Razne stvari. Iz domačih krajev. (Mil. knez in škof) so v6eraj dne 10. maja se udeležili v kadetni šoli odkritja cesar-Franc-Jožefovega odkritja ter darovali tudi tamkaj sv. mašo. (Srečkanje) efektne loterije za cerkev Sv. Magdalene se je preložilo na dan 31. avgusta t. 1. (Nove skladbe.) Znani skladatelj g. V. Stolz, bivši učitelj, sedaj v Gradcu Jakominiplatz 11, je izdal zbirko 16 uglasbenih pesni za blagoslove. Cena 64 kr. (Okrajnim živinozdr.) v Braslovčah je imenovan g. Anton Korošec. (Nova železnica.) Zeleznisko minister. je dovolilo na jedno leto Štefanu pl. Daubachyju v Zagrebu, da izdela tehDi6ne priprave za navadno krajevno železnico Kamnik-Mozirje. Dober uspeh! (V Kozjem) bodo v kratkem volitve v krajni šolski svet, kojega na6elnik je sedaj g. Ferluga. Upamo, da bo tedaj njemu in njegovim pristašem odklenkalo tudi v tem zastopu. (Na Bučah) se bodo vršile dne 26. maja občinske volitve. Pozor torej bu6ki narodnjaki! Zmaga naj pravica ! (Knezonadškof dr. Missia) bo v prihodnjem konzistoriju imenovan kardinalom. To je sedaj že uradno potrjeno. (Samomor.) Dne 7. t. m. popoldne je popoldne pri Zidanem mostu z revolverjem se ustrelil neki nepoznan 6lovek, še mlad in lepo oblečen. Pisanja ni imel nobenega pri sebi. Proti večeru istega dne so ga prepeljali v loško mrtvašnico. (V Celju) je umrl dr. Anton Zhuber pl. Okrog, dež. sod. svetnik, star komaj 47 let. (Slovenci le plačujte!) Na Štajarskem je 636 nemških ljudskih šol in le 220 slovenskih, meš6anskih šol je nemških 13, slovenskih ni6, malo-obrtnih šol je nemških 18, slovenskih nič, poljedelskih šol nemških 10, slovenskih ni6, dekliških izobraževališč je nemških 7, slovenskih ni6. Slovenci! Te mnogoštevilne nemške šole plačujejo se tudi z Vašim davčnim denarjem. Kadar pa zahtevate, da se tudi za Vašo deco zidajo šole, Vara jih Nemci odrekajo. Ali }e slovenski kmet zaradi tega tukaj, da Nemcu dela tlako, da mu nosi denar za njegove potrebe? Slovenski kmetje, zahtevajte, da se oslobodite nemškega jarma! Spodnji Štaiar mora dobiti samoupravo! («Kje so naš stric?») tako sta povpraševali zadnji teden po Ljubljani dve devetletni deklici iz gornjegrajskega okraja na Štajarskem. Ušli sta z doma in peš prišli brez vsakega denarja 14 ur dale6 v Ljubljano obiskat strica, katerega še nista nikoli videli. Mestni stražnik je slu6ajno našel dekliei na ulici in jih potem odpeljal do striea, o katerem sta vedeli samo, kako se piše. Kmalu nato ie pa že prišla z doma teta iskat izgubljeni dekltti in ločiti sta se morali od svojega strica, kojega sta s tolikim trudom komaj našli. (Iz Loke pri Zidanem mostn) nam pišejo: Dne 22. aprila smo imeli ob6inske volitve. 0 tem je že nekdo na široko razpravljal v «Domovini» št. 17, kjer pa poStene slovenske kmete, kateri mu niso hoteli iti na limanice, imenuje socialdemokrate. Boljše bi bilo, da bi si tisti nemškor6ek sam sebi dal po zobeh, kajti agitiralo se je od njegove strani na vse mogo6e na6ine proti nam, ali zaman, ni6 niso pomagale smodke in pija6a. Naši vrli slovenski kmetje so kakor skala stali v boji. Zato tudi nismo propali, dve tretjine je vendar slovenskih odbornikov in le ena tretjina posilinemška. V III. razredu so izvoljeni gg.: Skuharski Leopold, Vincenc Fon, Žnidari6 Jan., Kajtna Jožef, Jakša Jan., Kajtna Anton. V II. razredu gg.: Kokotee Fr., Gmajnar Karol, Lommer pl. Maks, Dragar Jože, Kova6 Ant., Rastohar Janez. V I. raz. gg.: Plenk Anton, Moser Ignac, Skalak Hub., Wertheimer Oton, Juvan6i6 Alojz in Kropaj Blaž. Upanje naše je, da sedaj prevzame županstvo kak slovenski narodnjak. Žal, dosihmal se je le nemški uradovalo, tla so pa vsa slovenska. Mi spodnještajarski kmetje se bojimo, da bo Sava sicer kmalu postala pruska meja. V marsi6em ima že itak naš okraj nemSko lice. Napisi na hišah in cestah so ve6inoma neraški, kar žali vsakega zavednega Slovenca. Končno opozariamo vse stare in na novo voljene odbornike, naj delajo za blagor jim mile slovenske doraovine. Pokažite, da ste sinovi slovenskih mater. Vaše geslo naj bo: Vse za blagor slovenskega ljudstva! (Socialdemokratske žene) Iz Ivnika nam pišejo: Ker delavci v tukajšnjih tovarnah 1. maja niso dobili delopusta, so njih žene in h6ere slavile 1. maj. Zbralo se jih je kakih petdeset, ki so marširale dve po dve po trgu, upile kakor kavke ter prepevale nesramne pesmi. Vsaka je imela rude6e znamenje, voditeljica pa je imela 6ez ramo ovit velik rude6 trak, palico v roki in na koncu palice veliko rudečo ploš6o. Mahnile so jo proti Zelenemu Travniku, kjer so jih 6akali zelenotravniški steklarji ter jih slovesno vsprejeli. Navdušene vsled obilno zavžite pijače so se vra6ale še le pozno ve6er domov ter zopet vznemirjale Ivnik s kričanjem in nesramnim petjem . . . (Deželna razstava) v Gradcu se bo priredila leta 1901. V odboru za prireditev so sami Nemci. Tudi Slovenci bodo morali pomagati plačevati stroške, a govoriti ne smejo zraven ničesar. To je pravičnost štajerskih Nemcev! (Blizn Makol) v okolici Sv. Treh kraljev so v nedeljo zadnjega aprila fantje stavili maje med popoldansko službo božjo. Ko so po dokon6anem delu začeli z možnarji streljati, se je enemu, ko je nabijal možnar, vnel smodnik ter mu odtrgal na levi roki nekaj roke, palec in kazalec ter mu celo roko mo6no poškodoval. — Isti večer je velep. g. A. Mlakarju zgorela ko6a pri mlinu. Komaj so obranili mlin. (Romarski vlak v Marijino Celje.) Obi6ajni romarski vlak vozil bode letos meseca avgusta Celje-Kaplenberg-Seewiesen. Ako se dosežejo 6isti dohodki, obrnili se bodo v dobrodelne namene. Ker pa letos g. Ivanušu vsled primanjkanja 6asa ni mogo6e prevzeti vodstva vlaka, prevzel bo isto g. Franc Gajšek, posestnik in gostilni6ar v Poljčanah. (Viničarska šola v Ljutomeru.) V deželnozborski seji dne 6. maja sprejet je bil predlog poslanca dr. Rosina, da se z bodo6im letom ustanovi vini6arska šola v Ljutomeru. U6ni jezik pa ne bode, kakor so nekteri slovenski listi poročali, nemški, nego bode cela šola tako urejena, kakor ptujska. To seveda ne iz pravi6nosti do Slovencev, ampak zato, ker drugače ni mogo6e in ker tako šolo želijo osobito tudi ^nekteri nemSki posestniki goric. (Umrla) je dne 14. aprila v Št. Vidu na Planini Ana Pavlinc. Rajna, ki je že ve6 let bolehala, je bila blaga, krš6anska žena. Strašne bolečine J3 jako potrpežljivo in popolnoma v božjo voljo vdana prenašala. Kako spoštovanje je pokojna vživala, je kazal njen pogreb. Spremljalo je rajno k večnemu po6itku 15. vl6. gospodov, šolska mladina in jako velika množica doma6ih in tudi sosednih faranov. N. p. v m. (Iz Zdol pri Kozjem.) Dne 30. aprila zve6er ob 8. uri je bila huda nevihta, bliskalo in grmelo je tako, da je bila groza. Med nevihto je padala kakor grah debela to6a. Dne 2. maja je pa bila velika slana. (Rudečkarji) so imeli 1. majnika na nekem travniku zunaj Gradca velik shod. Razobesili so mnogo rude6ih zastav; a zve6er je cela tropa pod vodstvom ženske. rude6e oblečene, med divjim truščem hodila po mestnih ulicah. Na voz, v katerem se }e peljal nek duhovnik, so metali rude6karji kamenje. (Odlikovanje.) Gosp. Anton Arzenšek, nadučitelj na Stranicah je prejel za svoje 401etno zvesto delovanje 6astno svetinjo. Znamenito je to, da ta gospod od 1. 1857. še na svojem prvem mestu deluje. (Nečloveška mati.) Nedavno je porodila in umorila svoje dete neka Barbara Sedmak, doma iz pilštanjske župnije. Toda vse pride na dan. Detoraorko so kmalu zasledili in izro6ili sodiš6u, ki ji je prisodilo 6 let težke je6e za ne6loveški 6in. (Iz Konjic.) Danes ne nameravamo analizirati pojedinih dolžnosti okainegazastopa, tudi ne preiskavati, kako da iste spolnjujejo n. pr. v kakem stanu so naše ceste itd. — za to bodemo porabili v kratkem ve6 6asa in prostora, kakor ga imamo zdaj na razpolago. To pa moramo že danes omeniti, da ima naš okraj z ozirom na zadnje ljudsko Stetje 20.978 slovenskih in 1581 (??) nemških prebivalcev. Kaj je ve6 — 20 tisoč ali 1 tiso6? — Dragi bralci, ne prenaglite se z odgovorom! Poglejmo prej naš okrajni zastop. V nemških rokah je! Nemci nam gospodarijo v okraju. Skrijte se torej vi matematiki, ki trdite, da je 20 več kot 1. Sicer pa spet kmalu pride 6as, ko lahko dokažemo, da je 20 res več kot 1. PoSteni slovenski rodoljubi konjiškega okraja — potrudimo se malce, da se nam ta dokaz posreči. 0 tem še bodemo govorili, danes pa slede6e: Zaslužni dosedanji tajnik okrajnega zastopa in okrajne hranilnice gre v pošteno zasluženi pokoj. Okajni zastop, okrajna hranilnica, vendar nista kaka privatna zavoda, v kojih se lahko novi tajnik kar po doma6e nastavi. Sorodnik in spe odstopivšega tajnika pa ima baie že službo tajnika v žepu, zdaj pridno prakticira. Nam ni za osebo tega gospoda praktikanta, znanega Wolfovega pristaša Gottlrida Hasenbihelja, nara le ne gre v glavo, zakaj da okrajni zastop službe ne razpiše. Tako šopirno se pa vendar ni treba ravnati po pravilih protekcije ter s tem izzivati več kot 20.000 prebivalcev. (Prvi misijon) oo. fran6iškanov Kranjsko-Hrvatske provincije. Od 10. t. m. do 19. zjutraj se bode pri Sv. Trojici v Slov. gor. obhajal misijon, katerega bodo vodili 66. očetje frančiškani Kranjsko-Hrvatske provincije, P. Hugolin Sattner, P. Selezij Vodušek (oba iz Ljubljane) in P. Avgušlin Čampe iz Klanjca. To je uže 8. misijon, kojega 66. očetje franciškani obhajajo, in povsod jih je ljudstvo z veseljem pozdravljalo, in tako tudi mi štajerski Slovenci njih prihod prav sr6no pozdravljamo ter jim želimo obilno sadu in blagoslova. (Poštne zadeve.) Postni asistent v Zidanem mostu g. Emil Mationšek pride v Celovec, g. Rudolf Hallada iz Radgone v Most na M. g. Rihard Liebscher iz Ljubna v Radgono, poštni praktikantje gg. Herman Winkler, Gustav Schatzl in Ferdinand Winkler iz Celja v Gradec, gg. Vladimir Ko6evar, Peter Koberer in Milan Borštner iz Gradca v Gelje. (Umor in samomor v cerkvi.) Iz Pariza javljaju: V cerkvi Notre-Dame de Rive je streljal steklar Charollois na svojo ženo v tistem hipu, ko je peljala svojo h6erko k prvemu sv. obhajilu. Ustrelil je dvakrat ter zadel ženo, da se je zgrudila smrtno ranjena. Po zločinu je hotel ubežati, a pri vratih so ga ustavili, na kar je sprožil revolver v svoje sence in bil takoj mrtev. Vzrok zlo6inu je bil, da ga žena, s katero je razlo6en, ni pozvala, da se udeleži obhajila svojih otrok. (Izpit nčne usposobljenosti) so naredili na mariborskem u6iteljiš6u za liudske šole gospodje: Strniša (Slov.), Glinšek (Slov.), Loschnigg, Kompost in gospice Sohwagel (Slovenka), Lauer, Planegger. Gd6. Lauer ie prestala skušnjo z odliko. Iz francoš6ine sta naredili dve gospici izpit (med njima tudi Olga Oschgan iz Ptuja.) Za meš6anske Sole III. skupina je prebil izpit g. Holzl, meš6anski učitelj v Mostu n. M. (Iz Mislinjske doline.) V Pame6ah je od Velikeno6i sem mnogo ljudi bolehalo za hripo ali inlluenco. V nekaterih hišah so kar vsi ležali. — V soboto 22. je bil na cesti blizo Sv. Janža povožen in takoj mrtev kmet Se6jak iz Silske fare. — Pri Sv. Florjanu v Doli6u je zasula zemlja tri železniške delavce, rodom Lahe, ki so bili dne 26. pret. m. od peterih duhovnikov in mnogobrojne množice drugega ljudstva slovesno pokopani. — V nedeljo 30. aprila se je vsula prvi6 mo6na to6a 6ez dolino. Na sre6o ni veliko napravila Skode. Društvene zadeve. (Iz Lehna.) Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Lehnu, ki bi se imel vršiti na binkoštni pondeljek, se je preložil na mesec avgust. Dnevni red se objavi še o pravem 6asu. Jernej Pavli6, predsednik. (Žiče.) Na binkoštni pondeljek priredi tukajšno bralno društvo ob6no zborovanje ob 3. uri popoludne v šolskih prostorih. Gospod nadu6itelj Eberl prednašal bode o varstvu 6loveškega življenja. Ne samo prave ude društva, arapak tudi sosede in prijatelje vabi prav uljudno odbor. (Za šolo na Mnti) so darovali ob priliki dobro prebitega župnijskega izpita 66. gg.: Jodl Ivan 4 K., Ant. Šebat 2 K., Pernat A. 1 krono. (V Pesjem) pri Velenji se ustanovi konsumno društvo, registrovana zadruga z omejeno zavezo, katero bode imelo namen, prodajati dobro kup6ijsko nepokvarjeno blago po nizkih cenah in posredovati prodajo poljedelskih pridelkov med udi. Ustanovitev te zadruge v Pesjem je iz raznih ozirov jako potrebno, ker le z združenimi močrai se bode doseglo, da bodo mogli kmetje svoje poljedelske pridelke po pravi ceni prodajati. Ne bo jim treba pla6evati prekupovalcev, a tudi denarja ne bode treba več pri nakupovanju blaga nasprotnikom v bližnja trga nositi. Torej od strani voditeljev in uplivnih oseb pri6akujemo željno, da storijo vse, da bi za6elo to društvo 6im preje delovati da s tem našim željam vstreže. Viribus unitis! (Kmetijska zadruge na Cvenu.) Vsled prošnje ravnateljstva te zadruge, je vis. dež. odredil gosp. Mart. Jelovseka, dež. potovalnega učitelja, da bode dne 14. maja predpoldne in popoldne poučeval na zadružnem posestvu na Cvenu o umni živinoreji in mlekarstvu. K temu pouku vabijo se tudi nezadružniki. (Ormožka čitalnica) priredi dne 14. majnika t. 1. v svojih prostorih gledališki večer s šalo-igro »Zakonska sol« in >Blaznica v prvem nadstropju« Na vabilih naznanjena igra »Servus Petelin6ek« morala se }e zbog ovir opustiti. Vstopnina: stojiš6a 15 kr., sedeži 30 kr. Za6etek ob 7. uri zve6er. (Odbor kat. slov. pol. in gosp. društvas s edežem v Jarenini) naznanja, da se IV. shod, ki bi naj bil v nedeljo pri Sv. Marjeti ob Pesnici, zaradi razli6nih ovir preloži in se vrši nekaj tednov pozneje. Deželni zbor štajarski. Gradec, 4. maja. Za6etkom seje v torek je čital dr. Rosina interpelacijo zastran nepravilnega uradovanja pri tukajšnjem nadsodiš6u v slovenskem jeziku. Nemški liberalci in narodnjaki so jeli sicer ugovarjati in nekaj kričati — potem so jo pa pobrisali iz dvorane. Vzbornici je ostalo samo le 12 poslancev. Sedem Slovencev in 5 konservaticev. Ko se je slovensko 6itanje dovršilo, je bral isto interpelacijo zapisnikar v nemškem ieziku ob navzo6nosti nemških poslancev. »Tagesposta« ie toraj zastonj nahujskala pouli6njake proti Slovencem. V seji 3. majnika se je obravnavalo o prošnji petero posestnikov iz Vuzenice, naj se za katastralno občino Vuzeniško vstanovi lastna politi6na, ostale 3 katastralne ob6ine pa se naj imenujejo »Ob6ina Vuzeniška okoliea«. V imenu ob6inskega odseka je poro6al o tej zadevi baron Kellersperg in se ve priporočal razdelitev sedajšnje Vuzeniške ob6ine v dve novi ob6ini. Temu predlogu sta se ustavljala poslanca J. Vošnjak in dr. R o s i n a; za razdelitev se je z robatimi besedami potegoval besedami potegoval Lenko ter tarnal o zatiranju Nemcev na Spodnjem Štajarskem (Kdo se ne smeji?) Dr. Reicher je v imenu deželnega odbora priporo6al, nai se Io6i trg od okolice. Razun Slovencev je vsa zbornica glasovala za ločitev, tudi nemški katoliški poslanci so bili proti nam. Dolgotrajna je bila razprava o deželnih železnicah. Dokazovalo se je, da ni upati, da se ta zadeva zboljša. Reklo se je pa, da enako, kakor Štaiarska, tudi Ceska veliko žrtvuje za enake deželne železnice. Naša tolažba }e toraj v tem, da imamo sotrpine tudi po drugih kronovinah. Zastran nameravane proge: Groblno-hrvatska meja se je sklenilo, da dežela podpira to zgradbo, za katero je država že obljubila 300.000 gld., z zneskom 400.000 gld.; toda le pod tem pogojem, da se poprej zagotovi, da se bo ob enem zidala železnica od hrvatske meje naprej do zagorjanske železnice. Na 6elu nove družbe, ki ho6e to železnico iz Grobelnovega do hrvatske meje zidati, je državni poslanec vitez Berks. Dolgotrajen prepir se je vnel med dr. Linkom in vodjo Rohlicerjem zaradi raznih napak pri sestavi ra6unov o deželnih železnicah. Kakor v6eraj, tako tudi danes ni bilo mogo6e ve6, kakor tri to6ke dnevnega reda rešiti. O deželnem posestvu v Oberhofu in Buchau na Gornjem Štajarskem se ie vnela kaj živahna razprava. Poro6evalec deželno kulturnega odseka Grosswang je grajal tamošnje gospodarstvo, med tem ko so ga hvalili drugi gornještajarski poslanci. Tamošnje gospodarstvo bi imelo biti vzorno za vse kmete; tam bi se imeli vzgojevati dobri biki in bi se imela vstanoviti vzgledna mlekarna. Nekateri poslanci so hvalili poduk na tem posestvu v živinoreji in mlekarstvu. — Sprejel se je predlog deželno-kulturnega odseka, da se naj vstanovi v Ljutomeru vini6arska šola in se ima cesta od železni6ne postaje Re6iea skozi Gornjigrad do Kranjske meie sprejeti med ceste I. razreda, ako sprejme gornjegrajski okraj cesto v Sol6avo med ceste II. vrste. Skupni finančni in naučni odsek sta sprejela postavo o zboljšanji u6iteljskih pla6. Nemško-narodna ve6ina odseka je sprejela dozdajšnji sistem, po katerem se šole uvrstijo v take I., II. in III. pla6ilnega razreda. Pla6e se zboljšajo precej zdatno, vendar se ni moglo vstre6i popolnoma vsem željam učiteljstva. Reči se pa sme, da bodo učitelji na stare dni, kedar stopijo v pokoj, primeroma prav dobro preskrblieni. Ker se bo deželna naklada na žganje zviSala na 15% in bo ta davek prinašal približno 250.000 fl. novih dohodkov deželi, ne bo treba doklad na zemljiški davek fposebno povišati. O tej zadevi je pa težko še zdaj veliko govoriti, ker se obravnava v zbornici še ni pri6ela. To še omenjam, da bi imelo priti po zdajšnjem na6rtu 10% liudskih Sol v I., 40% v II. in 50% v IH- plačilni razred. Narodno gospodarstvo. Posoiilnica v Slatini, je zaklju6ila z minolim letom 15 upravno leto in ima neomejeno zavezo. Pristopilo je 20 zadružnikov, izstopila pa sta 2 zadružnika in je ostalo koncem leta 379 zadružnikov, kteri so imeli vpla6anih deležev 496 gld. Hranilnih vlog s kapitalizovanimi obrestmi vred je bilo 21954 gld. 99 kr. od 95 vlagateljev. Dolžnikov ie bilo 325, kateri dolgujejo skupaj 28079 gld. 31 kr. Čisti dobi6ek znaša pa 487 gld. 35 kr. od katerega se je določilo za dobrodelne namene 200 gld. Ostanek pa se je pridjal rezervnemu zakladu, kateri je narasel s tem na 3312 gld. 85 kr. Naloženega denarja je bilo z obrestmi vred 303 gl. 66 kr. gotovine pa koncem leta 554 gld. 81 kr. Hranilne vloge se obrestujejo po 5% brez odbitka rentnega davka. Od posojil se zahtevajo 6% obresti. Uraduje se pri Sv. Križu tik Slatine v farovžu vsak pondeljek od 9-12 ure dopoludne. Z vstrajnim delovanjem bode zamogla tudi ta posojilnica pod novim na6elstvom pridobiti si Se ve6je zaupanje v doma6em okraju, koder se nahaja Se mnogo sovražne nemškutarske zalege. Posojilnica v Slov. Bistrici obstoji 5 let in ima neomejeno zavezo. V L 1898 je pristopilo 93 zadružnikov, izstopilo pa jih je 24 ter je ostalo zadružnikov konec leta 698 s 3133 gld. vpla6anih deležev. Vlogo s kapitalizovanimi obrestrai vred znašajo koncem leta 1998 gld. 132.403 gld. 94 kr. od 649 vlagateljev. Dolžnikov pa je bilo 721, kateri dolžujejo skupaj 118.939 gld 58 kr. Cistega dobi6ka je bilo 1319 gld. 55 kr., kateri se je razdelil po sklepu ob6nega zbora tako-le: Nagrada knjigovodji in blagajniku 100 gld., nagrade ostalim posameznim udom na6elstva 290 gld. in nagrada za sklepanie ra6unov 50 gld., za dobrodelne namene: Dijaški kuhinji v Mariboru 40 gld., v Celji 20 gld. in v Ptuji 10 gld.; dijaškemu podp. društvu na Dunaji 25 gld., enakemu društvu v Gradcu 25 gld., za Prešernov spomenik v Ljubljani 5 gld., za godbeni klub v Celji 30 gld., skupaj se je toraj darovalo v dobrodelne namene 245 gld. Ostanek čistega dobi6ka po 685 gld. pa se pridene posebni rezervi, katera se zviša na 3700 gld. 81 kr. Splošna rezerva znaša 796 gld. 63 kr. in toraj obedve rezervi skupaj 4497 gld. 44 kr. Naloženega denarja v drugih denarnih zavodih je bilo 12.566 gld. 09 kr. dokaz umnega in previdnega poslovanja načelstva. Gotovine }e bilo koncem leta 5878 gld. 04 kr. Celoletni promet pa je znašal 170.002 gld" 3o kr. Hranilne vloge se obrestujejo po 4V2% brez odbitka rentnega davka. Od posojil se zahteva 6% obrestij na osebni kredit, od posojil pa, katera so vknjižena le 572% Uradni dan je vsako sredo od 9-12 ure dopoludne; 6e je pa ta dan praznik ali sejem, se uraduje eden dan poprej. Iz krepkega napredovanja te mlade posojilnice, katera vkljub temu, da obstoji v Slovenski Bistrici tudi okrajna hranilnica, prav ni6 ne zaostaja za svojimi sovrstnicami, je razvidno, da ima lahko dober obstanek posojilnica poleg vsake hranilnice in da je neopravi6ena bojazen za snovanje posojilnice tam, kjer obstoji slu6ajno tudi že kaka hranilnica. Vzemite si narodnjaki Kozjanskega in Slovenjegraškega okraja vrle Bistri6ane za vzgled!