sa__ Križi in težave iz otročjih let K Jeza je huda reč. fiprežnikov Janezek je utegnil imeti kakih osem let. Bil je bistre glave in je v šoli kaj lepo naprcdoval. Imel je tudi jako rahločutno srce, rad je moJil in se v cerkvi vsolej vzgledno obnašal. Le jedna napaka ga je močno kazila in mu delala velike preglavice: b i 1 j e n a g 1 e p a h u d e j e z e. Saj potlej, ko se mu je jezica ohladila, bilo mu je vselej močno žal; a bilo je prepozno. Kadar gi> je spet jeza premagala, prišel je ves skesan in pobit k materi prosit odpuščenja: »Mama, kaj ne, da niste več hudi na-me? Prav gotovo se ne bom ¦več kregal.« »Ko bi bil le že kdaj mož beseda, Janezek«, po-svarila ga je dobra mati z milo očitajočim glasom ; »glej, ljubi Bog vedno gleda na nas vse in vidi vse, kaj de-lamo in kako se vedemo. Če tedaj Ijubi Bog vidi, kako se večkrat togotiš in jeziš, zapiše vse v svoje velike bukve; oj, tukaj bi pa moralo biti le zapisano, kako so bili otroci prldni in dobri.« »Mamci, prav lepo bom Boga prosil, da bi me le še zdaj izbrisal iz onih bukev.« »Le prosi ga, drago dete, posebno pa se spominjaj moje prošnje in nikar ne bodi tako jezljiv.« Nekaj časa je bilo zopet vse dobro. Janezek je bil miren in prijazen, če tudi ni šlo vse po njegovi voiji, in ni se kregal s svojimi tovariši. Vsako jutro, še predno je vstal, sklenil je žc na posteljici roke in je natihoma molil: »Oh. ljubi Bog, pomagaj mi, da bom mogel ostati dober otrok, in da ne bom zapisan v tvoje kazonskej bukve!« - 1 Približa se materin god. Ker so bili pri Brežnikovih I bogati, imeli veliko hišo in lep vrt, pa tudi v omaricah " še kaj, obhajali so vsako leto materin god i»olj slovesno kakor v navadnih hišah. Da imajo ob taki slovesnosti otroci tudi kaj deleža, razume se samo ob sebi. Jane/ku 3 34 se je ta dan prav dobro obnesel; nič ni bil jezen, nič kregan. A drugi dan je bilo pa vse drugače. Mati so bili namreč povabljeni k botrici na južnioo, ako bode lepo vreme, in na vsak naein mora tudi Ja-nezek priti ž njimi. 0, kako se je veselil deček, da se mu je vavno v četrtek, ko ni šole, primerilo kaj tacega. A vse kaj druzega je prišlo, kakor pa se je nadejal. Tisti dan po materinem godu je bil pust, meglen in deževen; toraj na sprehod, na južnico pri dobri botrici in kar je -s tem v zvezi, ni niti raisliti. Mati so inieli pa tudi toliko opravkov, da so morali Janezka kar pri miru pustiti. Seveda, ko bi bili vedeli, kako »strašno mu je dolgčas«, preskrbeli bi mu bili gotovo kakozabavo; tako pa se je moral sam dolgočasiti v sobi. Pri oknu sloni, debele kaplje kapljejo na okno in butajo ob steklo. Mali deček skoro vsako spremlja z jeznim očesom; najrajše bi bil strl vsako posebej. Oh, vsi njegovi dobri sklepi so zginili kakor led pred solnc<;m in splavali po vodi. Prstke začne v pest krčiti in žuaati in z nogami ceptati. Na, zdaji pride pa še nova nadloga, ki ga sprivi popolnoma iz uma. Mati so mu bili na vrtu odločili posebno gredi^o, katero je dobri stari vrtnar nalašč zanj priredil. Jane^ek jo je pridno zalival in oskrboval; nihče drugi se je ni smel dotakniti. Silno je je bil vesel: bila mu je kakor pol sveta. In zdaj, ko je bil že itak tako zelo jezen, ia-gleda skoz okno, kako domači pisani petelin možko hodi po njegovi gredici in. kadar se mu zljubi, pobrska z ne-okretnimi kremplji in potlej razriva še z dolgim kl)uni«i, češ, če je tudi tukaj kaj skritega za njegovo družinix). Najrajše bi bil Janezek ob takem pogledu iz kože skočil, toliko je bil že togoten; a ker tega ni mogel, skočil je le iz sobe in letel nad starega vrtnarja ter ga zmirjal in mu rekel toliko hudega, kolikor si je le mog^el v naglici zrnisliti s svojo jezno glavico, češ, zakaj ne pazi na kuretino, zakaj ga plačujejo itd. Mirno ga po-sluša starček in potlej, ko dečku zmanjka, reee hJadno-krvno: »Janezek, pojdi lepo mirno nazaj v sobo, pa premisli, je-li to prav, da mene, starega moža, tako zmerjaš in obdeluješ. Jaz ti ne zamerim, ker vem, da ne misliš tako hudo.« Nekoliko sram je bilo dečka vsled tega mirnega svarila, vender še zmirej mu je kuhalo, ko se vrne v sobo. Misliti je bilo, da že skoro posije solnce krotkosti v njegovem razburjenem srcu; na, kar se privali še hujši vihar in tema postane — v glavi in srcu. — Petelin namreč že spet brska po njegovi gredici. Zdaj so šli rakom žvižgat vsi njegovi dobri sklepi; s kamnom v rokah hiti proti oknu, da bi ga vrgel za grdo požrešno živaljo, ki tako brezozirno razdira delo njegovih pridnih rok. V tej nagliei pa se spotakne: z nogami razdrobi prelepo posodo, ki so jo bili mati do-bili za trod, z roko pa prileti v šipo, razbije jo in ob jednem prevme na tla dragoceno cvetlico, ki je bila tudi materino vezilo, in sicer izmed vs«h najljubše. Nekaj trenotkov je bilo dečku tako, kakor da se mu je arce ustavilo. Nič ne čuti hude rane na roki, ki mu jo je urczala ostra steklenina, liič ne vidi rudeče krvi, ki mu jo curljala ob ranjeni roki; sliši le rožljanje razbitegaokna pa padajoče cvetlice ter ne utegne druzega misliti, kaUnr lo, kako zelo bodo mati žalostni, ker jim je ukončal posodo in cvetlico, katere so bili tako zelo veseli. Oh ! kaj je storil! Zakaj je bil spet tako zelo jezen, čeravno je bil obljubil Bogu in mami, da se bode po-boljšal! Ko je prišel v svojem premišljevanju do tukaj, glasno zajoka, da so od vseh stranij hiteli ljudje g"ledat, kaj da se je pripetilo. »O, ubogi Janezek«, zakliče kuharica sočutno. »Kaj pa se je zgodilo ? Tvoja roka jo vsa krvava in tam-le so črepinje. Oh, otrok je padel!« Zdaj prideta še oče in mati. Dobra mati brž za-vežejo Janezku krvavečo roko, pa ne rečejo niti besedice; malemu grešniku pa se je zdelo, da ga jako žalostno pogledujejo, in srce mu glasno tolče. »0 jej, pa tudi lepa cvetica, ki je bila na oknu, je razdejana, iu dragocena posoda razbita«, potožijo oče, »povej mi vendar, kako pa je bilo?« Spet $ačne deček milo jokati in skoro ni mogoče razumeti meil glasnim jokum izgovorjenih besedij. »Oh, 3* 1 spet sem bil poreden in — in obljubil — nič več jezen ! Petelin je kriv! kaj razkopava mojo e;redico!« »Nikar zdaj toliko ne govori, .Janezek«. tolažijo ga mati, »pojdi, denem te v posteljo in jutri nam poveš vso natanko.« Roko še bolj osnažijo in prevežejo ter neso skesa-nega bolnika v posteljo, pa nič se nočejo tako prijazno posloviti kakor sicer, le žalostno mu reko: »Pa moli, Janezek !« To tudi takoj spolni mali skesani grešnik. Zdravo rokico položi okrosr zavezane in začne v detinsko pri-prosti molitvi Boga prositi, naj mu vendar odpusti. ker ni spolnil svoje obljube in se spet tako hudo razjezil. Materi stopijo solze v oči, pa jih skrivajo, in ko reče Janezek: Ainen, sklonijo se proti njemu in ga poljubijo na čelo in pravijo : »Bog te blag'oslovi. dete moje. in ti odpusti, kakor ti jaz odpustim.« »0 mama, dobi*a mama!« začne Janezek zopet ihteti, »saj še ne veste. kaj sem naredil in kako je vse to prišlo. Oh, naj vam povem: druorače ne morem la-spati in — ljubi Bo