Lief m koriMI d#Uv |»kif• I|u4tivi. Delav-el mo »pr»vli«Rl do vaega kar produclra|o. This paper 1« devoted to (ho InUrMti of ths working oIm«. Work* •ro are entitled to all what tKoy produco. i iMoU-tiui aatuw, Dm. I, imn, ai «h« pm% off*» 111. a »4« U« A«i *(OM|NM •( Mftr«k fed. I«l Office: 2146 Bin« Island Ave. Delavci vseh dežela, združite se . PAZITE! Stev. (No.) 3Q2. Chicago, BL, 24. |un|I® (June) 191S. ni Številko v oklepal u. ki no nahn|a poleg vašega naslova. prilepljenega apodafall na ovitku. Ako (oOd) )• številka . • tada| vam • prihodnjo itevilko naiega lista po teče naročnina. Proel-mo ponovilo |« takoj. Leto (Vol.) VIII. Blagoslov kapitalizma v Nemčiji. 10,799.997 ranjenih in 190.662 mrtvih! 40 let živimo v miru! Pa, — noben počitek v večnem uničevanju ljudi nas ne razveseli. Vsako • leto narašča število pokvek in ljudi, vrženih iz svojega poklica v hladni grob. Ti uničevalci človeških življenj niso ne žvižgajoče kroglje, ne kosi granat, rie bridki meči in ne ostri bajoneti; ti, življenje ubijajoči inštrumenti so o-gromna kolesa, ki tro. valji, jermena, rezila, žareča željeza itd., itd. — Kdo more našteti vse priprave in stroje, ki ne poznajo meja v svoji požrešnosti po človeškem življenju in v tatinstvu nje* govih poklicev ter splošnega blagostanja. Ožgana, pokvečena trupla, manjkajoči udje itd. — grobovi kažejo pot kapitalizma. — A, — vse dobrote izkazujoče, ustvarjajoče delavstvo je ono, ki ima napolniti — hetakombe žrtev. Kljub delavskim varstvenim kongresom, kljub obrtnim nadzorstvom in sklepom državnega zbora, ki se tičejo napredovanja v varstvu delavcev, kljub temu, da se trudi tehnična znanost za i povzdigo vseh mogočih varstvenih priprav, — raste število ponesrečencev z vsakim letom — o-gromno. No. ostrejše varstvene določbe in povišano, intenzivnejše varstveno stremljenje od strani delavstva samega, brezdvomno u-godno učinkujejo. Pa, — Število 'ponesrečeni kljub temu j— raste. Čemu, poglejmo! Nenasitno žrelo, ki hoče požirati le vedno večji dobiček zopet in zopet prekosi vse varstvene odredbe in priprave. S svojim, vse drugo prezirajočim opustošenjem producira kapital vedno več — nokvek. V letu 1911. so vknjižili nositelji zavarovanja nesreč sko-ro štiri petine milijona ranjenih, med temi 132.114 težko ranjenih in 9443 mrtvih. Proti lanskemu letu je število umorjenih, težko-ranjenih in sploh ranjenih zopet naraslo. Del težko ranjenih se je vseeno nekoliko zmanjšal, kar je pa nasledek inanih rent. Večkrat pa tudi za izgubo celih prstnih Členkov ne plačajo nobene odškodnine.. Take poškodbe veljajo le še kot male napake telesne lepote. Teorija navade je vzgojila na tem polju že krasne cvetke. Poglejmo, koliko delavcev je izgubilo življenje ali trpelo škodo na svojem zdravju, odkar sa za-dobili moč zakoni za zavarovanje nesreč v obratih, za katere veljajo. Naslednja števila so izračunana na podlagi vsakoletnih u-radnih objavljenj državnega zavarovalnega urada in sicer za leto 1911. Računski nodatki stanovskih zadrug, državnih, deželnih, 1 ^Jurovincijalnih in podobnih oblasti, kakor tudi raznih stavbinsko-stano/skim zadrugam prikloplje-nih zavarovalnih zavodov kažejo, koliko ponesrečenj je bilo javlje-nih v enem samem letu; koliko ranjencem, ali yijih naslednikom je bila izplačala v istem letu prva odškodnina in koliko je bilo pri prjrih odškodninskih slučajih dokazanih smrtnih slučajev vsled ponesrečenj. Tu pregled: BiVo je: javljenih v letu ponesrečenj 1886 ................ > 100.159 1887 ................ 155.475 188 8................. 188.067 1889 ................ 174.874 1890 ................ 200.001 1891 ................ 225.337 1892 ................ 236.265 1893 ................ 264.130 1894 ................ 282.982 1895 ................ 310.1 M 1896 ................ 351.789 1897 ................................382.117 1898 ................................407.522 1899 ................................443JJ13 190 0...............r v&foft 1901 . . ..........................476.260 190 2................................488.707 1903 ................................530.507 1904 ................................583.965 1905 ................................609.160 1906 ................................645.583 1907 ................................662.901 1908 . , ...........................662.321 1909 ................................664.247 1910 . . . .L................672.961 191 1..................716.884 1886—1911 ........ 10,799.997 Med temi je bilo: pripoznanih ranjencev mrtvih 10540 ..........................2716 17102 ................................3270 21236 ......................3692 31449 ................................5260 42048 ...........+ ... 6047 51209 ................................6428 55654 . , ............................5911 62729 . ............................6336 69619 ................................6361 75527 ................................6448 86403 ................................7101 92326 ...................7416 98023 ................................7984 106036 ..........................8124 107654'................................8567 117336 ................................8501 121284 . . ............................7975 129375 ..................................8370 137673 ................................8752 141121 ................................8928 139726 ................................#141 144703 . . ............................9815 142965 ..........................9856 139070 ................................9363 132064 ................................8857 132114 ................................9443 2,404.976 190.662 Približno 11 milijonov ranjencev. 2.404.976 težkoranjenih in 190.662 vsled ponesrečenj umorjenih! Kako strašen rezultat, in to še niso vsa števila, ki bi obsegala že celo vsoto proletairijata, ki do prinaša dan na dan žrtve sveže krvi, življenj in zdravih udov na altarju dela! Všteta tudi niso ponesrečenja, pri katerih se krivično zanikajo stiki ranjenja z obratom samim. Neupoštevani so ostali tudi slučaji, ki so bili odkazani od nosi-teljev zavarovanj v kategorijo stanovskih boleznij. Veliko, — ve likansko je njih število posebno v kemični industriji. K temu je tre ba tudi opomniti, da je še danes cela vrsta obratov, ki še niso pod zavarovanjem. Mnogo ponesrečenj je nakazanih v uradnih izka-zih šele od leta 1901 naprej. V našem nastavku je potemtakem še precejšnja vsota ponesrečenj ne-naknzani-h. Dobičkaželjnost pa ne požira le v industriji hetakombe žrtev! Čimdalje bolj nastopa na tem polju kmetijstvo kot uspešen konkurent. Neovržno kaže to naslednji pregled. Ta vsebuje ponesreče-nja, dognana po kmetijskih stanovskih zadrugah. Evo vam slike: Bilo je javljenih v letu ponesrečenj 1888 .................. 5102 18889 ................ 19542 1890 .................. 32186 189 1................... 42£96 1892 .................. 50136 1893 .................. 59006 1894 .................. 68751 1895 .................. 80598 1896 .................. 91099 1897 .................. 98363 1898 .......................103159 1899 ................ 107861 1900 ................ 106917 1901 ................ 116185 1902 ................ 122532 1903 ................ 133085 1904'................ 146306 1905 ..................................144939 1906 ..........i..........144289 1907 ................................141972 1908 ................................143175 1909 ..........................138785 191 0................ 131671 1911 ................ 136469 1888—1911 2,364.427 Med temi je bilo: prinoznanih ranjencev mrtvih 808 ................................354 6631 ................................1368 12573 .................1877 19359 ................................2153 23231 ................................2026 27553 ................................2142 32491 . . ......................2261 37383 ...................2213 42934 . ..............................2363 45438 ................................2474' 47683 ................................2598 51287 ................v 3608 50311 ..............................2662 55983 . . .....!................2751 57934 ................................2672 62397 ...............2393 66003 ................................4976 66335 ................................2907 61887 ................................2872 62673 ................................2843 61609 ................\ 2980 61240 . . ............................2942 M526 ................................2788 55387 ................................2853 1,065.655 60.576 Idila kmetskega življenja pušča torej krvave sledove za seboj Ne »aino v vojni, tudi v miru napaja zemljo kri, zločinsko prelita kri. Dva in ena petina milijona ra njenih, čez milijon težkoranjenih in 60.576 mrtvih, to so uspehi kapitalizma v uničevanju teles proletarcev. No, pa pokrovitelji reda in nravnosti kriče po ostrejših kaz nih za užaljenja in po mučenju odsekov, ki nastopajo v boju za boljše varstvo delavcev. PRIJATELJ, ZAKAJ GLASU JEfi. GlasCvati za stare stranke pomeni toliko, da glasuješ za suženjstvo. Meščanski modrijani okoli rmenega časopisja nam vedno oripovedujejo, da bodo reorganizirali republikansko in demokratsko stranko, docira je progresivna že sedaj baje hudo moderna. Delavci, kaj mislite, kedaj bodo politikantje in ekonomi starih strank proglasili, da so delavci upravičeni do vsega kar producira jo T Kedaj bodo ti modrijani praktično izvedli rek, da kdor ne deta. naj tudi ne jé? Nikdar! Demokrat je uvedejo neke nove reforme, ker se boge poplava socializma. Ti ljudje so mnenja, da je bolj pametno, ako se delavcem postreže s drobt mami, hleb jm prihrani za kapitali-ste. Republikanci si pa vedno žele priti nazaj v dobre stare čase. Nova progresivna stranka, ki hoče splezati na površje izključno z samimi reformami in prekladati delavska uprašanja iz jedne rame na drugo, pa je podobna zvitemu špekulantu, kateri pridrži zia sebe smetano, ljudstvu pa ponuja vodeno mleko. Nikar se ne smejajte. Ti reformatorji ne znajo, ne smejo in nečejo ljudstvu drugače pomagati. Naj ti ljudje mešajo delavska uprasanja kolikor hočejo, vedno »o pri enem in istem cilju — pri kapitalizmu. Vsak delavec, kateri je državljan Zedinjenih držav, si lahko pomaga, da uničimo kapitalizem in sedanje barbarske razmere, v katerih delavci živimo. Vsak delavec, kateri noče "fulati" samega »ebe in svotfo družino, nAj glasuje za eocijalizem. Mi nobenega ne silimo, da. naj glasuje direktno le th eocijalizem, dokler ne pozna socializme, dokler ne ve, zakaj ds glasuje. Volilec po navadi v splošnem ne ve, da kadar glasuje za kapitalistične stranke, da s tem tudi direktno glasuje m današnje krivične raziftpre — suženjstvo. Ako ti ne veš* zakaj da glasuješ, potem sploh ne zaslužiš bolj- ših floeinodarskih razmer kakor so seda.i v katerih živiš in gledaš z odprtimi očmi. Ako si nezadovoljen s sedanjimi razmerami, v katerih leni postJopači lastujejo miljone in milj one — delavci pa niČSSar druzga kot svojo delovno gioi'; potem se uči, kaj je življenje, bogastvo, beda in suženjstvo. Tisti delavci, kateri gledajo življenje brez naočnikov, dobro vidijo, da je edini izhod za delav-ee —-socializem. SPLOŠEN PREGLED. V Pompton Lake, N, J. »o delavci t antika jšne prediflnioe Wod-stvu tovarne predložili svoje zahteve. Delavci zahtevajo 10 odstotkov povišanje plače in upelja-vo 9 urnega delavnika. William Kovary, zastopnik lolknla štev. 760 od "United Textile Wor-kerg" je sporočil tovarnarjem, da ako po preteku enega tedna nc tigode delavskim zahtevam, ds pojdejo delavci na štrajk. e e e Delavci, kateri so zaposleni v državnih ladjedelnicami, hočejo imeti vsled vedno vočje draginje povišanje plače. Zastopniki delavcev so predi oiili zahteve delavcev tajniku mornarice Damels'u. Tajnik Daniel's je odgovoril, da bode pregledal listine ter na iste od govoril do 1. julija. • • s Leonard Frisina, Materi je bil nastavljen od I. W. W. unije, da organizira italijanske brivce v znanem štrajku brivskih pomočnikov v newyorskem mestu, je za vedno odstavljen od dotične unije, ter uima ve«č nobene pravice v imenu 1 W. W. izvrševati kakšne poale. Omenjenega organizatorja so zasačili, da je bil v zvezi z brivskimi bossi in drugimi lopovi, ter je t odi poskušal poneveriti denar, kateri je bil nabran v podporo štrajloarjev. Kakor hitro so pišli šuftu na sled, so mu takoj poslali listino, katero stA podpisala George Speed, generalni organizator in Joseph E. Ettor, élan exekutive 1. W. W., da je Frisina za vedno izbaenjen iz te unije. e e e Dana Sleeth, urednik v Portland, Oregon izhajajočega dnevnika "Portland Daily News", je obtožen kriminalnega liibelna, ker je v članku "County Ga/ng are Plain Robbers" očital portland-skrm veljakom "graft". Sleeth trdi, da je ta lepa danižba spravila v svoje žepe pri gradnji nove mestne hiše, Iktotera je stala $1.-W000 — najmanj $200.000. Pri mestnih in državnih stavbah je bil že mnogokrat dokazan 'graft,' čudno bi bilo, ako bi v Oregonu /kazili kapitalistični »istem. • a e Prostitucija, ta krasna cvetka kapitalističnega sistema tako lepo cvete v Združenih državah, da brezsrčni lopo»vi prodajajo v hišo sramote celo svoje žene in sestre. ITpamo, da Slovenci še niso tako daleč okuženi, da bi morali kakšnega individualiste zaradi te bolezni »praviti za š|>anske mreže! Harry Haspel iz Philadelphias, notoriien prekupčevalec belih Bližnjic je bil od sodnikta Thompson«, obsojen na 15 mesečno ječo, katero mora takoj nastopiti v "Eastern Penitentiary". Haspel je imel v svojem bordehi povrh dm-zega "frišnega" blaga, tudi na prodaj svoQo ženo in sestro. Harry Haspel je rodom iz Romunije, ter je Se le 2. junija 1912 dokončal svojo dvoletno ječo, v katero je bil obsojen tudi zaradi te lepe obrti. On je sedaj pred sodiščem, da je teikom štirih let naredil pri bordelu, kjer so bile poleg dmzrh 'usmiljenih" sestra, tudi njego-ra žena in sestra — čistega dobička, v večjo čast m 'slavo božjo $75 000, Ta kreatura je torej Romnnec. Kaj ps ako bi se tudi med Slovenci zaredil kakšen talki falot.. Kapitalistični barbarizem v zapadni Virginiji Preiskava dognala, da je milionar Morton ukazal streljati na premogarje, ko so spali v kočah. —Senatorji so se vrnili v Washington. Senatni preiskovalni komite kateri se je mudil dva tedna v o-okolišu premogartrkega štrajka to West Virginiji, se je zadnji četrtek povrnil v Washington. Preiskava še ni končana, temveč je samo pretrgana za nedoločen čas. Dejstvo, da se je pri burnem za sliševanju prič 17, t. m. V Chariest onu senator Martine iz New Jersey skoraj stepel z lastnikom premogovnikov in milionarjem Quinn Mortonom, je povzročilo, da je komite sklenil prekiniti pre iskavo za nekaj Časa. /Spopad Martineja z milionar-jem Mortonom se je izcimil iz zasliševanja o barbarskem ponoč-nem napadu na premogarje, ki so spali v kočah na Holly Grove v Paint Creeku, Lee Calvin, bivši privatni policist v službi premogovniških dru^b, je pričal, kakof se je pripeljalo na posebnem via kil okrog trideset oboroženih mož med katerimi je bil tudi on (Cal vin.) Tej armadi je poveljeval šerif Bonner Hill, a pravi vodja pa je bil Quinn Morton, manager Paint Creek Onerators' asosiaci je. Ko se je vlak približal Holly Grove, kjer so ob tiru v vznožju hriba postavljene koče in šotori štrajkujočih jwemogarjev, ukazal je Morton ustaviti vlak in dejal šerifu, da bi bilo dobro — malo zastrašiti štrajkarje. Šerif ga je takoj razumel in ukazal moštvu, da naj izstreli salvo na premogar ske koče. Zagrmele so puške — med katerimi je bilo tudi par strojnih pušk — in v istem trenotku se je valjalo v krvi v šotorih cVknog dvajset oseb, mož. žensk in otrok, ki so nič hudega sluteč spali na svojim bornih ležiščih. Šest oseb je za ranami u-mrlo. Vlak jc potegnil naprej, toda Morton je izrazil željo, da bi se povrnili in ustrelili še enkrat? šerif pa ni hotel rekoč, da imajo štrajkarji za enkrat dovolj. To se je zgodilo 7, feb. t. 1. Razkritje tega nezaslišanega zločina je seveda razburilo senatorje do skrajnosti. Drugi dan dne 17. t. m., je komite poklical k zaslišanju Mortona in več drugih ki so se po izpovedbi Calvina vde-ležali ponočnega masakriranja premogarjev. Morton je seveda tajil vse po vrsti in v osornem tonu zanikaval vsako tozadevno vprašanje, ki mu ga je stavil senator Martine, lstotako je tajii "nedolžnost". Martine je trdo prijel Mortona in ga vprašal, če je bil kaj zadovoljen, ko je počila salva iz ponočnega vlaka. Tedaj je pa naglo segel v besedo advokat, (kateri je zastopal lastnike premogovnikov in zahteval, da senator neha s takimi "nesmiselni mi" vprašanji. Martine je jezno vstal, a med tem je pa predseda-telj komiteja, senator Swenson zaključil zasliševanje boječ se, da ne nastane prepir. Morton se je zadovoljno smehljal in prezirljivo rekel Martineju: "Pojdimo dol v gostilno, pa se bomo kmalu boljše počutili." "Kaj ste rekli, sir t" zagrmel je Martine. "Pojdimo pit, da se nam povrne dobra volja," dražil ga je ponovno milionar. Martine, kipeč jeze, je dvignil pest in vpil. da se je razlegalo daleč ven iz sobe: "Nikakor ne pustim, da bi me tako ogovarjal človek najbolj umazanega značaja kot ste Vi! — Vi ste se ponižali pod nivo vsakega človeka, ki nosi belo kolo!" Senatorji so skočili vmes in ko- maj preprečili, da se nista udarila s pestmi. 8 tem je bilo zasliševanje končano. Štiri dni prej (13. jun.) je komite zaslišal eks-governorja Glass cocka, kateri je prvi razglasil vojno stanje v oklišu štrajka. . Glasseock je zagovarjal na vse kri pije ta svoj čin, češ da izjemno . stanje je bilo "silno potrebno, ker ni bilo več mogoče kontrolirati štrajkarjev potom civilnih sodišč." Dalje ie izpovedal eks-gu-verner, da je smatral vojno pravo za najvišji (!) zakon za dotično zono ob času izjemnega stanja. Glede težkih kazni — tri, pet do sedem let zapora — izrečenih nad obsojenimi štrajkarji je dejal Glasscock, da so bile te obsodbe izrečene le "formalno" zaradi "moralnega vtisa" nad premoga-rji, da pa ni imel namena držati obsojence v zaporu tako dolgo. Senator Borah je nato izvlekel iz eksguvernerja, da so bili krvavib pobojev največ krivi privatni policisti, vsledčesar je prišlo do vojnega stanja. Zaslišanih je bilo veliko premogarjev in njih žen, ki so bile ia-prašanc glede napadov od strani vojakov in privatnih policistov. Mrs. Maud Step, je pravila, kako je bil njen soprog ubit na Holly Grove, ko je počila salva iz ponočnega vlada 7- feb. "Moj mol se je zbudil vsled ropota prihajajočega vlaka in sluteč, da ne bo nič dobrega, skočil je naglo pokonci in zavpil, da moramo vsi v luknjo pod kočo. Šel je ven, toda v istem hipu zagrmeli so streli in moj soprog je obležal mrtev." Solze so ji zalile oči, ko je to pravila. Mrs. Sarah Blir/ard iz Efas-dale je povedala, da so ustavili vojaki na cesti, ko se je odpravi- » la v bližnjo kempo, da obišče svoje sosede, vojaki so ji rekli, da "izgleda kakor mati Jones" in da se mora takoj pobrati nazaj, če ne, da bo zaprta. ^ Biriče, ki so jih pripel j a3& opera torji premoga, da se operejo pred senatorji, so seveda po vrsti branile kapitaliste, vojake in surove Baldwinove policiste. Izjavile soi da so bili lastniki rovov in politične oblasti primorane nekaj storiti vsled "divjega obnašanja štrajkarjev in vsled hujskanja u-nijskih agitatorjev, posebno ma« 5 tere Jones, katera je baje nagovarjala premogarje, da si naj vsak preskrbi dobro puško." Mašinisti v Buffalo, kateri so bili na štrajku 4 za prlpoznamjc unije in boljšo plačo, so dbsogli v s** svoje zahteve, ter »e zopet vrnili na delo. Lastniki tvornie so v pričetku štrajka mislili, da foo»-do z labikoto premagali pirntarske štrajkarje in to že zaradi tega, ker so se delodajalci zanašali, da bodo dobili dovolj skebov. Toda ves kapitalistični navrt je šel — rskom žvižgat. Mašiniste se ne d-obi bs vsakim voglom, kakor na primer neizučene delavce. Skeborv ni bilo o»! nikoder. Štrajkarji so se držali železne diseipline in rezultat delavsikie solidarnosti je bil, da so dobili delavci vse,4 kar so zahtevali. e a a V Tacomo, Wash, sta se na nekem parniku po sili pripeljala dva organizatorja od I. W. W. Dotična dva organizatorja sta do-šla v Los Ageles, Cal., da organizirata delavce, kateri so zaposleni po velikih parnih žagalh — v unijo.'Strahopetni meščani, kateri so med seboj organizirani v razujviti "Port 4\ngeles CommereiaJ Club" so takoj, kakor hitro so zvedeli, dia sta omenjena organizatorja v mestu, sklicali shod, na 'katerem so sklenili, da pametni moščanje mesta Los Angeles ne potrebujejo nobenega organizatorja ter da se morata omenjena hujskača pametnih kapitalističnih uredb, takoj z silo pregnati iz mesta. Večna slava, modrim Salamo-nom v Los Angeles! I a p R O L K TAR E C Iz naselbin* razvoj herminie, štev. 2. pa. Naselbina Herminie, štev. 2 loži v prijazni dolinici, okolu katere ae razprostirajo mojimi griči. V Herrn ki ie je kakih 80 Slovencev, kateri po številu tvdrijo eno tretjino prebivalstva vsega me-ateca. Od niewta lrwiu, Pa. se razprostirajo premogovi rovi, katera so lastnina različnih korpora-cij in podjetnikov. Naselbina Herminie štev. 2. je ena najmlajših slovenskih naselbin v okolici Irwina. Pred deaeti-mi leti je bilo zaposlenih tukaj le par Slovencev pri 4 4 Ocean Coni Company". Od tistega časa so se Slovenci pričeli bolj pogosto na-aeljevati v ta kraj. V zadnjih šestih letih so si nekateri že tudi postaviti svoje lastne hiše. Delavstvo, dasiravno se je skušalo že večkrat organizirati, je pri nas še vedno neorganizirano. Vse se* vrši tako, kakor narekujejo kapita-liatd. Zadnji premogarski štrajk za prijHtfnanje unije se je vršil v letih 1010 in 1911. Zaradi nekaj delavskih izdajalcev (*kebov) je bil štrajk brezi»i>eHen. Premoga rji so se mwafli ukloniti v star» jarem, ali pa oditi s trebuhom za kruhom, kajti družba jih je zapisala v črno kHjigo. ( as pa ni več daleč, ko bode trpeče izkoriščano delavstvo ponovno »vstalo, ter zahtevalo — pravico in avobo-do. Streti se mora jekleno roko kapitalizma in ustvariti ncv »i-atem, v katerem naj bode zemlja pravična mati vsem svojim otrokom, kjer ne bo gospodarjev in wKnjev, pač pa dovolj dela in kmha za vse. V kulturnem oziru zamoresno tukajšni Slovenci zaznamovati lep napredek. Pred šestimi leti začeli so se združevati v podpornih organizacijaih, veČina jih je takrat pripadatla "k K. S. K. J. štev. 68 v Irwin, Pa Dalekovidni in bistro umne jŠ i člani so pa kmalu iz-prevideli, da jednota, katera ni na svobodomiselni in delavsko-socialiatični podlagi, da taka jednota ne more in neče odgovarjati duhu časa za stremljenje delavskih teženj izpod kapitalističnega jarma. Zaradi tega ae je pričelo agitirati za S. N. P. J. in S. S. P. Z. Sad te agitacije je bil, da se je rodilo novo dntftvo, katerega poznamo pod imenom 4'Prostomrdeči": štev. 87. S. N. P. J. Društvo je napredovalo, da je bilo res veselje. Seveda niso bili vsi člani na jasnem, kaj je svobodomiselnost in socializem; nekaj jih je*bilo takih, Trojih čut je bil navdan z sta-rrnikrajsko boleznijo — frazarst-vom. Vedno bolj pa so se radbi-strovali pojmi, pogled v bodočnost in želja za večjim napredkom. Razmere so se izpreminjale in čas je hitel naprej. Čez nekaj časa ustanovili smo si na Herminie štev. 2. socialistični klub štev. 63 ter ga priklopili k Jugoslovanski soc. Zvezi. Kkilb je nekaj časa nad vse lepo napredoval, ter štel kma-hi po ustanovitvi štiriinpetdeset članov. Kar naertkrat se je pa pri čela bojazen in govorice, da vsi tiwti, kateri spadajo k soc. kldho, da bodo izgubili delo. Nekaj plaš ljivcev je vsled teh govoranc v resnici odstopite, napredni, neust rail ji vi in zvesti bojevniki klnba so se pa izmišljenim govo-rancam in kapitalističnim trikom samo smejali, zavedajoč se, da jo neobhodno potrebna poleg indu-strieTne tudi politična delavska organizacija, dobro vedoč, da je organiracija delavstvu glavni fa ktor v preustroju sedanjih gnji-lih družabnih razmer. Mala ali hrabra četica ima še danes nalogo, da vodi akcijo za boljše delavske razmere, ter za dobrobit delavskega razreda spkilh. Seve da ae nsoramo še vedno (boriti z vsakovrstnimi zaprekami in na sprotstvom, dasiravno ni agitaci ja za socializem več tako težavna, kakor je pa bila pred leti. Danes se po večini socialiste spoštuje. Dosti tistih, kateri so pred leti zaničevali in zasmehovali socializem, so sedaj že izprevideli, da so» živeli v zmoti, ter m danes že sami pri soc. strsnki in naročeni na soc. liste ter delujejo in •ffitirajo za socializem. Seveda je še vedno dosti tistih, kateri sovražijo in« prezirajo duhovnike (starcflrrajski liberalizem) socializma pa vseeno ne poanajo. Meseca aprila tega leta, w> se napredni delavci aavzeli, da si postavijo svoj "Dom". Sklicana je bila posebna izvanrediia seja in sicer od društva štev. 200 S. N. P J. in društ>va štev. 86 S. 8. P. Z. za razpravo: Iksko in z katerimi sredstvi bi se postavil dota. Po daljšem debatiranju se je twide-lo in sklenilo, da se morata v dosego tega cilja združirti oba društva, ker smo priŠii do rezultata, da si eno samo društvo ne more postaviti dmtiua. Da je navdušenje za dom veliko, se iahko izprevi-di že iz tega, da so se seje do malega udeležili vsi Slovenci. Na seji se je debatiralo in razložilo o pomenu delavskega doma. Zbrano občinstvo je z velikim navdušenjem in pritrjevanjem dalo vedeti, da se strinja in teži po svojem domu, kjer naj bi bilo torišče slovenskih delavcev iz Irwina in o-koliee. To ni bilo samo navdušenje, katero traja Je kratek čas. aiu-pafk navdušenje, v katerem se je videlo pmtžrtovalno*t za uresničenje delavske ideje. Zato izvoljeni odbori poprijel» so se takoj težkega dela. Sklenilo se je, da se razpošijejo prošnje na vsa društva S. N. P. J. in na vsa društva S. fS. P. Z. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Pozdrav na vse zavedne delavce v Z. D. IVoletareu pa mnogo uspeha pri težkem delu. Vaš za socialno revolucijo! Louis Bric, R. F. D. štev. 3. Box 106, Irwin, Pa. Black Diamond, Wash. Prosim vas za nekoliko proato^ ra, da v "Pro&etarcu" nekolik*» opišem moje potovanje iz Ronald, Wash, do Black Diamond, Wash. Ko sem bil v Ronald, sem eital dopis v "Glas Svobode" iz Is savnah. Wash. Dopisnik M. K. jo h valil, kako da se lahko dobi tam stalno delo in dober zaslužek. (Op. ured.. Krivda ne zadene u-redništvo listov v slučaju, ako dopisniki pretirano poročajo. Med slovenskimi listi je samo en par reakcionarnih in konservativnih listov, kjer imajo uredniki in gospodarji čas in denar, da gredo lahko v New YorHo ali pa v Washington sami pogledat, če je dopisnik poročal reanico ali ne.) Jaz sem si mislil: tam bo |>a za iti. Tukaj se dela samo dva do tri dni v tednu, rajši grem na omenjeno mesto, kjer se «talno dela in dobro zasl/uži. Toda glejte, kakšno smolo sem imel. Ko sem pri šel na I*sasa. ier nisem imel dovolj časa, tudi nisem mogel mesto natančneje *i gledati. Po -enournem "'a kan Ju sem se w>l>et odpeljal s poulično karo naprej v Indianapolis, glavno mesto države Indiane. Pri tem, ko je zemlja v Clintonu pusta i': Peščena iu radi tega tudi malo obdelana, je bilo videti med Ter-r» Haute in Indianapolisom rodovitna in vsa obdelana. M « ste In-|iana|>olis je precej efWvno in v njem s«» nahajajo tovarne za raz-;čne stvari. Sredi mesta stoji ve-ik monument v fcpcmin padlim v ¡jakom in mornarjem v raznih vojnah. Monument je postavila avžava sama leta 18*7 in je «tal 4600 000. Ko zvem, kje prebivajo Slovenci. zasedem karo in se odpeljem d«' njih. Dobiti ini jih m bilo teš-k), ker žive akupiM v bližini, k.cr delajo. V svojo žalost in v žalost organiziranem» delavstva nora m pripoznati, da sem videl ;>e v .marsikaterem kraju brez br.žno delavstvo, ali tako brezbrižnega, tako nezavednega uisem \idel do sedaj še niti v eni slovenski naselbini, kot j'! ravno tukaj. N.ilhova edina skrb je delo in pi-jrča. Ne zanimajo ae za eno ne za drugo stranko, /i/e kot nema živina. Kot taki so gotovo največja žrtev in plen ^a kapitaliste i druge izkorisceva'ee delavstva Te je-kar st tiče slovenski del a v en v splošnem o^iru. Gotovo iz-june so tudi tukaj. Imamo nekaj < obri in zavednih sjdrugov. ki de :*i;ejo na to. da '>i delavce indu-H*»:alno in političro organizirali. Kjer pa dela\stvo re čita nič, je topo in nima pojna o delavskih organizacijah. Sku:ali so se že organizirati in organizirati se mislijo tudi atslaj. Ali zdi se mi, dr. bodo imeli posamezniki še veliko» opraviti in bodo morali še velike žrtvovati, predno se jim bo po arečilo organizirati to fcrpo, brezbrižno maso. Ker ne znam delati čudežev, sem videl, da bi bilo vse moje delo in čas takorekoč le vržen stran iu zato aem se poslovil old sodrugov še tisti večer in se od peljal v Cleveland, O. Sodni-gom in razredno zavednim delav cem v lndianapoiisu. Clevelandu in sploh povsod, koder razni sa-loonarji »n trgovci ne podpirajo delavsk»-ga časopisja in delavcih organizacij, ali so jim morda še sovražni, priporočam, da jih tudi sami ignorirajo in jednestavno ne podpirajo. Delavci zavedajte se tega, da so sakmarji in trgpvei le od vaa odvisni in ne vi od njih Nadalje, kakor hitro spoznate, da sovraži eden ali drugi salonar delavsko» časopisje in organiraeijo obvestite o tein t ml i svoje tovari še in dnige delavce, ker potrebno je, da delavsfvo vč s kom da občuje in katerega podpira. Če bo delavstvo tako postopalo in se potem ravnalo, potem ae bodo kma-tu tudi te vrste ljudje spremeni li — ali bodo pa šlirtja, kamor jih je šlo že mnogo p£ed njimi Zapomniti si moramo to, da kdor ne podpira delavskega č*»opisja in delavrflri organizacij, je na sprotnik delsvatva in pristaš ka pitalrstov. Tak človek je priprav ljen -vedno škoditi delavstvu in ga tudi — ako se izplača — izda kapitalistom in njiovim zavezni kom. V Cleveland sem prišel v soft>o to dopoldan m se podal naravnost med naše sodnige. Popoldne sva šla s sodrugom MiAkotam na agi taci jo za list, katera ae je nepri čakovano dobro obnesla. Tukaj — ne kot v Indianapolis — delavstvo Kitj Čita in je kolikor toliko bolj zavedno in napredno. Za obžalovati je le to, da imajo toliko različnih strank, kot nikjer drugje »v Ameriki. So: demokrat je, ivpub-ikanci, progresisti, monaristi, so-coJci, svi.ibodoiuisleei (teh je mno go), takih, ki se drže strogo obredov katoliške stranlke, vere, narodnjakov, klerikalce-v, aocialistov itd. Samoolisebi je umevno, da so aocialiati organizirani in aktivni. Njihova aktivnost ni le tiamo na mlitičnem |m>Iju. ampak je tudi na induatrielnem. V svojem klolm štev. 27. imajo do 100 čiDanovi in članic. Zanimivo je posebno to, da so vse članice navilmšene agitaro-rice, oiobito še aodružica Kolar. 'repriean sem, če bodo Cleveland-ski sodrugi in aodniiice š«> v bodoče ostali talko akti vni kot so se-laj nI čas več daleč, ko bode Cleveland najbolj napredna slovenska naselbina v Ameriki V nedeljo, dne 15. junija je inel stav. soc. klub iz Clevalanda svoj piknik blizo Collinwooda. Ne »o, katero'je dopoldan grozilo a svojimi sivimi oblaki, se je po-»oldan seistilo tako, da je seduce s svojimi ]>ekočimi žarki neuMinil-jeno pripekalo na vse, kar ni dojilo zavetišča v seiu-i j>o<1 drevjem . Najbolj usmiljenja vredni so bili oni, tki so se ]>odali na piknik, pa niso znali ne za prostor in ne za pot, kjer se je pikijik vršil. Na pikniku, zraven reke Mississippi in v senci košatih starodavnih dreves je gorel velikanski ogenj, okoli katerega s*» je «irikial kulrar. /daj resnega, zdaj sraeh-jajočega obraza, včasih še s hudobno škodoželjnim olbrazom. V svojih rokah je držal velike, dvanajst roglate vile nasajene na dol-kem skovan eni drogu. Na vsakem roglu je bilo nataknjenih dvanajst živalic, pred katerimi ima nežni spol vedno smrtni strah. Kuhar, kojega dovtipi bi bili v »onos kralju pekla, ni dovolil v svoj delokrog dragemu kot "rajski vili", katero je s sužnjiško >onižnostjo in veverično hitrostjo skakala okolu njega in Aiu za-ivala njegovo vesliio suho grlo z zlatorumeno mrzlo tekočino. Ves ta čas so prihajali došlici z izmučenimi in potnimi obrazi. Tu in tam se je kdo. pripeljali na vogal tfviElija. Vsi došliei so bili uljud-no sprejeti in vsakemu posebej se je takoj od k a za I prostor za mizami, katere so drugače vedno shranjene v božj»*m hramu. Na mizah je bilo zraven vsakovrstnih »rezimenskih jedi vsepolno hladne pijače. Točno ob peti uri zavpije kuhar s svojim močnitn ini čistim glasom, da je pečenka gotova. Takoj na to jezno in zapovedujoče pozove goste, da s«1 približajo in se iste j>osliužijo. Vsi gostje — stari in mladi — so se brzo odjrvali in v> petih minutah ni bilo več videti lepo diše-še in okusne pečenke nikjer. Na to se začujejo lepo doneči glasovi trobente in piščali. Vsi se ozremo na ono stran, od koder je prihajala. Prav na bn^gu rrlke Mississippi. okolu mize poel velikim drevesom, zapazimo godbenike, obleče ne v sneženo-bele obleke. Vai se napotimo proti njim. V trenutku, ko dospemi do njih, preneha god-) Prrdno pa smo imeli čas izkazati naše odobravanje, se začujejo milo doneči glasovi zbora Rajskih vil. Razočarani poalučamo vsi toliko časa, da petje preneha. Ko se zopet zavemo, se oziramo in gledamo naokoli, kje je zbor "Rajwfkih -vil". Pa glej vraga, nikjer jih nismo mogli zapaziti. Gre mo jih iskati po grmovjui in okoli dreves, ali vse zaman. Nobenega sledu nismo mogli najti za njimi. Neznano so se prikazali in neznano izginili. Z žalostnimi srci m z povešenimi giavami smo se vrnili nazaj vsak na svoj prostor. Vsak je bil zamišljen in pil je močno rumeno hlsdno pijačo, dokler jo je bilo le kaj na razpmlago. Ko je bila vsa pijača "fuč", je nekdo močno žažvižgal. (Op. ured. Belee-hub) in takoj pridrvil voz sv. Elija, na katerega se nalože blagoslovljene mize in nelkiaj svetih oseh. Mudilo se je hudo. Zopet se začuje močan žvižig (Op. ured. Mogoče je žvižgala LovŠetova punca. Deklica naj nam oprosti. Ne mislimo ničesar slab«ga. pi*1 pa je pravilno, da se tudi fante včasih malo "potegne") in voz sv. Elija izgine »«pred naših očij. Kar nas je še ostalo, se podamo počasi po polti, od koder smo prišli. Vsi smo bili veseli in tadovolj ni, kar uekdo zavpije, da so "Rajske vile" kuharja {»opoldanske pečenke obiskale in mu polovico uniforme odnesle. Nek hudomuA-než pri|>omni, da jih je videl oditi v spremstvu njegovili prijateljev proti Rajski dolini. Pr. Po*Wxy. ZAHVALA. Podpisani se prisrčno zahvaljujem vsem bratiotn in aestram A. S. B. P. društev, klateri so mi priskočili na pomoč 'v moji dolgi bolezni. Darovalci so; Društvo štev. 1, FVintenac, Kans: $2.00, dr. štev. 2. Chiscope, Kana.: $1.60; dr. štev. 3. Nemburg Kans : $2.80; dr. štev. 4 Mineral, Kans.: $4.25; dr. štev. 6. Yale, Kans.: $3.75; dr. štev. 7. Curan-ville, Kans.- $3.60; dr. štev. 8.1 Fleming, Kans.: $2.50; dr. šteu 9. Radley, Kana.: $5,00; dr. štev. 10. Jenny Lind, Ark.: $4.90; dr. štev. 12. Cherohee, Kans.: $2.30; dr. štev. 13. Adamson, Okla.: $13-65; dr. štev. 14. Mavnard, O.: $5.00; dr. štev. 16, Franklin, Kansas: $3.60; dr. štev. 17. Carney, iowa: $2.25; dr. štev. 19. Black Diamond, Wash.: $4.50; dr. štev. 20. Ely, Minn.: $2.20, dr. štev. 21 Witt, 111.: $3.00 in S. S. P. Zveza v Franklin, Kans.: $5.00. Karl Drgan. — "Zgodovina j«* naštevanje dejstev, dogodkov in njihove medsebojne zveze o vzrokih in u-čin k i h. materializem pa je le filozofska hri>oteza, podmema, je •amo neka mised, pena, ki se še ni nikjer udejstvila, in vendar soj nas ln>jda na podlagi te fantazije učili zgodovine", pišejo doslov no maturanti in üemenatarji z izpitom brez izpita v jolietakem "Rinulkiem Katoliku", da bi dokazali, da se zgpdovina ne mor»» tlčiti in pisati na temelju materialističnega naziranja. Reveži! Razumeli niste niti stavka — in medse bojne zveze o vzrokih in u-činkih, — ki ste ga preplonkali iz leksikona, ker drugače je nemogoče, da bi sebe lopnrli po zobeh. IV»» nazorih teh šolarjev a patentom je n. pr. Martin Luter pričel učiti proč od Rima, ker je Luter živel na svetu in ni bil pokoren sin Ikiatofiške cerkve. Drugih vzrokov in učinkov patentirani in žegnani filozof »v Jolietu ne vidi. Drag zgled. Slovenski kmetje so ae vprli, ker je živel Matija gubec in bil puntar. Drugih vzrokov so filozofski oslogiji že»gna-nih gospodov ni bilo za veliki kmečki punt na Slovencem. Dva zgleda naj zadostujeta za "učenost" žegnane gospode v Jolietu, ki je v žlic svojemu dvajsetletnemu šolovanju v stari domovini ostala tako neumna, »da se ji vsak najbolj navadni delavec posmehuje, kedar stopa joliteska gos|voda s svojo učenostjo v javnost. Ker želimo, da se ta gospoda nekaj nauči, ker drugače je boljše, da vrne svojim tovarišem denar, ki so ura^izdali zanjo, ji pri proč am o za enkrat dvoje knjig: "Ethik und materialistische Ge-schihtsauffassung". Spisal Karl Kautsky. Knjiga stane vezana 1 m. 50 fenigov. 44Der historische Materialismus". Spisnil H. Gorier. Tz holandščinc prevela Ana Paunekoekova. l>e'. Knjiga stane vezana eno marko. Knjigi dobite v založbi I. H. Dietz, nafdcodje so s tem nehote potrdili, i da dobro pišemo. Kadar nas bodejo pri "A. S." hvalili, da dobro pišemo, takrat bi bili v klerikalnem taboru in skrajni čas, da bi nam slovenski delavci dali — zasluženo brco. Sploh pa še mi dvomimio, ako pri "A. S." vedo, kaj so članki. Na četrtej in petej strani bi morali, ako se štejete za žurnaliste— znanstveno pobijati socialistični teorijo iu razkladati o nebeškem kraljestv^. Namesto tega pa na teh dveh straneh zavoljo pomanjkanja možganov, prinašate polemiko in starokrajske novice. Sploh pa — čemu se jezite zavoljo slovnice. Kateri list pa je slovnično urejevant Nobeden. A- j ko bi Vi malo več čitali, poteíu j bi Vi in vaši "bravci" lahko ve- { deli, da se uredniki znanstvenih i revij dr. Henrik Turna in dr. Vladimir Knaflič ne moreta razumeti. kar se tiče slovnice. Čitajte zadnjo številko znanstvene revije "Veda". Tam bodete videli, kako prijemajo zaradi slovnice aou-rednika klerikalne znanstvene re— vije "Čas" — dra. Aleš Ušenični-ka, kateri je gotovo boljši slovni-čar kakor pe, ste Vi. Mi vemo, da je vaš iist pisal v starinskem in skaženem slolgu. zato je vaša dolžnost, ker ste dvajset let hodili v šolo, da se na starost malo boljše privadite pisati. Mar ni blamaža. ako bi mi morali vas učiti slovnice, ko ste dvajset let hodili v Šolo, mi pa nič. Poboljšajte se, da se vam ne bodejo delavci smejali! Pri "A. S." vedno brskajo po lexikonu, nazadnje pa pravijo: to je ta zapisal, in zopjt drugi je to zapisal. Socialistična literatura je bogata. Ako bi mi vedno ponavljali, kaj \e kedo zapisal proti kle-rikalizinu, veri in drugim sličnitn stvarem, potem bi mi morali izdajati vsaki teden "Proletarca" v takej obliki kot je enoletnik "Mohorjevih knjig". Gospodje, Vi ste-dvajset let hodili v šolo, zato je skrajni čas, da enkrat tudi sami kaj napišete! "Amerikanaki Brovenec" piše v štv. 20 junija aledeče: "Čevljar se mora učiti najmanj tri leta,- če hoče količkaj udobno čevlje narediti. Ravnotako se mora svojega posla izučiti kovač: "Kaj boš ti, krojač, jaz znam boljše hlače narediti, ko ti", ali pa če bi rekel pek, da zna bolj trpežno podkev narediti, ko kovač. Česar se je kdo izučil, pri tem naj ostane, o tem naj govori in — piše. Česar pa se ni nikdar učil, o čemur nima pojma v glavi, o taki reči naj pa lepo molči, drugače mora takč Sploh je pa že več kot smešno, zakaj se pri " Amerikanskem Sro-vencu" vedno jeze. Naša naloga ni, da bi vas učili katekizma. Veste pa, da jeza pomeni greh. Ne jezite se toraj ako hočete videti^ nebeško kraljestvo. Bolj pametni je vsekakor za duhovnike, da turnejo v roke "nožni venec "An molijo "litanije", kakor fi tla se jezel V splošnem mi nobenega ne vprašamo, koliko le^^a je hodil v šolo, pač pa smo radovedni, kaj se je naučil 11 Kaj ne gospodje, kako bi bili mi "študirani" afktom bili hodili dvajset let v šolo — kakor ste hodili Vi! Čevljar se mora učiti najmanj tri leta, če hoče leoličkaj udobno čevlje narediti. ("A. S." 20 juni 1913). Dobro. So-Jarac, Kranjski-čič in Poljdkičič so ae pa učili dvaj set let, pa Še sedaj nič ne znajo. Vsekakor alabi učenci! Socializem je edino vspešno zdravilo, katero more ozdraviti barbarske razmere v West Virgi« niji. ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA Ust*M«lj«aa dr* 1«. avfwat* IDOS. PODPORNA ZVEZA Inharpurtim— M- «priU 1M v drtovt Pana. Sedež: Conemaugb, Pa« O LAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL HOVANSEK, K. F. D. No. 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: JAKOB KOCJAN, Box 508, Conemaugh, Pa. «lavni tajnik: VILJEM SITTER, Lock Box 57, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, Box 1, Dunlo, Pa. Glavni blagajnik: IVAN PAJK, Lock Box S28, Conemaugh, Pa. Pomoini blagajnik: IVAN BKEZOVEC, Box fl, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: FKANK BARTOLj L nadzornik, Box 274, Thomas, W. Va. ANDREJ VIDRIH, II. nadzornik, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. ANDREJ BOMBAC, III. nadzornik, 166» E. 33rd St., Lorain, Ohio. POROTNIKI: JOSIP SVOBODA, I. porotnik, 638 Maple Ave., Johnstown, Pa. ANTON PINT AR, II. porotnik, Box 204, Moon Ruu, Pa. MIHAEL KRIVEC, III. porotnik, Box 324, Primero, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: S. A. E. BRALL1ER, Orove St., Conemaugh, Pa. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, eo uljudno prošeni, pošiljati denar naravnost na blagajnika in nikogar drugega, vse dopise i»a na glavnega tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA V ZVEZNEM SENATU. Senatni odsek zvezne zbornice v Washingtonu, kateri »e je bavil z Ashurstovo resolucijo glede dodatka k ustavi z ozirom na žensko volilno pravioo, je 13. t. m. priporočil z večino glasov, da senat sprejme resolucijo. Odsek je svoje priporočilo vte-meljil s sledečimi razlogi: 1. Ženska volilna pravica se de more več smatrati za novelističoio ali radikalno gibanje. 2. Enakost obeh spolov je U stališča intelektualnosti pod vsako diskuzijo ali debato. 3. Podelitev volilne pravice ženstvu bo pripomogla do moči in pravičnosti vlade. 4. Odrekati eni polovici državljanov pravico do izvrševanja dragocenih funkcij državljanstva je naravnost ozkoarčtio in krivično. 5. Ženske so ponovno in ponovno dokazale, da v polni meri zaslužijo volilno pravico. Itd. Kako se spreminjajo ljudje včasih tiudi v najbolj nazadnjaškem za konodajnem gnjezdu — zveznem senatu! fce pred par leti bi se bili visoki gospodje senatorji smejali in celo smatrali za razžaljenje če bi bil kateri iz med njih samo omenil žensko volilno pravico v zbornici., Ampak ta sprememba — revolucija, bi skoraj rekli — v politični atmosferi najvišje zakonodajne zbornice se ne sme pripisati kakšnim 44radikalnim nazorom" senatorjev; pripisati jo je edinole splošnemu socialnemu nemiru in zahtevam vzbujene mase proletarijata in teh zahtev ne more niti zvezni senat več prezirati. Ako po priporočilu odseka senat sprejme tozadevno resolucijo in če se za isto izreče tudi reprezen-tantska zbornica, potem pojde resolucija kot dodatek k ustavi na glasovanje po državnih zakonodajah za končni sprejem ali odklonitev. ODMEVI SISTEMA. piorok svetovnega miru." Živela kapitalistična mednarodnost in živel patrijotizem in republikam-zem naših 44velikih" Američanov! — Posebni" senatni komite, ki preiskuje "lobby", to je sistematično delovanje agentov raznih trustov. ki že od nekdaj prežijo kot psi-^uvaji v Washington!* na) zakonodajalce in agitirajo za za kone, ki so trustom na korist in zopet pobijajo druge, kateri so trustom na škodo — ta komite je pred par dnevi odkril velikansko skrivno organizacijo "lobistov ki stoje pod okriljem sladkornega trusta. Ti "lobisti" delajo na to, da se ne odpravi carina na surovi sladkor in sladkorne družbe Zed. državah in celo na Filipinih so izdale za to svoj 4 * lobby" Washington u že nad $800.000. Nekateri gladkojezični agentje, ki 44pihajo" poslancem na ušesa, dobe celo po tisoč dolarjev na mesec. Zopet en dokaz, da kapitalisti ne poznajo nobene meje kadar gre za obrambo njih roparskih interesov , — 200 železniških vagonov krompirja leži in gnije na stranskih tirih v Minneapolisu. Krompir so poslali farmerji iz severo-zapada, a železniška družba ga ne da, dokler trgovci ne plačajo vozni tarif osem centov od bušla. Trgovci pa nečejo plačati tarifa, ker «»e boje, da ne bodo mogli vsega kritpipirja prodati z dobičkom in takoNkrompir trohni v karah in čaka, uA ga mestni zdravstveni svet v MiiKjcapolisu ukaže zmetati na smetišče. Koliko je revnih ljudi, ki nimajo kaj jesti, — toda krompir mora »gnjiti na kupu, ker ni kupca z dobičkom. Slava kapitalističnemu sistemu! — Milionar Andrew Carnegie, naš veliki 44filantrop", advokater svetovnega mira (v znamenju drednavtov!) in vragvedi kaj še vse, se je zadnji teden mudil y Nemčiji, kjer se je splazil na cesarski dvor. priklonil se prav globoko in čestital nemškemu cesarju na petindvajsetletnici njegove-^ ga cesar je vanja in streljanja too»-zlov. Carnegie kot velekapitalist ¡¡ac ve, kaloo daleč sega njegov patrijotizem. Ali ima Carnegie domovino? Gotovo. Njemu je domovina povsod, kjer se za drag denar gradijo bojne ladije, ki so po njegovem mnenju "najboljši — Država Missouri je zgradila veliko poslopje za izdelovanje nekega posebnega zdravilnega seruma za prešiče. Ce farmerju zboli prešič za kužno boleznijo, dobi ta koj pomoč oil države na državne stroške. To je vse dobro. Tud prešičje bolezni se morajo zatira ti. Ali vprašanje nastave: ali i-ma država Missouri, ali katera druga država kakšen brezplačni zdravilni serum tudi za ljudi ? In iz tega vprašanje se rodi še drugo: kdo je državi bolj potreben prešiči ali ljudje? Zdrava pamet bo gotovo rekla: ljudje. Ampak bolna kapitalistična pamet, ki meri sleherno stvaroo le po dolarjih in centifo. pa odgovarja: pre šič, ako je zdrav, da recimo sto funtov mesa in to je denar — za ljudi nas pa ni briga . . . Exactly so! To je kapitalizem! Podjetniki v Birmingham, Ala so si izmislili nov "švindelj' s ka terim so mislil k>viti na lim ncza vedne delavce. l*red neuoigiin Ča som so ustanovili "Building Con tractors Association". Delavcem so peli na ušesa, da je to dela v ska unija. Delavci, kateri so se po večletnih grenkih skušnjah na učili, kje da so 44 delavski prija tel ji" so bili seveda takoj na jas nem v katerem grmu da tiči zajec in so povedali delodajalcem, da je njihova organizacija od muh. De lodajalci, kateri so imeli v žepih denar, so še vedno mislili, da bo dejo, že počasi izbili trme svojih delavcev iz glav. Prišlo pa je dru gače. Delavci so enostavno pove dali, da njihove organizacije ne pripoznajo. Gospodarji so izprevi deli kritični položaj in' delavcem hote 'ali nehote privolili da se smejo samostojno organizirati povrh so jim pa še morali zbolj sati plačo. JAPONSKO AMERIŠKI IM BROOLIO KONČAN? Kaj je pa z "japonskim vpra šanjem"? Washington trdovratno molči in Tokijo tudi. V Wash ingtionu je prevladala Wilson Bryanova taktika stroge tajnosti in to taktiko posnema tudi japon ska vlada. Protestna nota japonske vlade proti zemljiškemu za^ konu v Cslifomiji je še vedno skrbno zavita v misterij, kar se jsvnosti tiče in isbotaka je tudi \Vilsou-iiryaiiov odgovor na do-tično noto. čela stvar izgleda kot da so v Washingtonu ali pa v To-kiju naredili precej veliko bla-mažo, s katero se sedaj ne upajo pred javnost. balkanski zavezniki MED seboj. Iz Dunaja poročajo z dne 19. jun.: Bolgarska vlada je danes izročila Srbiji formalno noto, v kateri zahteva, da mora i zadnja takoj zapustiti vse tisto ozemlje, ki si ga Bolgarija lasti kot svoje. Ako Srbija tega ne stori v enem tednu, tedaj bedo Bolgari izgnali Snbe s silo. Bdlgarija, Srfoija in Grška so privolile, da Rusija razsoja v vjihovem sporu; toda Bolgarija stoji na stališču, da Srbija poseduje nekatere turške pokrajine, o katerih absolutuo ne more biti nobenega pogajauja. 44Proletarec" je ob času, ko se je pričela balkanska vojna, v dolgem članku 44Boj vojnemu inolo hu!" ožigosal balkansko klanje kot se je spodobilo in povedal brez ovinkov, da vojna nima drugega namena kot balkanskim monarhijam priropati več pokrajin. Naši čitatelji se še lahko spominjajo, kako so takrat padli po nas "Gl, Nar.", 44Clev. Amer. itd. in nas zmerjali z 44izdajalci jugoslovanstva", 'banditi" itd. češ da vojna 44 jugoslovanskih bratov" je le "osvobojevalna" vojna, ki ima namen 'osvoboditi* kristjane izpod turškega jarma Kakšno 4,osvobojevanje" 90 imele balkanske vlade na srcu, se vi fdi danes, bo si Srbi in Grki na eni in Bolgari na drugi strani kažejo zobe, ko se groze poklati med seboj radi 44osvobojene" zemlje. Sedaj se vidi, da je imel 44Proletarec" do pičice prav. Radovedni smo, s katero 44stranko" bodo sedaj simpatizi rali naši 44veliki Jugoslovani", če se pokoljejo Srbi in Bolgari. Kaj ti Srbi so jugoslovanski bratje in kristjani in Bolgari so jugoslo vamski bratje in kristjani. Baš smo radovedni, s kom «bodo senlaj 44 potegnili". Novo codo morale je iznašel o riginalni urednik Našega berača Ta coda se glasi: Ustvari si dru žino, pa nima živ krst pravico kri tizirati tvojih družabnih (ne privatnih — če ima kdo list, ni več samo privatnik) dejanj, ki so škodljiva družabnemu razvoju v ob če. Ce imaš družino, potem lahko kvasiš kot fanar in farmar o vse-vrstah oslarijah, ki so se rodile v tvoji domišljiji in jih da ješ družbi za gotov denar kot dnševno hrano, ne glede nato, da tista hrana ne odgovarja zdravemu razumu, naobratno: da sodi v deželo culukafrov; lahko igraš triobraz no figuro in si imun — zato ker si si ustvaril družino. — Ali ni to morala katoliških jezuitov? Ali ne bi bilo za te vrste ljudi mnogo bolje, če jim je res kaj za njih družino, da se drže svoje ga biznisa, puste pa tisto stran življenja dvorezne ulogc nastran ki jim ne bo prinesla zaželjenega vspeha, ker ga ne more — in ne sme? Človek, ki nima nobenega prepričanja, pa vzlic temu hoče igrati ulogo v prvi klopi, je goto vo naivno bolan. Kritika je edi na žavba zanje in svarilo tistim Tri so mu morda bližnji. — No Franjo, Socialisti se ne strinjajo s te vrste moralo! Rockefeller, znani ameriški kralj olja in Rotschild, kralj fi nanc v Evropi, sta w v laseh, kedo da bode o/bdržal vlado nad industr; jo petroleja. Do sedaj se Rothschild, kateri se riktriva pod imenom velike evropske tvrdke 4 4 Shell Petrol enim and Roya I>nch Petroleum OoSnpanies" ni stikal y luissines petrol ejwkega kralja v Ameriki. Sedaj je p« pri-plnl v San Francisco Rotíhechil-dov pa mide, na katerem je 3,000. 000 gnlonorv najfinejšega gasoli na iz Orienta, íldaterega sedaj v «kodo kot konkurentje 4'Stand ard Oil drudge" prodajajo po 16 H centa galon. To je prvi slučaj da se predrzne Rothschild delat konkts-eneo Rk*eke*fel1eh, postal boš neodvisen in sam svoj bas, ne da bi se rabil vkljanjati basu in ga mititi s denarjem, cigarami, pivom, samo da bi Te pustil že naprej delati in kupičiti bogastvo ampak — za Tvojega delodajalca, izkorižčevalca. DELAVEC, ali hoče* postati sam svoj goapodar? Toraj poslušaj met Jaz imam v WAUSAUKEE, VVisc., deset tiso* akrov zemlje, katero sem se namenil prodati samo slovenskim zavednim delavcem po zelo nizki ceni in sicer od 15 do 20 dolarjev aker, z malim neplačilom in lahkimi letnimi obroki. Mimogrede naj že omenim: Ne dajte se pravariti agentom, ki oglašujejo zemljo v teh krajih po $8.00, kajti semlje Vah dobijo v svoje mreže in Vam potem prodajo sa to cano tu ne dobita, ampak Vam s tem nastavijo lima niče, da /.emijo po $22.00 in še morda več. Za osem dolarjev ie kamenja ne morete dobiti. Pamet je boljža, kot žamet! V teku dveh mesecev prodal sem 61 farm. VSAK, KI JE PRIŠEL, 81 OGLEDAL ZEMLJO IN KRAJ, JE TUDI KUPIL. Iirr/ vsakega dvoma je ta zemlja jako rodovitna, kajti na isti rastejo in izvrstno obrodijo vai tisti pridelki, kakor v starem kraju. Kazno sadje in vinska trta posebno dobro obrodi. Farmarji v bližini te zemlje so lansko leto prideleli na enem akru od 250 do 300 bužljev krompirja. VZEMI SVINČNIK V ROKE IN RAČUNI. Skoz to zemljo tečeta dva potoka, ki fmata veliko pirtokov- in studencev, tako da se zdrava, kot kristal čista voda dobi na vsakem kosu zemlje. Podnebje je tako kot v starem kraju, zdravo in ugodno. Ni hude zime, ne viharjev ne toče, ne malarija, mrzlice ali živinske kuge. živinoreja usjteva in se izplača. Mlekarstvo nosi velikanske dobičke farmarjem. Začetniki imajo tu vse ugodnosti, kakor po velikih mestih. Mesto WAUSAUKEE ima 4000 prebivalcev, ima nižjo in vižjo ljudsko šolo, kakor tudi farno šolo; tudi na zemljižču je država ravno kar postavila ljudsko žolo. Tam je veliko malih in večjih trgovin, hotelov, gostiln, je pošta, državna banka, mirovno sodišče, velika livery, mlekarna, sirarna, tovarna za kisanje kumare in mnogo drugih industrij. Trg je najboljši, kajti tam sti dve kmetijske družbe, katere pokupijo vse farmerske pridelke po tržuih cenah in sedaj se splošno govoti in piše, da je železniška družba kupila svet, kjer bo zgradila veliko popravljalnico tovornih vozov in lokomotiv, kjer bo brez dvoma veliko ljudi za-poslenih in vsled česar bo rastlo mesto in s tem tudi cena zemlji. Skoz to zemljišče tečeti dve železnici, kateri se križati na .postaji v WAUHAUKKK. kjer je postaja, na kateri vstavi vsaki dan šest osobnih vlakov. Vsa ta zemlja ae nahaja samo eno miljo stran od mesta, železniška kakor tudi prekojezerka zveza z velikimi obrežnimi mesti kot Marinette, Milwaukee, Chicago, Buffalo, Boston, Cleveland, Detroit itd. je najboljša in toraj je trg brez vsakega dvoma najboljši. Za natančnejši popis tega sveta piši še danes in ne pozabi omeniti lista, v katerem si videl ta ogla«. DIME 4. JULIJA * o sem se zopet namenil prodati nekaj tisoč akrov zemlje rojakom. Tu je zopet vsakemu dana priložnost priti do farme in samostojnosti. Na U dan »a Je priglaaUo zopet več rojakov; tudi VI ste dobrodožU! Naznanite mi s katerim vlakom in kedaj odpotujete, tako da Vas o pravem času in na pravi postaji počakam. IZ CHICAOE ODIDEMO V ČETRTEK VEČER, dne S. julija. Ves dan 4. julija ostanemo na zemljižču in če treba tudi v soboto in nedeljo, kajti vsakemu hočem dati priložnost, da se na lastne oči prepriča in ogleda VSAK ČEVELJ ZEMLJE ter al lsebre tak kos, ki mu bo najbolj ngajal. Za skrivati nimam ničesar, zato se bo lahko vsak informiral pri farmarjih o eni in drugi stvari in prav veselilo me bo, ako se vsak predno kupi povpraša pri farmarjih, ki so že nekaj skusili in poznajo zemljo in ta kraj. (Zemljiški agentje Vam te svobode ne dovolijo, ker imajo dober vzrok za to.) SPODNJA SLIKA Vam kaže najmodernejše farmerske stroje, katere bom dal vsakemu kupcu, kateri pride na ta dan ali pa PREJ-POPOLNOMA ZASTONJ. Kdor kupi 40 akrov M1 en stroj, katerega si iabere; kdor kupi HO akrov dobi popolnoma zastonj dva stroja; kdor kupi 120 akrov dobi tri stroje to je sa vsakih 40 akrov dobite en farmarskl stroj popolnoma zastonj. Ako se Vas zbere skup dva, tri aji štiri, tedaj si lahko izberete stroje tako da bodete skupno imeli vse potrebno orodje, katero potrebujete za začetek ne da bi Vas isto stalo en cent. Ta posebna ugodnost velja samo za ta mesec in do omenjenega dne. Ako ste se tedaj namenili kupiti farmo in hočete postati neodvisni, tedaj pridite si ogledati ta svet, riskirate prav nič, pridobita pa lakko vsa. VOŽNJE 8TROSKE POVRNEM VSAKEMU KUPCU. Poleg vsega tega pa ti zapomnite, da tu imate opraviti s rojakom, ki Vam in sebi ftall najboljše in katarl ima svoj svet isbran in ae bo še to leto nasalll na zemljo, bival med Vami, Vam Ael vedno na roke in Vam pomagal. VSI NA KROV ZA VVAUSAUKEE, DNE 3. JULIJA! ADOLF MANTEL, WITH GRIMMER LAND CO. 133 W. WASHINGTON ST. CHICAGO, ILLINOIS. ROOM NO. 1007. - TELEFON ST. FRANKLIN 1800 PROLETA HKC PROLETARIO UtT SA IMTtUtS DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. - Laalaik tal Udftjattlj. tuuia Sclav Us tUkotoa dr «iSa I v Ckkaffo. III. Haroéaiaa: Za Ameriko «.00 ca celo leto, 1.06 aa pol leta Za Errepo $2.50 u celo leto, $1.25 aa pol leta. ^»nn p0 409090m /V 4 ipfMMNM Muftis »leig načina v proiz-vaajnju in distribuciji. K ustvar-jsnju agodovme vodi človekov razum, toda razum je kontroliran redno po načinu produciranja dK»-t>er in le — te distribucije; vsled tega je zgodovina v svojem jedru materialistična. Ako hočemo na-pr. razlagati zgodovino kakega naroda natančno in znanstveno, moramo pred vsem upoštevati dobo, v katerem je narod žive>f in način, potom katerega si je pridobival materialne potrebščine, njega družabno in ožje življenj**, njega sorodstvo in nagnjenost na pram drugim ljudem itd., vedno z vodilno mislijo, da so bili glavni faktorji materialni. Zgodovina ni ust varjena po velikih možeh, ampak zgodovina in veliki možje so produkt gospodar •kib, družabnih in meščanskih u-pHvov — najjačjih vedno gospodarskih ujphvov. Vefliki možje ao le zgodovinski pomniki, katere postavlja človeštvo na križpotjih družabnega napredka. Ti veliki možje ne spada jo v zgodovino kot del zgodovine same, nego so samo mejniki, na poti Skozi zgodovino. — Martin Laiter napr. ni ustvaril reformacije,. ampak reformacija je ustvarila Martina I/utra, da je postal mejnik reformatske dobe. Ker so bile k temu zrele gospodarske, religiozne, družabne m meščanske razmere, ga je ljudstvo vsled svoje skupne misli in pa njegove pripravnosti izbralo, da vodi reformacijsko gibanje. Potreba ^je bila vzrok, da je bil izbran **i. Todia če bi Martina Lu-tera ne bilo na svetu, bi bila reformacija vseeno izvedena, ker so razmere rmlile potrebo reformacije. Noben človek ni napredku nenadomestljiv. Reformacija v svojem temelju je bila gospodarskega — in ne moralnega značaja, kakor si mnogi razlagajo. Jurij Washington ni nikdar ustvaril) ali proveročil ameriške revolucije. Amjpsk razmere časa so skozi skupi no misel kolonistov, izbrali Washing! on a, da je vodil vojsko kolonistov vsled tega, 'ker so slučajno ravno iv njem videli dobrega poveljnika. Potreba igra vedno najvažnejšo vlogo pri izbiranju voditeljev. Seveda včasih ljudstvo ne izbere najboljšega vodite lja, "kakor napr. ne izbere mizar vedlno najboljšega lesu za pohištvo, toda izb era odgoivarja vseeno svojemu namenu. Če bi Washington ne bil nikdar rivel^ bi ae re-voHwija bila vsejedno zAvršila, kajti revwiucijo so rodile razmere. Vladajoči razred v Angliji in vladajoči rawed v ameriških kolonijah, sta oba skušala izkorišča-ti ddavatvo, vsled česar so nastali z angleško vlado sporeki, kajti vsak bi rad izkorišftaJ delavski razred sam. Is te tekme so se pa rodile rvoliicsmame vojne. Vojna torej ni bila napovedana radi etičnih in moralnih nazorov, vzdržanih po naših revolucionarnih obetih, ampak je bila čisto materialističnega sosftajs Črno suženjstvo ni bilo odpravljeno zato, ker je pisal in govoril proti njemu Wendell Fillips, niti zfcto, ker je pisal iu bil rath tega umorjen Loweyov; ne zato, ker je govoril proti njemu Garrison, ne zato, ker je spisa! Harriet Bee-cher Stowe znamenito knjigo "Stric Tomova koiča", ne zato, 'loer je bil ugrabljen in oibašeti John Brown v Harpera Ferry. Ti i**redovalci «o imeli — sa-moobsebi uuiljivo — že nekaj vpli v a, toda temeljni vzrertri so bili materialistični in ne etični ah moralni. Moralni faktorji niao naredili nikdar velikega koraka v laapml-ku. Odprava črnega suženjstva se je izvršila vsled nasprofcstv* gospodu jočega razreda na Jugu, katerih industrialni sistem je temeljil na črnem suženjstvu in go-sjHkhijočega razreda na Severu, katerega «steni je temeljil na m edinem suženjstvu. To je bilo naspnotstvo ali tekma za supre-macijo dveh aulenjskih sistemov, katoro se je končalo z opravo črnega suženjstva. Bilo .ie neizogibno, da ae črno sui Mnjstvo odpravi, zato, ker je bil meadni sistem izkoriščanja v soglasju industrijal-nega razvoja in je bil boljši sistem za izkorivščanje, ncigo prej-ani. Materializem — in ne idealizem, prevladuje — odloča! Zakon fizične samoohraiie mora vedno odgovarjati sočasno — |>red-poigojno, predno ae izvršujejo kakšne postave. Način, potom katerega se ta zakon izvršuje, dološa v naprej vse gos|M>darsko, politično, religiozno, meščansko in drugo živfljenje... —č. ODVISNOST IN SVOBODA Modrovanje naših »nasprotnikov, črnih in belih, nam sili poro-rogljiv smeh v oči in vliva pomilovanje v naša arca. ^ Izvrševalci srednjeveške oporoke. Rimljini — ki imajo svojo domovinsko pravico v papeškem Rimu — pridigajo zoper nas, češ da oznanjamo popolno anarijo in da hočemo porušiti vso človeško družbo; njeno državo, njeno familijo in njeno lastnino, ter proglašajo vaaik sklep v družabni verigi za "odvianost po božji volji." Z druge strani nas pa napadajo meščanski karaktarji kjer so sploh povzpneje od ošta-rijskega zabavljanja do resne kritike; kot sinovi meščanske družbe, njene blagovue produkcije in proste konkurence, povzdigujejo načelo svobode in očitajo 8oeiali-stom, da vodijo človeško družbo v popolno sužnost. * Jasno je, da v vsaki človeški skupini, ki sloni na vzajemnem sodelovanju, posameznik ne vži-va absolutne svobode. V vsaki človeški organizaciji je tako in ne more biti drugače! Absolutna svoboda, kakor jo zahtevajo anarhisti, ki so do skrajnosti izpeljali liberalno formulo, je mogoča le v izoliranem gospodarstvu, kjer po-edinec proizvaja vse svoje potrebščine sam. Sedanji kapitalistični, proizvajaliski način pa spaja vse ljudi in po vsem svetu v organično družbo: vsi so med seboj zvezani, drug od d» ugega odvisni. Vsa svoboda je le nena, le oblika, v kateri se pojavlja medsebojna odvisnost. Zakaj odvisnosti v meščanski družbi ne opredeljuje predpis in ne postava, določa jo gospodarski zakon. Vrednostni zakon, ki je osnovni steber Marxovega nauka, se glasi: Vrednost blaga, ki se uveljavlja v izmenjavanju, je izraz v njem nakopičenega družabnega dela. Naši protivniki, zastopniki buržvazije, ki proizvaja in haran-ta in ki vidi v vsem gospodarstvu le sredstvo osebnega pridobivanja, vprašujejo le po ceni blaga; zanje je ekonomija nauk, ki proučuje cene blaga in Marxov vrednostni zakon je zAnje le pravilo, kako nastajajo cene. V njem čitajo, da se blago izmenjava po množini dela, ki je v njem nakupičeno. Z zgovornimi besedami pobijajo Marx-ovo teorijo in pri tem donkišot-stvu, jih prav nič ne ženira izrecna Marxova pripomba, da ae blago dadanašnji ne izmenjava po svoji vrednosti in da vplivajo na njegove cene še druge iz vrednosti porojene oblike, kakor kapital in zemljiška renta. Ampak vrednoatni zakon, ka kor ga je z nepresežno bistroumnostjo formuliral Marx, ni le 0-snovni zakon narodnega gospo darstva, temveč je tudi ključ za razumevanje vse človeške družbe in v tem je njegov glavni nauk za delavatvo, kateremu ne gre toliko za spoznanje barantovskih cen kakor za vpogled v bistvo in razvi-tek človeške družbe. Vsa aedanja produkcija j« produkcija za trg: nihče s svojim gospodarskim delom ne vatvarja dobrine za domaČe potrebe in za domačo porabo, vsakdo proizvaja blago, ki ga prodaja. Ob tej bla-govui produkciji dela vsak proiz vajalec v svoji delavnici samostojno in po svoji volji iu človeku; ki le površno opazuje, se zdi, da je vse človeško gospodarstvo razbito in razdrobljeno na neštevilne atome, neodvisne druge od drugih. Medsebojua zvezanoat in odvisnost so pokaže stoprav pri izmenjavanju blaga: ljudje stopajo v stike in v tem hipu se razodene, da so vsi čloni ene celote, udje velikega gospodarskega organizma. In zakon, ki opredeljuje medsebojno izmenjavanje blaga je vrednostni zakon. Ampak« blago se ne izmenjava samo, izmenjavajo ga ljudje, ki so njegovi lastniki in ki ga po svoji volji kupujejo in prodajajo. Če sta kup ali prodaja, ki ju človek sklene po svoji volji, 0-predeljena hkrati po vrednostnem zakonu, je v tem izraženo, da stoji vrednostni zakon nad človeško voljo in si jo upokorava. Prosta volja ne odločuje, po kakšni ceni človek prodaja i vrednost je družabno določena reč. nezapisana postava in vrednostni zakon je "višja sila", ki obrača človeka in vodi njegovo usodo. Delavec, ki je prisiljen prodajati svojo delovno moč kakor stradežnik na cesti, podjetnik, ki se more svojega blaga znebiti le z izgubo, občutita vso težo tega zakona. Kogar pa jradene milostni žarek nevidnega družabnega zakona, ga povzdigne do oblasti. , V svoji anarhistični svobodi je Robinzon svoje delo lahko nemoteno prilagajal lastnim potrebam in željam; kjerkoli pa žive in dela io ljudje v velikih skupinah, so drug od drugega odvisni in je njih svoboda omejena. Oblike te odvisnosti se menjajo s proizvajalnim načinom. V fevdalnem srednjem veku je bil vsakdo odvisen: trdni osebni oduošaji, avtoriteta in vera. zvestoba in obramba so z vzajemnimi dolfaostmi spajali tlačana in viteza, kneza in vazala, grajšeaka in kmeta, duhovnika in posvetnjaka. Nasprotno pa je v meščanski družbi, ob blagovni produkciji, vsakdo prost in samostojen: fevdalna organizacija je razbita, človeška družba kakor na atome razdrobljena, brez vezi in brez vidnih obročev. Ne veže jih človeška postava, amnak nadčloveški, gospodarski zakon, ki deluje kakor prirodna sila. Ravno zato je bilo v meščanski družbi treba odpraviti vse vezi in vse predpise, da gospodarski zakon sam in nemoteno ureja vse od-nošaje. V tem je jedro meščanske svobode; nobena vnania sila ne brani ljudem, da sc v svojem dejanju in nehanju pokoravajo zgolj ukazu vrednostnega zakona, gospodarski nujnosti. Socializem ne napravlja gospodarskih enot kot delov celote odvisne drugo od druge, zakaj od visne so že sedaj. Ampak medsebojno odvisnost hoče prenstrojiti iz nezavedne v zavedno, namesto slepega gospodarskega zakona, ki se uveljava kot skrivnostna višja sila, hoče postaviti umno in smotrno regulacijo družabne produk cije. Liberalne svobode, neomejene oblasti slepega gospodarskega zakona, bo konec tisti hip, ko pro-letarska ljudska masa, ki je zanjo liberalna svoboda neomejena svoboda stradanja, spozna ta zakon, ko odgrne skrivnostni njegov značaj in poruši njegovo uničujo čo oblast z organizacijo delavske ga človeštva. Iz strahu pred polomom posega postarna meščanska družba po srednjeveških oblikah in okovih, ne da bi zavarovala delavstvo pred pogibeljo modernega življenja; vedno bolj se otresa liberalizma, da upokori uporne množice. Brezuspešno nehanje! Njenim dejanjem velja naš brezobziren boj, njenim naukom naš zaameh! K PRAZGODOVINI ORODJA. Sodrug Simon Fabjan it je na agitacij skem potovanju po Moun-tani in po dntxih zapadnih drža vah. On js pooblaščen izvrševati vse posle tičois ss lista "Prola-tarca". Sodroge prosimo, n*J gredo Umu socialističnemu agitatorju kolikor mogoös na roke- Kakor imajo osnovni temelji naše kulture svoje početke v najstarejši pradobi, prav tako more mo iskati prvi razvoj našega orodja v najstarejših dobah Človeštva. Prvo orodje so ljudje pra vzaprav našli, ne pa iznašli. Ze iz [»rvega početka so morali ljudje aicer nekoliko misliti, če so hoteli količkaj zmiselno rabiti razna o-rodja, dati so rabili kot prva orodja le tiste predmete, ki so jih i-meli pri rokah. Da so ljudje pri rabi prvega orodja vsaj nekaj mislili, dokazuje že to, ker so predmete, ki ao jih pričeli rabiti, rabili tudi vbodoče, česar pa ne opazujemo n. pr. pri opicah, ki predmete, ki so jih rabile, zopet od mečejo in se ne zmenijo več zanje. Tako ho rabile velike opice kamne, da so z njimi tolkle koščicaste sadeže, pa če so bili kamni še tako pripravni, so jih vendar zavrgle. Obče so menili prej, da so bili ljudje v pradobi velikanska bitja, ki se niso znali braniti samo proti vremenskim neprilikam nego so bili tudi oboroženi, da so se lahko branili pred divjim izverinami in naravnim nezgodami. Znanost pa je to mnenje že zdavna zavrgla, ker je gotovo, da so bili ljudje v pradobi še manjši nego so' dandanes. Zaradi tega je tudi sko-1 ro gotovo, da so bili prvotni ljud- j je prav tako malo zavarovani pro-j ti vremenskim spremembam in proti zverinam kakor današnji, če nimajo nobenega varstva in nobe-j nega orožja pri rokh, kvečjemu, da vremenske spremembe na pra-človeka niso tako vplivale, ker je takratni človek živel bolj v naravi in ni bil tako omehkužen kakor je današnji kulturni človek. Če se je hotel človek ohraniti, je moral skušati nabaviti si obrambne po-močke, orožje, da se je z njim branil zverij in napraviti si je mo-' ral orodje, da si je z njim lajšal obstoj in se varoval pred vremen-1 skimi neprilikami. Prav to, ker človek ni bil ustvarjen za obram-J bo, je moralo biti prvi povod, da; si je izdelal orožje in orodje, kar| je bilo početek človeškega razvoja. V teh početkih orožja in orodja tiči pravi izvir današnje čudo-vit* tehniške popolnosti. Orodje in orožje v prazgodovinski dobi človeštva je bilo le 0-jaTenje iu podaljšanje človeških organov. Raba kamena, da so z njim tolkli koščičaste sadeže ali drobili trda jedra, temelji na spo-' znanju in izkušnji, da se dajo sadeži bolje treti s kamnom nego 8 samo roko, izkušnja je dalje učila, da utegnemo s kamnom, ki ga nataknemo na toporišče, še bolj uspešno raztolči in zdrobiti trde sadeže, nego če držimo kamen kar v roki. Ljudje so tudi spoznali, da se da s kamenito skalico, s trdim lesdm bolje kopati grebsti, vrtati nego s prstom in nohtovi. Najdbo takega orodja je pa že narava sama podpirala, ker je nudila povsod predmete, ki se dajo porabljati za prep rosta orodja, ne da bi jih bilo treba bogve kako težko obdelavati. Tiste pomočke, ki jih je našel prvotni človek že kar v naravi, je utegnil rabiti kot sekiro, dleto, klin, pa tudi kladivo, ši-vanko itd. Preprosta orodja so si nabavljali med rudninami, raatli-nami in Živahni, iz kamenin so dobivali kamne za tolčenje, skali-ce za kopanje, «trganje, drobljenje in rezanje, od živalstva pa rogove, zobe in kremplje za najraz-novrstnejše namene; v tiste namene so rabili tudi orodje iz lesa in poleg tega so rabili les tudi za užiganje ognja. I*račlovek se je moral prilagojevati seveda razmeram; rabiti so mogli za orodje pač le tiste snovi, ki so se nahajale v kraju, zaradi tega so imeli v različnih krajih tudi orodje in orožje iz različnih snovi. To opazujemo lahko še dandanes pri divjih narodih: divji narodi daleč na severu rabijo drugačne snovi nego narodi po vročih krajih. Pri teh narodih tudi lahko opazujemo iznajdljivoat ljudi, ki so na najnižji atopnji kulture. Eskimi imajo jako malo snovi na izbero, iz katerih izdelujejo orodje,orožje in obleko, pa prav zato, ker. jim tako nedostala dotičnih sredstev za izdelovanje potrebnih orodij, opažamo, da pa izrabljajo tista, kar jih imajo, do akrajnosti. Raziskovalci, ki so opazovali običaje in kulturne razmere pri Eskimih natančno, pravijo, da izdelujejo s primitivnimi pomočki orodja, kakor jih naši najtzurjenejši rokodelci z najmodernejšimi orodji in stroji ne izvedejo. Prva orodja so rabili najbrže tudi kot orožje; šele pozneje se je pokazala v rabi med orožjem in orodjem rarfika. Iz tiste dobe, ko so našli orodje in orožje, izhajajo tudi početki iznajdb. Najprej ao iznašli le preprosto orodje in orožje, in sicer deloma tako, da so izboljševali in porabljali tiste predmete, ki jih je narava nudila. Ko so ljudje spoznali svojstva tega ali onega kamua, ko so spoznali, kako ae kamen najlažje razbije, mogli ao tudi lažje izdelovati orodje iz kamna. Ker so bila iyvotna orodja jako preprosta, je naravno, da so se rabila za različna opravija. H tisto skalico, s katero so drli divjačino, 80 rezali tudi sadeže, so morili ujete živali itd. Ko so bolj spoznavali suovi, »o jemali tudi za nove iznajdbe bolj primerne snovi, ako da so imeli vedno več vrst orodja, in sicer »prva gotovo v najpriprostejši obliki, ki so jih že morda tudi izdelovali s pomočjo drugega prvotnega orodja. O-benem pa so, kolikor so razmere dopuščale, popolnjevali orodje, da so z enim in istem orodjem lahko opravljali različna dela. Vsa preprosta orožja in orodja, ki jih poznamo iz pradobe človeš-rva nahajamo še danes pri divjih narodih na jugu v ledenih pokrajinah pa tudi pod vročim aoin-cem arednje Afrike. Tako nam je omogočeno, da opazujemo s svojimi očmi dolgo pot od najpreprostejših orodij pa do današnjih velikanskih strojev in najumetnej-lih uredb. PATRIOTIZEM, KI NESE Svetovnoznana tvedka Krupp v Essenu!, izdelovateljiea kanond^ je praznovala lansko leto svojo stoletnico z vsem dbičajnim špek-taklom. Mobilizirali so celo nemškega cesarja, da bo a svojim prihodom povzdignil slavi je in dla 'bo do zaslepljenei še bolj zaslepljeni. Tudi delavstvo slavi stoletnico seveda ne z bombastičnimi frazami in z udanostnimi pokloni iz-korišeevakii tvrdki, temveč s suhoparnimi računi, ki Krupp in delavstvo". Knjižica slika nastaneik in ojačenje tvrdke tako. kakor ae je »godilo v resnici. Knvppovia tvrdka je najostud-nejši krvoses, ki ga moTa prenašati nemško delavstvo. V osmih letih so dobili Knippovi akcionar-ji. namreč Krupi»ova družina 124 miljonov dividend. Pri tem niso vračunani nešteti miljoni, ki jih je porabila tvrdka za povečanje svojih naprav. 124 miljonov v osmih letih pomenja dnevni zaslužek 60.000 mark, ali na uro fiOOO mark pri desetu/rnem delu. Inj kakšno je "delo", ki ga izvršuje, ta "srečni" delavec za tako plaii-lot To je obrazec kapitalizma: 70.-000 delavcev mora dan za dnem gorati, da spravi Knnppova družina v osmih letih 124 miljonov čistega dobička! Seveda je Krutp-pova družina strogo nacionalna! Njen patriotizem trživa enaJco sla vo kakor njene jeklene cevi. V harmonično enoto je znala zliti Khippova tovarna vselej svoj patriotizem in svoj profit. V brošuri je ponatisneno lastnoročno' pismo starega Kmppa, ki doiksziuje, da je 1. 1850, ponu* dil franeoskemu cesarju Napoleonu ITI. svoje topove za ofborožen-je francoske vojske. Ako bi bila sprejela francoska vojna uprava Kruppovo ponudbo, tedaj bi bili v francosko-nemfiki vojni umrli nemški vojaki zadeti iz topov velikega nemškega patriota Knippa O, sladka smrt! Patriotizem Krup pove tvrdke se od tistih dob še ni pra^ nič ohladil. Sedaj ga kaže v tem, da ji mora nemška država plačevati nezaslišano visoke cene za njene izdelke. Leta in leta je prodajala Kmppovta tovarna nad vse nacionalne jeklene «oklopniee tujim državam, torej "sovražni-kom Nemčije", za 400 mark pri toni ceneje kakor Nemčiji. Granate je morala plačevati nemška država patriotični firmi za 90 procentov dražje, (kakor so jih plačevale inozemske državte in je šeJe tedaj šla a cenami nazaj, kio jiih je tvrdlka *Ehrhardtova dajala veli. ko ceneje. Vsi ti patriotični čini so prišli tudi v državnem rihon* na razgovor, ker so poleg tega še konštatirali, da sta Kmpip in nje-gov patriotični drug Stuimn za- računavala urinski moniaru klene oklopne plošče po ^320 za tono, med tem ko je neka ri|ka firma dajala ravnotalkto klopne plošče po 1920 mark rišiki vladi in je morala Me* ga še po 105 mark pri toni vati patentne odškodnine Ki in Stummu. Nato ata morala vieda ta dva patriota tudi old plošče zaračunavati nemški mornarici po 1920 mark in še napravila 1020 mark dobička, je 103 procente 1 Vsa ta razkritja ne zadržuje' 'kapitalističnega čas<|>isja, da bi napravilo najglohokejišega najostud n ejšega (»oklona Kru.|rpovimi in ni prav nič. oviralo Viljema II., po "milosti božji" nemškega cesarja, da ne bi v go-stoh»««ednem nacionalnem govoru priklonil kolen pred Kruppovimi miljoni. — Kako izgledajo strokovns delavske organizacije po papeževsm okusu? Kakor je znano, so krščansko socialna delavska društva v Nemčiji razklana na dvoje: na krščanska strokovna društva, ki se imenujejo interkonfesionalna, ker »prejemajo razen katoličanov tudi evangeljske kristjane v svojo sredo, samo če jih dobe — in pa na katoliška društva, ki stoje popolnoma pod duhovniškim vplivom in ki sprejemajo le katoliške člane. Krščanska društva, ki so poglavitno razširjena v Porenju in na Westfalskem, čutijo prav močno socalno demokratično konkurenco, vsled česar so prisiljena, da se semintja postavijo za resnične delavske koristi. Katoliške strokovne sekcije v Berlinu in Sle-ziji pa nečejo nič slišati o takem "krivoverskem" fanatizmu v socialne mvprašanju. V medsebojne prepire Črnih bratcev je pred e-nim letom posegel tudi rimski papež, ki se je izrekel za katoliške strokovne sekcije in obsodil krščanska društva. Sedaj pa te katoliške organizacije lahko vidimo na delu. V Gorenji ftleziji je hud boj med rudar/i in kapitalom. Masa je po večini siromašna in neorganizirana, neizobraženi, pijači vdani delavci iz Poljskega in velike množice stavkokazo. Na zmago je misliti samo t tem slučaju, ako se ohrani neskaljena disciplina med delavstvom in v resnici s etrudijo vse delavske organizacije, da ostane delavstvo složno: socialno demokratična rudarska zveza, poljska stavkovna zveza n tudi krščanska organizacija. Le katoliška strokovna frakcija poziva svoje člane, naj kaze stavko. Katoliški duhovniki pridigajo, da je Bog zaukazal delavcu poslušnost in da je stavka greh. Obrezani in krščeni lastniki premogovnikov se pa smejejo v pest in si le žele, da bi število strokovnih katoličanov le poskočilo, da bi imeli temveč skebov. Iz organizacije francoskih železničarjev. Po zadnji stavki fran coskih železničarjev, ki je vsled raznih težav nepovoljno končala, je organizacija močno nazadovala. Osrednje vodstvo organizacije je objavilo zgovorno poročilo o nazadovanju in napredovanju organizacije. Pred izbruhom stavke močna organizacija je imela p6-tem sledeče število Članov: 1. julija 1910 57.627; 1. januarja 1911 24.025; 1. julija 1911 16,487; 1. oktobra 1911 14.081; 1. oktobra 1912 20,077; 1. januarja 1913 22.965 Članov. Organizacija je pričela v zadnjem času zopet napredovati. Vsled nazadovanja So zmanjkala sredstva in agitatori-čne moči. Na zadnjem kongresu organizacije se je sklenilo preu-atrojiti organizacijo na centralizirani podlagi. Kakor vse kaže se bode organizacija v najkrajšem času razvila in zadobiln prejšnjo moč in upliv. Večina organiziranih železničarjev je uvidela potrebo skupne centralizirane organizacije, ki bo v stanu s svojo kompaktno disciplinirano močjo inponirati železniškim upravam. Ns hodita sa dslom v Porcu-pins. Ontario. Canada. V Porcupine so prsmogarli na itrajku. fttrajk v Bingham Canyon, U-tah is vedno traja. Delavci, ns hodite v U kraj iskat dsla, dokler ns bode itrajk končan. Bodimo ljudjs in bratjs, n« pa izdajalci delavskih interesov. "Blng. ham Miners Union, H. 67 W. V. of M." prolktarkc s Nasa taktika In gospodarske organizacije proletarijata. Pi¿e P. Patrié. Socialistična stranka je politični izraz delavstva na goapodar-akem polju. Socialističen nauk in njega taiktika v boju za dosego socialističnih ciljev, ata d&ne« áo-dobra et«Mirana, to je: pripozna-na ata po vsem civiliziranem svetu, kakor druge vede, napr. 'kemija, geografija, matematika, astronomija itd. itd. V cilju, da bo č*o»vek gospodarsko osvoboden le tedaj, ko se odpravi privatno lastništvo protluktivnih in distributivnih sredstev, »o si vsi soeialisti, sindikalisti — in celo anarhisti — edini. Ker je pa človeška družba vsled tolikih celic komplicirana, Se pojavlja od Časa do čsaa vprašanje c taktiki, to je kakšne metode v boju, za dosego ciljev so najboljši, najvapesnejSi. Sociali stična stranka ima — kakor že rečeno — to vprašanje zase rečeno, kar bomo videli pozneje. Toda ker je tudi socialistična stranka «•stavljena iz indi vidi j — celic (iz mnogih, ki ne poznajo stram-k¡negra dela — programa) tudi v nj*?j ui absolutne edinosti glede tega vprašanja. Ali ker je stranka organizacija celic, ktera tsrejuje in opravlja vse delo na podlagi parlamentarnih a'ki in nosi poledice, ne tako stranka s svojim prograiurtm, ki ga je sprejela na konvenciji. Ne da se tajiti, da je ravno sedaj v ameriškem delavskem gi banju polno teh individualnih raz potij, ki so jih prraeali seíboj alabo razumevanje gwapod-anÉkih in političnih bojev prolefcarjata, ki ga ima bojevati, 6e hoče, da 'bodo njega uspehi trajni. Miiago je krivo temu premalo zanimanje za strankino disciplino ki taktiko, o kateri se je do zdaj premalo pisalo v naših distih. Poleg drugih narodnosti, tudi sami ne zaosta jamo v tej površnosti. Opravičiti bi se morda to dalo s tem, da je stranka se mlada. Toda ta izgovor danes ne velja nič. a Gospodarska stran delavskega gibanja. Zgodovina delavskega gibanja v Ameriki je «tara kakih 60 let. Kakor povsod, tako so se začele delavske organizacije v boju za ostanek, za malo večji grižljej kruha, splloh za boljše življenje, kakor ga je nudil delavstvu gospodovalni razred. Güoíbokejftega modroadovja o življenju delavstvo ni imelo. Vsem se je zdelo, dla je vse tako ustvarjeno m da tako mora biti; delavci morajo biti in kapitalisti morajo biti. Samostojna delavska poflitika ni prišla nikomur na um; kako tudi, saj so se vsi ljudje smatrali za en narod, eno družino, kateri usodo je zapi sal sam bog. Splošna ljudska vila da se je smatrala za neflcaj popu larnega, vzvišenega, ki ne more »iti nad poedinci ali oddelek lincev, smatralo se je je za ne pnRVanSko, ki dedi s svojega ve-iiČMtvItteg« prostora vsem ljudem neffl»f*tljivo resnico in pravico. To vV skuša dopovedati seveda Se dan 0 razredfliVi nihče sanjal. Vedelo se je sanio o dolžnostih in pravicah (o zadnjih seveda manj) napram ceVokupnosti, napram narodu, deželi; kajti vsi imajo 'baje enake interese v izpolnjevanju patrijotičnih dolžnosti napram na rodu in samemu sebi; za dobrobin dežele in njenega ohstwja. Tudi to se pripoveduje Se danes Umevno je, da je ta nazor ime svoje korenine v revoftuciji izza časa odcepitve Amerike od Anglije. Talrrat je bil ta nazor (do gotove meje) opravičen. Todav^ . ,h tega ljudskega fatalizma je prinese* čas neopaieno n«»ve forme služb z« patriotične dolžnosti. Dobrobit defeta se ni reč «-celilo v masi, ampa/k v privatnikih. Tok čaaa je rodil kapitalizem. Odslej je bilo vse javno življenje kapitalističnega značaja. Zavkudal je kap. nazor. Formirali so se razredi. Kapitalistični rtirad, ali prva roka notranjih živfljeuakrh kretenj ; druga nolka, njega agenti — to so man j i trgovci in razpečeval -ci kapitalističnega proizvajanja -m tretji element, ki ni imel droge naloge nego delati, Jeino konsu-mirati, kolikor imi je dopuščal »rvi razred — in za večjo glorijo dežele molčati. Pot! neznosnim stanjem kapita-ističnega proizvajauja, so se po dile dedavske organizacije, naj|»r-vo lokalnega, pozneje teritorialnega, in končno narodnega in mednarodnega značaja. Toda ameriške unije so biDe saino gospod a rsk«oli-tika zadeva posameznika, kakor napr. vera. Talko je prišlo, da so delavci, organizirani, tla si izboljšajo svoj gmotni položaj, po dro-gi strani ta boj vsled svoje ne pra ve i>olitičnc aktivnosti, katero so postavljali v služIjo kapitalizma, zmanjševali. Meti časom volitev so se borili na gospodarskih tleh proti kapitalizmu, ob času volitev so pa oddali svoje glasove za kapitalistične kandidate v republikanski in demokratični stranki, in so tako postali politični *lkebi. To nedoslednost so unijski voditelji včasih tudi «obsojali in priporočali {>opolno vzdržljivost gftede politične akcije, češ, da se mora vse doseči le na gospodarskem polji», ali pa če se "nagradi" prijatelje in "kaznuje" sovražnike pri volitvah. S tem se je hotela uvesti nekakšna taktika anarhistične tendence. AJti tudi kapitalistični razred se je posluževal anarhistie ne taktike in je, ker je imel za seboj politično nuoč — dTŽaiMo, zmagoval vedno nad delavskim nazre dom. V svoji notranjosti je bil kapitalizem vedno anarhičen, na zunanjost pa političen, ker je-le ta vedno shižila njegovi anarhiji. Ka pitalizem je znal porabiti poftitiko, med tem ko je bilo delavstvo slepo zanjo. Zsto so morali roditi kapitalistično anarhične metode znotraj — delavstvo anarhistične metode na zunaj. Zunaj je pa delavstvo padlo vedno v rok» politični državi — desni roki kapi ta lizma — vsled svojih anarhičnih prestoipvkov. Tz tega se je viedno zrcalilo, koliko je vredna politika za tistega, ki je poseduje. Ti anarhični boji enih in drugih gredo vedno skozi celo zgodovino kapitala in dela, brez presfDpd-ka, kakor da ni iz tega nobenega izhoda. Od Pulmanskega strajka do čikaškega Hav marke ta in oc tod do Haz let ona pa do Oreeple K redka, Colorado, so padale delavske žrtve. Delavski razred je »Wr nekaj dosegel, toda z iveli kanskimi žrtvami — in konečno je triumfiral kapitalizem na celi črti i kajti ostal je gospodar poli tične moči v državi. S to močjo je počenjal kar se mu je zljufoillo gojil je v unijah vohunstvo, pro-vokaterje, vsajal dinamit in bom katere je potem obešal na vrat delavstvu, pošiljal proti štrajkar jem milico, zvezno armado in policijo, gonil delavce potom svojih sodñijskih ritog v s kratka počenjal je pod zaščito svoQ* politične moči vse, kar se mu je zde lo nujno, da uniči vstajajoči in pravice zahtevajoči delavski razred. In tako je politična moč u stivarjafca z vsemi svojimi sredstvi gospodarsko moč tistim, ki so si jo prisvojili. Vzlic vsem porazom — ne tolfkio momentanim kaikor fundamentalnim — pa delavstvo ni zapopadlo, da mora začeti drugo pot, ako hoče, e, na podlagi katerih bi se bilo iv stanu umeriti določen načrt uspešnejšega boja, ki naj odpravi razreden boj en krat za vselej. Kasneje, ko je forma delavskih organizacij zadobila že sptošno narodno in mednarodno formo pod pokroviteljstvom A. P. oí L se je sicer začrtal nekak program ki je pa moral ostati, ker ni ime za seboj politične efesekucije, ve dno le v teoriji, ali pa so to izvrševale droge reformistične stroje, ne da bi imela kredit za to de-lavska organizacija. (Dalje prihodnji«.) Izkoriščanje mase po molitvi. i. Pred nekaj dnevi je ljubljanska "Zarja" objavila alučaj lova na hraniliiično knjigo starega, bolnega siromaka v žu/.ember-škeni farovžu, ki ni imel druseega »reiiiožeiija, ' kakor dve viožui cnjižici, s katerima si je kupil rento za življenje, je alučifj grdega izkoriščanja verstva v pridobi v m* namene duhov enstva.—Katoliški duhovnik je. po fondih iz prejšnjih časov dobro jpreski^bl-jen in vkade katoliških držav, ki ga ¿e uporabljajo za pomoč pri vladanju mase, ga podpirajo tviabi državnim denarjem; celibater je, ni mu treba biti v skrl>eh za sedanje življenje. Da nam |*a ue-►odejo naši učeni svetopisemski knraktarji predhacivali, da odgovarjamo le s j>olemiko, zato v tej razpravi oglejmo nekoliko glo->okejši v čk/veško družbo. Zgodovina gospodanstva vseh narodov rairkazuje razMčne načine izkoriščanja mase. Glavni način izkoriščanja mase j«/Tostanejo tuili lastniki j udi na njej, ki potem laluko izključujejo druge od pridobivanja, si jemljejo pridelke drugih, katerim priiniHČajo delo in življenje na njih lastni zemlji in se ta manjšina i>otem dobro redi od večjih vrednosti, ki jih masa z dellOm v poljedelstvu za njo ustvarja. Navadno nastane taiko razmerje s silo. Siloviti ljudje se združijo in podvržejo miroljubnega kmeta. Su ženjstvo robota, tlaka so imena za izčrpanje mase v tej obliki iz koriščenja. Narava podaja razne dobrine in človek je najvišja dobrina narave, ker proizvaja s svojim delom največ za življenje potrebnih stvari, človeško delo se le omogo-čuje rabo naravnih proizvodov. Izkoriščanje eloveka se godi tako, da se človeku ochzamejo proizvodi njegovega della m se ga sili delu in si drog človefe pridobiva stvari, katere potrebuje za svoje življenje, ne da bj si jih bil pridobil sam s svojim delom. Začetkoma razvojev so ženske, otroci «r-žnji moških, ti morajo delati in moški so lovci, ki ne pripomorejo dosti k ztirževanju sebe. Dolga Ji-Hooletja so ženske, otroci last moža, katere lahko uničuje, prodaja. Pri Rimljanih pa je ženska že dolgo pred Kristom enaku možu. Pri dragih narodih v Evropi je žendka skoraj do konca 19. stoiet-ja sužnja moža. V obrambo pred drugimi in pridobitev boljših lovišč nastajajo družitve moških in močneje družitve preganjajo slabotnejše, jim jemljo lovišča — jih snedo Ko je kmetovanje stalno postalo, izrabljajo v detlu močnejše draži tve premagane ljudi kot sužnje Med Germani, Slovani se je to dogajalo v prvem srednjem veku; prej pri Rimljanih, Grkih. Iz vseh teh ljudi so nastale večje druži tve, so nastali narodi. Ko nastane kmetija, ki izamore stalno prehranjevati ljudi in več proizvajati," n«*go potrebuje kmet sam za golo življenje, postane kmet posebno ddbro sredstvo izkoriščan ja. Število siržnjev, katere dobivajo vojaško organizirane čete, družitve po roparskih vojskah drugih družitev, pomnožuje kmet Roparske družitve gledajo na to, da se su?nji ne spuntajo, in pazi jo na to, da kmet prihaja v vedno večjo <*1visnost od teh ropar skih dražitev. Tako padajo cela Tjirdatva v tlakarstvo. Rimfljani so taka roparska družba bila srednjeveške in moderne kolonije so tndi primeri takega izkoriščan je. Nastanejo uradniki za kroten je svojh rojakov, nastavljajo se vojaško izvežbani ljudje. Vodja zmagovalne družitve se obda služabniki, katere Aolbro preslcr-jim daje dosti drugim od vzete zemilje in ljudi, kmete na njej. Masa se drži v poslušnosti in nje deio se izčrpava. Vladajoči skrbijo za to, da se ne more ga niti. ITsmrčenje v raznih oblikah je kazen za protivnme vladajočih. Drugo sredstvo izkoriščanja je da se odteguje sočloveku hrana, da se ga z lafkoto mojstroje. Kme ti so živeli ob začetku kmMijake ga dcia v zadrugi, v komunizmu Germani, Slovani so «»rSpoderrl začetkoma našega računjenja časa, pred 2000 leti, v zadrugah '1 Marksgen ossenseh • f t"mir" "«•drogu"; kmeti so bili zadružno organizirani. Vsak naj dela hi vsak dobi »vi](je prežrvijeuje iz skupno pridobljenega. Sčasoma je prišlo do tega, da je veljalo: "prvi ki si je koa zemlje ogradil ter rdkei, da je ujegov in ni naletel na odi*>r drugih, je bil ustanovitelj «Nebne lastnine." Dasi so prvotni ljudje komunistično gospodarili, »o imele ppsamezne manjše družit ve, " zadruge "markr", »kupno njim oddeljene kose poljedelskega sveta, lova, ali riban*»ja, izključno lastnino kosa kmetijskega sveta, ki se je zval "zadruga". mir ! Izobraževalni odstk Jugoslovanskega soc. kluba ttr. 31 i Vabilo na katero priredi V SOBOTO» TO JE 28. JUNIJA 1913 v dvorani štv. 6 East Mineral, Kan s. 5 PETJEM TAMBURANJEM IN GODBO. IGRA: 'TRIJE TlČKl". j » Pie* in prosu zabava. Vstopnina 2fie. Začetek točno ob 7 uri zvečer. POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM "marka", Poiasi se je razvila izktijučna lastnina na posameznih premakljivih stvareh. To pridobivanje in izkLujučna raba stvari je sčasoma zadobila juriznanje večine sodružnikov in ►ostala stalna institucija. — Lgu-dje so se množili in treba je bilo več živil. To je povzročalo, da se ni več skupno proizvedeni živež! POŠILJAMO denar deiil, ampak poeamerat kosi dnip- \KUfmr Državna Banka kupu|e la prodala In zamen|u|e denar vseh driav nega sveta. Sčasoma se je delil in | «veta. — Pri Kaaparjevi Driavni Banki se izplača za K5 $1, brez odbitka. — Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje 8% obresti. - Slovenci postre-ienl v slovenskem |ezlku. - Banka ima 15,818,821.65 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blus Island An., Kasparjeve Državne Banke |e B«|eeie)e Ia Bilbolj slguns. Nata parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vsa najboljie oceanska črte (linije). Sifkarta prodajamo po kompanllsklh cenah. V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA. CHICAGO, ILLINOIS CLEVELANDČANI POZOR! i Bclaj & Močnik 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND» OHIO. : KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo i moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. ! X Ameriška Državna Banka 1825-1827 Bine Island Avenue vogal Loomls ulice Chlcago. VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00 ocMajad podjedelski svet v posameznih kosih dosmrtno; po smrti KMestnika je dotiČni nlel zemlje zopet pripadel skupnosti in se oddal drugemu vžitkarju. Tuidi varčen je, egoizem, da ima človek ¡¿ključno zase kaj in posebno, ko se je utrdila famiilija, trtlnejša, stalna zveza z žensko — začetioo-ma je bila ta družitev slučajna — m s tem tudi z otroci, je morda tudi to i>omaM»»MMMMMMMMMMM si zidali mesta. Na štiri ("Stoe-hre'1) so prodajali svoje deJo, v mestnem gospodarjenju že tukli proizvode sirovin, od kmeta pridobljenih. Mestno delo bogati vsaj nekatere. Tz poaojanja, iz prodajanja po visokih cenah ne-vednežem, iz trgovine z višjimi duhovnimi, posvetnimi dostojanstveniki nastanejo večja premoženja, trgovci ropajo po morju in &*pn»m. V mestih delajo tudi s suinjl. Mehčani si osužnjijo tuje ljudi, kupujejo zamorce in potem osužnjijo tudi druge sodelavce, ki ne morejo priti do samostalmoati, katero jim zapira manjšina bogatejših. Človečka delovna nnoč postane tržna stvar, lastniki proizvajalnih sredstev silijo delavstvo z lakoto k cenenemu detoi. Na deželi si je osvojil kmetij sko zemljo člen zmagovalnih vo' jasko organiziranih združitev in si osužnjil kmeta po tlaki in robo ti, s svojimi drogovi je bil tesno združen proti masi in proti kraljem. Dobil je pa nasprotnika v meščanu, ki se je združeval v me; stih po zadrugah. Meščan je obdal mesto z zidom in izčrpaval grajščaka in kmeta in slednjič podrl tlakarsko gospodarstvo v toliko, da je kmet postal prost te nasilnosti, postal gospodar pridel kov svojega truda. Ali na te pri delke sesala je mrtva roka duhovnikov in prav živa roka meščanov, ki so od kmetije morali po Večjem dobivati svoje zaslužke. Že tudi pred padcem fevdalne po svetne gospode je marsikateri bo trat meščan lastil cele vasi. V mestih pa so monopolizirali delo; močnejši so izključevali revnejše od pridobivanja, prepuščali jim le komaj zaslužke, da so revno, pa tudi najrevnejše izhajati mogli Le nekaj je srečnejše dobe v sred njem veku v Evropi za delavno.IS produktivno mesčanstvo. ' * (Dalje prihodnjič.) JAN KAREL, PRIDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA BLAGAJNIK 'Clearing Housa' a sigurno naložen. Ta bi ge poštne hranilnice Zdr. driav. Zvriuje tudi denarni 'promet 8. N. P. J. Naie podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" ¿ikaikih bank, torej je denar popolnoma sigurno^ naloien. Ta banka prerzema tudi uie- Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; ▼ soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne. Denar vloien v nafto banko nosi tri procenta. Bodita urej ereni, da Ja prt nas denar naloien varno ln doblčkanosno. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2146-60 Bine Island Avenue. Chlcago, lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" In "PROLETAREO" se tiskata v naši tiskarni .................♦♦♦♦♦♦................»mm......... Restavracija m kavarna "Jugoslavija". 1134 — W. 18 Str., CHICAGO, ILL. — Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijske cigare! — E. RICHTER, lastnik. LISTNICA UREDNIŠTVA. Gleveland, 0 štev. 51 S. D. P. Z. Pregledali smo original in našli, da tudi tam ni imena blagajnika vašega društva. Naredili bodemo popravek, kadar zopet izide ime nik društev S. D. P. J. Detrodt, Mich. Nsm dotična komedija ni znana. Obrnili smo se za pojasnila drugam. Mogoče dobite pismo iz Pa. Kenotha, Wis. Vi ste poslali dopisnico prepozno. Kdor hoče, da stvar pride takoj v list, tisti naj pošlje svoje stvari pravočasno. Mr moramo vse rokopise imeti v rokah v soboto popoldne. Ročk Springi, Wyo. Statiton, ni. Prihodnjič. Pozdrav, Conemauflh Deposit Bank 54 MAIN STR. C4NEMAUCI. PA. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti. GYRUS w. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER blagajnik. Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - R ESTA U RACIJ A IN POOL TABLE M. Poldruga« 1816 So. Centre Ave. Maksim Oorkij: NA BT1PI. Zelo alabe volje smo ae odpravili na pot; bili smo lačni ln preklinjali imo ve« svet Vso noč smo še zaman trudili, da ai priskrbimo kruha i jlelom sli a tatvino; alednjič aino aklenili, da gremo naprej. Kam, aami niamo vedeli. Kratkomalo, sklenili amo, da gremo naprej. Ta aklep amo atorili soglasno in ga glaano izrekli. Drug aklep, da nadaljujemo dosedanje Življenje, je bil vsakdo storil, ne ds b® ga bil povedal, in tega je izdsjsl ai-jaj naših oči, iz katerih ae je dala brati lakota našega želodca. Bili amo trije; pred kratkim in sicer v beznici na obrežju Dnjepra. Eden je bil nekdaj vojak železniškega bataljona, pozneje železniški mojster na želez-nicah ob Visli; bil je rdečelas, krepke rasti in je imel sive, hladno zroče oči. Govoril je tudi nemško in je poznal % ;ladtiie skušnje življenje v ječah. mnal, da bi bilo telo prijetno, «e ae je temni knp xganil in se pobi bili oblaki v reanici paradi- lagoma povečal,Opazi^ me-žarieva juha Ta opomba je pove- ga človeka, ki je klecal m molil čala našo lakoto. roke proti nam. "Hudiča!" je zabavljal vojsk. "Ne bližaj ae, drugače te u "Nobene žive duie ni videti. Naj- streliin!" je nenadno vzkliknil a brž bomo morali kakor medvedi trepetajočim glasom, nassti iz avojih laatnih pratov." Slišali smo, kako je nabijal pi-"Ssj sem rekel, da bi morali i- štolo in pbstah smo kakor na poti proti večjim kraj*®," je po- velje; neprijazni pozdrav naa je učevalno pripomnil študent. popolnoma preaenetil "Zato ai tudi učenjak, da go- "To je malopridnež je godel voriš. Kje hočeš tu najti velike vojak asa_ . 4 krajet Hudič vedi, kje ao." "Da je dejal študent zamiš Študent je atisnil ustnice in ljeno; "bržčas ima kaj na vesti, molčal. Medtem je teolnee zašlo če ima seboj p»»tolo in oblaki aP ae svetili v raznovrs- "Ti!»' m J« zaklieal vojak, tnih barvah. S atepe ae je dvignil ko ae je bil navidezno nekaj pre voni do zemlji in aoli in vnovič mialil, netil našo lakoto. Nobenega odgovora. Naš želodec je neprenehoma "Til Ni* hudega ti ne storimo; krulil, naše telesne moči so peša-1 samo Jg-uha nam da^-Jji hu- dič!" Zadnji besedi je vojak potiho-ma izgovoril. Človek ni odgovoril. "Ali ne sliWU" je vojak jez le vedno bolj. Usta in grlo ao M li izsušeni, čuti zmedeni, na očeh je ležalo kakor koprena. 2daj-pazdaj so se pojavile pred njimi velike črne pege, ki so ae nam časi zazdele kakor koščki mesa no ponovil. ali kruha. Misel na «lastne griž "Kruha nam daj! Ne bomo se ljaje je vi^vič dražila želodec in ti približali, samo kruha nam ,naprsvljaia bolečine še nežno«- vrzi." Na« eden ne govori rad mnogo nej$e "Dobro-" je kratko dejal elo- o svoji preteklosti, ker imamo za ¿rU|0nQ ^o opisovali vek. to svoje razloge. Zaupali amo lje oWutke ^ ge nadejali, da Noben ae tako božanski nago-drug drugemu, vsaj na zunaj; na odkrijemo kje pastirja. Noprene- vor nas ne bi bil mogel tako po-znotraj je imel drug do drugega ho?na go blo(Jile na&e 0či na vse plemeniti kakor ta kratki "do-tako malo zaupanja kakor do sa- l trani ^^ M prisluškova- bro." mega sebe. ha uapeto, ali bi se ne zaslišalo v "Nič se nas ne boj, ti dobri Ce nam je naš drugi tovariš, daljavi Škripanje tartarske dvo- človek " je dajal vojak smehlja-majhen, zanikrn človek s »tisnje- kolnice $epra.v popotnik v daljavi nimi ustnicami in skeptičnim iz- To Sedež: Frontenac, Kant. GLAVNI URADNIKI t Predaednik: MABTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kana. Podpreda.: FRANK AUGU8TIN, Box 360, W. Mineral, Kana Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana Zapianikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac. Kans NADZORNIKI: . „ PONliKAC JUR&E, Box 357, W. Mineral, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MlxAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna priatojbina od 16. do 40. leta, znaša • aamo edea Dolar. Va: dopiai ae naj . blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. Vae denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Iz stare domovine Ker je v Ameriki mnogo sloven skih premogarjev kateri so bili popre d zanosne pri trbovljskej premogarski družbi, zato smo po kako me muFmr^a.' V^lej"'"pol natisnili iz 'Rudarja" sledeči do-solnčnem zahodu čutim strašne P1«. kate» kako lepih bolečine. Zaradi mrzlice sem za- »tri« se poslužujejo kapitalisti pustil Afon. Moja žena z obema »» «lovenskem. Don,a se dobeaed mojima hčerama je ostala. Skoro no glasi: Trbovlje. 2e neštetokrat štiri leta je nisem videl. Ah, otro- »»no na naših shodih in tudi v na-cij j^jte'" * listih trdili, da »o slovenski ~"Mi bomo že jedli in se ne bo- klerikalci s Trboveljsko preir. ,^ mo dali šele siliti," je pripomni! kopno družbo v te*ni zvezi, da sU. študent. venski klerikalci, Kar * tic» ru "Ah, bog! Če bi bil vedel, da Umskega vprašanja, delajo le to, ste mirni ljudje, bi seveda ne bil kar je tej družbi po volji, z* kar streljal na vas. Jaz pa sem ven- Trboveljska prem« gokopna drtiž- dar tu čisto sam na stepi . . . Ali ba tem klerikalc« m ob vsaki pnli- mi morete zato očitati!" ki poaebno pri volitvah gre na ro Govoril je in jokal ali boljše ko. Gotovo je že marsikateri ru rečeno, tulil. dar mislil, da de^ito kletik ilcem "Ktfj pa ovilif" je zaničljivo krivico in da e->vorimo in pišemo ineniK vo^ak. le iz mržnje do klerikalcev. TK pa "Mislim, da ima denar pri se-|ni bilo nikoli tako. in da smo «ro bi," je pripomnil študent. Vojak ga je ošinil od strani s pogledom in dejal smehljaje: "Ti si prekanjen! No, zaneti- vorili in pisali vedno le resnco, ako smo trdili, da zvrsujejo klerikalci Trboveljski premogokopai družbi hlapčevske službe, in da jih mo «i ogenj in ležimo k počitku 1" I smatra Trboveljska premogokop-"In kaj naj se zgodi s tem t" I na družba napram delavcem za je poizvedoval študent. I svoj ekseku ogenj na kraju, kjer nam je bil tošnje leto pri separaciji ob južni mizar prvič zaklieal svoj pove-1 železnici zgraditi veliko moderno in Njegovo oglato, gladko ostriirno| glavo je krasil ostanek šrroko-krajnega klobuka; sive, neštetokrat pokrpane hlače so tesno o-klepale njesrove tenke noge; nje- govo obuvalo je obstojalo Iz go- n0 zemij0t dokler ne omagamo, ha. Tupatam smo slišali melonho lenice, ki je bila pritrjena na no- bj ^ pri tem tvegali svoje lično žvižganje pol>ske podgane, ge z ozkimi jermeni podloge «ta- življenj^ če bi le bili mogli ute Na nebu so blestele zvezde in nas rega suknjiča. To je imenoval Siti ]akot0. je se vedpo mučila lakota, svoje sandale. Z nogami srebajoč *<(ili prav radi še enkra;t večerjali. "Otroci!" je nenadoma vzkliknil mizar. Ležal je tri korake od nas in ča«i se mi je zazdelo, kakor da bi nekaj šepetal. "Kaj!" je dejal študent. "Ali smem „blizu vašega ognja! Vse kosti me bole. Ah, bog! Naj->r/.e se mi ne bo posrečilo zopet] videti domovino!" "Prideš lahko sem!" je opomnil študent. ožje omejevale obzorje. "Otroci," je lahno dejal študent, "tam zadaj vidim ležati človeka." "Človeka!" je dvomeče vpra- izmed nas; razentega bi pač težko takoj smrtno zadel. "Storimo!" je dejal vojak in se naglo vzravnal. Študent je kazal manj veaclja Ti, tovariš!" mu je vojak o mahedrale široke hlače. Obuvam ni imel. — Tudi jaz sem šel bos. Okolo nas se je razprostirala silna stepa, nad nami modro ne bo, enako veliki kupoli. Siva pra šna deželna cesta je tvorila širo . . x j -i^tn -a ** * * "fdflJ Mi,.va -v« bila skoro ,ekl>, «,u "PojdMje in vpra.š.1 Ka! Ootn-Unt „a je oMaia. ,a ,ama. «o moSno .pominj.l» n. neobrita ^, h" P" kr"h'J* . , v ' kova lica ' pkleml, da prenoči na stepi," je čitajoče zaklieal. 'TojTje pel jutranjo «elitev... P°i«»njevsl študent. človek je nekaj godel proti n«- V svoji vojaški službi je opra- Vojak je gledal v smeri, kjer Je ma, počil je strel. vljal v cerkvi avojega bataljona človek in rekel odločno: "Mimo strelja!" je vojak vese mesto popovega asistenta in je lrej pogojeno vsoto plačila. Dotičnik, ki je imel nalog iz-plačati godbo, je. govoreč v italijanskem jeziku (kljub dejstvu, da so vsi godci Slovenci) pravil, da je pogojena vsota previsoka. Ker so ja gode i le zahtevali polno plačilo. se je slovenski sokol razjezil in zavpil: De piu ni vedemo, no semo miga seiavi! (Več vam ne damo, naj nismo ščavi!) Tako je govoril slovenski sokol narodnjak in posnemal italijanske naoional-ce v psovanju Slovencev. K termi se mora dodati *e dejstvo: Na slavnosti so vodili sokoli godbo po stranskih ulicah. Bilo jih je sram iti po glavnih ulicah. Eden izmed godcev je vprašal, čemu jih neki vodijo po stranskih ulicah. Odgovorili so mu, da zato, ker je tudi nekaj doktorjev vmes sokolsko ob lečenih. Komentarja ni treba. eROLITillO — Ne ubijaj se ijlasi peta božja zapoved in ubijati prepovedujejo tudi postave. Iz Novega mesta poročajo: Če so kmečki fantje po svoji "stari navadi" v pijanosti pretepo in med seboj pobijejo, jih državna oblast postavi pred poroto. Če se pa v kakšnem krščanskem zavodu zgodi, da Človeka vsled napačnega zdravljenja pošljejo na oni svet, je to pač "nesrečen slučaj", preko katerega skoči k večjemu s kakšno zmedeno kritiko v kakšen meščanski list mirno na dnevni red. Ali pa to zgolj iz človeškega stališča je pa tudi prav? En tak "nesrečen slučaj" se je prigodil v bolnici "Usmiljenih bratov" v Kandiji. Znano je, da je tam umrl strokovni učitelj na deželni kmetijski šoli na Grmu Anton Planinšek, star 32 let. Ne vsa'k laik pri nas in daleč naokoli, tudi veščaki, ki poznajo bolezen, zaradi katere je Planin-t šek umrl, so trdno prepričani, da bd Planinšek,, namesto da počiva pod prerano rušo, danes ravno tako hodil živ in zdrav po zemlji, kakor tisti, ki so z njim vred oboleli na isti bolezni. Kaj pa je imel Planinšek drugega kot hripo ali influenco, ki se je razlezla v začetno sinozicijo k vnetju oprsne mreže. Ze je bil izven nevarnosti in zdraveči ga zdravnik dr. Buh mu je priporočal, naj se varnje prehlada. Če bi se pa stanje vendar le poslabšalo, naj ga takoj obvesti, da ga pride obiskat. Dr. Buh se je odpeljal na deželo, a ko se je popoldne vrnil, je že izvedel, da so Planinška prepeljali v bolnico Usmiljenih bratov. Na deželnem zavodu, kjer je ravnatelj in drugi lahko prebolel ravni isto bolezen, za tega ubogega učitelja naenkrat niso imeli dovolj prpstora in postrežbe, brez zdravnikovega dovoljenja »o ga v sapi pripeljali v bolnico. Med potjo je revež dobil pljučnico. Morda tudi šele v bolnici sami. Zakaj zdravili so ga z — ledom in alkoholom, preoblekli pri odprtem oknu, ga pustili brez nadzorstva, ko je vsled take "kure" najhuje trpel, vsled česar jiogih vojako^. To pismo naj služi za zgled vsem tistim ameriškim Slovencem kateri po sili tise v avstrijski vo jaški jopič. stem niso bili zadovoljni in začeli so z žensko "glihati" in so "pri-rtlihali" končno res na 10 K! 8 tem so žeusko milostno odslovili in se potem odpeljali ¡v Belo Krajino. Noblesse oblige! V tarih časih so grajščaki in njih valpti o-šabno jezdili po dolenjskih vaseh in podirali kmečke ljudi, zdaj pa delajo tako deželni mogočuiki s avtomobilom. in strojne induetrije. Za 9000 delavcev velja pogodba. Brez boja je doetigla organizacija kovinar- | jev in livarjev pc*odbo, ki sicer | ue prinaša delavstvu toliko, kolikor zahteva današnja draginja, i vendar je pa zuateu napredek za sedanji ¿as, ko je gospodarska i kriza splošna. Pogodba je pa tu-I di lepo izpričevalo za jakoet strokovne organizacije. Razno. — Uniformirani mučeniki s moje. — Križev pot družinskih red-nikov, očetov in sinov, ki jih je rn<*galomanska dunajska politika vtaknile v» vojaško uniformo tal jih vrgla na mejo, slika sledeče pismo enega teh mučenikov, ki je bilo priobčeno v "Zarji" in katerega del je zaplenil držama pravdnik, da bi ljudstvo Ucrxve-delo, kako žalostne so razmere pri — Deželni avtomobil povozil žensko. —»V soboto zjutraj je de-žeilni avtomobil v katerem so sedeli dr. Jarc in Dermastija, pri-dirjal skozi Kaudijo po hudem klancu navzdol, da se, preden nadaljuje pot v Belo Krajino, zglasi pri očetu Štemburju. Med tem ko je avtomobil dirjal po klancu navzdol, je vozila s konjem nasproti žena posestnika in gostilničarja Žagarja iz Birčne vasi. Konj se je avtomobifla ustrašil in skočil vtran proti cestnemu kantonu oh nekdanji »Jakšetovi gostilni. Žena je skočil» raz voz, ter se postavila pred konja, hoteč ga pomiriti. Konj pa, ki je bil že preveč preplašen, je ženo pahnil od sebe, tako da je žena padla vznak na tla, oziroma ob cestni kanton. Pri tem je konj potegnil voz naprej. Brez-dvorao bi se bila zgodila še večja nesreča, da ni v tem trenotku priskočil na pomoč pek in gostilničar g. Josip Vovk, ki tam Mizo stanuje. Temu se imajo žena in gospodje, ki so sedeli na deželnem avtomobilu, zahvaliti, da se ni zgodila večja nesreča. Tako pa je na tleh ležečo ženo le eno kolo poškodovalo na nogi. Videč, kako splošna je nevolja zaradi nesreče, so katoliški gospodje povabili ponesrečeno žensko v gostilno k fttemborju. Oče fctembur je predlagal, da ta "malenkost" ne pride v "cajtenge" in na uho državnega pravdništva, naj se gospodje z žensko zlepa poravnajo. V ta namen je predlagal, naj ji dajo 20 K. Toda — katoliški gospodje Zadružništvo in dividende. — Iz računskega poročila splošnega koiMumnega društva v Miirzu-schlagu na Zg. Štajerskem za leto 1912 smo posneli sledeče številke, ki naj bi služile tudi našim slovenskim zadružnikom in našim kousumniin društvom za zgled.. Omenjeno kctisumno društvo je imelo v letu 1912 blagovnega prometa 519.353 K 69 v. Č»tega dobička je napravilo 17.710 K 67 v. ga je na eledoči način razdeJilo: v rezervni sklad 500 K, v poseben rezervni sklad 1000 (K, v amortizacijski sklad 500 K, v dispozi-eijaki klad 500 K, za stavbo delavskega detna 150 K, subvencije 600 K, na nov račun 83 K 17 v., dividende je plačalo po 2% 10.532 K 48 v. Omenjeno društvo je imelo že od pričetka leta 1912 v rezervnem skladu 30.121 K, v specialnem rezervnem skladu 5554 K 16 v, v amortizacijskem skladu 5600 K. v disiK>zicijskem skladu 2900 K; zraventega ima še |>ose-ben sklad za,one, katerim daje na upanje, za. slučaj izgube znesek deležni sklad tudi visok in znaš« 51.819 K 18 v. Ker društvo gmotno taklo dobro uspeva, imajo on-dotni delavci vse zaupanje, zato pa nalagajo tamkoj svoje prihranke, ki so znašali koncem lanskega Ma 157.506 K 6 v. Vsak zaveden zadružnik lahko vidi, kako skrbe oni sodrugi za prospeh svojega društva; če ravno imaju visoke fonde, so vendar od dobička nakazali fondom tako velike svote, da jih pri nas na Slovenskem pri nobenemu društvu ne odkažejo. Vidi se, da so ondotni sodrugi člani konsumnega društva iz prepričanja in ne zaradi dividend, kajti dividende so dobili samo 2%, a vendar ni bilo niti najmanjšega ugovora, ker ao si člani v svesti, «la če ima društvo dobro gmotno pctilago. je to le v korist članov samih. Te vrstice smo napisali, da se tudi naši zadružniki ravnajo po tem načelu, da tudi naša društva enkrat dosežejo oni razvoj, ki ga opažamo pri naših sosedih. Nova delovna pogodba dunajskih kovinarjev. — Dunajski kovinarski delavci so sklenili z avstrijsko zvezo industrialcev novo delovno pogoidbo, ki velja do 1. marca 1916. Nova pogodba ima naslednje določbe: Minimalne mezde s*' doJočijo za posamezne delavske kategorije posebej. Od dosednjih so za štiri do šest vinarjev nav uro višje. Ume mezde se povišajo za tri vinarje, ravno tako tudi akordne. Za akordne mezde velja: temeljna plača se garantira. Nove cene se dogovore z delavcem. Delavec dobi pravico do vpogleda v knjigo akord-nih cen m pred začetkom dela se mu izroči akordni listek. Pri izrednemu delu, kjer ni mogoče določiti Cen in mora delavec, ki je doslej delal na akord, delati za časovno meodio, se mu garantira povprečni zaslužek zadnjrh dveh mesecev. Ako je določena akord-na cena in doseže delavec vsled svoje prednosti in spretnosti večji uspeh pri delu in s tem tudi večji zaslužek, tedaj se ta okolnpst ne sme izrabiti za reduciranje njegove akordne cene pri enaki delovni metodi. Doslej veljavni ceniki za akordno delo se bodo pregledali po vseh obratih in slabe a-kordne cene bodo predmet nadalj-nih pogajanj. Delovni čas se sniža od 54 ur na 53 in pol ure na teden. Skrajšanje delovne«* eaaa naj se po rnioinosti izvede v soboto. Za čezurno dela se plača po 25 procentov, od 8. zvečeT (doslej od 9, zvečer), dalje po 75 procentov (doslej 50). Določbe o delu na praznike so se tudi sboljsale. Zaupnike je izvoliti potom alternativnega predloga, to se pravi v dvojnem številu in podjenik jih polovico prizna za (iofbo delovne pogodbe. Kjer veljajo že sedaj boljši delovni pogoji, ostanejo neizpremenjeni. — To pogodbo so sprejeli v torek zaupniki 86 veleobratov dunajeke kovinarske — Račun z nebesi. Pod tem na-slovom je navajala 'Frankf. Ztg.' zgodbico iz klerikalne "Christli-che Freiheit", v katerem predloži župnik skopuškemu kmetu, ki je nerad odpiral mošnjo za cerkvene namene, račun ljubega Boga za del, solnee, veter, roso itd. s prozornim naukom, da dolguje gospodu nebes in zemlje pravzaprav mnogo več kakor zahteva cerkve od njega. To zgodbico si-je klerikalni list seveda izmislil z namenom, da vzbudi v svojih naivnih kmečkih bralcih tem večjo dare-žljivost. Pač pa se je zgodila na Ogrskem zgodba, katere resničnost je zajamčena. Kmetu Ivanu Ilukariu v Mezoturju je umrln mati. Župnik je silil vanj, naj da brati za umrlo ženo mašo. Ampak Hunkar ni le skopuh, temveč še vse hujše: svobodomiselc, torej ni hotel dati za mašo. Ko pa je nekoč župnik trdovratno silil vanj in se ga ni mogel drugače odkri-žati, mu je dal brezbožni kmet ra-smeti, da tudi pri računih z nebom zahteva jamstvo za točno izvršitev. "Veste kaj, prečastiti", je dejal, "če mi prinesete od nebes potrjeni dokaz, da bo moji materi maša koristna, potem sem pripravljen dati zanjo." Od tega Čaaa ni Ivana Ilunkarja župnik v Mezoturju nič več nadlegoval. »MMIMMMMMMMMMI» ► < ► i Strankjoi jj »♦eesoooeeeooeoooooooooo'> Jugoslovanski soc. klub, štev. 107 v Huntington, Ark. poživlja vse člane in prijatelje, da nas po-setijo kolikor mogoče v velikem številu dne 24. junija ker bodemo imeli na ta dan javen ljudski shod. Želimo, da pride na ta shod kolikor mogoče Slovencev in Hrvatov. V angleškem jeziku bode-sta govorila sodruga Snaider in Kopan, katera sta člana narodnega komiteja socialistične stranke. Govorniki nastopijo tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku. Shod se vrši V senci kosatin are-ve8, kjer bode tudi igrala godba. Pripeljite s seboj vaše družine, prijatelje in znane* Pokažimo, da se tudi Jugoslovani zavedamo svojega delavskega razreda. Shod se prične ob 1 uri popoldan. S socialističnim pozdravom Frank Singer, tajnik. Nov slovenski socialistični klub se je ustanovil v Stanton, 111., z 11 tirni člani. Tajnik klufba je Jak Koočina, Box 658. Tajnik piše, da pričakuje trajnega napredlkia med tainošnjimi premogarji. — Le naprej fantje! Stauton, 111. Dne, 15tega t. m., smo se tukaj-šni slovenci zbrali v češki dvorani. da razmotrivamo o združitvi podpornih organizacij, kar smo tudi uspešno storili, toda to ni vse kar smo storili, ustanovili smo Ju-goslov. Socialistični klub, napravili smo en korak k so-delavni družbi, kjer ne bo treba podpornih organizacij kot danes, pač pa bo človeška družba skrbela za one ki bodo potrebni. Sodrugi, napnimo vse moči, da pridobimo slehernega Jugoslovana v Soc. klub. Poglejmo Cehe, Poljake, Nemce in Angleže, vsi imajo svoje dvorane ali čitalnice, čas je že skrajni, da bi Slovenci pokazali, da živimo, in da smo pripravljeni storiti svoj del v gibanju za osvoboditev delavstva. Prihodnja seja se vrši v torek 8mega julija, ob 7 uri zvečer v Češki dvorani, sakrto je dobrodošel. Odborniki kluba so Konchi-na, tajnik Fr. Jerkich, organizator Fr. Pleterski, zapisnikar. Naprej za boljšo bodočnost —! Joe Mostar Zoprn vzduh. Ljudje, ki trpe vsled »oprnega diha, se čutijo dostikrat nesrečne. Ce niso tega krivi slabi zobje ali zohrne. morate iskati vzroka globlje: v želodcu ali drobu. To kaže, Zapeka pri otrocih bi se ae imel* »anemarjati ker povzroéa ue varne posledice. Dajte otroku SEVEROV LAX0T0N. Cena 25 centov. Dojenčki mnogokrat joèejo vsled boleči o in kréev. V takih slučajih dajti jim SIVfctOVE KAPLJICE ZA OTROKE (Severa's Soothing Drops) ki podelijo olaj¿bo il HJV otrokom hitro Hin osvežujoče spanje. Ho tudi popolnoma varne ter ue vsebujejo nikakih škodljivih lekov. Cena 25 centov. Zapeka pri odraslih Ako se vam ne izpraznejo ¿reva vsaj enkrat ua dan, imate zapeka. Odpravite jo z rabo Severovih Jetrnih Krogljic. (Severa's Llver Pllls) So popolnoma neškodljive ter milo delujejo. Cena 25 centov. Glavobol Î e zelo razdražljiva neprili-a. Odpravite ga z rabo Severovih Praškov zoper glavobol. (Severa*s Wafers for Headache and Neuralgia) i Cena 25 centov 12 praškov. ikatljice V vseh lekarnah. Vpraiajte za Severova Zdravila in ne vzemite drugih. Ako jih nima vaJ lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. W.F. Severa Co. CEDAR RAPIDS. IOWA CARL STROVER Attorney at Law Zaatapa m vsih sodiščih, dt. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREIT, CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Mi A. , M, D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 8996. GOSPODINJE POZOR! Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dova^i na dom. G. Mamčilovlch & Co.t 331 Oreeve St., Conemaugh, Pa. Tel. Con. 4050. i ii m 11 ■ ■ ¡j LOUIS RABSEL moderno orejen salun •A 411 BRAID AIE., IHOSNA, VIS Telefon 1199 da se nekje v telesu nekaj kisa, ki ae mora ttrž odstraniti. Vea ustroj se mora popolnoma očistiti in okrepiti. Zato je zelo priporočljivo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To deluje hitro v mnogih slučajih, v katerih se nahajajo kot jrlavni znaki zaprtni-ce, zoprnega vzduha, glavobola, neprilike v želodcu alf drobu, pičel tek, težave po jedi, kolcanje, slabost, bljuvanje, omotavost. V lekamsh Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, III. — Če potrebujeta linimen-ta. rabite Trinerjev liniment. Ta je prav močan in sega dalje nego drugi. Advertisement. Kadar nemore-te dobiti pravi Richter painex-peller pri vašemu lekarnarju ' pišite na F. A4. RICHTER 74-80 Vaahiagtaa Strast, IEV mi I. T. M. JO VANO VI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA filFKARTE. Pošilja denar po poiti in brzojavno. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVA&KO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA. TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon. vsem skupaj pa vse. IG. KUŠ LJAN 229—Ist Ave. MILWAUKEE, WIi Dr. W. C. Ohlendorf, M. b. Zdravnik- sa notranje bolssnl ln ranocelnlk. isdravniika preiskava brezplaine—pla tati je le zdravila, 1924 Blue Islsad Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 pepel.; od 7 do 9 zva¿er. Izven Chieege liveii bolniki naj piiejo slovensko «JOS« A. FISHER Buffet Ima aa raspelage vsakevrstae piva, viae, s»edk>, L t i Izvrstni prostor za okrepi il e. S70S W. 26th at., Chicago, DL Tel. Lawadale 17il ALOIS VANA —. izdelovatelj — sodovice, mineralne vode ln runih neopojnfh pijači 1887 fto. flak St Tel. Canal 14M AVSTRO - AMERIKANSKA Črta. NIZKE G EN S. Velike ugodnosti: električna loč, izvrstna knhinja, vino zastonj, kabine tretjiga raz g red» na parniku Sledeči parniki odplujejo ob 3 uri popoldan iz New Yorka: Argentina ... - 28. ma|a Oceanic .... 7. fnnija Martha Washington ., 14. |nnqa Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. (nI Act's, 2 Washington St., tli« Yirk. ali pa na drnge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON a modernim kefUtttea ttveae pivo v eod*kik is ta drage ranaovratne pijaêe 1er s—odkot Potniki dob« Poetresb* tetes trn Taeta Sorsnee« in MARTIN POTOKAR, 1636 Bo. Centra Ava. Chloafe L STRAUB URAR 1010 W. lfth St. Ohicaf* 1 ▼eéje salego si, wrb«, sov le dragih «recette. Isvtteje popravila v tej W VVatno upraianjat i HA ml opravi\ ^ mm If m^i s Mjcw» c Konzularne ' vojaikeZ20'/» firav« «t ,,4m -eialist, ker je vedel, da je navad no demagogstvo. Sedaj prihajaj« na dsn lepe reči. Kamila Theimer-jeva, ki je podvsela Herkiulovo delo, da izkida Agijev hlev klerikalne stranke na Kranjdtem, ima v svojilt rokah lastnoročna dr. Krekova pisma, v katerih je Theimerjevi v Času, ko sta si bila dobra prijatelja, zaupal, da je njegovo katoličanstvo humbug, da je že zdavnej zavrgel katoliš ko vero in da je po svojem mi-šljeju — socialist; klerikalno politiko da vodi samo zato, ker ve, da je socialno delo na Slovenskem valed silnega vpliva duhov ščine nad ljudstvom mogoče samo pod katoliiko firmo! Pustimo za enkrat Krekov osebni aDučaj popolnoma na stran in ozrimo se na nekaj druzega! Desetletja že prkliguje in aigitira in zlorablja duhovščina od škofa do kaplana svoje poslanstvo za to, da priporoča ljudstvu, naj se podvrže in za esti dokaz, da je bil umobolen, ko je pisal svo^ pisma. Taki so v lastnem ogledalu klerikalni svetotilinci v domovini in nič boljši tukaj. Kedar so med ae-boj, so bogotajci in se norčujejo iz vere ljudstva. Prirejajo baka-nale in razsipno zspraivtjajo denar, ki so ga iztisnih iz ljiukikih Žepov. Kadar pa potrjujejo denar se ublečejo po opičje, ali pa po uvodi kakšnega zamorskega glavarja v.Afriki in z "rokiuspo-kusom" izprešajo zadnji vinar iz ljudskih žepov. Taki so in taki ostanejo ti zna-čajni možje, dokler ljudstvo ne bo spregledalo in jim dalo zasluženo brco. ELEKTRONI. V "Proletarcu" z dne 4. februarja t. 1. smo vprašali Rev. To ne Sojarja, ki se rad kunštva v "Amer. Sflovencu", naj nam od govori na sledeča vprašanja: 1 ) Ali Vam je kaj znano o ameriških r-r-r-r-evolucijah, in kaj mislite o njih! 2) AN Vam je kaj znano o cerkvenih revolucijah t 3Ï Ali veste »plodi kaj o svetovnih revolucijah izven onib na upa katoliškemu političnemu vod- Francoskem? •UČENJAKOM V JOUEfrU' Naši "farški znanstveniki in učenjaki" v Jolietu, se trudijo, da bi dokazali v svojem "Slovencu v Ameriki", da je rimsko.katoliška vera edino prava ln da so njih verske, blodnje čista in gola resnica, na katerih ne sme dvomiti nihče. Da bi svojim pisari -jam dali znanstven značaj, so prepirali cele odstavke iz knjige "Science and the Church", spisal John Zahm, ki je izšla že leta 1896 in danes sedi med staro in obrabljenio šaro, kjer spe vse take "učenjaške" fraze spanje.pravičnega. Vzlic tenm so mešali to "ničenjaBkio" kašo, katere bi niti Culukafri ali Bečuani v Afriki ne sprejeli za znanost in se i>onosno trkali na prsa in klicali: Pa doka-2ite nasprotno! Mračnjaki v Jolietu so bili res tako neumni, da so pričakovali, da bomo odgovarjali na skrpuca-na vprašanja, zgubljali čas s takimi vprašanji, na katera lahko odgovori vsalk 14 letni šolarček, ki je v Ameriki v kakšnem večjem mestu dovršil osemrazredno javno ljudsko šolo. Pa tudi vsak odgovor bi bil toliko koristil, kakor če bi bili nosili sove v Atene. Da je to resnica, dokazuje dejstvo, da je vneti sotmdnik "Slovenca v Ameriki", ki je prišel pobijat sodruga Kristana na shod v Chi-cago, ostal po končani razpravi kakor polit kužek. Vzlic temu je politemu kužku takoj zrastel poginu že prihodnjo nedeljo v cerkvi in v prihodnji izdaji "Slovenea v Ameriki". Nahrulil je Kristana kot veniča, daairavno je bilo šest sto oseb navzočih, (ko je žegnano človeče s svojim "znanjem" kla-vemo pogorelo na govorniškem odru in so se poslušalci prepričali, da je blagoslovljena osebica, ki je ponosno izzivala pred sho-dop sodruga Kristana in vse driK ge socialiste navadna ničla, ki lahko reomira s svojim "znai> jem" le med pijanimi "šnopsar-ji" v kakšni žganjarni. Vsi socialisti, ki nočejo pomagati osebam, ki se preživljajo z verskim huimbngom, ki se prav nič ne loči v bistvu od verskega hiimbuga Dovieja, preroka Elija štev. 2, slepariti slovanske ameriške delavce, so po mnenju teh oseb zavrženei in neznalice. Zato smo radovedni, kaj porečejo zdaj, ko je dokazano, da je Krek, dr. modroslovtja in rimskega prava, vodja klerikalcev na Kranjskem izjavil, da je socialist v avotjem srcu, da je njegovo katoliesnstvo navaden "šrvindel". Dr. Krek je bil med klerikalnimi voditelji nedvomno najsimpa-tičnejša oseba — osebna nesebičnost ga je visoko povzdigovala nad mero ostalih klerikalnih ve- stvu, desetletja vmešava slovenska duhovščina vero v politične boje in črni ljudstvu prot¡¡klerikalne stranke kot brerverake. O vernosti večine klerikalnih voditeljev, tistih, ki smatrajo katoliško politiko za razmerami primer no in dobiČkanosno kiupeijo, tistih, ki bi se še danes z mirnim srcu zapisali vragu, samo da jim je lep dobiček zagotovljen, o vernosti teh ljudi fino bili že davno na jasnem! Ampak dr. Krek po svojih umstvenih in moralnih 'vrlinah presega ostalo množico klerikalnih voditeljev, kakor Triglav ljubljanski grad' Dr. Krek je sol, je smetana klerikalne stranke, je menda edina svetla duša med vsemi vodilnimi klerikalci v domovini in Ameriki! In zdaj »e naenkrat odkrije svetu, da niti Krek, ki jc vžival neomejeno zaupanje svojih pristašev in velike simpatije političnih nasprotnikov, da niti Krek ni katoličan. En sam moment in vsem Slovencem, v ilooli-kor so sledili klerikalcem se zjasni, da je bik) žrtev nezaslišan»-zlorabe verstva v politične svrbe, da so mu skozi desetletja škofje rn fajraoštri in kaplani nesramno lagali o važnosti vere v politiki, da je bil ves klerikalizem ena sama vohka laž! — Kamila Thei-merjeva je sklenila objaviti dr. Krekove pisma in piše o tem: "ne glede na vae drugo ni nasvet, da naj za vse težave življenja iščem tolažbe v molitvi posebno vzpodbujen iz ust katoliškega nraš-nika, ki lansko leto ni samo izostal od evharističnega kongresa, nego se demonstrativno peljal prav dan potem na Dunaj, ker se ne udeleži takih — Najbrž je pisal K. od oslarij ali pa humbugar-«kih prireditev. Opomba uredništva) ... V tem slučaju pa se bo gospodu dr. Kreku toliko težje posrečilo obreikovati damo, ki jo je šele tedaj pahnil v stran, ko j« je bil že vsestransko izkoristil... in ki se ni hotela dati izrabljati za stvari, ki «e v dostojni druibi. milo rečeno, imenuje nesnažne, ker so v moji poeesti od njegove roke pisana piama, katerih svoj čas na Povšetov nasvet nisem uničila, četudi me je Krek pismeno na najnujnejši način prosil za to, nego sem jih za vse slučaje dobro shranila. Ker ne vpletam rada o-sebne zadeve v javna razpravljanja, bi bila Kreku Še -v zadnji uri prizanesla, če bi bil pokazal, da se le količkaj kesa svojega početja, če bi bil lc količkaj poskusil popraviti, kar je zagrešil in dal zadoščenja. Mesto tega je pa izšel Članek, ki poskuša me pred stavljati za umobiolno in kakor čujem, me obrekuje Kreik tudi sicer kjer le more, da bi sfibe opral, kakor mi je to namignilo tudi njegovo zadnje pismo. V moje lastno opravičenje mi ne preostaja dfuzega, kakor da »topim pred javnost vsemi posledicami, ki bodo temu sledile. Kar sem v tem listu doslej, vštevši današnji članek, povedala, to sem ne «amo pripravljena ponoviti vsak čas pred sodiščem pod prisego in doprinesti dokaz resnice, nego si bom preskrbela priliko za ta potom tožbe proti "Sfoveneu". Svoje lastne rokopise bo gospod dr. Krek vendar nekoliko težko »rt* ne za dosego sprave med delavci in kapitalisti? Če je on tisti 6u-dak, ki je v stanu narediti, da bo volk ait in koza osla, potem je njegova dolžnost, da to skrivnost razkrije in jo u\eljavi v korist Človeštva? K j, Tone, če imaš tako dragocene zaldade v glavi, tedaj postaneš še svetovno znamenit, kajti z odkritvijo tvoje teorije nasvane "Sojarism" bi padli vsi doseda nji politični eiboaiomi, sociologi in socialisti agitatorji kot Marx, En-gels, Kautsky, Bebel itd. R-r-r-r-revohicija bi bila Odpravljena enkrat za vselej in marsikdo bi nosil lepo vrsto let lase v neizpre-menjeni barvi. Vidiš Tone, kako bo to imenitno, ko boš poznan po celem svetu kot velenm in ne de kot spoštovia ni župnik čikaške slov. fare. Zgeni se Toučefo, pa odpravi vse rrrrevohicije — in povrh vse socialiste! 4) Ali smatrate "socialno revo hicijo", o kateri govore socialisti, manj opravičeno nego katero drugo zgodovinskih revolucij? To odgovorite, potem vam bomo pa še kaj pojasnili. Toda Tone Sojar jo je korajž-no stisnil in postal za en čas tih kot riba. Zadnji čas se mu je pa zopet razvojijal jezik in aopet u-prašuje kot tujec v Parizu. Ali morda naša uprašanja niso toliko vredna, kakor Sojarjeva? Tone, zgeni se! Pisali smo tudi, da se Sojar strašno boji rrrrevolucije, kajti v "Am. Slovencu" je nekaj časa na zaj kvotiraJ E. Kristana, ki je neki na shodu dejal: "da ko bo pri volitvah zmagala socialistična večina, se morajo kapitalisti nam podati. Če se ne bodo hoteli z le- "Amer. Slovenec" farba svoje "bravce", da dobo socialisti, ■ od kar so bile zadnje volitve še enkrat večjo plačo, s tem misli reči, kako dobri vladarji so demo-kratje. Pa kaj to, neki čitatelj "Amer. Slovenca" nam je celo zatrjeval, da od kar bodi v cirku, mu ni treba kupiti nobene obleke niti hrane, vse pade rikozi dimnik, med tem, ko je dotičnik pri služ bi božji. Ali "A. S." vrjaane? — Žegnani in neiegnani pisatelji v "A. SI." primerjajo sami sebe s "Šuštarji". Mi smo že adav nej vedeli, da so ti gospodje logični, filosorfski, teološki in sociološki Vflikšuštarji". Zdaj jim kličemo bravo! Spoznanje samega sebe je najvišja človeška čednost. — Pollak piše v A". SI." dostavno: "Dejanje apostolov nam pripoveduje, da se je takoj na prvo binkoštno nedejjo po pridigi "sv." Petra spreobrnilo 3000 jndov, po drugi pridigi pa 5000". Ako je to res in če so vsebovale te pridig tako velikansko jedro pa, se bodo morali pa s silo!" —¡resnice, potem bi morali danes bi-Ta beseda "sila" — pravi Tone ti že vsi judje spreobrnjeni. Po — pomeni revolucijo, ker kapita- j smrti "sv." Petra so vendar na^ listi ne bodo hoteli vsega iz rdk daljevali njegovi apostolski — dati prostovoljno pravzaprav božji namestniki na , i Tone Sojar ve v že naprej, da zemlji s pridigami, judje so pa le ostali judje. Kako to, g. Pctflak? Ali nimajo današnji apostolski namestniki toliko duševnih zmož- kapitalisti ne bodo hoteM dati ljudstvu tisto, kar so pod kapitalističnim sistemom ljudstvu vzeli postavnim potom. Da se izogne' nosti, kakor jih je imel nekdanji R-r^r-r-evolucija, bi se morala ve-'siromašni ribič, ki ni hodid nikdar čina 'po Sojarjevi logiki) poko-|v šolo. Ali so današnji njegovi iz-rovati manjšini kapitalistov in šolani namestniki bolj neumni, jrh pustiti Še v naprej izkoriščati j kakor je bil nešolan ribič, da ne ljudstvo! j morejo spreobrniti jndov t Razlo- Kakšne vrste parlamentarec pa žite nam to uganko g. Pollak! je vendar Tone Sojar?! Alt morda sploh ne vrjame v parlamentarno akcijo? Ali je morda direkt akeijonist ali celo kršeanrika anar kraljestvo samo dobri katoličani, hist! j bi prosil pojasnila, kje dobijo po Op. stavca: Ker naši, katoliški duhovniki pravijo, da bodo po smrti zveličani in uživali nebeško Ali ni v vseb civiliziranih državah, kjer se vlada potom parlamenta, pravilo, da vlada večina? Ali ni tudi v Ameriki tako? Ali ni Tafta zamenjal Wilson, De^ neena 'Dimne, zato, ker so dobili demokratje večino? Sojar! Prosimo odgovori na to uprašanje: AH bi socialisti, ako bi zmagali pri volitvah na celi črti, kakor »o napr. pri zadnjih demokratje, ne bili opravičeni do tistih pravic glede vladanja, kakor so demokratje? Ktera stranka je v večini, tista vlada; tista dela zakone, in zakoni delajo revolucijo — če je treba tudi s silo, kakor to dela da^ nes vsaka vlada. Danes je na krmilu kapitalistična vlada in zakoni sc delajo v prid kapitalizma: silo za izvrševanje zakonov rabi kapitalistična vlada proti delavsrtvn. Zakaj p« ima vsaka država vojaštvo, policijo itd., če ne za silo, potom katere izvršuje svoje zakone. Ali bi torej soci&Mstična vlada ne smela rabiti te sile, da bi odpravila moderno suženjstvo? Sojar je že večkrat trdil, da on sovraži bogatine — miljonarje; ali iz njegovih izvajanj v upra-šanjih na Proletarca, je razvidno, da bi on v slučaju, da pride na površje socialistična vlada, branil odločno kapitaliste. Sojar pravi, da ne vrjame v rrrrrrr(*vb'l urijo. Po njegovem mnenju bi se dalo doseči vse z lepa. Adi kako naj se pa to Irvrši z lepa, ko Sojar že v naprej ve, da kapitalisti ne bodo dali radovolj-no tisto, kar so ljudstvu vzeli pod kapitalistično vlado Ali ima 8o- jil, k večjemu, če zamore dtrpri- jar mogoe khkšne ekstra medici- smrti prostor toliko število judov, protestantov etc. in mi, kteri ne zahajamo v cerkev? Zdi se mi, da bo za nas vse pekel nekoliko premajhen ! — — "Ko pojde Col. Roosevelt v Argentino jeseni", piše doslovno A. SI. Pa naj še kdo pride in reče, da ne *najo /egnani gospodje pisati v klasični slovenščini! Mi vemo, da princgo "tepcev" hodi v šolo, takih" "tepcev", kateri bi «e nikdar nič ne naučili, ako-ravno bi hodili sto let v šolo. V šolo hodijo zato, ker njihovi starši hočejo, — da postanejo — gospodje. V Ameriki imamo lepo število takih "pokvek", kateri so v starem kraju skakali čez "oj-niee", ter bi nikdar ne "peli" pač pa "žvižgali novo mašo" —, ako bi ne bili pribežali v Ameriko. Nam se ta "inteligenca" v resnici smili, to že zaradi tega, ker strelja originalne kozle. V zadnjej številki "A. S." neusmiljeno "biksajo" Krist«, sina na-zarenskega tesarja. Koliko let pa je Krist hodil v iolo? Ali je Krist znal pisati slovnico? Mar ni Krist po vašem mnenju tepec! Pojdite se solit z vašo oslovsko filosofljo. Dobe se ljudje katerim nikakor ni všeč, ako razkrinkamo kakšnega lopova. ; Da bi stvar bolj vlekla se poslužujejo trikov — rekoč: Fantje imejte no pamet, ta in ta je oženjen. Tako toraj mar se je za to oženil, da potem oeigani druge? Nekateri se preveč zanašajo na "Proletarca", kateri nerad odgovsrja s polemiko. Vse do gotove meje. "Proletarec" ni zato na svetu, da protektira, pač pa, da razkrinka humbug. Pri nas ni izjem, dokler bodo "Proletarca" urejevali delavci. Ako bi Za-vrtnik kaj napisal ali zagovarjal, kar se ne strinja za koristi delavskega razreda — potem bi ga takoj dobil v roke — Jaka Stri-gelj. — Na Vevčah sta abdržavaJa gg. dr. Ivan Zaje in dr. V. Pegan, kranjska deželna odbornika in klerikalki a madatdrja, Shod. Grome vinka sta prišla utrjevat omajano zaupanje, ki so se ga lotiti zadnji čas zakleti sovražniki Vseslovenske Ljudske Stranke. Situacija torej je sama prisilila ta dva gromovnika, da sta šla na Getze-mani. Vevško delavstvo je od zadnje stavke grozovito poparjeno vsled materialne škode, Uoi jo je imelo vsled stavke in pa, ker ni doseglo s to stavko prav ničesar. Resignirano beži, kdor more v Ameriko aH pa kara drugam, samo da se otrese vevškega prafcu, zakaj niti ena klerikalna obljuba se ni uresničila. In s čim sta deželna "administratorja" tolažila delavstvo? Dr. Zaje je skušal delavstvo tolažiti s tem, da je pripovedoval, ikako bo klerikalna stranka prijela za ušesa vevško tovarno, ker si je po krivici prilastila pravice, ji bo pravice odtegnila, če ne ugodi delavstvu. O, kako je to lepo! Deželni odbornik dr. Zaje preti, da bo odvzel tovarni po krivici pridobljene pravice glede električnih, cestnih in vodnih naprav. Oglejmo si to stvar tako-le: Če so te pravice krivične, bi ne smele obstojati, če so ustanovljene pogodbenim potom ali pa plačuje tovarna najemnino, je to "Zajčev" bavbav, ker če pride res do boja med klerikalno stranko in vevško tovarno, bo imel škodo tudi "Zajec" in slednjič, ta boj gotovo ne bo tako kmalu končan, a največjo škodo bo imelo le delavstvo, ker ga bo tovarna najbrž vsaj za nekaj časa iziprla, kar bi pa v- sedanjih razmerah, ko vevško delavstvo ni organizirano, pomenilo le še novo in večjo nesrečo zs delavstvo. Tako stoji stvar — to vedo dobro tudi klerikalni kolovodje: zakaj torej pripovedovtati delavstvu take sto-rije. Drugo struno pa je napel dr. Pegan, ki je na shod«» sraril delavce pred soeialno demokratičnimi organizacijami. Bojte, ogib-ljite se, bojte se! Tako je rotil dr. Pegan, ki je sam pristaš delavstvu kar najbolj sovražne klerikalne stranke. Dr. Pegan jc svaril delavstvo pred organizacijo, svaril je, da bi se delavstvo združijo s svojimi tovariši in tovaSrisieami in ta mož, ki seje razkol med delavstvom, naj velja za prijatelja delavstva? Kako? Delavrtvo se mora združiti in to se bo izvršilo, pa če se dr. Pegan zaletava še tako visoko, delavstvo se bo adruži-lo v organizacijo, pa če veliki gospodje še tako nasprotujejo enotni delavski organizaciji. Delavstvo/ je edino složno po svojem stanu, če obstoje med njimi tupatam na-sprotstva, je to le sad hujskanja delavskih sovražnikov. Tolažba, ki sta jo prinesla deželna "administratorja", je bila umerjena tako, kakor da bi vevško delavstvo prav ničesar ne razumelo o delavskem vprašanju. A časi slepe pokorščine so minuli. Sčuvanje delavstva a delavstvo je v Vevčah danes še nemogoče, ker je delavstvo spoznalo pomen in vrednost organizacije in na drugi strani pa škodljivost klerikalnih društev. Taktika klerikalcev in farških petolizeev je povsod enaka. Njih priporočilo se vedno in povsod enako glasi: "Delavec ne organi/ žira j se v socialistični organizaciji in ne čitaj nssprotnilv-^Sarni-kov. Po»T«ušaj nas in venlj, da\je vse Čisto zlato, kar ti povemo. In delavec, ki verjame v to far^ ško klobaso, stiska jermen, da je' sit. Kolne na tihem svoj* izkoriščevalce in hodi za svoje kletvine po odvezo k tistim, ki ga vlečejo skozi celo njegovo življenje. Nekega dne leži na mrtvs&kem odru in aanj je rešeno socialno vprašanje. Tisti, katerim je slepo verjel, se pa posmehujejo njemu, pijejo in žrejo za njegov denar, ki ga jim je znosil v nadi, da bo vsaj na drugem svetu živel brezskrbno življenje, ko ni na svoji živfljenaki poti na tem svetu druzega našel kot trnje osad. in Kapitalizem je oče pokvarjene človeške družbe, lakote, zločincev in mizerije.