.«
PAVLE MIRKOVIČ iz Kraljeva: »V Sloveniji prej nisem bil nikoli in sem zato resnično srečen, da sem tokrat spoznal njeno tako lepo dolino in tako prijazne ljudi, ki v njej živijo. Zares dobro nam je tukaj. Dolžnosti, ki so mi jih zaupali opravljam kakor je
NA CESTI Z
Graditelji ceste od Solčave do Logarske doline so se na vso moč trudili, da bi d^la zaključili v predvidenem roku. Pri vseh naporih pa jih je v veliki meri oviralo slabo vreme. Sredi avgusta jim je za pripravljalna dela pred polaganjem asfalta ostalo le še pol kilometra ceste in to na dokaj lahkem terenu. S polaganjem asfalta so pričeli 25. avgusta, položiti pa so ga morali še na 2500 metrih ceste.
Z največjimi težavami so se vsekakor ubadali pri izgradnji še edinega preostalega mostu. Delavci so tu delali v izredno težkih razmerah, večkrat celo do vratu v vodi. Most namreč poteka v zavoju in v ozki skalnati
VSO MOČJO
soteski. Pri pripravljalnih delih so morali z miniranjem odstraniti kar 1400 kubičnih metrov kamnitega materiala. Dodatne težave jim je povzročalo zagotavljanje nemotenega prometa proti Logarski dolini in nazaj, saj so morali v te namene staro cesto razširiti za tri metra v strm skalnat breg. Prav pri gradnji tega mostu jim je bilo slabo vreme najbolj v napoto. Ob vsakem večjem dežju so morali zaradi narasle Savinje ustaviti dela za dan ali dva. Kljub vsemu so se nenehno trudili, da bi dela zaključili v načrtovanem roku in s tem dali svoj prispevek Solčavi, gostiteljici letošnjega občinskega praznika.
Most v soteski med Solčavo in Logarsko dolino je najtrši oreh, s katerim se morajo vsakodnevno spopadati graditelji ceste proti Logarski dolini
treba in z veseljem. Izvrševanje nalog ob meji me navdaja z zadovoljstvom in s ponosom.«
ŽELJKO GOSAR iz Vinkovcev: »Logarsko dolino bom pozneje še obiskal in morda tukaj preživel dopust. Razen v Ljubljani drugje v Sloveniji še nisem bil in mi je zato tukaj verjetno še toliko bolj všeč. Resnično lep je občutek, ko ob izpolnjevanju nalog ob državni meji pomislim na prijatelje in druge, ki v tistem času delajo, počivajo, se zabavajo, ti pa jim zagotavljaš, da to počnejo mirni in varni.«
MILAN VRANJES, desetar iz Velike Jesenice: »Čeprav se tukaj počutim zares odlično, pa svojega kraja z Logarsko dolino le ne bi zamenjal. V Sloveniji prej še nisem bil, razen v Škofji loki, kjer sem prebil prvi del vojaškega življenja. Mislim, da bom Logarsko dolino še obiskal. Z vojaki, ki so dobri tovariši in svoje naloge odlično opravljajo, sem zelo zadovoljen.«
VELIBGR LUKOVIC, komandir karavle: »Ko danes praznujemo in slavimo ob tem seveda ne zanemarjamo svojih dolžnosti, ob slavju pa načrtujemo tudi nekatere naloge, ki jih bomo uresničili ob vestnem izpolnjevanju vsakodnevnih obveznosti. V mi-(Nadaljevanje na 4. strani)
Dan graničarjev
V karavli v Logarski dolini so se ob dnevu graničarjev zbrali na vsakoletnem srečanju vojaki in predstavniki družbeno-političnega in gospodarskega življenja občine. Ob pravem
Misli vojakov
(Nadaljevanje s 3. strani) slih imam zlasti športno igrišče, ki ga bomo zgradili najpozneje do Dneva republike in so sredstva zanj že zagotovljena. Ob tem velja omeniti, da bo-
do vojaki z lastnim delom prihranili vsaj 24 starih milijonov. V sodelovanju z domačini bomo opravili vsa potrebna dela, cestno podjetje bo le položilo asialt. Žal je padlo v vodo as-faltiranje ceste do'karavle, zato jo bomo le popravili in nasuli. Ob tem bi se rad zahvalili vsem, ki so nam v preteklem obdobju pomagali in z nami sodelovali, vse z željo, da bi bilo tako in še bolje tudi v bodoče.«
vojaškem pasulju so se pogovorili o uspehih pri dosedanjem delu in o načrtih za v bodoče. Predstavniki doline so bili še zlasti zadovoljni z rezultati, ki so jih vojaki dosegli pri utrjevanju neposrednih vezi s prebivalci Matkovega kota, Podolševe, Logarske doline, Solčave, predvsem z življem na višinskih in obmejnih kmetijah in z mladimi v Gornji Savinjski dolini nasploh.
Vojaki so se za čestitke in priložnostno darilo iskreno zahvalili in so obljubili, da bodo tudi v prihodnje vestno opravljali svoje poslanstvo ob državni meji in na drugih področjih, da bodo še vnaprej gojili pristno in plodno sodelovanje z dolino. Svoje goste so seznanili tudi s svojimi delovnimi načrti.
Dan pozneje so V Logarski dolini pripravili še športna srečanja v šahu, streljanju in malem nogometu.
Seja
občinske
skupščine
19.	skupna seja vseh treh zborov občine Mozirje je sklicana za 7. september 1976.
Na seji bodo delegati razpravljali o oceni polletnih gospodarskih rezultatov, obravnavali in sprejemali Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Mozirje za leto 1975 in poročilo o zaključnem računu proračuna občine Mozirje za leto 1975, poročilo o doseženih dohodkih in njihovi razporeditvi s 30/6-1976, poročilo o polletni realizaciji davkov, družbeni dogovor o kriterijih za programiranje, sofinanciranje in izvajanje izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem številu o obdobju 1976-80, Odlok o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, poročilo o gibanju cen iz občinske pristojnosti za prvo polletje, sprejemali sklepe o povišanju mest sodnikov pri občinskem sodišču Velenje in sklepali o najetju kredita za gradnjo TV pretvornika za drugi program.
Kot vsako leto je tudi letos Komisija za občinsko nagrado pripravila in predložila skupščini v Obravnavo in sprejem sklep o podelitvi občinske nagrade za leto 1976.
Komisija predlaga zborom skupščine, da se letos podelijo tri nagrade ož. občinska priznanja in sicer: občinski organizaciji ZRVS, SGP »GRADBENIKU« in piscu knjige »SPLAVARJI« Angelu Bašu.
Sivec Anka
Svet delovne skupnosti Skupščine občine Mozirje
RAZPISUJE
2 štipendiji za študij na višji pravni ali višji upravni šoli
Kadrovski štipendiji se bosta delili po kriterijih in v višini, ki jih določa družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji.
Prednost pri izbiri imajo študenti absolventi ali II. letniki navedenih šol in pa dijaki z boljšim učnim uspehom in ki žive v slabših premoženjskih razmerah.
K prošnji za štipendijo, ki jo je taksirati s kolekom za 2 din upravne takse, je priložiti zaključno spričevalo srednje šole ali potrdilo o opravljenih izpitih z navedbo povprečne ocene končanega letnika ter potrdilo o skupnem gospodinjstvu in premoženjskem stanju. Rok za vložitev prošenj, ki jih je nasloviti na Skupščino občine Mozirje, je 30. 9. 1976.
Mozirje, dne 19. 8. 1976
SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE OBČINE MOZIRJE
PO FLOSARSKEM BALU
Kljub temu, da jo je vreme prirediteljem letošnjega Flosarskega bala pošteno zagodlo, pa eno dejstvo le ostaja. Letos so stopili na novo pot. In ta pot je v tem, da želijo bal, ki je zadnja leta ostajal več ali manj le kot veselica, postaviti na mesto, ki mu brez dvoma pripada. Postati bo moral praznik vse Gornje Savinjske doline, saj je flosarija dolini v preteklosti vtisnila pečat, ki ga nihče ne more prezreti in še manj izbrisati. Resnično neodgovorno bi bilo, če bi tako življensko izročilo prepustili pozabi in zanj prikrajšali bodoča pokoljenja. Tako pomemben del življenja in dela naših krajev in ljudi mora ohraniti v vsej svoji slikovitosti, saj gozd in predelava lesa tudi danes režeta vsakda-
nji kos kruha velikemu številu tukajšnjih prebivalcev. Bolj bo treba oživiti navade in običaje, ki so nastajali z delom naših očetov in dedov ob vodi in z lesom. Duh fiosarije, ki umira obenem s flosarji, mora znova zaživeti.
Vse to pa se ne sme omejiti zgolj na prireditev enkrat na leto. Pobuda, da bi na prostoru ob Savinji uredili stalno etnografsko razstavo sicer obstaja že dalj časa, nikoli pa ni dobila pravega odziva. Uresničena seveda ni bila niti ob letošnji prireditvi, prvi korak pa je bil le storjen. Ves teden pred balom je bila v osnovni šoli odprta razstava o flosariji, ki jo je za to priložnost odstopil etnografski muzej. Stalna razstava z mlinom, žago
Zanimanje domačinov in gostov za etnografsko razstavo o flosarjih je bilo
precejšnje
Zanimivi predmeti in stvari, ki so se neposredno uporabljale pri vožnji s
flosom
venecijanko, ki jih je ob Savinji le še malo, s flosom, orodjem in ostalimi značilnimi predmeti, bo postopoma nastajala v prihodnje.
Letošnja prireditev je bila tako u-vod v nove razsežnosti, ki bi jih takšna folklorna prireditev morala imeti. Pri razširjanju in krepitvi teh razsežnosti bi morali sodelovati tudi ostali dejavniki v občini. Prav na tem področju pa žal prihaja do težav.
Nerazumljivo je namreč, da se za takšen način ohranjanja izročila zavzema le skupina organizatorjev in vodna skupnost Nivo iz Celja. Nerazumljivo zato, ker veliko domačinov, ostalih krajev in drugih, ki je Flosar-ski bal tudi njihova prireditev, stoji ob strani. Tudi lepe besede o razvoju turizma ob tem zvodenijo. Še bolj bi bila v tem primeru odveč kakršnakoli nevoščljivost. Stalna razstava ob Savinji je najmanj kar si zaslužijo prireditelji Flosarskega bala, ki z njim stopajo globoko v drugo desetletje, pa naj so z balom pri ohranjanju izročila dosegali takšne ali drugačne uspehe.
Janez Plesnik
GORNJES A VINJSKI STUDENTSKI KLUB MOZIRJE
Človek je socialno bitje, ne more živeti sam. Srečnejši je in uspešnejši, kadar deluje skupaj z drugimi, ljudmi. Ideje, ambicije, interesi posameznikov ter njihove akcije se prepletajo, dopolnjujejo in. porajajo se uspehi skupnih prizadevanj. To velja za starejše, mlajše* zaposlene in tudi tiste, ki se še izobražujejo — torej tudi za nas, študente. Gornjesavinjski študentje smo v ta namen ustanovili svoj KLUB. v okviru katerega se udejstvujemo v prostem času.
V začetku študijskega leta se sestanemo tia redni letni skupščini, na katero povabimo predstavnike naše občine, vse študente našega predela in seveda, še posebej, bruce. Na podlagi poročila ocenimo naše delo v preteklem študijskem letu, pogovorimo se o problemih, ki nas tarejo, izvolimo nove člane odbora ali potrdimo stare ter sprejmemo program dela za novo študijsko leto. Po skupščini pobliže spoznamo in preizkusimo bruce Seveda še to ni pravo bruco-vanje, temveč le potrditev, da smo jih že sprejeli medse. Pravo brucova-nje pa je kasneje, v enem izmed krajev naše občine.
Med letom uresničujemo na skupščini sprejeti program, ki je precej raznolik, večkrat pa ga tudi še dopolnimo. Posamezni člani kluba odhajajo na seminarje, kjer se pogovorijo o aktualni problematiki in načinu reševanja le-te. Obiskujemo gledališke in operne predstave, večkrat pa se odpravimo tudi na izlet v planine, da se v prijetni družbi in svežem gorskem zraku razvedrimo in pozabimo na vsakodnevne skrbi.
Tudi športno se udejstvujemo. Fantje igrajo nogometne tekme s študenti drugih klubov. Skartka, dejavnost kluba je zares precej pestra.
Na kratko sem torej prikazal naše delo. Vsi, ki nameravate študirati v Ljubljani, Mariboru ali Celju, pridružite se nam!
I. M.
Komisija za informiranje pri OK ZSMS Mozirje
NOVA ORGANIZACIJA KUBA
Ker bo predvidoma čez dobra dva meseca redna letna skupščina, bi opozoril na nekaj bistvenih sprememb glede na dosedanjo organiziranost-- gornjesavinjskega študentskega kluba. Na skupščini bomo med drugim obravnavali osnutek pravil o delovanju kluba ter sprejeli nova
pravila, ki pa se bistveno razlikujejo od dosedanjih. Ker večina članov ni seznanjena z osnutkom novih pravil, bi podal nekaj misli o teh spremembah.
Torej, gornjesavinjski študentski klub naj bi združeval vse študente naše občine, ki študiramo v Ljubija-
Košarkarji iz Nazarij
Igralci Košarkarskega kluba GLIN iz Nazarij so se pred začetkom tekmovanja o celjsko-zasavski ligi zbrali na enotedenskih pripravah v Solčavi. V teh dneh so največ pozornosti posvetili nabiranju vzdržljivosti in moči, precej časa pa so namenili tudi taktičnim pripravam. Pod vodstvom trenerja Danila Dobovičnika so v Solčavi vadili: Roman in Adi Klemenak, Teodor Matjaž, Bojan Mikek, Marko Skornšek, Toni Melavc, Maks Štiglic, David Pavlič, Tomaž Križnik, Andrej Hlaček, Jože Špeh, Toni Tavčar in Sandi Grudnik. Poleg temeljitih priprav so pred začetkom tekmovanja odigrali še dve tekmi s košarkarji Celja, z igralci Mute in se udeležili turnirja v Crni na Koroškem.
Solčavo so si za kraj priprav izbrali zato, da bi igro pod koši v dolini čim bolj popularizirali. Ta je sicer kot oblika rekreacije v mozirski občini dokaj dobro razvita, kot tekmovalni šport pa se le ne more uveljaviti. Tudi sicer so se letos naslonili na mlade moči in tako delo zastavili bistveno
drugače. Samo načrtno delo z mladimi je lahko zanesljiv porok za uspehe v bodoče. Ekipa bo v jesenskem delu tekmovanja znatno pomlajena, saj se je priprav v Solčavi udeležilo kar pet kadetov. S takšnim delom bodo nadaljevali tudi v jeseni in bodo po osnovnih šolah ustanovili košarkarske šole. 2e v prihodnji sezoni bodo ustanovili še mladinsko ekipo in v prihodnosti tudi žensko.
Trener Danilo Dobovičnik je priprave ocenil takole: »Predvsem bi se rad zahvalil GLIN-u za razumevanje . in pomoč in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Priprave potekajo po načrtu. Nekoliko težje je delo z mlajšimi, ki zaradi pomanjkljivega osnovnega znanja pridobljenega v osnovni šoli, težje prenašajo napore; v košarki pa se uspe le z dobro šolo in trdim delom. Upam, da smo pri uveljavljanju košarke storili prve korake in da bomo s skupnimi močmi v bodoče dosegli še večje uspehe. Obenem pozivam vse mlade, zlasti visoke igralce, ki jih košarka veseli, da se nam pridružijo.«
ni, Mariboru ali Celju. Razdeljen pa bil bil na sekcije, ki bi bile samostojne ter imele vsaka svoj program dela, svoje organe in komisije. Na nivoju kluba pa bi sekcije imele svoje predstavnike v predsedstvu kluba. Zaradi majhnega števila študentov, ki študirajo v Mariboru in Celju, bi bilo morda smiselno formirati zanje skupno sekcijo; to je pač odvisno od tega, kako se bomo na skupščini dogovorili. V osnutku pravil ni popolnoma precizirano vprašanje sredstev kluba oziroma sekcij. Menim, da bi bilo najbolj smotrno, če bi sekcije imele svoja sredstva, pri skupnih sekcijah pa bi se dogovorili, kako ta sredstva razdeliti.
Nova pravila opredeljujejo študentske klube kot obliko dela O K ZSMS, kar pa ne pomeni, da je'klub OO ZSMS, nitida j e klub društvo, kakor ga opredeljuje stari pravilnik. S tem hočemo študentje poudariti, da smo del delavske, kmečke mladine ter mladih v izobraževanju, ne pa neka posebna frakcija mladih izven ZSMJ im ZSMS.
Spremenil se je tudi način financiranja kluba. Prej se je klub financiral iz sredstev proračuna skupščine občine Mozirje, zdaj pa se financira iz dotacij OK ZSM Mozirje in iz dotacij SIS.
Pa še ena pomembna novost je v našem klubu. Letos, februarja smo namreč ustanovili v klubu aktiv ZK, ki bo, vsaj upajmo, pripomogel k večji učinkovitosti kluba, k hitrejšemu reševanju problemov, ki nas ta-. rejo in k močnejši povezanosti med sekcijami, znotraj kluba, kakor tudi k trdnejši povezavi kluba z OK ZSM Mozirje. Aktiv pa bo lahko učinkovit le, če bo po številu in aktivnosti članstva uspel postati akcijsko in idejno jedro kluba v pravem pomenu besede. Zato se člani aktiva obračamo na tiste člane kluba.-ki čutijo željo in pripravljenost stopiti v vrste zveze komunistov in ki izpolnjujejo kriterije za sprejem v ZKJ, naj se vključijo v naše delo. Tudi tisti, ki ste bili sprejeti v članstvo ZK v srednjih šolah in nameravate nadaljevati študij na ljubljanski ali mariborski univerzi, se čimprej povežite z nami!
P. M.
ROKOMETNI TURNIR
Pod pokroviteljstvom ZKZ Mozirje, v okviru letošnjega Čebelarskega praznika je bil v Gornjem gradu tradicionalni rokometni turnir za -Občinski pokal«.
Sodelovale so ekipe:	Ljubnega,
Luč, Bočne, Nove Štifte, Rečice in Gornjega grada.
Zmagala je ekipa Gornjega grada.
Končni vrstni red: 1. Gornje grad,
2.	Luče, 3. Bočna, 4. Ljubno, 5. Rečica in 6. Nova Štifta.
Zahvaljujemo se vsem ekipam, ki so sodelovale na turnirju, drugo leto pa še v večjem številu — NA SVIDENJE!
Repenšek Drago Gornji grad
Ekipa košarkarjev iz Nazarij se je marljivo pripravljala za prvenstvo
DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Na 17. skupni seji vseh treh zborov SO Mozirje dne 29. 6. 1976 je bilo postavljeno naslednje delegatsko vprašanje:
Zakaj se traktorske prikolice izdelane do leta 1972 in nimajo zračnih -zavor tehnično pregledujejo in potrdijo, enake prikolice novejšega letnika pa ne?
Ker je to vprašanje aktualno za širši krog občanov objavljamo odgovor na to vprašanje, ki ga je podal Oddelek za notranje zadeve SO Mozirje.
Zahteva, da morajo biti vozila, ki so vključena v javni cestni promet tehnično brezhibna, je v javnem splošnem interesu — vseh udeležencev v cestnem prometu.
Gostota javnega cestnega prometa se nenehno veča, kar ima za posledico. da se s tem potencialno veča tudi ogroženost vseh, ki se vključujejo v javni promet.
Da bi se potencialna ogroženost udeležencev v javnem cestnem prometu čim bolj zmanjšala, je zakonodajalec s »Pravilnikom o registraciji motornih in priklopnih vozil«, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 24-75, predpisal, med drugim tudi strožja merila za opremo traktorskih priklopnikov.
19.	člen tega pravilnika pravi, da priklopno vozilo z največjo dovoljeno težo ne več kot 0,75 ton je lahko tudi brez zavornega sistema, če je teža vlečnega vozila najmanj dvakrat večja od skupne teže priklopnega vozila. Priklopno vozilo z največjo dovoljeno težo nad 0,75 ton, ki je bilo prvič registrirano 1. januarja 1972, mora imeti delovno zavoro in parkirno zavoro, ki delujeta na vsa kolesa — priklopnika oziroma polpri-klopnika. Če ima priklopno vozilo več kot dve osi, je izjemoma dovoljeno, da kolesa ene osi niso zavirana. Delovna zavora priklopnega vozila mora biti taka, da jo voznik med vožnjo lahko spravi v delovanje s svojega mesta s krmilno napravo, s
katere uporabi delovno zavoro vlečnega vozila. Na priklopnem vozilu, pri katerem največja dovoljena teža ne presega 1,5 ton, je delovna zavora lahko izvedena z vztrajnostno (nalet-no) krmilno pripravo.
Vztrajnostno krmilno pripravo imajo lahko tudi priklopna vozila, pri katerih je največja dovoljena teža 3,5 ton, če hitrost njihovega premikanja ne presega 80 km na uro.
Priklopno vozilo z največjo dovoljeno težo nad 0,75 ton, ki se zavira z vlečnega vozila, mora imeti avtomatično krmilno pripravo zavornega sistema, ki priklopno vozilo ustavi, če se pretrga zaviralna naprava za spajanje. Na priklopnem vozilu z vztrajnostno krmilno napravo mora biti tudi pomožna križna priklopna zveza (veriga, vrv, ipd.), ki prepreči, da oje oziroma vozilo ne zavije stran, če se glavna zveza pretrga.
76. člen tega istega pravilnika pa navaja, da za priklopnik (k kmetijskemu traktorju, ki ne razvija večje hitrosti od 30 km na uro), pri katerem največ ja dovoljena teža ne presega 1,5 tone oziroma pri katerem največja dovoljena teža ne presega največje dovoljene teže kmetijskega traktorja, na katerega je priklopljen, ni obvezno, da bi moral imeti delovno zavoro in parkirno zavoro. Drugi priklopniki, ki jih vlečejo kmetijski traktorji, morajo imeti delovno zavoro in parkirno zavoro po določbah 19. člena tega pravilnika.
Izjemoma drugi odstavek 76. člena ne velja za priklopnike, ki jih vlečejo kmetijski traktorji z vdelano vztrajnostno (naletno) krmilno pripravo, če so bili vključeni v promet do uveljavitve tega pravilnika.
Pogoj pa je:
1.	da vleče traktor en priklopnik,
2.	da največja dovoljena teža priklopnika ne presega 5 ton,
3.	da se traktor s priklopnikom ne premika po cesti z vzdolžnim nagibom več kot 5 %.
INDOK CENTER
Prvi temelj, ki ga moramo v zvezi z vlogo in pomenom INDOK — centrov (informacijsko-dokumentacijski center) imeti pred očmi je ta, da gre za INDOK — center v delegatskem sistemu. To pomeni, da mora njihovo ustanavljanje in delovanje služiti predvsem uresničevanju samoupravnih delegatskih odnosov. Ustava zahteva, da je vsak delavec in občan, ki sodeluje v procesu odločanja za to odločanje ustrezno, vsestransko, tekoče in pravočasno informiran. Zaradi tega je jasno, da morajo biti INDOK — centri namenjeni vsem delovnim ljudem in občanom, ki so v samoupravnem delegatskem sistemu v skladu z ustavo nosilci dogovarjanja in odločanja. To po eni strani zahteva ne le javnost dela teh centrov temveč tudi njihovo splošno dostop-
nost, po drugi strani pa takšno vsebinsko naravnanost, da bo vsak udeleženec v procesu odločanja dobil čimbolj temeljito, ažurno, popolno in objektivno informacijo o vseh sestavinah in o vseh silnicah, ki so vsebina zadev, o katerih odloča. Ta dejstva pa bodo zahtevala ne samo posebnosti pri organizaciji teh centrov, temveč bo potrebno na poseben način rešiti tudi vprašanje dotoka in zbiranja dokumentacijskih virov, njihovega posredovanja uporabnikom kakor tudi njihovemu izločanju. Pri tem ne gre le za hotenje, da bi dosegli pretok informacij do slehernega občani, ki je vključen v proces samoupravnega delegatskega odločanja, pač pa je mišljen pretok takšnih informacij, ki bodo v resnici prilagojene občanovim potrebam in intere-
som, Ne gre le za tako imenovano selekcijo • informacij po količinskem obsegu, pač pa zlasti za sprotno informiranje o sestavi in dopolnjevanju gradiva, tudi za posredovanje pripomb, ki jih bodo dajali razni organi h gradivu ali njegovim posameznim delom. Na ta način se bo delovni človek in občan v procesu samoupravnega delegatskega odločanja lažje vključil v problematiko, jo pretehtal z več zornih kotov in zaradi tega ob času odločanja vedel, ne le za kaj se odloča, pač pa bo tudi globlje prepričan o pravilnosti svoje odločitve.
Vprašanje, ki je izrednega pomena za vlogo in položaj INDOK — centrov, obenem pa tudi ena izmed osnov za njihovo delovanje je vprašanje ustanoviteljev.
Med stališči in sklepi sprejetimi na posvetu o aktualnih vprašanjih obveščanja v delegatskem sistemu s posebnim poudarkom na oblikovanju INDOK — centrov, novembra lanskega leta, je bilo rečeno, da naj bi bili ustanovitelji INDOK — centrov:
•	skupščine družbenopolitičnih skupnosti,
•	skupščine samoupravnih interesnih skupnosti,
•	družbenopolitične organizacije,
•	organi samoupravljanja,
•	krajevne skupnosti.
Iz tega izhaja, da sodijo v krog ustanoviteljev vsi organi in organizacije, ki delujejo v našem delegatskem sistemu in so tako zainteresirani obenem pa zadolženi za informiranje delegatov in občanov. Pomen ustanoviteljev INDOK — centrov bo v njihovem sodelovanju pri delu centrov, saj bodo le-ti glavni vir za dokumentacijsko in informacijsko gradivo, ki se bo zbiralo v centrih. Prva dolžnost ustanoviteljev INDOK
—	centra-ov bo v obvezi, da bodo centru pravočasno dostavljali vsa gradiva, ki nastajajo pri njihovem delu in ki so pomembna za samoupravno delegatsko odločanje. Obenem pa bodo hkrati s celovitim gradivom posredovali -centru-om tudi sekundarna gradiva (povzetke) v katerih bo na razumljiv in jedrnat način zapisano:
•	zakaj je gradivo nastalo,
•	novosti, ki jih gradivo prinaša,
•	kakšne bi bile materialne in druge posledice:
a)	če se gradivo sprejme,
b)	če se gradivo ne sprejme,
•	ali je kdo o gradivu že razpravljal in kakšne so bile že morebitne pripombe.
Naloga INDOK — centra-ov pa bo potem v zbiranju in urejanju tega gradiva, v strokovni obdelavi zbranega gradiva, izhajanju in objavljanju informacij s teh področij — skratka skrb za čimbolj ažurno, sistematično in izčrpno informiranje.
Takšno sodelovanje med INDOK
—	centri in njihovimi ustanovitelji bo omogočilo, da bodo informacijsko
—	dokumentacijske službe za delegate lahko v polni meri zadostile zahtevam po informacijah. Vsebinska kvaliteta informacijske službe pa bo odvisna od kvalitete gradiv, ki jih bodo na opisani način pripravili ustanovitelji.
Sivec Anka
Avgust 1976
7
ODBOJKA - STRELJANJE NOGOMET
Na Ljubnem so se pred balom zvrstili kar trije turnirji v odbojki. Pri dekletih so prvo mesto osvojile domačinke pred Braslovčami in Topol-ščico. Na prvem turnirju moških ekip so zmagali odbojkarji Šempetra pred Topolščico in Braslovčami, na drugem pa so presenetili domači igralci in prepričljivo osvojili prvo mesto. V skupni uvrstitvi v nogometu je bilo najboljše Ljubno pred Nazarjami, Rečico in Mozirjem. Med devetimi strelskimi ekipami, ki so se pomerile na strelišču v Mozirju so zmagali strelci celjskega NIVO-ja pred Lučami in Nazarjami. Celjani so bili najboljši tudi v kegljanju, za njim pa sta se uvrstili ekipi Ljubnega in GLIN-a. V rokometu so Ljubenci premagali igralce Šempetra, prvič pa smo bili letos priča tudi tekmovanju s kajaki, ki so ga v propagandne namene pripravili kajakaši podjetja NIVO.
V osrednji športni prireditvi ob Flo-sarskem balu so nogometaši Reke premagali NK Gradbenik z 1:0.
Dežurne službe v občini
ZDRAVNIK:
Od 30.	8.	1976	od	7. ure do 6. 9.
1976 do	7.	ure	—	dr. KELEMEN
Ernest, Mozirje.
Od 6. 9. 1976 od 7. ure do 13. 9. 1976 do 7. ure — dr. SIRKO Franc, Mozirje.
Od 13. 9. 1976 od 7. ure do 20. 9. 1976 do 7. ure — dr. ŠPRAJC Emil, Ljubno ob Savinji.
Od 20.	9.	1976	od	7. ure do 27. 9.
1976 do	7.	ure	—	dr. BUT Ivan,
Mozirje.
ŽIVINOZDRAVNIK:
5. 9. 1976, dipl. vet. LOGAR Franc, Solčava, tel. 846-025.
12. 9. 1976, dipl. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-004.
19. 9. 1976, dipl. vet. RESNIK Tone, Mozirje, tel. 830-978.
26. 9. 1976, dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001.
3. 10. 1976, dipl. vet. LOGAR Franc, Solčava, tel. 846-025.
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopis, objave in oglase za vsako številko sprejemamo od petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO Celje TOZD grafika Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1673) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
Protestno pismo
Z ozirom na to, da je v zadnjih dneh prispelo v naše uredništvo več protestnih pisem z zborovanj v naših kolektivih in, ki imajo za cilj, da se izrazijo protesti proti ravnanju avstrijskih oblasti na Koroškem objavljamo pismo, ki je bilo sprejeto na zborovanju delavcev Lesne industrije Nazarje.
Delavci delovne organizacije Lesna industrija Nazarje z ogorčenjem spremljamo dogajanja v sosednji Avstriji, zato najostreje obsojamo brutalne akcije avstrijske policije nad koroškimi Slovenci, obsojamo tudi vse druge oblike pritiskov nad slovensko in hrvaško manjšino, tako s strani avstrijske vlade, političnih strank v parlamentu ter policije, kakor tudi s strani raznih pronacističnih organizacij, katerih članstvo in njihovi »fiihrerji« povsem svobodno rovarijo v sosednji Avstriji. Očitno je, da uživajo vso podporo avstrijskih oblasti pri njihovih prizadevanjih v poskusih izvajanja etnocida nad manjšinama. Dobro nam je poznano iz še ne tako davne preteklosti, ki je nismo pozabili, kot jo skuša »pozabljati« avstrijska vlada, kaj pomenijo takšne organizacije kot je »Heimatdinst« za svobodoljubno in demokratično človeštvo.
Zato izražamo vso podporo vsem progresivnim silam v Avstriji, ki so odločno proti takšni manjšinski politiki, kakršno izvaja avstrijska vlada. Pripravljeni smo nuditi vso pomoč in podporo slovenski in hrvaški manjšini na Koroškem ter Gradiščanskem, da uveljavijo svoje osnovne državljanske in človečanske pravice, ki so jim po zaslugi avstrijskih oblasti brezobzirno kršene ob reviziji člena 7, avstrijske državne pogodbe. Zahtevamo, da se izpolnijo tudi druge obveznosti,, ki jih ima Republika Avstrija do slovenske in hrvaške manjšine.
Zahtevamo, da Zvezni izvršni svet podvzame ustrezne ukrepe, ki, naj bi pripomogli k rešitvi manjšinskega vprašanja v Avstriji ter k doslednemu izvajanju določil avstrijske državne pogodbe s strani Republike Avstrije.
Delavci Lesne industrije Nazarje
8.	SEPTEMBER DAN ŽIVINOREJCEV
Ob 15-letnici obstoja ZKZ Mozirje in 25-letnici osemenjevalne službe v Zgornji Savinjski dolini, prireja ZKZ Mozirje
živinorejsko razstavo
dne 8. 9. 1976 v Gornjem gradu.
Spored razstave:
—	dogon živine do 7.30
—	povorka mladih zadružnikov do 7.30
—	ocenjevanje živali od 8. do 10. ure
—	otvoritev razstave ob 10. uri
—	odbira najboljših živali
—	revija plemenskih bikov in žrebcev
—	zaključek ob 13. uri.
Po razstavi bo DRUŽABNO SREČANJE S PLESOM, ki ga prirejajo aktivi mladih zadružnikov.
Živinorejci, udeležite se polnoštevilno!