V TEJ ŠTEVILKI
Uvodnik, itd. Poslovil se je Tone Pavček V tej številki ...
Novice spekulativne Gil-Galad, pregled aktivnosti Novice razne in kratke Novo, ne spreglejte: Založniški atelje Blodnjak, Mladinska knjiga, KMŠ-hiša knjig, Študentska založba RIKON 2011, Reka, Hrvaška SIRIUS»B, vrnitev legende? Zvezdni prah - prvo poročilo
Filmi, kino, DVD
Kužna nevarnost (2011)
Sila udarca (2006)
Somrak saga: Jutranja zarja I (2011)
Odštevanje: Jeruzalem (2009)
Retromanija
Georges Méliès: Potovanje na Luno (Le Voyage dans la lune, 1902)
Intervjju Nika Maj
Portreti
Dora Vukičević, Rijeka, Hrvatska Pogledi
Andrej Ivanuša: Jules Gabriel Verne - pionir znanstvene fantastike
Izobraževanje Andrej Ivanuša: Steampunk
Prebrano za vas
Marget Belani: Varuhi skrivnosti 2 -
Otok vračev
Andrej Ivanuša: Svetodrev
Novopečeni - ocena
Dve zgodbi Mihe Pleskoviča (JEJ 19)
Zgodba SF
Andrej Ivanuša: Petnajst-zilijonkrat (zf) Bojan Ekselenski: Časovni kredit (zf?) Andrej Ivanuša: Časotres (4 pesmi)
Zadnja stran Drobec zf humorja
Srečno novo leto 2012!







Ja ütogenjOTD
ISSN 1855 - 6434
Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti
Izdajatelj in urednik:
Bojan Ekselenski
Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje
GSM: +386 40 642 356 (Bojan) Telefon: +386 3 541 25 43 E-posta: bojan.ekselenski@amis.net Internet: www.drugotnost.si
Preostalniki:
Amedeja M. Ličen, Mara R. Sirako, Andrej Ivanusa (oblikovanje)
Copyright © 2011 Bojan Ekselenski Vse pravice pridrzane.
Besedila, slike in oblikovne resitve je prepovedano kopirati na kakrsenkoli način brez dovoljenja izdajatelja.
NOVOPEČENI
■	Kje ste novi avtorji?
Verjamem, da je v Sloveniji precej ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Žal nimamo nobenega periodicnega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jasubeg en Jered torej orje ledino.
■	Kaj lahko avtorji pričakujete?
Vsako delo bo slo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejse zgodbe. Objavili bomo zgosceno oceno vsakega prispelega dela, pri cemer bomo avtorjem svetovali, kako naprej.
■	Kam poslati svoje umetnine?
Svoje umetnine posljite na elektronski naslov:
bojan.ekselenski(afna)gmail.com
OCENJEVALNI STANDARDI
Ža ocenjevanje filmov v kinu in na DVD ter knjig uporabljamo naslednja merila: Film v kinu:
•	2,0 - zgodba (njena izvirnost, izvedba v scenarističnem pomenu, ipd.),
•	1,5 - izvedba (glasba, režiserski prijemi, kamera, posebni učinki),
•	1,0 - igra (verodostojnost igre, vživetost v vlogo, prepričljivost, ipd.),
•	0,5 - tehnična kvaliteta izvedbe (3D, kvaliteta slike, zvoka).
DVD film:
•	2,0 - zgodba (isto, kot pri filmu v kinu),
•	1,0 - igra (isto, kot prej),
•	0,5 - oprema škatle (bonusi, kvaliteta ovitka, dodatne vsebine),
•	0,5 - razmerje cena / kvaliteta (kaj dobiš za zahtevan denar),
•	1,9 - tehnična kvaliteta dobljenega (kvaliteta slike, zvoka).
Knjiga :
•	1,8 - zgodba (njena izvirnost in njeno vodenje od začetka do zadnje strani),
•	1,0 - oprema knjige (spletna podpora, vsebinski dodatni bonbončki),
•	1,0 - podajanje zgodbe (jezikovna všečnost, izvirnost, jezikovna barvitost v skladu z zgodbo),
•	0,7 - izvedba ideje (žanrska umeščenost, preseganje žanra ali stapljanje žanrov),
•	0,5 - razmerje cena / kvaliteta (kaj dobiš za svoj denar v primerjavi s primerljivo konkurenco).
Najvisja mozna ocena v vseh treh primerih je 5! Tako, zdaj veste kaksna so merila. Pri vsakem opisu bo analiza, kje je izdelek dobil in kje izgubil ter seveda skupna
UVODNIK, ITD.
Ko hodis, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do roZne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do šnezne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v zivljenju do prave resnice, v sebi do rdečice cez eno in drugo lice.
A ce ne prides ne prvic ne drugic do krova in pravega kova, poskusi vnovic ... in zopet ... in znova.
POSLOVIL SE JE TONE PAVČEK
Tone Pavcek se je rodil 29. septembra leta 1928 v Sentjuriju pri Mirni Peci. Prvi razred osnovne sole je obiskoval v domacem kraju, naslednje leto pa so ga presolali v internat k nunam v Ljubljano. V Ljubljani je koncal klasicno gimnazijo, se po maturi vpisal na pravno fakulteto in diplomiral leta 1954, vendar pravne službe nikoli ni opravljal.
Poleg pisateljevanja je bil Pavcek zelo dejaven tudi na drugih podrocjih. V letih 19551957 je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, nato pa do leta 1972 novinar in urednik na RTV Slovenija. Med letoma 1963 in 1967 je bil ravnatelj Mladinskega gledalisca v Ljubljani. Od leta 1972 do upokojitve leta 1990 je bil odgovorni urednik Cankarjeve zalozbe, od leta 1979 do 1983 pa je bil tudi predsednik Drustva slovenskih pisateljev.
V letih 1986-1990 je bil poslanec slovenske skupscine in je na mnozicnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 prebral Majnisko deklaracijo. Leta 1996 ga je UNICEF imenoval za enega izmed svojih ambasadorjev.
Bil je pogost gost stevilnih literarnih vecerov, bralnih znack in razlicnih kulturnih srecanj. Pavcek je prejel tudi naziv vinski vitez, saj je vzgajal vinograd trte refosk. Leta 1953 je skupaj s Kovicem, Menartom in Zlobcem izdal Pesmi stirih. V slovenski povojni knjizevnosti se je uveljavil kot predstavnik intimizma.
Napisal in izdal je 17 pesniskih zbirk za otroke, 5 slikanic, 16 pesniskih zbirk za odrasle in 4 esejisticna dela. Prejel je stevilne nagrade; Levstikovo 3x, Trdinovo, Presernovo, Kajuhovo, Vecernico in 2009 zlati red za zasluge Republike Slovenije. Bil je tudi castni mescan Novega mesta, Mirne Peci in Ljubljane in od leta 2001 je bil izredni, od 2007 pa redni clan SAZU.
Umrl je 21. oktobra 2011. Pokopan je bil z vojaskimi castmi na ljubljanskih Zalah.
V TEJ ŠTEVILKI ...
Kot sva ze naredila na naslovnici, vam se v tem uvodniku oba sourednika iskreno zeliva vse najboljse v letu 2012. Obenem upava, da se bodo naslednje leto nasli slovenski avtorji in avtorice, ki bi zeleli v JeJ objaviti kaksno zgodbo ali se postaviti z zanimivim esejem. Pomembno je le, da je s podrocja nam ljubih zanrov.
Tokratna bera ZF zgodb je malo manjsa in malo krajsa. Sta le dve. Vendar upam, da njuna "udarnost" odtehta vse ostalo.	^ Več na straneh od 36 do
38.
Bojan je ocenil stiri filme in dve knjigi slovenskega avtorja in avtorice. Druge knjige iz domacih logov sledijo v naslednji stevilki. Obenem je se ocenil dve zgodbi Mihe Pleskovica iz JeJ 19.	^ Več na straneh od 33 do
35.
Andrej se je v rubriki •retromanija^ vrnil na sam zace-tek filma in prikazal crno-belo-nemo filmsko mojstrovino
Georgesa Meliesa: Potovanje na Luno (Le Voyage dans la lune) iz leta 1902.	^ Več na straneh od 14 do
15.
Zato smo kar ostali pri zacetnikih ZF in pripravili poklon Julesu Gabrielu Vernu, ki je pionir znanstvene fantastike. Ob tem je Verne navdihnil nove ustvarjalce, da so se lotili zanimive umetniske smeri steampunka. Upam, da vas bo prispevek v rubriki •izobrazevanje^ pritegnil.
^ Več na straneh od 22 do
33.
Tokrat prinasamo •intervju^ z Niko Maj, pisateljico znanstveno fantasticne trilogije Skrivnost doline okamne-lih zmajev in se mnogih drugih knjig.
V rubriki •portreti^ predstavljamo se eno zanimivo avtorico, ki prihaja iz sosednje Hrvaske. To je Dora Vukicevic, ki oblikovanje nakita in risbe napaja iz mnozi-ce prebranih ZF&F knjig.	^ Več na straneh od 16 do
NOVICE SPEKULATIVNE
GIL-GALAD PREGLED AKTIVNOSTI
/www.drustvogil-galad.si /
Ime Gil-galad pomeni v sindarinu, jeziku Sivih Vilinov, »Zvezdna svetloba«. Gil-galad je neprofitno društvo ljubiteljev del Johna Ronalda Reuela Tolkiena, britanskega jezikoslovca in pisca fantazijske literature, ki deluje od avgusta 1998.
Namen drustva je predvsem druženje ljubiteljev del J.R.R. Tolkiena, izdajanje njihovih člankov, risb in pesmi v internem glasilu Sijoca zvezda ter sirjenje popularnosti Tolkie-novih del in fantazijske literature. Člani drustva se redno srečujejo vsak mesec na drustvenih srečanjih, med poletjem organizirajo več delavnic z raznimi vsebinami, enkrat letno pa pripravijo tudi Veliko letno srecanje clanov drustva.
Letosnje je bilo trinajsto po vrsti in je bilo v soboto, 6. 8. 2011, gozdovih nad Idrijo. Ob druzenju fanov so bile se ustvarjalne delavnice (plisas-ti hobiti, risanje zemljevidov, risanje na majice, itd.). Igrali so frizbol tek-
me, pripravili orkovski turnir (gorjacenje, met zaklja, najbolj smrdljive nogavice, itd.). Bili so bralni in glasbeni veceri, RISK in se veliko drugih aktivnosti.
V nedeljo, 25. septembra, so pripravili »resnicnostno igranje srednje-svetskih karakterjev«, kratko ozna-ceno z RISK, na njihovem rednem srecanju.
Simpozij »Fantazijska literatura in motiv zmaja« so pripravili 7. oktobra v Trubarjevi hisi literature v Ljubljani, ki je bil v okviru »zmajskih dnevov«. Pri tem je bil posebej poudarek na pojavljanju zmaja v slovenski literaturi in prav-ljicarstvu.
Tudi letos so pripravili kreativni natecaj »Čarobni predmeti Arde«, ki je bil v soboto, 29. oktobra 2011, v prostorih knjiznice Otona Zupancica v Ljubljani. V njem so oblikovali »magicne predmete« iz razlicnih materialov.	(AI)
NOVICE RAZNE IN KRATKE
Roland Emmerich snema film po kultni seriji Isaaca Asimova Fundation (slov. fond, fundacija, sklad). Prva knjiga je prevedena v sloven-scino in nosi naslov Galakticna vlada, ki je smesen! A tudi Hrvati in Srbi niso nic bolje resili nalogo. Pri njih je prevod Zaduzbina, kar pomeni 'pobozna dobrodelna ustanova'. Emmmerich je pravkar dobil novega scenarista, saj je projekt nekaj casa čičal in cakal. Iskreno upam, da kultne dediscine ne bo iznakazil s svojo pateticno druzin-skostjo in izvozom obamokracije v vesolje, kot je v svojem prejsnjem filmu izvozil clintonkracijo. V delu je tudi filmska verzija romana Jeklene votline istega avtorja. O tem, kako napreduje ni podatkov, a
Galileo Galilei bi rekel: »Eppur si muove.« Konec vecnosti je se eno delo velikega Asimova, ki pocasi dobiva filmsko podobo. Dolgo smo čakali in morebiti bomo v tem desetletju le docakali. Suslja se tudi o novem filmu po kultni knjizni seriji Dune avtorja Franka Herberta. Reziral naj bi ga Peter Berg in film naj bi bil v 3D. Če bo 3D izvedba primerna, zna resno ogroziti Avatarja, ki je se vedno na tronu najslastnejse 3D izkusnje. Ridley Scott naj bi snemal Moz v visokem dvorcu Philipa K. Dicka. Gre za alternativno zgodovino, kjer je Dolfe zgazil zaveznike in ustvaril svoj tisocletni rajh. Bera ZF&F v letu 2011: Nika Maj, Tianov cudezni svet (7-10); Blazic Mateja (Marget Belani), Varuhi skrivnosti (2): Otok vracev; Mateja Črv-
Isaac Asimov, Frank Herbert in Philip K. Dick
Suznik in Miha Suznik: Uroceni otok (2): Resevanje Azabele; Tanja Men-cin, Varuhi(1): Viharna Princeza; Tanja Mencin, Varuhi(2): Enajsteri-ca; Miha Remec, Mitrejin koder ali casovna struna v Petoviono; Andrej Kumer, Vesoljno zlo; Vili Ravnjak: Lotosov cvet nad vodno gladino; Sarah Jerebic, Kraljestvo noci - mit postane moje zivljenje; Andrej Ivanusa, Svetodrev, prva zgodba iz Legende iz gozda Tokara; Bojan Ekselenski, Vitezi in carovniki(2): Indigo novi svet in morda se kdo.
(BE)(AI)






NOVO PRI: ZALOŽNIŠKI ATELJE BLODNJAK
V prvih dneh septembra 2011 je Založniški atelje Blodnjak (Ljubljana, Novo mesto) izdal pet novih knjig. Ena od njih ni ZF, zato ni pri-
kazana s svojo naslovnico. Dve sta izpod »tipkovnice« Philipa K. Dicka Iztirjeni čas in Izpovedi pokvarjenega umetnika (to je ta, ki ni SF!). Sledi največji iz »balkanskih prostorov« Zoran Zivkovič s knjigama Koraki skozi meglo in 12 zbirk in čajnica ter Koraki skozi meglo. Po slednji je televizija Studio-B leta 2005 posnela igrano mini-serijo
Sakupljač (Zbiralec). Na radiu BBC pa so izvedli njegovo radijsko-dramo Vagon. Za knjigo Biblioteka je leta 2003 prejel nagrado World Fantasy Award. Zadnji je domaci avtor Andrej Ivanusa s svojim tretjim ZF(F) romanom Svetodrev. Recenzijo slednjega si preberite na naslednjih straneh. Vec informacij na /www.blodnjak.si/(AI)
Philip K. Dick	DVANAJST JrfilUK iN CAjruL*	ŽU^fflAt KORAKI SKOZI MEGLO
IZTJRJEM O/V)	/J :: 1 yçr ■...;■ y-. ■. . > ■■ ■ g;.- ; , .	i \ Iff 1 (j
NOVO PRI: MLADINSKA KNJIGA
Marcus Hammerschmitt YARDANG
Sylvain zivi na vesoljski postaji Yardang z ocetom Bertrandom, ki s skupino upornikov pripravlja odcepitev sistema Yardang od Zemlje. Sylvain s trojico prijateljev ugrabi eno od vesoljskih ladij in odpravijo se na pustolovsko pot po vesolju ...
Neil Gaiman POKOPALIŠKA KNJIGA
Noben Owens je popolnoma obi-cajen fantic. Ce seveda to lahko rece-mo za nekoga, ki zivi na pokopaliscu in ga vzgajajo duhovi, zanj pa skrbi varuh, ki ne pripada ne svetu zivih ne svetu mrtvih. Prigode in nevarnosti, ki jih Noben dozivlja na pokopa-
liscu - od nagrobnika, za katerim se odpira vhod v gravzevsko mesto, do prijateljevanja s carovnico in drugih neprijetnosti - so malenkost v primerjavi z nevarnostmi, ki prezijo nanj v svetu zivih ...
Stephenie Meyer SOMRAK - roman v stripu
Obozevalci sage bodo zdaj lahko uzivali tudi ob gledanju te zapeljive
zgodbe, jo spoznavali na novo in dozivljali v novi luci. Stripovska priredba velike uspesnice je nastala v tesnem sodelovanju z avtorico Stephenie Meyer, ki je skrbno bedela nad priredbo besedila in graficno izvedbo. To so zaupali nadarjeni korejski slikarki Young Kim, ki je zgodbo o vampirjih prelila v pripoved s slikami tako, da bo navdusila tako ljubitelje stripa kot vse ostale bralce. (AI)
NOVICE SPEKULATIVNE
NE SPREGLEJTE! KMŠ - HIŠA KNJIG
Junaki romana so nadarjeni otroci med 6. in 13. letom, ki rešijo človeško civilizacijo pred neposredno nevarnostjo iz vesolja. Zemeljska vlada novači najbolj nadarjene otroke na Zemlji ter jih preko iger uri v vodenju bitk. Glavni junak romana, Ender, se pripravlja, da bi uspesno opravil ultimativen izpit: poveljevanje zemeljski floti v borbi proti insektom.
Roman Enderjeva igra so bralci ZF spoznali ze leta 1985 in je eno izmed najbolj branih znanstvenofantastičnih del. Knjiga je bil prevedena v 27 jezikov in je ob izidu prejela stevilne nagrade, med najprestiznej-simi sta nagradi Hugo in Nebula. Ker so glavni junaki otroci, ti najbolj posegajo po njej. Kot je rekel sam avtor: »Najvecja pohvala, ki sem jo dobil za knjigo, je bila, ko mi je sol-
ski knjiznicar na soli Farrel Junior High v Provu rekel: 'Ves, Enderjeva igra je knjiga, ki se pri nas najvec-krat izgubi.'«
Orson Scott Card je zelo ploden ameriski avtor rojen 1951. V sloven-scini so na voljo se dva romana Odrešitev Christopherja Columbu-sa in Izdaja ter kratke zgodbe Surovi čudeži. Enderjeva igra se je spremenila v serijo in avtor je ze pri dvanajsti knjigi.
Knjiga je izsla 2010 pri Zalozbi KMŠ - Hisa knjig /www.zalozba-kms.si/ in je dosegljiva preko e-knjigarne zalozbe Aurora AS na naslovu /www.galarna.si/	(AI)
NE SPREGLEJTE! ŠTUDENTSKA ZALOŽBA
V romanu Mitrejin koder ali časovna struna v Petoviono avtorja Mihe Remca je v ospredju tema kloniranja in casovnega potovanja. Glavni junak Orf (Orfej) in Eja, zenski klon Mitreja, isceta casovno struno v rimsko Petoviono. Ta je dokaz, da lahko sedanji dogodki vplivajo na preteklost in na prihodnost, ob tem pa so mozna se potovanja skozi cas. V zgodbo je vpletena znacilna Rem-ceva cutnost in erotika, kakor tudi zanj znacilno tvorjenje novih besed.
Miha Remec, ki je bil rojen leta 1928, je v slovenski literaturi aktiven ze vec kakor pol stoletja in je pomemben pisatelj znanstveno-fan-tasticne literature v slovenskem jeziku.
Njegova prva knjiga iz tega zanra je roman Votlina (1977). Njegov drugi roman Prepoznavanje ali bele vdove črni čas (1980) se doga-
ja v Uniji, utopicni druzbi, kjer veci-na zensk zivi na Zemlji, vecina mos-kih na planetu Dvojcica. Glavna oseba v romanu, Ksena, se ureditvi dru-zbe ne zna prilagoditi. Sledil je anti-utopicni Iksion (1981), kjer je druz-ba zaradi nevarnega sevanja zaprta pod zemljo. Dvajset let kasneje je Remec napisal nadaljevanje Iksia (2001), leta 2006 je trilogijo zaklju-cil z romanom Iks.
Vmes so nastali se roman Mana (1985), krajsi zgodbi, ki sta izsli v eni knjigi: Lovec in Nečista hči (1987), politicno-fantasticni roman Zelena zaveza (1989), mladinski Zapiski odposlanca zemlje (1991) in zbirka kratkih zgodb Astralni svetilniki (1993). Pred tremi leti pa je izsel se roman Ostrostrelka (2008).
Avtor bi si zaradi obsirnega opusa, zanimive naracije in kvalitne vsebine nedvomno zasluzil nagrado za zivljenjsko delo. To bi bila potrditev, da s(m)o tudi avtorji ZF del - pisatelji!	(AI)

RIKON 2011 REKA, 14.-15. OKT. 2011
NEKAJ O KONVENCIJI
Sredi oktobra se je na Reki na Hrvaškem na Filozofski fakulteti odvijala 14. konvencija RIKON 2011, ki jo je pripravilo drustvo 3. zmaj iz Reke.
Prvo srečanje ljubiteljev ZF&F&H so člani drustva pripravili leta 1997. Cilj srečanja je promoviranje fantastike v književnosti, na filmu in v likovnem izražanju.
Program sestavljajo predavanja iz različnih znanstvenih področij, pa tudi s področja popularne kulture, predstavitve knjig in časopisov. Pripravijo se literarne in druge umetni-ske delavniče, igrajo se strateske in druzbene igre, razni kvizi in izvajajo se performansi.
Od vabljenih predavateljev je potrebno izpostaviti dr. sč. Davorja Horvatiča, predavatelja na Prirodos-lovno-matematični fakulteti v Zagrebu, prof. dr. sč. Rajko Jurdano-Sepič, izredno predavateljičo na Oddelku za fiziko Sveučilista v Reki, nagrajeno knjizevničo in prevajalko Mileno Benini, novinarja, publičista i preva-jalča Marka Fančoviča in Damira Stojniča, avtora knjige o fenomenu "istrskega pentagrama".
DRUŠTVO 3. ZMAJ
Drustvo je bilo ustanovljeno tretjega maja 2005 na Reki potem, ko je prenehalo delovati drustvo Aurora.
Ob vsakoletni konvenčiji RIKON je naslednji pomemben mejnik v delovanju drustva izdajanje fanzina Eri-
dan. Sodelujejo tudi pri pripravi festivala »Mitovi i legende Istre i Kvarnera -MALIK.« /www.3zmaj.hr/ NAGRADA ARTEFAKT Drustvo podeljuje tudi nagrado ARTEFAKT, kjer nagrajujejo najboljso kratko zgodbo in najboljsi roman. Letosnji nagradi sta prejela Danijel Bogdanovič za zgodbo »Počast« (Počastitev) in novelo »Sječas li se zečiča na sunču« (Se spomnis zajčka na sonču). Naslednjo nagrado je prejel Zoran Kruso-var za roman »Kamov se vrača kuči« (Kamov se vrača domov).
SLOVENSKI PRISPEVEK Na Hrvaškem premorejo sedem velikih ZF&F kon-venčij (SFERAKON, ISTRAKON, RIKON, ESSECON, DOMIKON, LIBURNICON in MAGICON) in se čelo vrsto manjsih prireditev. Kar je prav zagotovo zelo veliko »po glavi prebivalča« tudi v evropskem in svetovnem merilu. V Sloveniji zal nimamo nič!
Zato smo avtorji primorani, da se pojavljamo na njihovih konvenčijah in poskusimo vsaj malo popraviti zalosten vtis. Clana Drustva spekulativnih umetnosti Zvezdni prah Bojan Ekselenski in Andrej Ivanusa sta se udelezila konvenčije. V soboto, 15. oktobra 2011, sta predstavila člane drustva in njihova dela. Zal je bila udelezba na sami predstavitvi uboga. Del krivde gre pripisati majhnemu zanimanju za slovensko ZF & F, del pa slabsi organizačiji.
Smo pa zato pustili boljsi vtis pri neformalnih dogovorih za naslednjo veliko konvenčijo SFERAKON v Zagrebu, ki bo zdruzena z evropsko konvenčijo EUROKON koneč aprila
2011 v Zagrebu. O udelezbi na tej konvenčiji je govora v drugem prispevku in se več v naslednji stevilki.
Ob tem smo navezali stike z urednikom časopisa SIRIUS B, nasledniku legendarnega ex-YU časopisa SIRIUS, ki se je svoj čas ponasal z več kot 76.000 natisnjenimi izvodi. Tudi o tem časopisu je več govora v drugem prispevku.
Konvenčije so se udelezili tudi trije ljubitelji fantazijskih strateskih in druzabnih iger iz Slovenije.
»Otipljiv« del nagrade ARTEFAKT.
Zgoraj: Pogled v glavni hall Filozofske fakultete na Reki, ki je bil centralno prizorišče Rikona. (Vse fotografije na tej strani je prispeval Bojan Ekselenski.)
Spodaj: Plakatni steber, ki je obveščal o vseh aktivnostih in nujno potrebnih lokacijah.
Sekcija igralcev fantazijskih namiznih iger je bila dobro zasedena, vendar ne tako dobro organizirana, kot je to bilo na prejšnjih srečanjih. Del krivde gre pripisati novemu prizorišču, ki ga organizatorji še niso v celoti obvladali.
NEKAJ VTISOV
Ce primerjamo ta RIKON s konvencijo v preteklem letu, ki je bila na Zvezdarnici v Reki, moramo ugotoviti, da je bila prejsnja neprimerno bolje organizirana. Tukaj imamo sterilno novo zgradbo Filozofske fakultete, ki se pne nekam visoko pod nebo in je dejansko neprimerna za organizacijo druzenj in demonstracij. Bolj je primerna za predavanja, saj je v vsaki učilnici nameščena najnovejša visoka tehnologija. Na Zvezdarnici je bilo okolje malo bolj stisnjeno, vendar prijetnejse in ze sama astronomska kupola je spominjala na SF. Tam so organizatorji vedeli, kam naj kaj umestijo. Medtem, ko smo se tukaj lovili glede pri-zorisc, preddverje pa je pokalo od (pre)mnogih aktivnosti. Tudi obves-canje ni bilo prav na visokem nivoju, dokler nismo nasli stencas-steber.
Prav tako je bil bolje pripravljen letosnji Liburnicon v Opatiji, ki se je odvijal v osnovni soli. Ze samo sol-sko dvorisce je nudilo boljsi prireditveni prostor. Igricarski del je bil dalec podhranjen in mesto pod fakultetnim stopniscem nikakor ni bilo najboljse. Prav s strani igricar-jev je reska konvencija doživljala najvecje kritike in tukaj se bodo organizatorji morali bolj potruditi.
Vsebinsko je bilo konvencija na nivoju in polna pomembnih hrvas-kih gostov. Vsekakor so bila zelo zanimiva razlicna predavanja, ki kazejo, da je hrvaski fandom mocan, z veliko pristasi in je mogoce najti za vsakogar nekaj.
Okolica fakultete je se nedokon-cana. Zato tukaj ni mogoce pripraviti nobene aktivnosti. Ob tem je bil se oktobrski dan kljub soncu zelo hladen zaradi mocne burje, ki je zvizga-la skozi kovinsko konstrukcijo. To je bil edini "nadzemeljski" zvok, ki se je skladal s konvencijo.
Zgoraj: Delavnica za izdelavo "malenih vila"je pritegnila predvsem žensko občinstvo, ki je z veseljem kupovalo uhane, broške in kipce.
Spodaj: Ultra-moderna nova zgradba Filozoske fakultete na Reki, ki je bila postavljena lani oktobra. Če bi ne bilo nezemeljskega zvoka močne burje, bi morda pomislila, da sva zgrešila prizorišče konvencije.
Zgoraj: Književna mineštra s hrvaškim SF&F avtorjem Zoranom Krušovarjem. Pogovor vodi z založnico Mileno Benini, ki je izdala osem hrvaških SF&F&H knjig v letu dni.
Spodaj: Bojan Ekselenski in Andrej Ivanuša pred plakatno steno, kjer so prikazane naslovnice njunih knjig in fanzina JeJ ter dejavnost društva Zvezdni prah.
SIRIUS • B VRNITEV LEGENDE?
V ex-YU je bil ZF & F časopis z imenom SIRIUS, ki se je lahko pohvalil z naklado 76.000 izvodov in se z vsaj enkrat toliko bralci. Njegov založnik je bila časopisna hisa Vjesnik iz Zagreba. Kljub temu, da je izhajal v hrvaskem jeziku, smo ga brali tudi v Sloveniji, saj takrat lastnega časopisa nismo premogli. Tako kot tudi ne danes!
SIRIUS »B ni naslednik prejsnjega, obema je skupna le tradicija objav SF & F zgodb. Urednistvo časopisa je objavilo, da bodo izdajali domače in tuje ZF & F & H zgodbe. Tako imamo tudi Slovenči priloznost, da v prevodu objavimo kaksno kratko zgodbo. Prednost pa imajo seveda tiste, ki so bile kadarkoli in kjerkoli nagrajene.
V začetku bo to dvomeseč-nik. Prva stevilka je izsla oktobra 2011, naslednja torej dečembra 2011. Po sestih stevilkah načrtujejo prehod na enomesečno izhajanje. Velikost časopisa je 13 x 19 čm z barvno naslovničo in s črno-belimi ilustračijami na 160 (176) straneh.
Ob zgodbah in novelah bodo pripravili se rečenzije zgodb in noviče. Časopis bo tudi osnova za nagradne igre in tematske natečaje, ki jih bodo objavljali na internet-nem naslovu: /siriusb.hangar7.hr/
Glavni urednik je Davorin Horak, ki je dosegljiv na elektronskem naslovu: davorin.horak@hangar7.hr
Naslovnica prve številke (oktober 2011) dvomesečnika za ZF & F SIRIUS'B iz Zagreba, Hrvaška
ZVEZDNI PRAH PRVO POROČILO
Od ustanovitve Drustva ustvarjal-čev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH je minilo ze več kakor pol leta. Sredi novembra 2011 so se člani drustva zbrali na prvi seji upravnega odbora (UO) drustva. Pregledali so dejavnost drustva in se dogovorili za aktivnosti za naslednje obdobje.
Prvi sestanek UO je bil v Kranju, 11. novembra 2011 v restavračiji Brioni. V tem času je drustvo pridobilo internetno domeno, ki se glasi www.zvezdni-prah.si in objavilo svoje prve internetne strani. Ob tem so bile urejene se vse druge potrebne organizačijske aktivnosti, ki so povezane z ustanovitvijo novega drustva.
Drustvo se je v pomanjkanju domačega fandoma predstavilo na dveh hrvaskih konvenčijah in sičer avgusta na Liburničonu v Opatiji in oktobra na Rikonu v Reki na Hrvaskem.
Na seji je bil podan predlog Bojana Ekselenskega, da kot častnega člana sprejmemo nasega starosto slovenskega SF dr. Vida Pečjaka, ki smo ga z veseljem in soglasno podprli. Ker je tudi Pečjak sam pristal, da postane častni član, smo sprejeli ustrezni sklep, slovesen sprejem pa se organizira v začetku leta 2012. Sklep smo utemeljili z: dr. Vid Pečjak je sprejet za častnega člana društva zaradi svojega dela na področju spekulativnih umetnosti. Njegov opus literarnih del je obširen in predstavlja zgodovinski presek ustvarjalnosti pri nas.
Za leta 2012 predvidevamo orga-nizačijo slovenskega SF&F&H srečanja, oz. konvenčije v Mariboru, ki bo verjetno ob prvem konču tedna (petek in sobota) v meseču novembru 2012.
V Zagrebu bo koneč meseča aprila 2012 EUROČON, kjer bomo sodelovali z lastno stojničo. Na njej bomo promovirali vso slovensko dejavnost s
področij spekulativnih umetnosti. Bojana Ekselenskega smo kandidirali za agenta Euročona za Slovenijo.
Izdali bomo svojo edičijo zbornik Drugotnost, kjer bomo objavili dela iz natečaja. Natečaj vodi Andrej Ivanusa in se razpise v meseču januarju 2012. Sredstva za izvedbo bomo pridobivali iz različnih virov in tudi iz javno dostopnih razpisov. Ob tem nameravamo obvesčati slovenske knjizniče o izdajah s tega področja.
Vsako delo članov se bo moralo predstaviti vsaj z eno javno predstavitvijo v nasi organizačiji, če zalozniki tega ne bodo pripravili sami. Če bomo imeli lastne izdaje, se bomo udelezili tudi knjiznega sejma v Ljubljani.	(AI)
ZVEZDNI PRAHÄ-
Društvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti *
KUŽNA NEVARNOST CONTAGION
Podatki o filmu
Warner Bros. Pičtures, Partičipant Media, Imagenation Abu Dhabi FZ 9. september 2011 Dolzina: 106 minut PG-13
Režiser:
Steven Soderbergh Scenarist:
Sčott Z. Burns
Igralci:
Matt Damon, Kate Winslet, Jude Law, idr.
Kratek opis
Film katastrofe, kjer spet iz laboratorija pobegne virus in pobije (skoraj) vse.
V nasih kino čentrih ze strasi (ko to berete, se bo verjetno ze iztekel) film katastrofe, posnet s prečej do-kumentarističnim pristopom. Avtorji filma so verjetno vlozili veliko

C011LLÀRD DAMON FISHBURNE LAW PALTROW WINSLET
NOTHING SPREADS LIKE FEAR M
CONTAGION
WHKfüffirai
, J v'wuu. ifc7ff»ie«.™»A? iDUMnilMllffi^ r;MÏ IWMDH1H U SP4BIWDIMBOFBH® JUMl« BUTHFÄlTW UIHUI BMIDiMSII JBMIDU SWAUma^HWBaMii k ÂïtiuîiTO:!!/ • -TLtutyni; , ïniûNu^ci!::: T^-c^îioiares^rč.inaai I/E^I^LAFIjslwhijii^ ' - " nimiVE^mKiffiSunsnaBiiac-isnasBBBi
SEPTEMBER 9	9
NM«««« IMJK
napora, da bi verodostojno pokazali, kako bi se ustrezne ustanove odzvale na nevaren in smrtonosen virus.
Film je reziral Steven Soderbergh, ki ga imamo radi zaradi Solarisa, Očeanovih v vseh izvedbah in Spič-lja. Sčenarij je izpod parkljev Sčotta Z. Burnsa, ki je sčenaristično zagre-sil tudi Spičlja.
Zgodba niti ni kaj posebnega. Domov v Mineapolis se vrne Bet-hEmhoff (GwynethPaltrow), ki je bila sluzbeno v Hong Kongu. Najprej misli, da gre za tezave zaradi časovnega pasu, a se izkaze, da so fekalije resno vdrle v njen svet. Zdravniki njenemu mozu (MattDamon) niti ne morejo natanko razloziti, kaj je pokopalo njegovo zeno. Potem, se začne. Kmalu pride do globalne pandemije. Mrtve prestevajo v tisočih in kmalu v milijonih. Svetovna zdravstvena organizacija in drugi se obupno borijo. Realno je prikazano iskanje t.i. »nultega« pačienta, iskanje čepiva, razkroj druzbenega reda in potem obvladovanje pandemije. Laurenče Fishburne igra usluzbenča Ame-riske agenčije, Jude Law se odlično znajde v vlogi blogerja in pokaze umazano ozadje manipulačije z javnostjo. Skratka, film je na svoj dokumentaris-tičen način dobro speljan in igralči se dobro znajdejo v svojih truplih. Tudi manj pomembne vloge so v rokah izkusenih igralk
in igralčev.
Vse je fino do zaključnih minut. Te pa po nepotrebnem skazijo vso logično zgrajeno zgodbo z res banalnim prikazom začetka. Filmu bi morebiti lahko očital mestoma premalo dinamično dogajanje, tu in tam ubere kaksno zgodbovno bliznjičo in hvala bogu, niso ga tisčali v 3D.
In zdaj tisto, kar je nujno:
Konkluzija in očena	
Zgodba	1,6/2
Igra	0,8/1
Izvedba	1,1/1,5
Tehnična kvaliteta	0,3/0,5
Skupaj imamo torej 3,8/5. Filmu elitno očeno nad 4 vzame nepotreben zaključek. Tu je kazen za izvedbo in zgodbo. Potem malče partizanski prikaz laboratorija in banalnost drobne prevare »nulte« bolniče. Film je vreden ogleda v kinu, dasira-vno zaradi ne preveč izstopajočega zvoka in posebnih učinkov ne bo izguba, če si film pogledate v domači čumnati. Ta film ne nosijo big bada-bum eksplozije in skakajoči joski (slisis Mičhael Bay?), temveč logično speljana zgodba.
Skupaj 3,8/5 Filmu elitno oceno nad štiri vzame nepotreben zaključek.
Za Vas gledal: Bojan Ekselenski
FILMI, KINO, DVD SILA UDARCA
FORCE OF IMPACT (2006) - /DEADLY SKIES/
Podatki o filmu
Liberation Entertainment 15. avgust 2006 Dolžina: 86 minut
Režiser:
Sam Irvin Scenarist:
Lindsay James
Igralci:
Antonio Sabato, Jr. Rae Dawn, Chong Michael Moriarty, idr.
Kratek opis
Se enkrat grozen, velikanski asteroid ukinja človeštvo.
Ta film sem dobil v trgovini za manj kot je cena enega kebaba. Poleg je bil priložen se film Asterix in Obelix: Misija Kleopatra, ki odtehta 80 % vrednosti paketa. Zakaj? Berite dalje!
Nekega dne »bureku« zagrozi velikanski asteroid. Astronomka Madison Kelsey spozna, da grozen, velikanski asteroid ukinja potrebo po indeksu citiranosti in se s tem
nikakor ne strinja. Edini, ki ji verjame, je poročnik Richard Donovan, ki je med drugim sodeloval pri ustvarjanju orozja proti prevelikim pleska-vicam, ki nas kanijo ogroziti. Skupaj se odločita za akcijo ...
V filmu (sem, rekel filmu?) je vse: zarota samosvojega generala, plemenitost porocnika in seveda odste-vanje sekund. Vsi kliseji, ki jih imamo radi ali pa tudi ne, so nekajkrat ponovljeni. Igra je na meji med bruhanja vrednim obupom in zeljo po unicenju sveta s taksnimi igralci. Vsi do zadnjega so hodeci zombiji, pri-klopljeni na premocno dozo snifa. Rezija? Bog nam pomagaj, kot nam naj pomaga pri smesnih posebnih ucinkih, genericnih lokacijah in sploh vsem, kar nam ta film zmece v nic hudega slutece mozgane. Se sre-ca, da znanstvenica ni mahedrala z joski, da bi pred zaslone privabila potrebne najstnike.
Na DVD skatli pise, da je na kocki usoda planeta. Ce bi planet sestavljali taksni debili, ki so spackali ta film, je morebiti bolje, da naredimo vesolju uslugo in se sami ter-miniramo na dinozavrski nacin. Film je na svoj pokvarjen nacin celo sme-sen. Primeren je torej za vse s cuda-s kim smislom za humor.
Konkluzija in ocena	
Zgodba	0,5/2
Igra	0,2/1
Izvedba	0,3/1
Dobljeno v paketu	0,4/0,5
Cena kvaliteta	0,3/0,5
Skupaj: 1,7/5. Ce bi ne bilo dodanega DVD z Asterixom in Obelixom, bi bil disk uporaben le za rezanje
1,7/5
pizze.
In komu je ta zmazek namenjen? Vsem, ki se nimate v svoji zbirki Asterix in Obelix: Misija Kleopatra, saj je cena 2,99 € dovolj ugodna. Na film, ki prinasa zgodbo o kocki usode planeta, pa ne racunajte, razen ce se zelite rezati smesnostim. Film se lahko mirno postavi ob bok umotvorom Azila (saj veste, katerega mis-
lim!?).
Kot je mogoce razbrati iz interneta so film uporabili se kot predlogo za TV serijo Deadly Skies, ki se tudi ni odrezala kaj bolje od filma.
Skupaj 1,7/5 Avtorje filma bi moral terminirati kar asteroid, ki so si ga izmislili.
Za Vas gledal: Bojan Ekselenski
SOMRAK SAGA: JUTRANJA ZARJA -1. DEL THE TWILIGHT SAGA: BREAKING DAWN - PART 1
Podatki o filmu
Summit Entertainment, Sunswept Entertainment, TSBD Canada Productions
16. november 2011 Dolzina: 117 minut PG-13
Režiser:
Bill Čondon Scenaristka:
Melissa Rosenberg po zgodbi Stephenie Meyer
Igralci:
Kristen Stewart, Robert Pattinson, Taylor Lautner, idr.
Kratek opis
Zaljubljeni vampirji in (skoraj) brez krvi, skratka brezkrvna vam-pirska romanca.
Somracenje je cetrtic udarilo med nas in se cetrtic smo delezni nic kaj napredne izkusnje. Najprej o igralcih. Ti so isti, kot prej, torej se ne bomo ponavljali. Najstnice bodo ohale in ahale ob Robertu Pattinsonu ali razpi-zdenem Taylor Lautnerju, docim bodo dedci ravnodusni ob Dakoti Fanning (to tista kricava decva iz Vojen svetov) in vampirsko shirani Kristen Stewart. Scenarij je ostal v istih rokah kot predhodna dela, a reziserski korobac je zgrabil Bill Čondun, a to gotovo ne bo njegov oskarjevski projekt.
Zakaj je bilo potrebno zadnji del sage razcesniti na dva kosa? Ker je tudi zadnji Harry Potter bivakiral v dveh filmih. Stephanie Meyer pac zeli stopiti v (pre)velike cevlje J.K. Rowlingove. Placniki veselice bi tudi radi molzli licenco do nezavesti. Zakaj ne bi naredili dve razvleceni limonadi? In roko dam v spirit, da bo drugi del Mrka najbrz v 3D. Rad bi videl, kako nerodno animiran volk skoci v ekran. Buu! Prej ha, ha in se 1x ha.
No, do vescine ustvarjanja J.K.
Rowlingove ji manjka se kaj vec kot razcesnjen film. A to ni opis knjige, temvec filma. Vsebina? Ja, uzitnost filma se zacne pri vsebini. Meyerjeva hoce, da so v filmu vse podrobnosti. Hoce dogajanje po polzje in filmarji so ji seveda ustregli.
Zacne se s pripravami na poroko med Bello in Edvardom. Nic posebnega. Zraven so malce zacinili s sanjskimi vlozki, da so lahko porabili nekaj paradiznikove mezge. Potem gresta na medene mesece, akhm medene dneve. Tam se koncno spravita seksa-ti, a pri vampirjih spoznamo dobesedni pomen »frcanja perja«. In takrat drek prileti v ventilator, pardon v Bel-lo. Edvard je namrec, pac v skladu s puritansko logiko, pac spustil in seveda v prvem susu spocel dete. To dete je vampirsko dete in pije samo rdeci sok. Ob tem je rast otrocicka nastavljena na "turbo" in kmalu imamo shuj-sano, nic kaj rajcih Bello.
V vse skupaj se vplete se krdelo volkodlakov in Jacob tubi pristavi lon-cek. Do konca sledi samo stopicljanje na mestu. Ta je predvidljiv kot kaksna pokopaliska prostitutka. Dodali so se vse kliseje, ki jih imajo rade najstnice, ki se jim ful dogaja skuliran vampir. Liki v nicemer na noben nacin ne napredujejo. Ravno to je najvecja cokla filma. V HP liki ves cas napredujejo, a tukaj so crkotine, kakrsni so pac vampirji.
Film je enostavno prevec razvlecen. Avtorica je hotela prikazati vse detajle in dobila je razvleceno corbo, polno predvidljivih klisejev in skoraj brez zanimivih obratov. Čorba je tako dolga za dva filma. Posebni ucinki so pov-precni, saj je film namenjen molzi najstnic in njihovih trenutnih samcev. Te pa ne padajo na tehnikalije, temvec
2,3/5
na klisejski, predvidljiv in ponavljajoc custven golaz. Glasba in zvok - boze-sacuvaj, bi rekli nasi juzni sosedje. Edini plus je, da ni 3D.
Kaj naj recem na igro? Udelezenci so pac odblebetali, odjokali in odren-cali svoje v okvirih moznosti, ki niso ravno briljantne. Vse skupaj je zelo povprecno in temu primerna je ocena.
Konkluzija in ocena	
Zgodba	0,8/2
Igra	0,5/1
Izvedba	0,7/1,5
Tehnična kvaliteta	0,3/0,5
VAZNA OPOMBA: Fantje, poleg denarja za dve vstopnici, boste potrebovali se cekin za pivo, ker gotovo nocete izgubiti 2 uri casa za zijanje te minestre in vzdihovanja vase samice, kako je samec na platnu ful kul. Uziva-li boste samo, ce se vam dogaja shirana baba, ki ji mulc pije kri.
b rc llkj l	j i
A je na tem filmskem plakatu sploh kakšen vampir? Še belih podočnjakov ni videti, kaj šele kri?
Skupaj 2,3/5 Za pr'mejduš, več si film ne zasluži.
Za Vas gledal: Bojan Ekselenski
ODŠTEVANJE: JERUZALEM (2009) COUNTDOWN: JERUSALEM (2009)
Podatki o filmu
Global Asylum 24. februar 2009 Dolžina: 93 minut
Režiser: A.F. Silver Scenarist:
David Michael Latt, Jose Prendes Igralci:
Kim Little, Clint Browning, Russell Reynolds, idr.
Kratek opis
Ker se je Bog obrnil stran od Zemlje, so avtorji pomislili, da bomo gledalci pozrli prav vse.
Drage moje in dragi moji, žnova vas bom razveselil z izdelkom ljubkih uničevalcev nam ljubih licenc. Ja, govorim o Asylum ali po domace "Drustvu-metalcev-dreka-v-vse-lepo". V tem re-mek delu so morebiti presegli celo sebe, saj so kradli tudi iz svojih filmov. Ampak kljub vsemu film ni totalni izbljuvek crknjenega trola, temvec JE crknjen trol. O igralcih in drugih kada-vrih, ki so zagresili to krajo pasovne sirine, ne bom izgubljal casa.
Film govori o decvi, ki ji je mrknila hci. Dogaja se v casu, ko se je Bog dokoncno obrnil stran od nasega sveta in ga malce stresel, zalil in pomocil v svezo gnojnico. Imamo voditelja, ki je Antikrist (videno ze v nekaj filmih), potem so tu "tenoristi", ki se radi igrajo z eksplozivnimi telesi, pa malce ravsa, kjer evropski voditelj (beri: Antikrist) Izrael razglasi za najvecje prostitutke tiste iz svojega bordela. Skratka, film je spoj ze videnega na okusnejsi nacin.
V uri in pol smo delezni smesnih posebnih ucinkov, ki jih je spackal levorocni vajenec na popravcu. Igra? Dajte no. Se lesene lutke v izlozbi imajo vec zivljenja.
Ampak film je v akciji za piskava dva (2,0!) evra. Ce ne drugace, je ploscek dober za rezanje pizze. Scenarist je pac nekaj naskrabal na list papirja, ko ga je dajalo zaprtje. Izvedba je podn in nizje sploh ne gre. Najboljse od vsega je itak slikica na skatli. Da ne bom ukradel prevec pasovne sirine, naj podam oceno.
Konkluzija in ocena	
Zgodba	0,2/2
Igra	0,2/1
Izvedba	0,1/1
Dobljenov paketu	0,3/0,5
Cena:kvaliteta	0,3/0,5
najbrz potrebni natancnejsih preiskav ali pa ste se nakljucno padli v 21. stoletje.
POZOR! POZOR! Filma ne zamenjati za Jerusalem Countdown (2011), ki sta ga naredila 10-West Studios in Pure Flix Productions za v kino. To je popolnoma drugacna zgodba, kjer teroristi v ZDA pretihotapijo nuklearno bombo.
Komu je film namenjen? Ljubiteljem verske patetike z zelodcnimi tezavami. Ce vam je film vsec, ste
Skupaj 1,1/5 Ja! Imamo zmagovalca leta na sekretnem koncu lestvice naj filmov.
Za Vas gledal: Bojan Ekselenski
RETROMANIJA
POTOVANJE NA LUNO LE VOYAGE DANS LA LUNE (1902)
Podatki o filmu
Gaston Melies Films 1. september 1902 Dolzina: 14 minut (16f/min.)
Režiser:
Georges Melies Scenarista:
Georges Melies, Gaston Melies Igralci:
Georges Melies, Victor Andre, Ble-uette Bernon, Jeanne d'Alcy, Henri Delannoy, idr.
Kratek opis
Uradno oznacen kot prvi ZF film v zgodovini. Znan po tem, da zadene raketa Luno v oko.
OSNOVNO O FILMU
Francoski crno-beli nemi film Le Voyage dans la lune iz leta 1902 med filmskimi teoretiki velja za prvi »pravi« ZF film. Temelji na dveh zgodbah: Potovanje na Luno (De la Terre a la Lune, 1865) Julesa Verna in Prvi ljudje na Luni (The First Men in the Moon, 1901) H. G. Wellsa.
Scenarij za film sta napisala brata Georges in Gaston Melies. Dolzina je 14 minut pri takrat obicajni hitrosti 16 slicic na sekundo. Film je takoj dosegel velik uspeh in je se danes najbolj znan izmed vec kakor 100 filmov z ZF tematiko, ki jih je posnel Georges Melies.
Film ima zanimivo zgodbo in je poln posebnih nacinov animacije in posebnih ucinkov, ki do takrat v filmu se niso bili uporabljeni. Glavna scena filma, ki jo mnogi poznajo se danes, je tista, ko raketa zadene Luno v oko.
Po oceni revije The Village Voice je ta film na 84. mestu med stotimi najpomembnejsimi ZF filmi.
VSEBINA
Na srecanju astronomov, ki so podobni carovnikom s konicastimi kapami in z velikimi monodaljnogle-di v rokah, predsednik predlaga potovanje na Luno. Po razpravi sest pogumnih astronomov sprejme izziv.
Zgradijo vesoljsko ladjo v obliki granate, ki jo stlacijo v velikanski top. Pogumni pustolovski astronomi se stlacijo v plovilo ob pomoci brhkih deklet v mornarskih uniformah. Nato jih izstrelijo.
Plovilo zadene Luno v oko, ki se ji mocno zasolzi. A pustolovci prezivi-jo in se izkrcajo na nebesno telo.
Najbolj znan prizor iz filma.
Astronomi na Luni opazujejo kako Zemlja vzhaja izza obzorja. Vendar so zelo izcrpani zaradi potovanja, da polezejo, se pokrijejo z odejami in zaspijo.
Medtem nebo preleti komet in iz vsake zvezde pokukajo cloveski obrazi. Starec Saturn pogleda skozi okno na svojem obrocastem planetu. Na luninem krajcu se guga Phoebe, boginja Meseca in sprozi snezni metez, ki zbudi astronome raziskovalce. Ti se pred padavinami zatece-
jo v votlino kjer rastejo velikanske gobe. Eden izmed njih odpre deznik, ki takoj pozene korenine in se spremeni v eno izmed velikanskih gob.
Pojavijo se Seleniti, prebivalci Lune, ki so podobni velikanskim insektom. Vendar se jih astronomi lahko ubranijo, saj ob vsakem moc-nejsem udarcu eksplodirajo. Vendar na koncu omagajo, saj je Selenitov mnogo prevec. Zajamejo jih in jih privedejo pred njihovega vodjo v selenitski palaci. Tukaj se eden od astronomov osvobodi, potegne vodjo s prestola in ga porine na tla, kjer zaradi mocnega udarca eksplodira.
Astronomi v zmedi pobegnejo in zbezijo k svojemu plovilu. Med begom se otresajo hitrih Selenitov in petim astronomom uspe zlesti v notranjost plovila. Sesti z vrvjo potegne kapsulo preko luninega roba in ta odleti v crno vesolje.
Nekateri Seleniti se uspejo v zadnjem trenutku ujeti za kapsulo in vrv. Vsi skupaj letijo skozi prostor in na koncu pristanejo v oceanu na Zemlji. Seleniti popadajo v morje, kjer se utopijo. Kapsula priplava na povrsino, kjer jo resi ladja in prenese na kopno.
Zadnja sekvenca filma kaze slavnostno parado v cast junaske vrnitve. Postavijo jim tudi spominsko statuo. Ta del v nekaterih kopijah filma manjka.
TEHNIKALIJE
Filmski teoretiki menijo, da je film tehnicno inovativen in napreden za tisti cas. A po drugi strani je se vedno zelo enostaven v pripovedni tehniki.
Ken Dancyger, ki je vodilni teoretik nemega filma, meni:
Brhke mornarke pospremijo pogumne astronome raziskovalce	Na luninem krajcu se guga Phoebe, ki opazuje speče
v vesoljsko granato.	astronome. Boginja Lune jim nato pošlje snežni metež, ki jih zbudi.
»Filmi je zbirka zabavnih posnetkov vsak s svojo scenografijo. Skupaj pripovedujejo zgodbo na nacin, ki ga danes nismo vajeni. Sele filmi Americana Edwina S. Porterja so posneti na nacin, ki je danes v uporabi. Je pa Porter sam dejal, da se je pri dolzini filma in pri kvaliteti njegove izdelave zgledoval pri Meliesu.«
Pri tem je zanimivo to, da obstaja v filmu prizor, ki je prikazan dvakrat, vsakokrat z drugega zornega kota. Prvi je ta, ko astronomi z Zem-
Originalni plakat, ki je vabil na ogled filma.
lje opazujejo kako kapsula zadene Luno v oko. Drugic pa je ta prizor prikazan z lunine povrsine. Tukaj kapsula pristane na luninih tleh in iz nje splezajo raziskovalci.
To tehniko je kasneje znova uporabil Edwin S. Porter v filmu Life of an American Fireman in za njim vsi filmarji. Mnogokrat je to uporabljeno tudi v sodobnih filmih.
Film je eden prvih, ki je kazal nelogicne stvari v logicnem razmis-ljanju. Ob tem je Georges Melies smesil druzbeno strukturo takratne Francije, prikazal jo je kot nesmiselno in karnivalsko norcavo. Ob tem si je sposodil se znanstvenike in znanost na splosno.
V tistih casih je bilo v modi se to, da so crno-bele filme rocno obarvali. Do danes je prezivel le en primerek tako pripravljenega filma, ki so ga nasli leta 1993 v Filmoteca de Catalunya (Katalonska filmoteka). Bil je skoraj popolnoma unicen, a ga je bilo mogoce restavrirati. Eno leto so potrebovali pri Technicolor Lab of Los Angeles, da so ga uredili. Enajstega maja 2011 je bil restavri-ran film prikazan na festivalu Can-nesu. Dodali so mu novo zvocno podlago, ki jo je zaigrala Francoska drzavna pihalna godba.
GEORGES MÉLIÈS (1861-1938)
Njegovo polno ime je bilo MarieGeorges-Jean Melies. Rojen je bil v Parizu. Svojo zivljenjsko pot je zacel kot odrski magik v Theatre Robert-Houdin. V filmu je bil prvi, ki je odkril ucinek »stop-motion«, uporabljal je veckratno ekspozicijo filma in se mnogo drugih filmskih trikov. Imenujejo ga tudi »kinomagik«.
OCENA
Kakorkoli ze pogledamo, je to prvi ZF film in kulten v mnogih pogledih. Vsec mi je tudi humoristic-no vodenje zgodbe. Zato si je prislu-zil oceno 4,8 od 5 mogocih tock.
Prvi »pravi« ZF film v človeški zgodovini.
Za vas gledal in se spominjal: Andrej Ivanuša
NIKA MAJ
Pogovor vodil Bojan Ekselenski
•	Nika Maj je vaše umetniško ime. Zakaj ste se odločili za umetniško »preimenovanje«?
Do preimenovanja je prislo na predlog zalozbe, s katero sem se dogovarjala za izdajo romana Demon iz gozda. Čeprav nase sodelovanje takrat (se) ni zazivelo, sem pri Demonu iz gozda in pri nadaljnjih romanih obdrzala psevdonim,
ki se ga je domislil in mi ga predlagal urednik zalozbe Sanje.
•	Do zdaj se spisali kar nekaj knjig. Znaten del bi lahko uvrstili med fantazijo, a najde se tudi znanstveno fantastična trilogija (Skrivnost doline okamnelih zmajev). Se pa med vašimi deli najdejo tudi drugačna dela. Klavec na oslu ali Kličejo me cigan vsekakor ne sodita med ZF & F. To pomeni konec Nike Maj v sferi fantazijske književnosti?
Moja literarna dela ne nastajajo načrtno ali v skladu z razumsko logiko, ki bi sledila rečimo zelji po uspehu, spre-jetosti ali branosti. Prej bi lahko rekli, da gre za vznike iz nezavedne psihe, ki kakor mehurčki zraka priplavajo iz globin na povrsje - v zavest. Pogosto izvirajo iz arhetipske-ga jedra, okoli katerega se zavrtinčijo čustva, občutki in misli, zato prinesejo s seboj presezek eruptivne energije, ki se zelo agresivno poskusa realizirati v zavesti oziroma v dejanskem svetu. Pisatelj je ob tem bolj kot ne v vlogi medija ali orodja, preko katerega se uresničijo vzorči notranjega psihičnega dogajanja. Način realizačije (upodobitve) je odvisen od tega, v kaksni obliki se lahko iz območja nezavednega prenese največ energije. Najbolj pripravna zvrst za odslikavanje tovrstnih skritih psihičnih vsebin je vsekakor fantazijska literatura, res pa v druzbi, ki je usmerjena v razumarski odnos do sveta, taksna izbira nagovarja le manjsi krog ljudi, ki so jo sposobni brati in sprejemati brez vnaprej izdelanih predsodkov in odklanjanja. Zato se včasih skrije v preobleko magičnega realizma, s čimer si presenetljivo uspe prisluziti vstopničo v uradno priznani in čenjeni slovenski literarni svet.
•	V Sloveniji je žanr fantazije zbanaliziran na otroško in mladinsko literaturo, a znanstvena fantastika je daleč od priznanja leposlovne književnosti. »Pravi« književniki v Sloveniji ne »padejo tako nizko«, da bi svoje ime »umazali« z žanrsko literaturo. Zakaj je Slovenija glede tega nekakšna črna luknja?
Slovenski knjizni trg je zelo majhen in omejen, kar v veliki meri določa njegovo spečifiko, namreč, da je najbolj varno pluti v glavnem toku in se izogibati stranskih roka-
Nika Maj (Nataša Vrbančič-Kopač) - (foto Nik Rovan, 3009)
vov, četudi na skodo izvirnosti in ustvarjalne svobode. Razlog za taksen odnos je najbrz tudi v tem, da se večina zalozb in avtorjev bori za golo eksistenčo, za prezivetje. Mogoče nam kot narodu za kaj več primanjkuje samozavesti, odločnosti in prepričanosti vase, da bi tvegali in posku-sali ustvariti ter plasirati, morda čelo na sirsi trg, nekaj novega, svezega, drugačnega.
•	Kdaj ste prvič spisali kakšno zgodbo?
Nekega poletnega dne leta 2005 sem brez posebnega zunanjega razloga sedla za računalnik in napisala prolog za roman Generator knjig. To je bil moj prvi leposlovni zapis, če ne stejem solskih spisov. Po tistem se nisem več ustavila, in tako je pisanje poleg raznovrstnih sportnih aktivnosti postalo moja glavna prostočasna dejavnost.
•	Imate kakšno neobjavljeno (mladinsko, fantazijsko ali ZF) zgodbo, ki bi jo lahko objavili v namenskem magazinu?
Če bi prebrskala stare, pozabljene in zaprasene diske, bi se verjetno kaj naslo.
•	Ste svojo znanstveno kariero obesili na klin? Si lahko s pisateljevanjem režete dovolj dobre rezine kruha?
Znanstveno kariero sem opustila ob spoznanju, da mi nadaljevanje po poti zahodnjaske, materialistično usmerjene znanosti ne bo omogočilo doseči čilja, za katerega se zdi, da mi je bil določen z rojstvom, namreč dokopati se do resniče o nasem bivanju, o pomenu človekovega zivljenja in o odvečnosti mej, ki si jih postavljamo v umu in ki nam preprečujejo, da bi spoznali svet in zivljenje v njuni popolnosti, čelovitosti. Dejansko se moje raziskovanje ni nikoli nehalo, samo prestopilo je začrtane meje, zapustilo uradna
prepricanja in se podalo na podrocja, ki jih mnogi zanikajo, zanicujejo in zavracajo. Kdaj pa kdaj se od tam, z druge strani, kjer nadaljujem predano iskanje smisla in pomena, oglasim s kaksno »razglednico« - v obliki knjige. Seveda pa z izkupickom od knjig ne morem preziveti, zato sem se po koncu uradno priznane znanstvene kariere zaposlila v drzavni upravi, kjer delam se danes. • Knjige, kot so Peklenske čeri, so mladinski romani.
Gre za pustolovščine podadolescentnih najstnikov
in najstnic. Kdaj ste prvič dobili idejo, da bi spisali
kaj za otroke?
Kdor bi na moje pisanje pogledal skozi kriticne oci Jun-gove psihoanalize, bi neizogibno spoznal, da v vseh mojih romanih nastopa en sam glavni lik, ena oseba. Ta oseba je dejansko moja podosebnost, sestavljena iz vseh potlace-nih in skritih lastnosti, ki so se skozi cas pokazale kot neustrezne, neuporabne ali druzbeno nesprejemljive. Kakor Luna clovestvu nikdar ne pokaze svoje temne plati, ostanejo tudi zavrzene podosebnosti pogosto v obmocju nezavednega mraka, vendar pa obdrzijo tendenco, da bi se uresnicile. Animus, moski v zenski psihi, se zato poleg pojavljanja v sanjah in ljubezenskih fantazijah rad zrcali v umetniskih delih. Na ta nacin vstopi v zavest in z misticno poroko (sprejetjem) poskrbi za alkemijsko preobrazbo psihe v stanje vecje celovitosti in enotnosti. Animus spremlja zensko od otrostva dalje, obicajno se v njem odslika-va mnenje oziroma odnos zenske do moskih, sprva do oceta, kasneje do partnerjev, zato ni cudno, da knjizni junak mojih del po starosti variira od otroskih do poznih srednjih let, izkazujoc v vsakem obdobju temeljni konflikt avtoricine psihe med samobitnostjo in vkljucenostjo, med
Generator knjig, 2007 Zmajev tempelj, 2007 Bitka za Emo, 2008
Skrivnost doline okamenelih zmajev: Skrivnost doline okamenelih zmajev: Skrivnost doline okamenelih zmajev: Demon iz gozda 1 in 2, 2008 Gozdar, 2008 Zmajev kralj, 2008 Iskanje izgubljenega fanta, 2009 Skrivnost za zaprtimi vrati, 2009 Zapornik, 2009
Tianov cudezni svet (1): Kdo pobija megapodgane?, 2010
Tianov cudezni svet (2): Lov na superkuno, 2010
Tianov cudezni svet (3): Skrivnostna hisa, 2010
Tianov cudezni svet (4): Profesor Boltezar, 2010
Tianov cudezni svet (5): Zelena posast, 2010
Tianov cudezni svet (6): Časovni stroj, 2010
Tianov cudezni svet (7): Potovanje v sredisce galaksije, 2011
Tianov cudezni svet (8): Kam je izginil Tian?, 2011
Tianov cudezni svet (9): Zmesnjava na kvadrat, 2011
Tianov cudezni svet (10): Čarovnikove sanje, 2011
Peklenske ceri, 2011
V objemu tujca, 2011
Klicejo me cigan, 2011
Klavec na oslu, 2011
iskanjem identitete in uklanjanjem druzbi, med potrebo po biti celota in biti del.
•	Ste doktorica fizike. Torej idealna izobrazba za znanstveno fantastiko. Ste pomislili, da bi še spisali kaj znanstveno fantastičnega?
Znanstvena fantastika, ce jo pojmujemo kot literaturo o podaljsku, ekstrapolaciji znanega sveta v prihodnost ali v stanje naprednejsih tehnoloskih dosezkov, zame ni vec zanimiva iz istega razloga, zaradi cesar me ne privlaci znanost, kadar jo razumemo v klasicnih okvirih teorije snovi. Zame pomeni izziv (tudi pisateljski) dejstvo, da se je morala fizika v zadnjih desetletjih umakniti s pediestala eksakt-ne znanosti in priznati, da se njene teorije v svoji osnovi vse bolj priblizujejo modelu sveta, kot ga opisujejo besedila stare Indije (Vede, Upanišade). Nasemu razumu je dosegljiv samo casovno-prostorsko-kavzalni vidik vesolja, za njim pa se odkriva veliko subtilnejsa dimenzija, od koder izvirajo sanje, misli in ideje, torej informacijsko-energijski kontinuum, ki tvori t.i. transcendenco. Čudovito je spoznanje, da je nevidna celota cloveku dosegljiva skozi neposredno zaznavo, to pomeni, ne z omejenimi cutili in razumom, temvec z intuicijo, ki je sposobna preseganja casa, prostora in kavzalnosti.
•	Mogoče bo to vprašanje malce provokativno. Se vam zdi ZF šund? Bi vam bo vašem mnenju padla literarna vrednost, če bi spisali kaj »znanstveno fantastičnega«?
Znanstvena fantastika, ki bi znala pogledati cez zgoraj opisane meje sveta, bi najbrz prepricala bolj kot tista, ki zgolj ekstrapolira in preslikava probleme cloveske druzbe nekam v prihodnost ali v vesolje. Če bi ustvarjala s tem v mislih, se ne bi posebej bala padca literarne vrednosti, ker lahko tudi sama vsebina, ne glede na zvrst, omogoca intelektualni, s tem pa tudi literarni presezek
•	Veliko vaših del se ukvarja z obstranci in njihovim socialnim okoljem. Ni to nekakšen slovenski pisateljski arhetip?
Res gre za arhetip, vendar je to arhetip, ki se od nekdaj pojavlja v vseh mitologijah sveta, zelo uspesno pa tudi v sodobni literaturi, posebno v fantazijski: to je arhetip junaka, cloveka s posebnimi, vcasih nadnaravnimi sposobnostmi, ki ga v otrostvu zanemarjajo, zanicujejo, ko pa odraste, je prisiljen v boj s silami zla in teme, ki jih ponavadi uspesno premaga. Dovolj je omeniti Eragona ali Harryja Potterja, da razumemo, kako mocno arhetip junaka deluje na clovesko psiho, posebno ce se temu pridruzi se ustrezna marketinska in komercialna podpora. Za svoja dela si upam trditi, da sledijo poti junaka do srecnega konca, za razliko od nekaterih drugih (in to lahko upraviceno pripi-
semo kot negativno v slovenski literaturi), ki omagajo na pol poti, zablodijo v psihicni mocvari in pozabijo, da brez svetlobe optimizma in upanja ni moznosti za razvoj clove-kovih notranjih moci, ni poleta in tudi ne vrednejsega (gledano dolgorocno) dosezka v literarnem ustvarjanju.
•	Če bi lahko izbirali, kateri vaš roman bi najraje videli, da bi po njem posneli film?
Demona iz gozda.
•	Kaj najraje berete in katero knjigo ste nazadnje prebrali?
Ker se posvecam novim podvigom, branje (in v zadnjem casu celo pisanje) omejujem na najnujnejse, to je na literaturo, ki mi omogoca bolje razumeti prehode v drugacna stanja zavesti ter vnaprej osvetliti pasti in nevarnosti ob tem, najveckrat so to starodavni indijski teksti (jogijski in vedantski), obcasno knjige o samanizmu. Zadnja knjiga, ki sem jo prebrala, je Mahabharata.
•	Katere filme radi gledate in kaj ste nazadnje gledali v kinu?
Filme gledam redko, izbirata jih najveckrat moja sinova, zato so v ospredju fantasticni in domisljijski filmi ter zgodovinski spektakli. Mislim, da sem v kinu nazadnje z otroki gledala Avatarja.
•	Skrivnost doline okamnelih zmajev je vaša prva literarna pustolovščina (letnik 2007/2008). To trilogijo so uvrstili med ZF prozo. Si lahko nadejamo še kaj podobnega?
INTERVJU NIKA MAJ
V trilogiji Skrivnost doline okamenelih zmajev se mladi znanstvenik Patrik po sili razmer sooci s skrivnostnimi in nerazlozljivimi dogodki, ki zamajajo temelje njegovega, za zidovi znanstvene omejenosti varno pospravljenega zivlje-nja. Vsaka nova parodija na resno znanstveno delo bi mi bila v uzitek, veliko vprasanje pa je, ali mi bo cas se dopus-cal napisati kaj na to temo.
•	Zakaj ste začeli z ZF, nakar ste presedlali na mladinsko prozo in »resnejše« žanre?
Ujeta v dogmo zahodnjaskega gledanja na svet sem potrebovala kar nekaj casa, da sem raztegnila svoja obzorja izven ustaljenih meja. Temu raztegovanju zavedanja je sledilo tudi moje pisanje: najprej se mi je zdelo, da se lahko iz svoje bivanjske nevednosti in omejenosti zgolj norcuje-mo, kot je to recimo pocel Douglas Adams v Štoparskem vodniku po galaksiji, potem pa sem spoznala, da ni treba ravno sklatiti zvezd, ce zelimo razumeti sami sebe. Dovolj je usmeriti pozornost z zunanjih predmetov v svojo notranjost in s tem se nam zacne odkrivati velika skrivnost ziv-ljenja. To je sporocilo, ki se mi zdi posebej pomembno za mlade, ker jih sistem solanja in vzgoje pogosto sili v cred-no enoumje.
•	Če bi se odločili to trilogijo spraviti na filmsko platno, me zanima, koga bi radi videli na režiserskem stolčku in kdo bi lahko odigral vlogo Patrika?
Ne znam si predstavljati, da bi v Sloveniji zbrali dovolj sredstev za snemanje kvalitetnega znanstveno fantasticne-ga filma.
•	Poznate koga od slovenskih avtorjev znanstvene fantastike in fantazije?
Poznam kar nekaj slovenskih avtorjev, tudi avtoric (recimo Mara R. Sirako), ki so zelo obetavni in bi ob ustreznih pogojih ter s irs em zanimanju za njihovo delo lahko podrli pregrade nezaupanja in omalovazevanja, ki zal obvladuje podrocje znanstvene fantastike v Sloveniji.
•	Je pomemben žanr literarnega dela ali je žanrska umeščenost nepomembna?
Ce gledamo z vsakodnevnega in obicajnega stalisca, ki ga v nasem prostoru opredeljujejo predsodki in ozkost, je zanrska umescenost vcasih prav unicujoca.
•	Se strinjate, da je pomembna zgodba in ne njena žanrska umeščenost?
To je zagotovo iskrena zelja vsakega avtorja, ki je po nesreci zabredel v zanrsko pisanje.
•	Se vam zdi knjižni trg v Sloveniji z enim knjigarniš-kim in založniškim monopolistom, združenim v eno podjetje pod državnimi perutmi, normalno stanje? Bolj se mi zdi podobno nocni mori ...
•	Je odnos knjige v Sloveniji normalen?
Vedno me preseneti, koliko zdravega razuma in dobrega okusa premorejo slovenski bralci, in kako zlahka se oboje izgubi v nedoreceni strategiji razvoja slovenskega knjigotrstva.
•	Vračam se na temo 3. vprašanja. Kako to, da je žanrska literatura v tujini glavni tok, a pri nas nekaj obskurnega, skoraj sramotnega za vsakega »pravega« književnika?
Pregovorna majhnost in prepricanje v lastno nepomembnost sta dve veliki skali, ki nam visita okoli vratu, in prep-recujeta vecino pogumnih poskusov, s katerimi se redki posamezniki poskusajo(mo) izkopati iz skatle, v katero smo se zaprli skupaj s svojimi izrazito lokalnimi problemi.
•	S(m)o krivi avtorji ali je kriva politika kulturnih institucij z ministrstvom na čelu?
Kriva je nekriticna avtomatiziranost na vseh nivojih, ki nas sili v inercijo, da vsak dan znova ponavljamo iste napake, namesto da bi se na njih cesa naucili in koncno ze spremenili smer svojega delovanja.
•	Kaj načrtujete za bližnjo prihodnost?
V kratkem naj bi pri zalozbi Sanje izsel roman Klavec na oslu, ki je oznacen kot napet triler. Gre za pripoved, stkano iz obcutkov, fantazij in razmisljanj novinarke zunanjepoli-ticnega urednistva casopisa, porojenih ob soocenju s samotnim in zavrzenim zivljenjem pobeglega zlocinca iz balkanske vojne, v katerega se glavna junakinja (nehote) zaljubi.
•	Želim vam še obilo ustvarjalnega pisanja in literarnih uspehov.
Hvala. Tudi vam zelim enako.

y*

DORA VUKIČEVIĆ, RIJEKA, HRVATSKA
Dora Vukicevic se je rodila leta 1983 na Reki. Po osnovni soli je obiskovala Srednjo solo uporabnih umetnosti in dizajna na Reki, diplomirala na Filozofski fakulteti Sveučilišta na Reki leta 2005 in postala profesorica likovne vzgoje. Govori tri tuje jezike in je sportno aktivna na področju sportne gimnastike. Ob tem so njeni hobiji se latinsko-ameriski plesi, fitnes, tek v naravi, biljard, proučevanje japonsCine in japonske kulture, zongliranje z ognjenimi in LED-poi, izdelovanje unikatnega nakita in risanje.
Oblikovanje nakita in risanje se napajata iz množice prebranih knjig s podrocja ZF & F. Ko sem obiskal Liburnicon avgusta 2011 in Rikon oktobra 2011, je tam razstavljala svoje umetnine. Njena dela je mogoce videti v galeriji na interne-tnem naslovu:
/dorashouldprint.deviantart.com/ Preizkusila se je se v oblikovanju tatujev, interierja in v fotografiji. A njeno najmocnejse orozje sta risba s svincnikom ali flomastrom ter oblikovanje fantazijskega nakita. (AI)
I*-. H	r' '
* «,	p* ?
\ v	■ & ? r
< -V	; *
Zgoraj: Zmajska ogrlica; nakit Spodaj: Goya; svinčnik, akvarel
V plesnem elementu z LED-poi.
JULES GABRIEL VERNE - PIONIR ZNANSTVENE FANTASTIKE
Andrejj Ivanuša
Z njim se je znanstvena fantastika v literaturi dejansko pricela. Njegova dela vrvijo od tehnicnih izumov, ki so bila v njegovem casu se stoletna bodocnost. Vendar zgodbe niso dolgocasno opisovanje tehnikalij, marvec so prave, drzne in neponovljive pustolovscine.
OPIS ŽIVLJENJSKE POTI
Njegov oce je bil odvetnik Pierre Verne, mati Sophia pa je bila gospodinja. Jules je bil njun prvi otrok, za njim se je rodil brat Paul (1829) ter tri sestre Anna (1836), Mathilde (1839) in Marie (1842). Otrostvo je prezivel pri starsih na otoku na reki Loari blizu Nantesa. Izolirano naravno okolje je burilo njegovo domisljijo in krepilo povezavo z mlajsim bratom. Ko mu je bilo devet let, so ju z bratom poslali v internat nantskega liceja.
Na liceju je studiral latinscino. To znanje je kasneje uporabil v svoji kratki zgodbi Poroka gospoda Anselmeja iz Tilleulsa (Le Mariage de Monsieur Anselme des Tilleuls). Na liceju je ucil Brutus de Villeroi, profesor risanja in matematike v Saint Donatienu leta 1842, ki je kasneje postal znan po izdelavi prve podmornice za Vojno mornarico ZDA USS Alligator, zgrajeno leta 1862. Morda je bil tudi Julesov ucitelj. Njegov vpliv se vsekakor pozna v opisu podmornice Nautilus v romanih Dvajset tisoč milj pod morjem (1870) in Skrivnostni otok (1874).
Po koncanem liceju, je odsel v Pariz, kjer bi naj studiral za odvetnika. Okoli leta 1848 je v sodelovanju z Miche-lom Carreom zacel pisati librete za operete. Nekaj let se je ukvarjal z gledaliscem. Med tem casom je obcasno pisal kratke potopisne zgodbe za Musee des Familles. Zgodbe so razkrile njegovo nadarjenost pripovedovanja o nenavadnih, precudovitih potovanjih in prigodah, kjer so bile spretno predstavljene znanstvene in zemljepisne podrobnosti z veliko mero verjetnosti.
Ko je oce odkril, da ne studira temvec pise, mu je odvzel denarno pomoc. Zato se je zacel prezivljati kot borzni mesetar. To delo je sovrazil, vendar je bil kar uspesen. Obenem pa mu je odprlo pot do novih poznanstev, saj je takrat srecal slavna francoska pisatelja Dumasa starejse-ga in Hugoja, ki sta mu svetovala pri pisanju, ter Honorine de Viane Morel, vdovo z dvema hcerkama. Desetega januarja 1857 se je z njo porocil. Spodbujala ga je k pisanju in mu pomagala iskati zaloznika. Četrtega avgusta 1861 se jima je rodil sin Michel Jean Pierre Verne.
Vernovo financno stanje se je izboljsalo, ko je srecal
Jules Gabriel Verne [ž'il gàbriel vérn]
* 8. februar 1828, Nantes, Francija 124. marec 1905, Amiens, Francija.
enega od najpomembnejsih francoskih zaloznikov XIX. stoletja. Pierr-Jules Hetzel je med drugim izdajal dela Victorja Hugoja, Georga Sanda in Erckmann-Chatriana. Ko sta se srecala, je imel Verne 35 in Hetzel 50 let. Vse do Hetzelove smrti sta tvorno sodelovala.
Hetzel je sprejel izboljsano Vernovo pisanje, ki so ga do tedaj zavrnili vsi zalozniki, ker so menili, da je »prevec znanstveno«. Zaloznik je svetoval, da naj Verne na novo napise zgodbo Pet tednov v balonu (Cinq semaines en ballon), ki je bila leta 1863 objavljena v knjigi. Verne je pos-lusal nasvete in v roman dodal komicne pripetljaje, spremenil zalostni zakljucek v srecnega in preoblikoval vec politicnih sporocil.
Zdaj je roman dosegel velik uspeh. Verne je postal znan in bogat. Verne se je vrgel na delo in naslednjega cetrt stoletja je Hetzel vsako leto objavil eno ali vec njegovih zgodb. Najuspesnejse so Potovanje v sredino Zemlje (Voyage au centre de la Terre) (1864), Potovanje na Luno (De la Terre à la Lune) (1865), 20.000 milj pod morjem (Vingt Mille Lieues sous les mers) (1870) in V osemdesetih dneh okrog sveta (Le tour du monde en quatre-vingt jours), ki je prvic izsla v Le Temps leta 1872. Vecino zgodb so najprej objavili v nadaljevanjih v Magazine d'Education et de Recreation, Hetzelovem dvotedniku, preden so jih objavili v knjigah. Tudi njegov mlajsi brat Paul je leta 1874 k zbirki kratkih zgodb Doktor Oks (Le Docteur Ox) prispeval zgodbo.
Potem se je 9. marca 1886 zgodila tragedija. Ko se je Verne vracal domov, je njegov necak Gaston uperil vanj pistolo. Verne je prijel za cev in se zacel prerivati. Med prerivanjem, se je pistola sprozila. A Verne se vedno ni odnehal. Gaston je se enkrat sprozil pistolo in druga krogla je zadela Vernovo levo golenico. Pisatelj ni nikoli popolnoma okreval. Gastona so priprli in spoznali, da se mu je omracil um. Preostanek zivljenja je prezivel v ubol-nici.
Priblizno leto dni kasneje je umrl njegov zaloznik Het-zel in nekaj mesecev kasneje se mati, ki jo je imel zelo rad. Vse to je pripeljalo do tega, da je zacel pisati mrac-nejsa dela. Med njimi je zgodba o gospodarju gradu, ki je slepo zaljubljen v opernega pevca, za katerega se kasneje izkaze, da je hologram, privid. Druge zgodbe opisujejo smrt na vec nacinov.
Leta 1888 se je zacel ukvarjati s politiko in so ga izvolili za mestnega svetnika v Amienu. To dolznost je skrbno in natancno opravljal petnajst let in se v tem casu zavzel za vec tehnicnih izboljsav tako v delovanju mestne uprave kot mesta samega.
Ob koncu njegove zivljenjske poti ga je poleg prestreljene noge mucila se sladkorna bolezen. Leta 1905 je umrl na svojem domu, 44 Boulevard Longueville. Ulico so njemu v cast kasneje preimenovali v Boulevard Jules-Verne. Sin Michel je poskrbel za izdajo petih romanov iz ocetove zapuscine.
Zanimivo usodo je dozivel njegov roman Pariz v 20. stoletju (Paris au XXe siècle), ki ga je napisal 1863. To je zgodba o mladem moskem, ki zivi v svetu steklenih nebo-ticnikov, hitrih vlakov, avtomobilov s pogonom na plin, racunal in svetovne komunikacijske mreze. Vendar ne najde srece in roman se tragicno zakljuci. Zaloznik Hetzel je menil, da bo pesimizem v romanu unicil Vernov bles-cec uspeh in se je odlocil pocakati dvajset let z izdajo. Verne je spravil rokopis v sef in naj sta oba z zaloznikom pozabila. Leta 1989 ga odkril njegov prapravnuk. Objavili so ga leta 1994.
Jules Verne je najveckrat prevajani romanopisec na svetu. Po Unescovih statistikah so ga doslej prevedli ze v vec kot 148 jezikov. Upraviceno ga lahko imenujemo za pionirja znanstvene fantastike.
Naslovnica luksuzne izdaje Dogodivščine kapitana Hatterasa (Les Aventures du capitaine Hatteras au Pole Nord) (1866), (prevod Bogomir Stopar, TZS, Ljubljana 1971),
NEVERJETNA POTOVANJA
Kmalu potem, ko sem se naucil brati in sem se prebil skozi svoje prve zgodbe, sem odkril knjigo Julesa Verna 20.000 milj pod morjem. Tezka knjiga in priznam, da sem tiste »dolgocasne« tehnicne opise kar preskocil. Predvsem zato, da bi lahko hitro sledil napetim pustolovscinam pod morjem. Ko sem knjigo prebral drugic, sem prebral vse.
Sledila je knjiga Otroka kapitana Granta, ki mi ni bila tako vsec. Nato pa sem prebral Skrivnostni otok in to je bila in je se vedno ena izmed mojih najljubsih knjig. Vsa ta skrivnostnost in njihova tehnicna moc, ki jim je omo-gocila prezivetje na otoku, me je dolgo navdihovala.
Prebral sem mnogo Vernovih knjig, a zal ne v francos-cini, saj je ne obvladam. Med njimi pa ima posebno mesto Carski sel Michael Strogov. Fantazijskega v njej ni veliko, vendar je delo mojstrovina pustolovske literature z neverjetnim preobratom v zadnjem poglavju. Gradnja likov in zapletov je neverjetna in kaze na pisca z veliko znanja in zapisanih zgodb.
ANGLEŽEM JE BIL NADLEŽEN
V	mnogih dezelah dosegajo romani Julesa Verna lepe naklade in so tudi cenjeni. V anglesko govorecih dezelah pa temu na zacetku ni bilo tako. Predvsem je bil problem to, da so vsi prvi prevodi izredno slabe kvalitete.
Prevajalce je motilo vec stvari v njegovih delih. Najprej jih je motil avtorjev patriotizem in povelicevanje francoskega, saj so sami menili, da so Anglezi vec vredni od Francozov. Poleg tega je Verne britanski imperij opisoval v slabi luci, na primer v romanu Skrivnostni otok zapise, da je kapitan Nemo indijski plemic, ki se bori proti Britancem.
Prvi prevajalec v anglescino je bil castitljivi duhovnik Lewis Page Mercier, ki je prevode objavljal pod psevdonimom. Ta je v knjigah 20.000 milj pod morjem, Potovanje na Luno in Okoli lune enostavno »spregledal« vse pasuse, kjer je opisana kakrsnakoli politicna aktivnost kapitana Nema in drugih glavnih junakov proti britanskemu imperiju. A po drugi strani so prevajalci skrbno prevajali tiste dele, ki so jim bili v prid. Se posebej so tukaj izpostavili Phileasa Fogga, glavnega junaka knjige V 80 dneh okoli sveta. Jasno, ker je bil Anglez!
Prevajalci tudi niso bili tehnicno dobro podkovani in enostavno nekaterih izumov niso razumeli! Posebej je to opazno, ko mesajo metricni in angleski merski sistem. Vcasih so ga preracunavali, a so se motili pri tem, drugje so pustili vrednosti in navajali druge merske enote, skratka, naredili so zmesnjavo! Verne je bil pri svojih navedbah mer izredno natancen in zato so bili prevodi tezko razumljivi navadnemu bralcu.
Tako so na anglesko govorecem podrocju menili, da je Verne samo za mladino, ki naj »pozira« te cudne pusto-lovscine, le da nekaj bere. Tako so ponatiskovali slabe prevode in sele leta 1965 so bili narejeni novi, ki so poskrbeli za boljso kvaliteto. A tudi to ni kaj popravilo Ver-novega slovesa. Sele holivudska filmska industrija je s prvimi filmi po romanih prispevala k njegovi vecji prepoznavnosti na anglesko govorecem trziscu.
VERNE V SLOVENŠČINI
V	slovenscino je prevedena priblizno polovica njegovih del, predvsem vsa pomembnejsa dela. Kolikor sem mogel ugotoviti iz COBISS, je bilo njegovo prvo prevedeno delo V osemdesetih dneh okoli sveta (Le tour du monde en quatre-vingt jours) (1872). Slovenski prevod je bil natisnjen leta 1878, torej le sest let kasneje, prevajal je Davorin Hostnik, zaloznik pa je bil J. Blaznik & Nasledniki. Nato je sledil dolg premor do leta 1910, ko je izsel prevod romana Dogodivščine kapitana Hatterasa (Les Aven-
tures du capitaine Hatteras) (1866). Prevajal je A. Kos, založnik pa je bil Dragotin Hribar. Tretji prevod predsta vljata dve zgodbi iz knjige s stirimi zgodbami Doktor Oks (Le Docteur Ox) (1874) in sicer Mojster Caharija (Maître Zacharius ou l'horloger qui a perdu son ame) in Drama v zraku (Un Drame dans les Airs). O prevodu je zapisano, da je zgodbi »slovenski mladini priredil E.V.«, zaloznik je bila Narodna zalozba leta 1921.
Do druge svetovne vojne je izslo le se pet knjig. Šele po vojni so pri nas izsle druge knjige, vecino sta jih zalozili Mladinska knjiga in Tehniska zalozba Šlovenije. Navadno so izsle knjige v mladinskih zbirkah in videti je, da so tudi slovenski uredniki menili, da so njegovi romani primerni za mladino. Šicer se danes znanstveno fantastiko in fantazijo vsi uvrsCajo med »mladinsko literaturo«. Menda zato, ker to ni »prava« literatura, za mladino pa je dobra, le da ta nekaj bere in si »ostri« bralski okus.
Potovanje na Luno
De la Terre à la Lune, 1865
Po ameriski drzavljanski vojni je Orozarska druzba iz Baltimora, ki je načrtovala različna orozja, predvsem pa topove, ostala »skoraj« brez dela. Njihov predsednik Impey Barbicane predlaga, da izdelajo velik top, ki bi lahko na Luno izstrelil granato.
Njegovi zaposleni izracunajo mesto izstrelitve, velikost topa, kolicino eksploziva in vse drugo, kar omogoci izstrelitev. Predsednikov nasprotnik kapitan Nicholl iz Fila-delfije, oblikovalec jeklenih oplat, meni, da je to nemogo-ce in sklene nekaj nenavadnih stav.
Prva ovira je zbiranje denarja, a na koncu Barbicane uspe zbrati 5 in pol milijonov dolarjev, ki so bili potrebni za projekt. Jules Verne je predvidel, da bi bilo najbolje top postaviti na Stone's Hillu v blizini mesta Tampa na Floridi. Niti ni kaj dosti zgresil lokacijo, ki jo danes zaseda Kennedyjev vesoljski center.
Orozarska druzba odpotuje na Florido, da pricne s postavljanjem topa Columbiad. Zanj potrebujejo 270 m globoko luknjo z 18 m premera. Ko so ze skoraj pri koncu, se pojavi Michel Ardan, francoski avanturist, ki zeli potovati na Luno v projektilu. Barbicane uspe najti resi-tev, kako bi potniki preziveli velikanski pospesek ob izstrelitvi. Ardan povabi Barbicanea in Nicholla, da se mu pridruzita na poti na Luno. Ta z zadovoljstvom sprejmeta povabilo.
Na koncu projektil uspesno izstrelijo iz topa. Vendar knjiga ne pojasni, kaksna je usoda prvih potnikov na Luno. To izvemo sele v knjigi Okoli Lune (Autour de la Lune, 1870).
Ilustracija iz knjige Potovanje na Luno (De la Terre à la Lune, 1865)
Krater na Luni, imenovan Jules Verne, se nahaja na nam nevidni strani. Nahaja se na zahodu-severozahodu Mare Ingenii in je del Aitkenovega bazena ob južnem polu Lune. To morje je eno od redkih na tej polovici
Lune. Krater je večinoma zapolnjen z bazaltno lavo, zato se zdi zelo temen in odseva malo svetlobe (slab albedo). Prav tako je zato bolj gladek in raven in je prepoznaven po značilni »razpoki«. To je edini krater, ki je poimenovan po piscu znanstvene fantastike.
Ilustracija iz knjige Dvajset tisoč milj pod morjem (Vingt Mille Lieues sous les mers, 1870).
Dvajset tisoč milj pod morjem Vingt Mille Lieues sous les mers, 1870
Zgodba se prične leta 1866, ko se pojavi morska posast, ki jo opazijo ladje mnogih pomorskih drzav. Ena izmed prekoočeanskih linijskih ladij je čelo poskodovana ob srečanju z njo. Znanstveniki domnevajo, da gre za gigantskega enorozča.
Vlada ZDA se odloči, da poslje ekspedičijo, ki naj prouči in uniči groznjo. Prav v tem času se v New Yorku mudi profesor Pierre Aronnax, ki je frančoski morski biolog. V zadnjem trenutku pred izplutjem ekspedičije mu ponudijo mesto na raziskovalni ladji, saj je znan in najbolj usposobljen strokovnjak na svojem področju. Skozi njegovo pripovedovanje spoznamo, kaj se je na ekspedičiji dogajalo. Posadki se pridruzita se kanadski mojster lova s harpuno Ned Land in profesorjev asistent Conseil.
Ekspedičijska ladja Abraham Linkoln odjadra iz Brooklyna okoli Juzne Amerike v Tihi očean. Po dolgotrajnem iskanju, končno naletijo na morsko posast in se z
njo zapletejo v bitko. Pri tem se poskoduje ladijsko krmilo in ob sunku nase tri glavne junake vrze s krova v morje. Prestraseni se znajdejo na »plečih« posasti in presenečeni ugotovijo, da je iz kovine. Ob tem iz njenega trebuha prilezejo ljudje in jih na silo zvlečejo v notranjost, kjer srečajo skrivnostnega izdelovalča nenavadnega plovila kapitana Nema.
Vso zgodbo potem prezivijo na krovu podmorniče Nautilus, ki je bila grajena skrivoma in sedaj pluje po vseh očeanih sveta osvobojena vseh pritiskov s strani katerekoli vlade ali oblasti. Opis podmorniče in njenega delovanja je zelo podroben in tehnično izredno natančen, čeprav takrat se nihče ni naredil taksne naprave. Sele nemske podmorniče so v drugi svetovni vojni dosegle njene opisane tehnične sposobnosti, torej 70 let kasneje! V njeno čast so Američani svojo prvo operativno nuklearno podmorničo SSN-571, splavljeno leta 1954, poimenovali USS Nautilus. Ta je tudi prva podmorniča, ki je izvedla plutje pod ledom Arktike čez severni pol, kar si je zamislil ze Verne v romanu.
Ujetnikom na krovu kapitan Nemo pojasni, da pluje podmorniča na električni pogon in da imajo na njej čelo kopičo naprav, ki jim omogočajo delo in zivljenje pod vodo. Tukaj je opisana sodobna potapljaska obleka, ki je prisla v dejansko uporabo sele po drugi svetovni vojni.
Ob tem jim pojasni, da bodo ujetniki na podmorniči do konča zivljenja, saj si ne more privosčiti, da bi razkrili njegov čudoviti izum vsemu svetu. Aronnax je navdusen, saj ima zdaj priloznost, da obogati svoje biolosko znanje z neposrednimi izkusnjami. Harpunar Land pa ves čas raz-mislja, kako bi pobegnil s podmorniče.
Potovanje jih zanese na mnoge dele sveta in v vse svetovne očenae. Jules Verne je uporabil pri tem svoje znanje o teh dezelah in morjih. V kolikor mu je zmanjkalo znanja, je uporabil izmisljene kraje. Med njimi je tudi potopljena Atlantida in neobstoječ podzemno-morski prehod čez Suesko kopensko ozino med Rdečim in Sredozemskim morjem. V Atlantskem očeanu se spopadejo z velikanskim mehkuzčem, ki je podoben hobotniči.
Na konču se spopadejo z ladjo iz neznane dezele, ki jo kapitan Nemo napade, ker bi naj bila oblast te dezele kriva za smrt njegove druzine in njegovo vandranje po morjih sveta. Ko jo potopijo, se Nemo ne zanima več za pod-morničo in se prepusti usodi. Morski tok plovilo zanese v »Maelstrom«, velikanski vrtineč pred norvesko obalo. Trem ujetnikom se ponudi priloznost in pobegnejo s podmorniče. Usoda kapitana Nema in članov posadke ni razkrita. Da zvemo o tem kaj več, je potrebno prebrati Skrivnostni otok (L'île mystérieuse, 1874).
JULES GABRIEL VERNE - NJEGOVI
Potovanje v sredino Zemlje Voyage au centre de la Terre, 1864
Profesor Lidenbrock v Hamburgu leta 1863 odkrije runski zapis sage z Islandije. Ob proucevanju zapisa skupaj z necakom Axelom odkrije skrivno kodo, ki je ne moreta razvozlati. Njuna sluskinja Martha pa razvozla zapisano popolnoma slucajno. Izkaze se, da je to v originalu skrit zapis islandskega alkimista Arneja Saknusem-ma, ki trdi, da je nasel pot do sredine Zemlje skozi vulkan Snœfellsjokull na Islandiji.
Profesor Lidenbrock in necak Axel se odpravita na Islandijo. V Reykjavîku najameta Hansa Bjelkeja, ki je iznajdljiv lovec na jelene, za vodica do vulkana. Po zacet-nem nesporazumu odkrijejo pravi vhod in se pricnejo spuscati v sredino Zemlje. Pri spustu se tudi izgubijo, razidejo in po cudnih nakljucjih znova snidejo. Spust jih na koncu pripelje v velikansko jamo, ki je osvetljena z elektricno nabitim plinom nabranim pod stropom. V jami je velikansko morje in otoki prekriti z gigantskimi gobami in rastjem.
Popotniki si zgradijo splav in odplujejo cez morje. A ze med jadranjem zagledajo pleziozavra in ihtiozavra, ki se spopadeta. Pot jih zanese do otoka z velikim gejzirjem, kamor se komaj resijo med grozljivimi strelami in bliski. Odkrijejo, da na otoku zivijo zivali iz prazgodovine, v glavnem dinozavri, in da je tudi rastje iz tistega obdobja. Naletijo tudi na velikana o katerem menijo, da je ena od oblik pracloveka, a v razpravi ne morejo dolociti ali je to opica-clovek ali clovek-opica. Ker se bojijo, da je sovra-zen, se raje umaknejo.
Ko napredujejo ob obali naletijo na alkimistovo oznako, da je tukaj pot naprej. Vendar je odprtina zadelana z
Potovanje v sredino Zemlje (Voyage au centre de la Terre, 1864) je eden izmed največkrat prevedenih romanov. Nekaterim državam je bil tako zanimiv, da so zgodbo prikazale tudi na znamkah. Prikazane so iz Liberije.
velikimi skalami. Ker jih ni mogoce premakniti, jo razstrelijo s smodnikom. A pri tem preobrnejo tok vode. Zalije jih morje in jih zacne na splavu dvigovati vedno visje skozi na novo nastalo odprtino - dimnik. Od spodaj vodo greje magma in se spreminja v paro. Ko mislijo, da je po njih, jih izstreli iz vulkana na otoku Stromboli v Italiji.
Inspiracijo za knjigo je Verne dobil v delih Charlesa Lyella Geological Evidences of the Antiquity of Man (Geološki dokazi o antičnosti človeka) iz leta 1863 in Principles Of Geology (Načela geologije) iz leta 1830-33. Znanstveniki so v tem casu ze presli iz biblicnega pojmovanja razvoja Zemlje. V glavnem so menili, da se je clo-vestvo pojavilo ob koncu zadnje poledenitve. Lyell pa je trdil, da je clovestvo starejse. Prav gotovo pa se je Verne posvetoval se z geologi takratne dobe, saj so njegovi opisi znanstveno pravilni in utemeljeni. Tudi ideja o »elektricni« osvetlitvi podzemnega sveta temelji na najbolj naprednih idejah o naravi elektrike iz tistega casa.
Ob tem je ta knjiga zelo pogostokrat uporabljena za predloge filmov, odrskih del in televizijskih serij. Filmi so bili stirje: 1959 - Journey to the Center of the Earth, ZDA, rezija Henry Levin, igralci Pat Boone, James Mason, idr.; 1978 - Viaje al centro de la Tierra (Where Time Began), Spanija, rezija Juan Piquer Simon, igralci Kenneth More, Pep Munne, idr.; 2008 - Journey to the Center of the Earth kot 3-D film, rezija Eric Brevig, igralci Brendan Fraser, Anita Briem, Josh Hutcherson, itd. Film je dejansko dodatek (nadaljevanje) zgodbe iz knjige; 2008 - Journey to the Center of the Earth (tudi Middle Earth), DVD tvrdke Asylum, ki je slaba priredba knjige, kar so skoraj vsi izdelki te hise.
Za televizijo so leta 1967 izdelali animirano serijo Journey to the Center of the Earth, glasove so likom posodili Ted Knight, Pat Harrington, Jr., in Jane Webb. Leta 1989 je bil izveden TV-film z naslovom Journey to the Center of the Earth (rezija Lemorande in Albert Pyun), ki pa ima s knjigo skupno le ime in osnovno idejo. Vse ostalo je narejeno popolnoma po svoje in je namenjen najst-niski populaciji. Ob tem je zaradi slabega ogleda in bankrota produkcijske hise ostala nedokoncana. NBC je leta 1993 pripravila priredbo v kateri so zaigrali John Neville, F. Murray Abraham in Kim Miyori. Bile so se druge priredbe, a vse so uporabile le »fransizo«, scenaristi pa so napisali svoje zgodbe.
Leta 2000 so v Dallasu, Teksas, ZDA na gledaliskem odru so uprizorili Journey to the Center of the Earth, ki jo je priredil Gerald Fitzgerald in reziral Steven-Shayle Rhodes in pri tem zaradi narave gledalisca zelo spremenili like in samo zgodbo.
Hiša na paro
La Maison à vapeur, 1880
To je krajsa zgodba v kateri je opisano potovanje skupine britanskih kolonistov v Raj na mehanicnem slonu na paro. V tistem casu so bili parni stroji ze na siroko razprostranjeni, vendar taksnega v obliki kotalecega se slona ni bilo.
Verne je zgodbo o mehanicnem slonu na paro uporabil, da je predstavil potovanje skozi Indijo devetnajstega stoletja. Ob tem je zgodbo izkoristil se za zgodovinske in socialne komentarje.
Zgodba se dogaja po letu 1857, torej v letu po uporu Indijcev proti vladavini Britanskega imperija. Podnaslov zgodbe je Konec Nane Sahiba, ki aludira na resnicno zgodovinsko osebnost. Ta je bil v tistem casu herojska figura za mnoge Indijce, saj je vodil upornike. Ti pa so bili v oceh Britancev le notoricni morilci.
Po zlomu upora, je Nana izginil in ugibali so o njegovi usodi. Verne je v zgodbi ponudil njegovo izmisljeno usodo.
Hiša na paro (La Maison à vapeur, 1880) z idejo parnega slona je sprožila novo umetniško smer in subkulturo STEAMPUNK.
Steampunk sega na mnoga področja od oblikovanja tehničnih predmetov do stila oblačenja. Ideje izvirajo filmov, ki so oblikovani v tem načinu, kjer se prepletajo sodobni izdelki z oblikovanjem iz časov parnih strojev.
JULES VERNE VSEPOVSOD
»Slon na paro« je pripeljal Verna mnogo kasneje v zanimivo okolje »steampunka«. Pravzaprav je bila ideja parnega slona navdih za celotno subkulturo, ki se danes kaze v stilu oblikovanja izdelkov, oblacenja, filozofije. Steampunk je pod-zanr razlicnih znanstvenofantasticnih in fantazijskih zgodb in filmov. Prikazuje alternativno zgodovino in se je pojavil tudi kot gibanje v letih 1980 do 1990. Osnova je, da so izumi iz viktorijanske dobe, ki jih je poganjala para ali vzmet, izpopolnjeni. Ob tem je tudi druzba nekaksna nadgradnja tistega obdobja. Vecina ustvarjalcev se navdihuje iz del Julesa Verna in H.G. Wellsa. To najbolje prikazujejo filmi kot so Master of the World (1961), Brazil (1985), Wild Wild West (1999), The League of Extraordinary Gentlemen (2003), kjer nastopajo mnogi liki iz Vernovih romanov, Sky Captain and the World of Tomorrow (2004), Van Helsing (2004), idr.
Trofeja Jules Verne je nagrada za najhitrejse obkrozen-je sveta s katerokoli vrsto jahte brez omejitev glede posadke. Organizatorjem je potrebno placati kotizacijo in ze se lahko zapodite po svetovnih morjih. Trenutni rekord je v rokah superjahte Groupama 3 s skiperjem Franckom Cammasom in znasa 48 dni 7 ur in 45 minut.
O kraterju Jules Verne je ze bilo govora. A v vesolje leti se evropsko tovorno plovilo ESA Jules Verne ATV za oskrbo vesoljske postaje ISS.
Francoska vojna mornarica je poimenovala dve ladji po znamenitem avtorju, to sta podmorniski tender Jules Verne (1931-1961) in Jules Verne A620 (1970), ki je servisna ladja.
V mestu Oakridge v okrozju Vancouver, Britanska Kolumbija, Kanada je frankofonska gimnazija, ki so jo poimenovali po Julesu Vernu.
JULES GABRIEL VERNE - SEZNAM DEL
•	L'Oncle Robinson [1861),
•	Pet tednov v balonu (Cinq semaines en ballon) (1863), (prevod Jože Stabej, MK, Ljubljana 1970),
•	Pariz v 20. stoletju [Paris au XXe siècle) [1863, neobjavljeno do leta 1994),
•	Potovanje v sredino Zemlje (Voyage au centre de la Terre) (1864), (prevod Karlo Kocjančič, MK, Ljubljana 1946),
•	Potovanje na Luno (De la Terre à la Lune) (1865), (prevod Ivan Černigoj, MK, Ljubljana 1953),
•	Le Desert de glace [1866),
•	Anglezi na Severnemu tecaju [Les Anglais au pole Nord) [1866),
•	Dogodivščine kapitana Hatterasa (Les Aventures du capitaine Hatteras) (1866), (prevod Bogomir Stopar, TZS, Ljubljana 1971),
•	Otroka kapitana Granta (Les enfants du Capitaine Grant) (1867-1868), (prevod Anton Bajec, MK, Ljubljana 1951),
•	Okoli Lune [Autour de la Lune) [1870),
•	Dvajset tisoč milj pod morjem (Vingt Mille Lieues sous les mers) (1870), (prevod Janko Moder, MK, Ljubljana 1970),
•	Plavajoce mesto [Une ville flottante) [1871),
•	Dogodivscine treh Rusov in treh Anglezev [Aventures de trois Russes et trois Anglais) [1872),
•	V osemdesetih dneh okoli sveta (Le tour du monde en quatre-vingt jours) (1872), (prevod France Stopar, MK, Ljubljana 1970),
•	Ujetniki polarnega ledu (Le Pays des Fourrures) (1873) (prevod Boris Verbič, TZS, Ljubljana 1984),
•	Skrivnostni otok (L'île mystérieuse) (1874), (prevod Janez Gradišnik, MK, Ljubljana 1956),
•	Doktor Oks [Le Docteur Ox) [1874): - Kaj si je izmislil doktor Oks [Une fantaisie du docteur Ox), - Mojster Caharija (Maître Zacharius ou l'horloger qui a perdu son âme) [sl.p.1921), - Drama v zraku (Un Drame dans les Airs) [sl.p.1921), - Zima sredi ledu [Un hivernage dans les glaces),
•	Dnevnik o Chancellorju (Le Chancellor) (1875), (prevod France Stopar, TZS, Ljubljana 1976),
•	Carski sel Mihael Strogov (Michael Strogoff) (1876), (prevod Anton Ratajc, Obzorja, Maribor 1955),
•	Crni Indiji [Les Indes noires) [1877),
•	Hector Servadac (1877), (prevod Boris Verbič, TZS, Ljubljana 1979),
•	Petnajstletni kapitan (Un capitaine de quinze ans) (1878), (prevod Janez Gradišnik, MK, Ljubljana 1949),
•	Trpljenja Kitajca na Kitajskem [Les Tribulations d'un chinois en Chine) [1879),
•	Bajna dediščina (Les cinq cents millions de la Bégum) (1879), (prevod Bogomir Stopar, TZS, Ljubljana 1973),
•	Hiša na paro (La Maison à vapeur) (1880), (prevod Boris Verbič, TZS, Ljubljana 1976),
•	Jangada (Dve leti na počitnicah) (La Jangada) (1881), (prevod Boris Verbič, TZS, Ljubljana 1970),
•	Zeleni žarek (Le Rayon vert) (1882), (prevod Boris Verbič, TZS, Ljubljana 1984),
•	Šola za Robinzone (L'École des Robinsons) (1882), (prevod Boris Verbič, TZS, Ljubljana 1976),
•	Svojeglavi Keraban (Kéraban-le-Têtu) (1883), (prevod Bogomir Stopar, TZS, Ljubljana 1973),
•	Otočje v ognju (Archipel en feu) (1884), (prevod Bogomir Stopar, TZS, Ljubljana 1977),
•	Južna zvezda (L'Étoile du sud) (1884), (prevod Boris Verbič, TZS, Ljubljana 1979),
•	Mathias Sandorf (Mathias Sandorf) (1885), (prevod Boris Verbič, TZS, Ljubljana 1972),
•	Robur Osvajalec ali Kliper oblakov [Robur le conquerant) [1886),
•	Loterijska srecka [Un billet de loterie) [1886),
•	Cesta v Francijo [Le Chemin de France) [1887),
•	Sever v spopadu z jugom (Nord contre Sud) (1887), (prevod Bogomir Stopar, TZS, Ljubljana 1977),
•	Dvoletne pocitnice [Deux Ans de vacances) [1888),
•	Druzina brez imena [Famille sans nom) [1889),
•	Nakup Severnega tecaja [Sans dessus dessous) [1889),
•	Cesar Cascabel [1890),
•	Dan ameriškega novinarja leta 2890 (La Journée d'un journaliste américain en 2890) (1891), (prevod Polona Tavčar, Društvo za domače raziskave, Ljubljana 2008),
•	Claudius Bombarnac [1893),
•	Gospa Branican [Mistress Branican) [1891),
•	Grad v Karpatih (Le Château des Carpathes) (1892), (prevod Boris Verbič, TZS, Ljubljana 1984),
•	Claudius Bombarnac [1893),
•	Irski najdencek [P'tit bonhomme) [1893),
•	Plavajoči otok (L'île à hélice) (1895), (prevod Boris Verbič, TZS, Ljubljana 1983),
•	Vpričo zastave (Face au drapeau) (1896), (prevod France Stopar, TZS, Ljubljana 1976),
•	Clovis Dardentor [1896),
•	Ledena sfinga (Le Sphinx des glaces (1897), (prevod Boris Verbič, TZS, Ljubljana 1978),
•	Krasni Orinoko [Le superbe Orenoque) [1898),
•	Druga domovina [Seconde patrie) [1900),
•	Cudakova volja [Le Testament d'un excentrique) [1900),
•	Le beau Danube jaune [Le Pilote du Danube) [1901),
•	Zracna vas [Le village aerien) [1901),
•	Zgodbe Jean-Marie Cabidoulina [Les Histoires de Jean-Marie Cabidoulin) [1901),
•	Bratje Kip [Les freres Kip) [1902),
•	Potujoca izobrazba [Bourses de voyage) [1903)
•	Drama v Livoniji (Un drame en Livonie) (1904), (prevod Boris Verbič, TZS, Ljubljana [1976),
•	Gospodar sveta (Maître du Monde) (1904), (prevod Boris Verbič, TZS, Ljubljana 1977),
•	Morski napad [L'Invasion de la mer) [1905, po smrti),
•	Svetilnik na koncu sveta [Le Phare du bout du monde) [1905, po smrti),
•	Lov za zlatim meteorjem [La Chasse au meteore) [1908, po smrti),
•	Pilot na Donavi [Le Pilote du Danube) [1908, po smrti).
OPOMBA. S poudarjeno pisavo so oznaceni prevodi v slovenscino. Seznam je narejen na podlagi COBISS. Naslovi neprevedenih knjig so le informativni. Seznam verjetno ni popoln pregled vsega, kar je J. Verne napisal. TZS je Tehniska zalozba Slovenije, MK je Mladinska knjiga. »sl.p.« pomeni slovenski prevod. Napake v seznamu so mozne.
STEAMPUNK
Andrej Ivanuša
Para in stroj. Stroj, ki ga poganja pregreta voda. Parni stroj, lokomotiva, ki fascinira ljudi ze vec kakor 300 let. Stroj, ki je mocan, mogocen in neunicljiv. Primeren za znanstveno fantastiko v alternativnih zgodovinah cloves-ke druzbe. Kaj bi bilo, ce bi bilo ...
PRED PORODOM
Steampunk se je kot gibanje ali kot subkultura pojavil nekje okrog leta 1987, ko so bila narejena nekatera pomembna umetniska dela. Napaja se iz del razlicnih avtorjev iz razlicnih obdobij in tudi njihova literatura se razlikuje po vsebini, vendar je za vse znacilno, da so ustvarjali fantazijske svetove v XIX. stoletju. Ti avtorji so G. K. Chesterton, Charles Dickens, Albert Robid, Arthur Conan Doyle, George Griffith, Robert Louis Stevenson, Bram Stoker, Jules Verne, H. G. Wells, Mark Twain, Mary Shelley. H. P. Lovecraft, itd.
Ob tem so na oblikovanje stila vplivali se filmi iz 1950-tih in 1960-tih, na primer 20,000 Leagues Under the Sea (1954), The Time Machine (1960), Master of the World (1961) in Captain Nemo and the Underwater City (1969).
ROJSTVO
Kot subkultura se je steampunk pojavil konec 1980-tih. Se danes veliko skupin, avtorjev, modnih kreatorjev in drugih ta stil zelo privlaci. Vse temelji na parnem stroju, ki ga v znanstveno fantasticni maniri in v stilu Britanije iz Viktorijanske dobe ozivijo in nadgradijo v tehnicno-tehnoloskem smislu. Po nebu se vedno letajo cepelini, vendar iz njihovih trebuhov poletajo dvokrilna letala. Tudi podmornice obstajajo, a njihova vizualna podoba je oblikovana v stilu »art noveau«. Pravzaprav so stili pre-mesani, pomembno je le, da so vidna velika zobata kolesa, hidravlicni vzvodi in druga tehnicna sara iz XIX. stoletja. Vsi stroji so v osnovi iz del H.G. Wellsa in Julesa Verna. Racunalniki so samo stroji na steroidih, kot sta si jih zamislila Charles Babbage in Ada Lovelace, pionirja sodobnega racunalnistva
Roman Williama Gibsona in Brucea Sterlinga iz leta 1990 z naslovom The Difference Engine sta bralski publiki prvic predstavila pojem steampunka. A prvi je besedo steampunk uporabil leta 1995 Paul Di Filippo v svoji Steampunk Trilogy (Victoria, Hottentots, Walt and Emily). V njej si je zamislil, da so britansko kraljico Victorio zamenjali s polcloveskim kolonom, invazijo posasti iz Lovecraf-
G. D. Falksen, ki je avtor kreacije, nosi protezo oblikovalca Thomasa Willeforda v steampunk stilu. Slika najbolje prikazuje steampunk subkulturo.
tiana na Massachusetts in ljubezensko zgodbo med Waltom Whitmanom in Emily Dickinson. Tako je bil stil ustolicen kot svojevrstna sub-kultura.
Fascinacija z neverjetnimi stroji je pripeljala do antologije Extraordinary Engines, ki jo je uredil Nick Gevers leta 2008. V njej je zbral vse stroje, ki so jih do tedaj ustvarili pisci, risarji in filmarji.
Ameriski pisatelj Robert Rankin je skozi vec svojih romanov vpeljeval nove in nove steampunk elemente, stroje, naprave in stil oblacenja. Leta 2009 je ustanovil Fellow of the Victorian Steampunk Society. Clani tega drustva se tudi v vsakodnevnem zivljenju oblacijo v stilu primerna oblacila in proizvajajo, prodajajo ter kupujejo sodobne naprave oblikovane v tem stilu. Nekateri gredo se naprej in poskusajo ziveti skladno z moralnimi normami tega obdobja.
STEAMPUNK
t m
■ frai
SKFH!lt BAXTER, 1913 BROWN, IKHtEL MOORCOCK. ROBERT MED 1KB MORE
EXTRAORDINARY ENGINES
tnEÏEB DÏ NICK 3CVEHS
Naslovnica antologije Extraordinary Engines (Neobičajni stroji), ki jo je izdal Nick Gevers 2008.
VIKTORIAN STEAMPUNK
Na splošno lahko rečemo, da steampunk predstavlja podvrsto znanstvene fantastike. Dogajanje je vedno postavljeno v prepoznavno obdobje človeske (alternativne) zgodovine. To je obdobje, ko se je industrijska revolucija komaj pričela in elektrifikacija se ni povsod vpeljana. Zato so v uporabi naprave, ki jih poganja ali para ali energija vzmeti. Družba je sestavljena podobno kot v času kraljice Viktorije ali kralja Edvarda v Veliki Britaniji. Zato tovrstna dela celo opredeljujejo kot »Viktorian Steampunk«. Najbolj značilen predstavnik tega stila je strip The League of Extraordinary Gentlemen (LEXGEN) pisca in risarja Alana Mooreja. Po njegovih stripih je bil leta 2003 posnet film z istim naslovom. Rezijo je vodil Stephen Norrington. V njem so igrali Sean Connery, Naseeruddin Shah, Peta Wilson, Tony Curran, Stuart Townsend, Shane West, Jason Flemyng in Richard Roxburgh.
Akcijski in pustolovski film se dogaja konec XIX. stoletja in v njem nastopajo stevilne osebe iz različnih romanov različnih avtorjev (Jules Verne, H. G. Wells, Bram Stoker, Sir Arthur Conan Doyle, H. Rider Haggard, Ian Fleming, Herman Melville, Oscar Wilde, Robert Louis Stevenson, Edgar Allan Poe, Gaston Leroux in Mark Twain). Osebe imajo iste značaje in zgodovino, kot jo poznamo iz teh pustolovskih romanov, a njihovi vzgibi so podrejeni novi situaciji v zgodbi. Nekaterim je bil film zelo vseč, a kritiki in del občinstva so ga raztrgali. Predvideno je bilo več nadaljevanj filma, a je zaenkrat kaj malo moznosti, da bi se to zgodilo.
CINEMATIC STEAMPUNK
Film Karela Zemana The Fabulous World of Jules Verne iz leta 1958 je zgodnji primer t.i. »činematič steampunk«. Film temelji na romanih Julesa Verna. V to kategorijo sodita se risanki (anime) Hayao Miyazakija Laputa: Castle in the Sky (1986) in Howl's Moving Castle (2004).
Steampunk bolj nagiba k znanstveni fantastiki, vendar imajo ta dela več fantazijskega prizvoka, tudi magija se najde v njih. Na primer roman Morlock Night, ki ga je napisal K. W. Jeter, opisuje poskus čarovnika Merlina, da ponovno ozivi kralja Arthurja in resi Veliko britanijo pred invazijo Morloc-kov iz bodočnosti. Roman Anubis Gates pisca Tima Powersa predstavlja kanibalskega čarovnika med berači in tatovi v londonskem podzemlju na začetku XIX. stoletja.
FANTASY STEAMPUNK V RAČUNALNIŠKIH IGRAH
Fantazijski steampunk najdemo v stevilnih računalniskih igrah, na primer Skies of Arcadia, Final Fantasy VI, Final Fantasy IX, Rise of Nations: Rise of Legends in Arcanum: Of Steamworks and Magick Obscura. Tudi gnomi in gob-lini iz igre World of Warcraft zivijo v tehnoloskih druzbah, ki jih lahko opredelimo kot steampunk, saj je njihova tehnologija močnejsa od človeske, obenem pa niso zavezani magiji kot vilinci (elves).
Med viktorianskim in fantazijskim steampunkom je se čela vrsta del. Nekateri se nagibajo bolj na eno, druga pa na drugo stran in jih ne moremo »popredalčkati«. Na primer: serija risank Turn A Gundam (1999-2000), Tri-gun (2001) in post-apokaliptični anime Hayao Miyazakija Future Boy Conan (1978) ter Disneyev film Treasure Planet (2002).
The League of Extraordinary Gentlemen (2003), zgoraj avtomobil iz filma, spodaj pa nova podmornica kapitana Nema v steampunk stilu. Slika spodaj—prizor iz filma Sky Captain and the World of Tomorrow (2004)
SE DRUGI -PUNKI
Steamgoth je temen steampunk katerega predstavnik je pisatelj in ilustrator James Richardson-Brown. Potem obstaja western steampunk, kjer parni stroji naseljujejo divji zahod. Najbolj tipicen primer je film Wild Wild West v katerem je igral Will Smith in je glavna parna posast gigantski pajek na paro. Imamo se dieselpunk, clockpunk in druge.
STEAMPUNK V GLASBI
Steampunk v glasbi ni tako ostro dolocen. Pravzaprav se vedno ni jasno, kaj naj bi sploh bil steampunk-zvok. Na tem podrocju eksperimentirajo predvsem skupine Abney Park, Sunday Driver, ki so napisali »industrijsko hip-hop opero« Doctor Steel, Vernian Process, Unextraordinary Gentlemen, elektronska skupina The Wet-Glass RO, 18-clanska big band zasedba Secret Society in komponist David Bruce z oktetom Steampunk (nastopili so celov CArnegie Hall) ter kantavtor Thomas Truax.
STEAMPUNK V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
Med oktobrom 2009 in februarjem 2010 je Museum of the History of Science iz Oxforda gostil prvo pomembno razstavo umetnin izdelanih v steampunk maniri. Prikazani so bili fantazijski izdelki in naprave kakor tudi taki, ki bi bili uporabni v vsakdanjem zivljenju. Razstava je bila uspesna, saj si jo je ogledalo vec kot 80.000 obiskovalcev.
Steampunk se vrinja med igricarje, pa vsakdanjo kulturo in v nacin zivlje-nja. Pojavlja se vedno vec modnih ustvarjalcev, opremljevalcev stanovanj, glasbenikov in filmskih avtorjev, ki v svoja dela vkljucujejo vsaj dolocene elemente. Top bi lahko opisali tudi kot neo-viktorijanski stil, ki je amalgam viktorijanskih estetskih principov in moderne senzibilnosti ter tehnologije. Morda celo nastaja nova miselnost, filozofija zivljenja.
Leta 2006 so pripravili SalonCon v Philadelphiji v ZDA (potem se leta 2007, 2008 in 2009), ki je bilo prvo neo-viktorijanska/steampunk srecanje. Na njem se je pojavili veliko umetnikov, glasbenikov in avtorjev. S konvencije sta porocala MTV in The New York Times. Na San Diego Comic-Com International imajo vsakokrat en dan posvecen steampunku.
Pri nas je mogoce le nekaj navdusencev, ki poznajo to subkulturo in so morda malo bolj seznanjeni z njo. Sam sem se dokopal do zgoraj zapisanih dejstev sele potem, ko sem leta 2003 videl film The League of Extraordinary Gentlemen. Estetika filma me je navdusila, vsebina sicer nekaj manj.
Clanek pa poskusa predstaviti nekaj osnov tega gibanja.
Najbrz se nekateri pomnite pred priblizno letom dni opisano delo izpod prstov domace avtorice Mateje Blazic, ki se je za potrebe tujega trga skrila pod ime Marget Belani. Glede na kvaliteto izdelka je mogoce res pametno skriti svojo identiteto. Knjiga je takrat izsla ob precejsnjem pompu in dobro podmazanih hvalah tudi estradnikov. Ze sama predstavitev je bila precej odmeven druzabni dogodek.
A ko s[m)o knjigo prebrali se tisti, ki smo knjigo ocenili s strogimi vatli, ki pritice knjigi za posteno ceno, je nekaj blisca zbledelo. Tudi avtoricine trditve, kako je prva, ki v Sloveniji pise fantazijo in znanstveno fantastiko, so pri poznavalcih vzbujali posmeh in avtorici zbijali verodostojnost. Obzidano mesto je dalec od znanstvene fantastike in morebiti se dlje od sodobne fantazije.
Leto je okrog in v rokah sem drzal drugi del trilogije z naslovom Otok vračev. Izdaja ni bila pospremljena s taksnim pompom, tudi v knjigarnah ni bila delezne taksne pozornosti. Oblikovno je knjiga enaka predhodnici. Ilustrator Mark Jordan je dobro opravil svoje delo in tu nimam pripomb. Knjiga je sola oblikovanja knjige klasicne fantazije. Znotraj je klasi-cni zemljevid, ki sicer dobro sede, a ni dovolj informativen - pokriva premalo podrocja sveta dogajanja.
Zdaj pa k najpomembnejsemu -k vsebini. Nasi dvanajstletni junaki in junakinja so na Otoku vracev. Felias najde svojo babico Vardo, eno od Sedmih, Kara svojega oceta, a Bere-ginluta okoli. Malce izvemo o vracih, ki se delijo na taksne po krvi in taksne, ki so bunkeljskega porekla, ce sledimo izrocilu Harry Potterja. Ima-
mo tudi nekaksne sportne igre in seveda labirint. Izvemo se, da je otok vracev varen, dokler nihce ne precka meje. A ze zelo zgodaj nam da vedeti, da je nekdo to storil.
Skratka, zgodba je zmes ze videnega v podobnih kombinacijah in to niti ni zamera. Najbolj me je stisnil sterilen in nenaraven jezik. 12+ stari otroci se ne pogovarjajo in ne razmisljajo na taksen nacin. Ciljna publika knjige je med 11 in 15 leti. Tovrstna bralna publika te knjige gotovo ne bo postavila med preseznike zanra. Tudi samo vodenje zgodbe ima nekaj logi-cnih lukenj in predvsem neumnih odlocitev. Najbolj ocitna je prehitra izdaja, da je nekdo preckal mejo in se znasel v sapah sovraznikov. Potem je tu smesnost same narave zascite, ki jo na kolena spravi ze en sam zlomljen talisman. Pa bezanje in vracanje Beregina ... Na koncu pa se zgodba iztece v nekaj, kar sploh nima konca.
Ves cas branja me je razziralo, ker junaki in zgodba nimajo nobene karizme. Vse skupaj je nekako brez prave duse. Ocitno je za dobro fantazijsko delo, magari spisano za tolerantnejso deco, potrebno se kaj vec od zelje in lektorskih ter uredniskih vescin.
Knjigo resuje, ker ni predraga in ce pocakate na Svet knjige, bo vasa za
manj kot 20 €. Nakup ima smisel, ce imate ze vse, kar je kvalitetnejsega za vase otroke in/ali ze imate Obzidano mesto. Knjiga je kljub slabostim cisto spodobno branje za sprostitev pred spanjem na ravni Horowitza. Vsekakor pa si knjigo raje sposodite v knji-znici.
Knjiga in sam univerzum varuhov ima svojo spletno stran. Sicer je licna, a je premalo ziva. Na njej ni nekaterih kljucnih novic, kot je datum izdaje ali nacrt izdaje naslednje knjige, ki gotovo bo. Mladinska knjiga je resna zalo-zba in bo to pilulo do konca pozrla, pa se zasluzila bo, saj je vrhunski marketing opravil svoje.
Avtorica ne odgovarja na maile, zato tudi ne moremo pripraviti intervjuja. Pripravljeni smo predstavljati vsako domaco avtorico ali avtorja, a ne bomo zrtvovali svoje verodostojnosti. Ocitno ne komunicira z mediji, ki je ne cislajo. JEJ in Drugotnost pac nista Smrkla, Pil ali Cosmopolitan.
In zdaj pride ocena. Zal ne ocenjujem z vatli 12 letnika, temvec z vatli umescenosti v zanr. In tu ima nekaj hude konkurence, kot je npr. Harry Potter.
Konkluzija in ocena	
Zgodba	0,6/1,8
Oprema knjige	0,7/1
Podajanje zgodbe	0,4/1
Izvedba ideje	0,3/0,7
Razmerje cena:kvaliteta	0,3/0,5
Skupaj 2,3/5 Z malce spretnejšim vodenjem zgodbe, malce več vloženega truda v živost likov in živahnejši, naravnejši jezik bi bila ocena precej višja.	
Za Vas bral: Bojan Ekselenski
Andrej Ivanuša
SVETODREV
Oni dan sem dobil v roke knjigo z debelimi platnicami na 150 straneh, od katerih jih je zgodbi namenjeno manj od 130, ostanek je posvečen dodatkom.
Zgodba je klasična. Govori o prestolonasledniku, ki mu je umrl oče. Prestol je kot regent zasedel njegov stric in se poročil z njegovo mamo, da ji zaplodi naslednika. Ta bi potem lahko zavladal in spodnesel pravega dediča. Stric prestolonasledniku obljubi prestol, če prinese kozo redke zveri, ki živi v mitski deželi. Najprej gre fant na posebne obredne igre, tam mu zivljenje zagreni plačan morileč, potem zmaga in je delezen posebne časti. Morebiti je koneč mal-če premalo izrazit, nekatera vmesna vračanja nazaj ponekod preveč zare-zejo v nit dogajanja in uvod je morebiti za tako debelino knjige malče neroden. A to so res drobnarije, ki jih opazi činičen prdeč moje kategorije in v ničemer bistveno ne zmanjsajo čelokupne odličnosti zgodbe, sveta
dogajanja in nastopajočih likov.
Zgodba ne bi bila nič posebnega, če se ne bi dogajala na nenavadnem svetu, ki krozi okoli dvojne zvezde. Glavni protagonisti niso ljudje, temveč kusčarji. Osrednje dogajanje je postavljeno v gozd Tokara, kjer se v nebo pnejo veličastna velikanska drevesa. Najvisje drevo je posebno sveto drevo Svetodrev. Poleg drakar-jev (tako se imenujejo inteligentni kusčarji), imamo se več drugih nenavadnih, a kljub vsemu domačih bitij.
Avtor je ustvaril izjemno verodostojen svet. Pokazal je vesčino pri ustvarjanju besed. Tako imamo lepo zveneče morsasti, gomazine, medve-done ipd. Velika drevesa so dreve-santi, skoraj vsa bitja na svetu imajo tri spole - samičo, samča in tretjaka. Ideja trospolnosti je izvrstno izvedena. Svet ima svoja pravila, svojo delujočo ekologijo in kljub tujskosti deluje popolnoma domače. Jezik je tekoč, poln lepo zvenečih, čeprav izmislje-nih besed, ki nikoli ne izpadejo iz
čelote. Končno sem po dolgem času srečal literarni svet z delujočo ekologijo in vse se pokorava astronomskim in kar je se pomembneje, astro-fizikalnim dejstvom. Na konču imamo obsiren slovar pojmov, osnovno mitologijo Drakarja (tako se svet imenuje) in astronomska dejstva tega sveta.
Avtor je na svoji spletni strani (www.andros.si) knjigi in svetu Dra-kar namenil spodoben kotiček, vreden obiska. Upam, da praksa spletne podpore knjiznim delom dobiva domovinsko pravičo.
Skratka, dobili smo izvrstno delo, ki se izmika zanrski umesčenosti. Ce umaknemo vse znanstveno fantastične elemente, nam se vedno ostane odlična podlaga. Zgodba je dobro in logično speljana in samo upam, da bomo delezni nadaljevanja.
Knjigo zal zakolje nekaj, na kar avtor nima nobenega vpliva. Za 151 strani A5 formata z bedno naslovničo (to pobere pol očene opreme knjige,
Levo: Naslovnica knjige Svetodrev - Sredina in desno: naslovnici, ki ju je predlagal avtor
saj je naslovnica prvi stik s knjigo) je 42,32€ popolnoma brezumna vsota. Ja, prav ste slisali! In res, naslovnica je genericni zmazek, klofuta dobremu okusu. Za precej tanko knjizico hoce zalozniski atelje Blodnjak vsoto, ki zadostuje za Martinovo 1000-stransko opeko in se za dostojno kosilo ostane. Ravno ta nesramno visoka cena zna ustaviti knjiznice, da bi knjigo nabavile v stevilu, vrednem njene umetniske vrednosti. Izposojo priporocam vsem, starejsim od 12 let. Vsakdo bo uzival na svojem zrelostnem nivoju. A nakup ... skoda. S to nerazumno ceno zakolje tudi oceno razmerje vrednost za denar.
Konkluzija in ocena	
Zgodba	1,7/1,8
Oprema knjige	0,5/1
Podajanje zgodbe	0,9/1
Izvedba ideje	0,7/0,7
Razmerje cena:kvaliteta	0,1/0,5
Skupna ocena: 3,9/5. Torej gre za zelo dobro knjigo, ki izgubi del ocene samo zaradi zaloznikove nerazumno-sti. Pomislite, v delu, ki je odvisna od avtorja, knjiga dobi prakticno celoten izkupicek ocene.
Komu je knjiga namenjena. Vsem ljubiteljem dobre zgodbe. ZF&F ozadje sta samo bogatitev dogajanja. Zim-
zelena osnova pripovedi je privlacna za vse, ki v sebi se niso zaklali pustolovca.
Knjiga je umescena med mladinska dela, a zaradi svoje univerzalnosti sodi v vse starostne skupine. Na vas je, da pritisnete na knjiznice, da nabavijo svoj izvod. Res bi bilo skoda, da delo ne bi prislo do ljubiteljic in ljubiteljev dobre literature.
Skupaj 3,9/5 Avtor je odlično opravil svoje delo, založnik pa sploh ne!
Za Vas bral: Bojan Ekselenski
NOVOPEČENI - OCENA
DVE ZGODBI MIHE PLESKOVIČA IZ JEJ 19
Mnenje: Bojan Ekselenski
Ljubljanski semafor
Ljubljanski semafor pravzaprav ne sodi med nam ljube zanre. Zgodba opisuje prigode druscine potnikov pred semaforjem nekje v Ljubljani. Ze ime pove, da gre za naso prestolnico, dasiravno bi se lahko zgodba dogajala kjer koli drugje. Izkljucil bom zanrski filter in podal svoje mnenje o zgodbi, kakrsna je padla pred moje oci. Avtor zna precej dobro opisati mikro dogodek, neko zaporedje trenutkov vzetih iz nekega vecjega dogajanja. Jezik je spodoben, pisec v svojem delu ni pustil prevec napak ali
oblikovnih nerodnosti. Konec zgodbe je cisto v skladu s sodobnostjo.
Zgodba ima problem drugje. V sebi ne nosi nobenega sporocila. Je zgolj avtorjev opis nekega trenutka. Vidi se, da gre najbrz za trenuten navdih brez pre-tenzij za sporocilnostjo. Avtor ima potencial, ce se bo uspel izviti iz gole impulzivne ustvarjalnosti.
Verzija 3.27
Druga zgodba obetavnega Mihe Pleskovica je blizje nam ljubim zanrom. Gre za izsek neke videoigre, pravzaprav vec igralske streljac ine. V tem ni nic narobe. Znova gre za mikro prigodo. Izrez iz vecjega dogajanja je izveden malce spretneje, kot pri Ljubljanskem semaforju. Struktura zgodbe je boljsa, sam koncni vtis pa tudi.
Sicer ima sam tok zgodbe nekaj logicnih lukenj, zlasti konec. Preprosto je zakljucek narejen na silo, saj prekine tok dogajanja, ki bi zahteval samo se nekaj stavkov.
Skratka, avtor je sposoben spisati res kratko zgodbo. Za nadaljevanje pisanja mu priporocam, da razsiri svojo splosno izobrazbo in tudi tehnicne moznosti za »i-pad«, ki ga opisuje. Mimogrede, v policijskem sistemu, ki ga je prikazal, gotovo nadzirajo postopke lova na kriminalce.
PETNAJST-ZILIJONKRAT
Andrej Ivanuša
Tisti večer je bil na institutu Carla Sagana na Bernar-dovi aveniji na jugu Kalifornije znova vroč, dolgočasen in zaspan. Mestece Mountain View je bilo tam zunaj izza klimatiziranih pisarn se bolj vroče in se bolj zaspano kot notri.
Računalniški monitorji so tiho sevali in iz zvočnikov so se le tu in tam slisali pokljaji, tihi sumi in morda kaksno prasketanje, ki je bilo se najbolj podobno zvoku zaganja-nja muhe v okensko steklo. Enačba Franka Drakeja se vedno ni prinesla nobenega rezultata. Projekt SETI, radijsko iskanje izven-zemeljskih čivilizačij, je bil točno tam, kjer je bil ze pred nekaj desetletji, ko so začeli z njim -nikjer!
Adrian Brown, človek s tremi doktorati pri tridesetih letih in z neubogljivo rdečkasto grivo, je vzdihnil od dolgega časa. Že petnajst-zilijonkrat je preveril parametre, ki so prav tako kot včeraj znova kazali isto - tam zunaj v hladnem vesolju enostavno ni nikogar, ki bi seval kakrs-nokoli zarkovje v smeri proti Žemlji.
Odrinil se je na vrtljivem stolu s kolesči od pulta. Ko se je zaustavil sredi pisarne, je vstal in stopil do avtomata za kavo v kotu. Pred njim je bilo se dolgo dezurstvo. Krajsal si ga je z rednimi odmerki ne preveč uzitne kave iz avtomata in s kupom gradiva za njegov četrti doktorat. Casa je imel dovolj, vsaj zdelo se mu je tako.
V rezo je vstavil ključek z dobrimetjem. Vzel si je ves čas tega vesolja in skrbno prebral opise ob posameznih napitkih, ki jih je avtomat ponujal. Pa čeprav je to naredil ze petnajst-zilijonkrat. Tehtal je med podaljsano črno brozgo in med tisto kratko z brizgom bele tekočine, ki se mu menda reče mleko. Na konču se je odločil za prvo in brez sladkorja.
Ko je pritisnil na gumb, je stroj mehko zabrnel in -tk-spustil plastično časo v lezisče. Adrian je gledal, kako se polni in čakal, da avtomat piskne, ko zaključi. Previdno je vzel polno časo z vročo tekočino iz lezisča, da si ne opeče konič prstov. Potem se je obrnil ...
Prav takrat je nastal pravi pekel. Zazvonilo je vsaj petnajst zvončev v pisarni, v hodniku in na drugem konču instituta. Od presenečenja je izpustil časo. Ta je udarila ob mehki tepih, kava se je razlila po njem in ga obarvala, da ga kasneje nihče ni več mogel oprati. Toda to ... kasneje sploh ni bilo več vazno.
Adrian je stekel do monitorja in skusal sesti v vrtiljak, ki ga je prej odrinil na sredo pisarne. Skoraj se je prevrnil vznak. Ozrl se je, kje ima stol. A ker je bil predaleč, je obupal in se samo sklonil nad računalnisko tipkovničo. Njegovi prsti so hitro in vajeno drseli po njej. Ž desničo je zagrabil misko in divje klikal na vse strani.
Diagram je kazal lep, stabilen, visok nosilni signal in ob njem je bilo na stotine drobnih valov. Mrzlično je preverjala napake, bliznje izvore radijskih motenj, poti satelitov in vso drugo človesko kramo, ki obkroza dobro mati Žemljo. Vedel je, da večino tako ali tako prepozna raču-nalniski program, saj so ga v teh desetletjih ze petnajst-zilijonkrat preverili in dopolnili.
Potem se je zavedel, da ze nekaj trenutkov poslusa preglasno zvizganje frekvenč iz zvočnikov, ki ga delajo se bolj zivčnega. Utisal jih je v komaj slisen zvok. Nato je prekinil se alarme.
Vrata so se treskoma odprla in v pisarno je planil sičer večno nasmejani okroglolični črnolaseč Matija Cuk, doktorski praktikant iz Slovenije, ki je delal na nekem podpornem projektu v pritličju instituta.
»Madona!« je rekel kar v slovensčini, tako je bil razburjen. »A slisis ti to!«
Adrian je obrnil zmeden pogled k njemu in rekel:
»Anglesko, prosim!«
»Da, da. Okej!« je rekel Matija anglesko. Ponovil je:
»A slisis ti to! Harmonija, ne res?«
Odgovora ni dočakal, saj je kljub najnizji glasnosti prostor napolnila prava kakofonija zvokov. Osčilatorji frekvenč so drhteli in poplesavali kot nori plesalči v diskoteki.
»To je noro!« je rekel Adrian.
»Zdaj bodo padle se vse internetne povezave do SETI@home!« je zakličal Matija v hrup.
»To je noro!« je ponovil Adrian.
Zatem je nastala moreča tisina. Avtomatika je izklopila vse, kar je bilo odveč. Le iz največjega zvočnika se je sli-salo prasketanje prapoka izpred skoraj petnajst milijard let. Adrian je stisnil gumb na tipkovniči. Miren in globok glas, ki je segal globoko v človesko zavest, je razumljivo spregovoril v vseh jezikih in v nobenem:
»Vsem, ki nas slisite in razumete, sporočamo, da je prislo do napake v delovanju tega Vesolja. Ze nekaj časa se pospeseno siri s petnajst-zilijonkratno svetlobno hitrostjo, kar z osnovnim programom ni bilo predvideno. Se opravičujemo za napako in vas pozivamo, da prestopite v sosednje najkasneje v treh dneh. To Vesolje bo namreč izbrisano ...!«
ČASOVNI KREDIT
Bojan Ekselenski
\ /A
Čas ... Vedno mi manjka časa. Narava mojega dela je, da moram biti ves čas z mislimi v poslu. Moram! Konku-renča je neusmiljena. En dan te ni, ze te ni za vekomaj.
Od poroke je minilo petnajst let. Imam sina, ki ga vidim enkrat tedensko. Zdaj je v prvem letniku srednje sole in sploh ne vem, kdaj je tako hitro postal mali moz.
Kdo je bil na njegovi rojstno-dnevni zabavi pred desetimi leti? Ne spomnim se, ker sem delal. Kdaj sem bil nazadnje z njim? Če se ne motim, pred tremi tedni med poda-ljsanim vikendom. Pa se takrat me je vsake pol ure prekinjal mobi. Zoprno! Sin bo odrasel mimo mene.
Hitim do svoje pisarne. Ni mi se uspelo dela čisto prenesti domov. Ko bo končana hisa ... Ja, potem bom delo preselil domov. Bo manj izgube časa s potjo tja in spet
nazaj. Razmisljam o naslednji poslovni potezi, ki mi bo omogočila večji avto z več prostora. Bom hitreje prisel od doma do mesta in nazaj. Ampak zakaj ima dan tako malo ur? Zakaj nima dve uri več in bi lahko ti dve uri prezivel s sinom in zeno? Zakaj samo 24 ur in niti minute več?
V	tistem trenutku se zaletim v uglajenega gospoda srednjih let.
»Oprostite,« sem vljuden.
Gospod samo prijazno prikima:
»Nič hudega. Vsakdo je lahko z mislimi kje drugje. Ste kdaj pomislili, da je vasa tezava resljiva?«
Zmedeno odvrnem:
»Kaksna tezava?«
Moz skrivnostno odvrne:
»Vasa tezava s časom. Si ne bi zeleli, da bi samo vi imeli vsak dan 26 ur časa?«
»Kaj se vi hečate! Nimam časa za to!«
V	tistem hipu me nekaj spreleti. Nek nenavaden srh, vzburjenje ali kaj vem kaksen občutek. Moz me prime za nadlaket:
»Gospod, stopite z mano. Pet minut za nesteto ur, ki jih boste preziveli s svojim sinom.«
»Kako veste za mojega sina?« me presine.
Moz zaupljivo prikima:
»Marsikaj vem, ker je to moja naloga. Sem namreč zastopnik silno pomembnega in močnega interesnega zdru-zenja.«
Ne vem zakaj, a sledil sem mu v nenavadno trgovino, polno čudnih stvari. Na mizo polozi nenavadni obrazeč. Bil je ze izpisan.
»Kaj to pomeni?« izleti iz mene. Moz se znova zauplji-
»Kaj to pomeni?« izleti iz mene. Moz se znova zaupljivo nasmehne. Bil je ves pocukran:
»To je casovna kreditna pogodba.«
»Kaksna pogodba!?«
»Saj ste slisali. Casovna kreditna pogodba.«
»In kaj naj to pomeni? Bojim se, da bom sel. Res nimam casa!«
Gospod me zadrzi:
»Podpisite to pogodbo in imeli boste cas. Vam razlo-zim, kako deluje?«
Kaj mi je ostalo drugega. Ce sem ze nasedel norosti, naj nasedem do konca. Samo prikimal sem. Moz svecano nadaljuje:
»Vidite, za vsak dan dobite 2 uri dodatnega casa. Ti dve uri boste posmrtno odsluzili. Ko umrete, ne greste v pekel ali nebesa, temvec se vrnete in odplacate ta casovni kredit z obrestmi. Za vsako uro boste delali deset ur. Se strinjate? Zdaj boste vsak dan dve, tri s sinom in potem boste ziveli zivljenje nekoga, ki vam ga mi dodelimo.«
»Je to mozno?« sem ohranil trezno glavo. Ta prijazni stricek mora biti bolan. Trezen clovek, taksen pri zdravi pameti ne more govoriti cesa takega. A zakaj mu ne bi ustregel? Podpisal bom, ce ni nikjer nobene denarne klavzule in grem. Stopim do pulta, hitro preletim list pogodbe in ze zelim podpisati, ko me ustavi:
»Ampak gospod, priporocam vam, da preberete vse klavzule pogodbe. Res, v njih ni nikjer omenjen denar. Ampak kljub vsemu gre za kredit.«
Zamahnem z roko:
»Ze prevec casa sem izgubil. Dajte, da podpisem,« malce nejevoljno odvrnem in pograbim ponujen kemicni svincnik. Hitro dam podpis na vse tri izvode pogodbe, se rokujem s prijaznim, a malce trcenim mozakarjem in ste-cem svojemu delu naproti.

Ne vem, kako je cudni neznanec to naredil! A od takrat sem imel vsak dan vsaj dve uri casa za sina.
Toda ... sin ni vec nasel casa - zame! Petnajst let moje odsotnosti je bilo prevec. Koncal je srednjo solo, fakulteto, dobil je zaposlitev in postajal uspesen mladi poslov-nez. Povabil sem ga na svojega abrahama:
»Mitja, ker imas veliko obveznosti, te ze zdaj vabim na svoj'ga abrahama. Festa bo pri Zofki.«
Sin hitro odvrne:
»Ata, zal ne morem! Moram speljati posel, zato bom tiste dni na Dunaju.«
Poskusil sem z nekaj drugimi datumi. Vedno isto.
Koncno jezno odvrnem:
»Kako to, da si ne mores nikoli vzeti casa za oceta?«
Sin mi hladno odvrne:
»Kako to, da si ti pozabil name prvih petnajst let mojega zivljenja?«
Pozrl sem cmok v grlu.
Nisem docakal abrahama. Nekega vecera me je stisnilo in sem se zvrnil po tleh. Opazoval sem, kako so me oziv-ljali. Moja dusa je zaplavala nad moje negibno telo.
Sranje!
Slisal sem svojo Karmen, kako je neprizadeto vzdihnila:
»Se dobro, da je bil tako fino zavarovan. Ce ze nisem od njega dobila dovolj klobase, ko sem je bila najbolj potrebna, bom dobila vsaj denar.«
Zdrznil sem se.
Tedaj se nad mano odpre cudovita panorama. Sonce je sijalo nad nenavadno svetlim poljem. Ravno postane lepo, ko vse skupaj izgine.
Znajdem se v nekem telesu.
Groza!
Nenadoma prepoznam telo mojega sina Mitje.
To so torej obresti, ki jih moram placati. Zacutim vso bolecino svojih odsotnosti.
Zdaj sem vedel ...
PESMI
ČASOTRES (4 PESMI)
Andrej Ivanuša
SAMO VETER
MESTO
samo veter sumi skozi smreke tukaj je tako mirno in belo
Mesto nikoli ne spi, kakor luna plava, skoz' noc zabava, mogoce se ti le zdi.
ljudje odhajajo skozi mene in se izgubljajo v sivinah juter nekateri obstojijo samo za trenutek drugi niti tega ne storijo s trpecimi lici beze in se nikoli ne obrnejo da bi pogledali kaj za njimi se dogaja
samo veter sumi skozi smreke tukaj je tako mirno in belo
ljudje me ne zanimajo potem ko odidejo stran a njihovih obrazov ne morem spoznati v enem samem nemem trenutku ko bezec odidejo nekateri se vcasih vrnejo
a jih vec ne poznam tako tezko je biti bolnik in priklenjen k postelji
ŠAVS
Nori konji, nore pike. V kinu nore slike se vrtijo. Šavs, savs, savs. V kino mnozice drvijo, pred kinom kolone stojijo. Savs, savs, savs. Zobje, zrelo, poziralnik, zelodec, rit. Nihce se ni nasilja sit. Savs, savs, savs. Ostrina cekanov, kriki groze in smeh. Nasproti mi prihaja morski pes. Savs, savs, savs.
V dan vozila hrume, semafor uravnava, promet pozibava neskoncno, se ve.
Ljudje na vse hitijo po svojih poteh, ni jim za smeh, da se ne 'zgubijo.
Park je sredina, labodi ter race, drobne pasje tace, zelena oaza edina.
Na klopi sediva, casotresa ni vec, vse okoli odvec, se za roki drziva.
ANTIČLOVEK V ANTISVETU
Ves zavit v antisimbole je hodil po antitirih, z antirokami je grabil misli okoli sebe, z antiocmi je streljal golobe, z antiglavo je pokimaval v svet. Nato ... ga je povozil antivlak
beg en Jered
flWWc VWBVnrVW • .'. "	;
VITEZI IN ČAROVNIKI www.vitezicarovniki.com
JAŠUBEG EN JERED NOVICE IZ DRUGOTNOSTI www.drugotnost.si
DRUŠTVO ZVEZDNI PRAH www.zvezdni-prah .si
DRUŠTVO PRIZMA www.prizma.si
TOLKIENOVO DRUŠTVO GIL-GALAD www.drustvogil-galad.si
FUTURUM www.futurum.si
VODNIK PO ZF vodnik-zf.info DANGOBER BLOG www.dangober.info
Ali ni zanimivo, da se znanstveni fantastiki posmehujejo ljudje, ki verjamejo napovedim vremenarjev in ekonomistov? (Kelvin R. Throop III)
SLOVENSKA WIKIPEDIJA http://sl.wikipedia.org/wiki/ Slovenska znanstvena fantastika
O življenju, vesolju in
sploh vsem www.andros.si/vesolje/
Podroben opis Sonca in planetov Osončja,
nastanek in mehanika galaksij, rojstvo, življenje in smrt zvezd, bigbang, struktura vesolja in njegov konec,
o možnostih življenja na različnih planetih,
potovanja na Mars, izza meja Osončja in še dlje, pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov, formule.
( • <OSONČJE
%	V ■	V ÎIVUEFQE		i	H
IHÜ	VESOLJE		POTOVANJE	HA MARS	
foretvsrb* frngtl fswyltrw rtr-anl IMVBMV«!
• www Ö1 it.s;* etr-iru I : -••"•-"•'■• )
Kcm*nt*rje, pripomfcs in vi» druoo prfljrt» na andreligamfros-.sl Vrtprivlc* H^rl-in«. ©Î0M-2QC9, Ar.flrtJ Iv-inyf«. MHtçr, ZidrdJ Fpwmimbi «itij rtr-inli 24-$?.2QtO|