iznaia zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako jc ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inserati «e sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubliana, Semeniške ulice št. 2. Naročnina in inserati pa: Upravnistvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. j. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo V Ljubljani, dnč 21. februvarija 1901. Leto XIV. Naši poslanci pri delu! Slovenski poslanci na Dunaju — razdvojeni! Tako smo poročali zadnjič. In prav je tak6! Kakor ogenj in voda ne gresta skupaj, tako tudi ne katoliški in liberalni poslanec, in naj bo to pri nas dom.! ali pa na cesarskem Dunaju! Če je Tavčar toliko neznačajen, da na Kranjskem besno napada krščanstvo, na Dunaji pa ga sprejema v svoj program, ker mu to bolj k a ž e, je to njegova stvar. Zna-čajen katolišk poslanec ne more in ne sme tako ravnati. Njemu so nespremenljiva katoliška načela sveta bodisi doma, bodisi kjerkoli. In zato popolnoma odobravamo korak naših poslancev, da so se 1 o č i 1 i od liberalcev in osnovali svoj klub — brez njih. Z Ro-bičem in Plojem, ki sta v nerazumljivi slepoti sledila Tavčarju, bodo že obračunali njuni štajerski volivci — prej ali slej. Korak naših poslancev pa odobravamo tudi zategadelj, ker bodo ločeni od liberalcev lože delali za ljudstvo. Liberalni poslanci nimajo smisla za ljudski blagor in ljudske potrebe. Njihova navzočnost v klubu bi samo ovirala vspešno delovanje zlasti za koristi kmetskega ljudstva. Naši kmetski poslanci imajo torej proste^ roke. — Zdaj velja te roke posvetiti delu za svoje volivce! In da naši poslanci res ne d r ž č križema rok, nam pričajo takoj prvi dnevi državnozborskega zasedanja. Stavili so že celo vrsto predlogov, ki so vsi velikega pomena za naše ljudstvo. Omeniti hočemo danes samo važnejše. I. Potresno posojilo naj se odpiie! Predlog se glasi: V noči 14. aprila 1895 je skoro vso deželo kranjsko, osobito pa stolno mesto Ljubljano z okolico in okrajni glavarstvi Litija ter Kamnik obiskal grozni in nesrečni potres, ki je vzbudil sočutno pozornost v celi Avstriji. Od 14. aprila do 15. junija 1895 se jc zemlja vedno tresla, in silni sunljej 15. junija 1895 je napravil zopet veliko škodo na deloma že popravljenih poslopjih. V Ljubljani in okolici, kakor tudi v litijskem in kamniškem okraju so bile posamezne hiše popolnoma razrušene ali pa hudo poškodovane. Beda prizadetih krajev je bila nepopisna. Nesrečno prebivalstvo bi bilo obupalo, da mu niso hitro priskočila na pomoč dobrotljiva, plemenita srca, v prvi vrsti kakor vedno naš ljubljeni in presvetli cesar, dalje Dunaj in druga mesta ter razne korporacije. Presvetli cesar je rekel: Prizadetim se mora pomagati, in tako se je zgodilo. Vsled sklepa obeh zbornic je visoka vlada v smislu zakona z dne 6. julija 1895 dovolila nepo-vračljivo državno podporo, dalje brezobrestno v 15 letnih obrokih vračljivo posojilo, in sicer za mesto Ljubljano 1,700.000 gld., za okraje izven Ljubljane 1,245.000 gl. in za obrtnike v štirih letnih obrokih počenši z 1. 1897 100.000 gld.; dalje v smislu zakona z dne 8. julija 1896 3°/0 posojilo za hišne posestnike v Ljubljani in na deželi v znesku 500.000 gld. vračljive v 20 enakih letnih obrokih pričenši s 1. janu-arijem 1901. S to državno pomočjo so si posestniki pač večinoma popravili svoja poslopja, a nikakor ne zago- St. 4 lovili last in obstanek družin. Večina posestnikov je bila že pred potresom tako preobložena z dolgovi, da je bil porabljen že ves kredit. Potres pa je imel še druge slabe posledice. V Ljubljani in drugod naseljene osebe, ki niso bile hišni posestniki ali pa po službi vezane na bivališče, so zapustile one nesrečne kraje, ne da bi se vrnile, in promet tujcev se je jako zmanjšal. Posledica je ta, da trpč razni obrti in da posestniki novih in popravljenih hiš ne dobč najemnikov. Vsled tega so se znižali dohodki, a zmanjšala tudi vrednost hiš. In iz tega izvira za hišne posestnike še večja in nevarnejša škoda, nego je bil potres sam, ker družine so že danes v veliki stiski ter s strahom in žalostjo gledajo v bodočnost. Že pred potresom preobložene hipoteke so se vsled potresa na novo obremenile. Državno posojilo bi bilo morda v normalnih razmerah zadoščalo. Toda v potresni dobi so se stavbeni tioški zvišali za 50 odstotkov, in zato državno posojilo ni pokrilo nujnih potrebščin. Hišni posestnik jc danes v potresnem okolišu lc brezplačen oskrbnik v svoji hiši, ki pobira najemnino ter plačuje davke in dolgove. Ker pa dohodki večinoma ne zadoščajo, je hišnikova pravica in služba: mučna skrb, a njegovo plačilo — revščina. V enako žalostnih razmerah je obrtnik. Vsled potresa je draginja večja, a zaslužek manjši. Zakon ima brez dvoma namen, da hišni posestnik dobi petletni rok za prvo odplačilo državnega posojila in da se obroki tako podaljšajo, da bi bilo odplačilo brez posebnih težav mogoče. Ker pa je bilo mnogo hiš dograjenih še le v letih 1897, 1898 in 1899 in se je tudi v teh letih izplačalo državno posojilo, zato mnogi niso bili deležni dobrote petletnega roka. Vsled tega pa dotični zakon nima prave, resnične podlage, in mnogim je nemogoče, da bi vrnili državno posojilo, ker se je znižala najemnina in vrednost hiš. Ako se bodo posojila strogo iztirjavala morala se bodo poslopja prodajati in tudi boljši posestniki pridejo v zadrego. V teh razmerah je dolžnost poslancev, da pomo-rejo hišnim posestnikom in obrtnikom, ki bi bili sicer prisiljeni, pod ceno prodati svoja popravljena poslopja. V tem oziru se je društvo hišnih posestnikov v Ljubljani obrnilo s prošnjo do ministerstev za notranje posle in finance in hišni posestniki po deželi so svoje prošnje vložili pri okrajnih glavarstvih. Ministerstvi pa nista odgovorili in okrajna glavarstva so odbila mnogo prošenj z dežele. Zato predlagamo: Visoka zbornica skleni: 1. Visoka vlada se poživlja, da predloži načrt zakona, s katerim naj se odpišejo v smislu zakona z dno 6. julija leta 1893, št. 94 drž. zak., dovoljena brezobrestna državna posojila, in sicer za Ljubljano v znesku 1,700.000 gld, za okraje na deželi 1,245.000, za obrtnike 100.000 gld. 2. da sc 3 odstotno posojilo v smislu zakona z dne 8. julija leta 1896 v znesku 500 000 gld. vrača v 301etnih obrokih, pričenši s 1. jan. 1906. V formalnem oziru predlagamo, da se ta nujni predlog takoj izroči proračunskemu odseku, ki naj že v 14 dneh predloži svoje poročilo. II. Notarijat naj se podriavi! Notarijat pomeni za kmečki stan popolnoma nepotrebno breme. Po veščakih dognana istina je, da notarska opravila bolje, primerjenc in cenejc oskrbujejo od države plačane osebe, nc da bi sc obtožil državni zaklad. Nikakor ni prav, da se notarska opravila izvršujejo s stališča plodonosnega obrta. Na drugi strani je dolžnost države, da z vsemi močmi podpira v boju za obstanek kmečki stan, ki jc steber državnega in socijalnega reda. Sicer pa sc notarji sami pritožujejo o svojem položaju in želč podržav-Ijenje notarijata. Iz teh razlogov podpisani predlagajo : Vis. zbornica skleni: C kr vlada se poživlja, da čira preje predloži načrt zakona gledč podržavljenja notarijata. III ProtJ kartelom! Predlog dr. Susteršiča, dr. Hrubana in tovarišev gledč uravnave kartelov: Zc mnogo let se v javnosti razpravlja vprašanje o zakoniti uravnavi kartelov. Vedno hujše pritiskajo na ljudstvo spletke, s katerimi dobičkaželjni spekulantje umetno preustvarjajo naravne razmere na trgu. Velike množice konsumentov so b.ez pomoči nasproti zarotam, ki jih snujejo proti občnemu blagru. Mirno morajo gledati, kako sc produkcija potrebnih stvari brez potrebe omejuje, ponekodi popolnoma ustavlja, kako delavci v teh podjetjih lezejo v bedo, in le v ta namen, da si gotovi krogi nasitijo denarno požclji-vost. Vedno večje jc število stvarij, katerih se po-laščajo karteli. Tu ni nobene pogodbe med kupccm in prodajavccm; ta narekuje cene. Tako se podražujejo poljedelcu, ki itak žc komaj živi, najpotrebnejše stvari za življenje ; nasprotno pa mu pritiskajo cene njegovih pridelkov, da ga že tare obupnost. Da to ni pretiravanje, kažejo cene, katere so sladkorni tovarnarji dovolili za peso. Dolžnost je države, da tukaj pomaga. Že davno bi morala vlada odločno zaceliti to rano na družabnem telesu. Doslej smo čuli le obljube. Ljudstvo pa ne more dalje čakati in stresa okove, ki so mu jih lnavezale pijavke. Torej proč s karteli! Zato predlagamo: Vlada se nujno pozi vije, da se resno loti zakonske uravnave kartelov ter čim preje zbornici predloži primeren načrt zokona." IV. Kmetu pomofi! Dr. Š u s t e r š i č in tovariši so dalje vložili naslednji predlog: Znano dejstvo je, da se kmetijstvo že desetletja bori za svoj obstanek. Vedno višje so delavske plače in stroški, vedno težavnejša prodaja, vedno hujša konkurenca. Kmečki dolgovi strahovito naraščajo, dražbe se množč od leta do leta, in kmetje s strahom zr6 v bodočnost. Človek bi mislil, da so vsi krogi pripravljeni pomagati kmečkemu stanu, ki je moč in steber države. Toda mnogi so slepi in vlada ni storila svoje dolžnosti. Zato vidimo, kako velika industrija izrablja avstroogersko nagodbo ter carinske in trgovinske pogodbe z drugimi državami, da svetu trosi pesek v oči o svojem in o položaju poljedelstva, da si v pravem času zagotovi največ dobička. In državna oblastva še podžigajo to grabežljivost. Kot zastopniki trpečega poljedelstva protestu-jemo proti takemu početju, povzdignemo svoj glas proti agitaciji z denarjem in tiskom, ki se upira opravičenim težnjam kmečkega stanu. Mi zahtevamo, da tudi kmet, ki narod živ/, dobi besedo pri gospodarskih vprašanjih in osobito v trgovinski politiki. Zato predlagamo: Visoka zbornica skleni: „C. kr. vlada se pozivlje, da pri avstroogerski nagodbi, pri uravnavi avtonomnih carinskih tarifov in pri novih trgovinskih pogodbah z vnanjimi državami obrača vso pozornost na poljedelske koristi in se odločno uprč sebičnim težnjam industrije in prekupcev." V Rasni predlogi. Poslanci vitez Berks, Žičkar, Pfeifer, dr. Gregorčič in ostali tovariši v »Slovanskem centru" so nujno predlagali, da vlada zviša državno podporo za obnovljenje po trtni uši opustošenih vinogradov in da sc te podpore dovoljujejo ne glede na visokost deželnih podpor. Zakon iz leta 1X92. namreč določa, da državna podpora ne sme presegati deželne. Ravno ta določba pa ovira obnovljenje vinogradov. Ta predlog so slovenski poslanci že večkrat vložili, a doslej brez vspeha. Poslanec Pfeifer in tovariši so predlagali, da se premenita §§ 28 in 198 zakona gledč osebnega doh. davka, da država izdatno prispeva k troškom za streljanje proti toči, in da se odpravi takozvana vinska klavzula Poslanec Ž i t n i k je vložil predlog glede državne podpore 18. junija 1900 po toči poškodovanim posestnikom v občini Trnovo na Notranjskem. Toliko za danes. To so najvažnejši predlogi naših poslancev zadnje dni. Tako se dela! Volivci, niste se m o t i 1 i, ko ste oddali glasove katoliško-narodnim poslancem. Vaši poslanci že v dejanji zvršujejo to, kar so vam obetali ! Prva izkušnjava. Meseca aprila 18' 9 se je bralo po nemških časopisih. da je pomoril nek človek z imenom Gregor Vaks v neki kmetiški hiši malone vso družino nekega črevljarja, ki je tam stanoval. Kaj je bilo povod t*m groznim hudodelstvom? Nič druzega kot želja, da bi imel črevljarjevo srebrno uro, ki je visela v v njegovi delavnici na steni. Hudodelec je bil še mlad fant. Šel je bil na veliki četrtek v sosedno vas, da bi tam opravil velikonočno izpoved. Pa ga je izvabila slabi tovarišija, da je zavil rajši v krčmo, tam prebil ves dan in se proti večeru vračal precej vinjen domov. Med potjo se je oglasil pri črevljarju, čegar hiša je st3la na samem in si dal pozašiti svoj črevelj, ki ga je bil raztrgal po poti. Ko tako sedi v sobi in mu črevljar popravlja čevelj, mu obstane oko na srebrni uri. Gleda jo, gleda. — in naenkrat se ga poloti želja, da bi jo imel. Z j prej je želel, da bi imel kako lepo uro, ker jo je tudi tovariš, s katerim sta pila dopoldne, imel in se bjhal ž njo. No in zdaj je slučaj na-nesel takole in prilika se mu je nudila.. . Toda kako dobiti uro ? Visela je sicer na steni, toda črev-ljar je bil z obrazom obrnjen proti njej in videl bi ga bil... Ura pa je bila tako lepa — in čim dalje jo je gledal, tem bolj ga je gnala strast, da se j3 polasti, če ne izlepa, pa izgrda. In res — naenkrat pade misel: l^aj ko bi umoril črevljarja. Zvečer je bilo, mrak se je delal in žive duše sicer ni bilo čuti v hiši. Skušnjava je bila huda, po glavi mu je vrelo vino, ura pa je tiktakala tako vabljivo. In na klopi za črevliarjevim hrbtom je ležala sekira. Fant pograbi sekiro in udari črevljarja od zadej po tilniku enkrat, dvakrat, dokler ne omahno mrtev na tla. Pograbi uro in se hoče hitro odpraviti iz hiše. Toda v tistem trenmku pridejo trije črevljarjevi otroci domov: en deček in dve deklici. Kaj je storil fant? Da ne bi ga izdali otroci, hitro vzame sekiro še enkrat in ena, dve, tri — otroci so ležali v krvi na tleh. Fantek je še vpil in kradež je hotel zamahniti še enkrat, — pa v tistem hipu so prikaže mati na pragu. Vračala se je s polja in otroci so bili pohiteli par korakov pred njo. . . Grozno jo presune pogled. Zaupije in hoče zbežati, toda noga ji zastane. Morilec pa, meneč da mu ne kaže drugega, skoči, pograbi sekiro še enkrat in zamahno na ženo. Pri priči se je zvrnila mrtva na prag. In potem šele jo je mogel popihati morilec z ukradeno uro; toda svoje prostosti se ni veselil dolgo. Pravica mu je bila takoj za petami in končal je na vislicah. Izmed črevljar jeve prej tako srečne družine pa je ostal le šestletni fantič in fie ta je težko prebolel nevarno rano, ki mu jo je bil usekal morilec. To je žalostna, a resnična dogodba. In kolikokrat se zgodi v življenju, da en napačen korak potegne za seboj grozno nesrečo. Naj bi se pač ljudje varovali takoj izpočetka. • _ s - - ---i :« JTB fc. TUUr • - te- : i- ni -r« — Hasraori iL ^ - * _ arv - ni m L . m« * t t . 21 i u luna K tiusi.. . srurun. ^ -t. Ci ~ax!n * * _ .rani., t«-1 T-dC- *-•'* r *t-«M r- , i, ; T- «*. : i. t r- i u i- imbusk «■ »■»«•• .1 "K- nt __tna ■ ■. .H vi • j -ffa- " • r* r^nr. i ; • rr-- r—i. ■' o • - ermcr. - ■ vi i t■ - t- w ar- to— - • < ni b -Mrnanr . « *• i «rr «an -na. - *—' - Ja.. i««. urrs l.at « s*. - - «.aR2r « ♦ M vi^l i?S r- - » frS-Afal - Qt u. ♦ rr : -iT. 3 ' TiatTi.1 UT« r. i. • a i..i. .ji a - ■ tiu f jmmbs & ♦ iti «0'< : **«:• - rn. t na ; rr ■ r-.t:« tr.i :sz : ti. -.a \ : Iliri,. *- *1. :-l • : - ♦ It { ritm . .iti icr. . rar. t ru. - JJ ^ - t »a »i n« jc ji f • i ar?«' - iffi »* .1 IL .•ar • lCr • B. : -r- -- I TTT. Nnft SlB ~ J ** — c; rr,- ws "» v - -c * a-. - r»- r*; i*2t vi.^. f m »r/inmr - nii^i #un n ar -T x 1 t—- - ..-ar ti tiu e r - i. !: l. U. f :e- - a*.-iA u. n mrik^a -au. i ju^esi a. a na i.-a-. ^' »" jcv- V«a i. . n r«oj » uTi*ni ..«..." t;: v». T*: - - .i - iti i l—' • •:>4 -H- .ar?»:! • - ■ um* i a - » miL i m sta mm :s x a. ■ .K Ti Ur. r ± ut- i..i*rt--t** i. ' it -4tn>m. S :n' a j w,TTi * ur. i. - i avi, ...... -«n »i j^. j,.. * B ^ - -»• sta = » t.aa fiBtur. ■ Skoraj, da ne,« je pritrdil Otoničar. • Kaj pa pri vas, Otoničar, je dolgčas, odkar vam je žena umrla?« „Res. Tuji ljudje so le tuji." „0 kajpada, kajpada. — Veste kaj ? Stari ste. Kaj bi se mučili? Saj imate sina. Njega oženite, sebi pa izgovorite kot.« »Sam sem že mislil o tem.« »Kaj pa, ali ste morda na nevesto že kaj mislili?« je vprašala Katra in prav zvedavo pogledala Otoničarja. »Ne!« »Jemnasta, pa vsaj bi bilo čas.« »čas — čas,« je počasi ponavljal Otoničar nekako razdražen, da se Katra vtika v to njegovo zadevo. ,In Švigljeva Jerica jo prav pridno, molčeče dekle,* — je pristavilo babše. „Kaj? Čigava?« Zdelo se mu je, da ni prav slišal. „1, Švigljeva Jerica! Zakaj? Ona je Francetova ,izvoljena' —* .Kaj, - ona?" Otoničar je stiskal pesti, a premagoval se je. Stvar ga je zamimala. Zato se je delal, kakor bi ne verjel. »Kdo neki ti je to natvczel?« Glas se mu je tresel. »Vta vas že ve o tem! In še več: pravijo, da boetc zibali." Otoničar je obstal. Resni, zgubani obraz mu je obledel kot platiif. »Kaj? — Kdo pravi?« Pretrgano, p >časi in zamolklo so zvenele njegove besede. »V»i govore, vsi!« je ponavljala, nato je pa pristavila: »Sicer pa greste prehitro, Otoničar! Kar dihati mi ne da.« Otoničar pa niti zapazil ni bil, da je Katra zaostala. Sam je šel molče naprej. »Vražja baba!" je robantil. »Če je res, — če je res, potem, potem. .. Otoničar šc ni bil trden v sklepu. Nekaj je mislil, a kaj, tega ni mogel jasno razločiti iz obilice misli, ki so se mu podile po glavi. Čutil je, kako se -mu je trgalo srce ob misli na sina. J»za in pa strah sta ga premagala. Mračen in jezen je tudi prišel domov.. . IV. Drugo popoludne sta rezala drva pred skednjem Otoničar in sin. Precej debeli bukovi panjevi so bili. Vroče jima je bilo. Starec je težko gonil žago. Večkrat sta morala prenehati. Tuintam sta počivala in tedaj je Otoničar potegnil vivček iz žepa, ga natlačil, prižgal. Obsedel je na hlodu. France pa je skladal odrezana polena k zidu v skladalnico. Molče je delal. Obraz mu je rdel, mišice so se mu natezale, ko je vzdigoval Krepek sin je bil to. Očets, ki ga je gledal je obšla nekaka zado-voljnost, in mislil si je: »Saj ni ravno slabič, ta moj sin.« In sedaj se mu je zdela najlepša prilika popra-šati Franceta, tako bolj od strani. »Kar oženil bi se, France!« — resen in trd glas je bil: „Zli se mi, da si sedaj že popolnoma dovolj star." France se je vzpel od polena in ves začuden pogledal očeta. To vprašanje mu je prišlo vendar prehitro. .,Hm — kaj bi rekel? Hm, tako se ne ženi tjavendan," je odvrnil. Ni pa čisto nič vedel, kam meri oče. „Kdo ti pravi, da se ženi ,tjavendan'! Ti se ženi dobro in ne ,tjavendan'." — Otoničar je postajal resen. Besedico .tjavendan' je bolj zategnil. „In zato pripravna se mi zdi Cibkova Urša. Opazoval sem jo tuintam pri delu in reči moram: takih le bi bilo treba na izbero. Vrh tega bo imela pa tudi nekaj pod palcem." Otoničar je pogledal sina. Njegove oči so ga gledale bistro, skoro zapovedujoče. France je molčal, vendar videlo se mu je, da se skoraj premaguje. Vzbudila se je iznova ona strast do nasprotovanja. „Te pa že ne bom!" Otoničarju se je zdelo sumljivo. Nazadnje je vendar res, kar govore ljudje, da, da, radi one jo ne mara. »Zakaj ne?" „Če ste prej sami naredili, ne da bi me kaj vprašali, zakaj vprašujete sedaj?" ,.Kakor vidim, ti ni prav, kakor sem ukrenil?" je rekel oče in vstal s panja. »Ne, ni mi praf! Ženil se ne bom,« je dejal in pikro z nasmehom na ustnih. .,Tako torej 1" — Otoničarjev glas se je tresel jeze in razburjenosti. „Naz*.dje je vendarle re." „Kaj je res?" „To kar govore ljudje, da si zmotil ono Švig-ljevo. Pred vso vasjo bi se moral sramovati in jaz s teboj. Nedolžno dekle spraviti v nesrečo." „To je laž — ostudna laž 1" je kriknil naposled France. Jeza je govorila i« njega. A tudi oče se je vedno bolj razvnemal. .Ha, laž! Rad bi mi prikril, kaj ne? Razumi, da dokler sem jaz gospodar, ne boš imel one; ravnal se bos po moji volji, sicer —" ..Kaj sicer?" .Sicer idi od hiše!" „Pa pojdem." In France je vrgel žago iz rok in šel . . (Konec prihodnjič.) Božja pomoč. Na lovu smo bili in divje koze smo lovili. Dobro se še spominjam onega dne. Sneg je ležal krog in krog in star ter izkušen lovec nas je podil po nevarnih krajih. Naenkrat pa je obstal naš vodnik in oko sc mu je uprlo nizdol po okolici. In pri tem smo opazili, da se mu je oko orosilo s solzami. F rasa 1 i smo ga po vzroku in izvedeli, da so bile to solze hvaležnosti. „\'ehvaležnež bi bil" - tako nam je zatrdil lovec — -ako bi šel mimo tegale nevarnega kraja, ne da bi se spominjal na neko veliko božjo pomoč, ki me je doletela tukaj." ..Katera?-" smo izpraševali. In lovec nam je povedal sledeče: ..Poglejte —, ali vidite tam v daljavi, niže doli pod nami rjavo črto začrtano v led ? To je jarek, nekaj klafter globok, kjer se pretaka voda. kadar sneg kopni. Lahko si mislite, da je izgubljen oni, ki mu izpodrsne noga na robu in pade v ta jarek. — Xo in ravno v tem jarku bi me bila doletela pred par leti smrt, da me ni rešil sam Bog takorekoč čudežno .. . Poslušajte! laz in pa dva moja tovariša smo lovili divje koze po teh le gorah. Gora je bila pokrita z novopadlim snegom. Sledili smo kozo. Ko pa smo hiteli le prehitro, se je zgodilo, da se je hipoma udri sneg pod mojimi nogami. Že sem se bil udri globoko in tedaj sem začutil mokroto pod seboj. Bil je oni jarek in na ledu se mi je bilo udrlo. K sreči mi je prišlo na misel, da naj razpro-strem roke. da se ne potopim še nižje. Storil sem tako. Držal sem se na obeh robovih ledu in tako bil z zgornjim životom na pov/šju. Moja tovariša sta takoj priskočila. Ko sta videla, da še živim, sta obljubila, da bosta storila vse, kar je v njihovih močeh, da me rešita. Hitela sta na vso sapo pol ure daleč do sosedne koče po ljudi. Jaz pa sem tačas visel nad vodo, da so mi pojemale zadnje moči in da se me je loteval obup nad rešitvijo. Vsak tre-notek sem se pogrezal globokeje. Že sem se bil pogreznil do vratu. Mraz mi je bilo, da mi je kri ledenela po žilah in groza me je obhajala, da so se mi lasje jezili na glavi. Nisem pričakoval druzega ko smrt Po preteku ene ure, ki je bila meni cela večnost, sem zaslišal glas svojih tovarišev. Ta dva nista bila dobila v sosedni koči nikogar doma. Zato sta udrla v sobo, razrez ala plevnico v postelji in naredila iz nje jermenov, katere sta zvezala skupaj, da je bila to nekaka vrv. To vrv sta mi vrgla v pomoč in jaz sem si jo z največjo težavo in z smrtno nevarnostjo ovil okrog prsi. Potegnila sta na obeh konceh in me spravila za ped visoko iz vode. Toda v hipu se pretrga vrv! In jaz z ostalim koncem se pogreznem zopet za toliko, kolikor sta me bila potegnila onadva, ali pa še globokeje. Zdaj jc bila nevarnost na vrhuncu. Tičal sem globoko, globoko. . Vendar nam ni pošel pogum. Onadva sta zopet zvezala vrv in mi jo iznova vrgla v pomoč — in jaz z zadnjimi močmi sem si zopet obvezal vrv krog prsi in zopet smo poskusili rešitev. In to pot smo bili srečni. S to slabo vrvjo se jc posrečilo tovarišema, da sta me potegnila iz jarka in rac rešila gotove smrti. Dvignila sta me takorekoč iz mrliške jame in me poklicala v življenje. — ln. dragi moji, ali bi mogel jaz kdaj pozabiti božje pomoči, ki me je tako čudovito rešila? Ali bi ne bilo nehvaležno, da. kadar grem mimo tega mesta, ne potočim vsaj ene solze v hvaležnost za to rešitev ?" „I)a, to je bila v resnici božja pomoč!" smo pritrdili drugi in po glavi nam je šel tisti pregovor, ki pravi: »Kadar je sila največja, tedaj je pomoč božja najbližja!" Političen razgled. Nail poslanci. Ž9 zadnji rDomoljub' je sporočil veselo nov.co, da so osnovali katol. - narodni poslanci na Dunaju svojo zvtzo z imenom: ,,slovanski centrum". Volivci sami so zahtevali, in tudi vrli, naši poslanci so sklenili, da ne sprejmejo med se tistih par razupitih liberalcev, ki so le z najgršimi sredstvi prišli do poslancev. Vsak pameten človek ve, da mora vesten poslanec storiti to, kar zahtevajo od njega volivci. In vendar sta se našla dva štajerska poslanca, katera so izvolili katoliški kmetiki možje, — k jima je ljubši sovražni dr. Tavčar, nego pošteni, kmetski poslanci, štajerski poslanec Robič, ki je še pred par meseci pravil na volilnih shodih, 1 k 1 • ''VBe za vero in dom"> tihem barantal z liberalci, za seboj je pa zvodil neizkušenega poslanca ar. Ploja. Ta dva sta rekla, da ne vstopita v tisto zvezo, kjer bi ne bilo kranjskih liberalcev. Poslušati nista hotela pametnih in treznih katoliških poslancev in pridružila sta se klubu, ki so ga osnovali dalmatinski Hrvati s kranjskimi liberalci. A že so oglašajo volivci, ki so jima dali svoje glasove. Politično društvo pri Bv. Lorencu pri Ptuju, katol. politično društvo v Jarenini, v Kozjem, pol. druStvo „Sloga" v Čadramu, politično v Konjicah, volivci iz Starega trga pri Slov. Gradcu, iz Rogatca, Pols'rove, Ptuja, Slov. Bistrice in drugod, — vsi so se javno oglasili ter zahtevali od obeh poslancev, naj zapustita družbo Tavčarjevo in vstopita v „s!ov. centrum". Ako imata le količkaj možatosti v sebi, morata to storiti ali pa — odložiti poslansko čast. Sicer bodo pa ob novih volitvah že volivci ž njima primerno obračunali. — Navzlic vsem zaprekam ima zveza naših poslancev te 21 članov, in sicer 9 Slovencev, 2 Ceha, 6 Ru-sinov ter 4 Poljake. — Katoliško narodni poslanci so šli koj prve dni na delo za svoje volivce. Kak6, povemo v uvodnem članku. Državni »bor. O kakem posebnem delu v državnem zboru še ne moremo govoriti. Izvolili so z veliko večino predsednikom zbornice pl. Vetterja. Prej so se razn* stranke kregale med seboj, kdo naj bi bil predsednik; naposled so se pa ognili \sim prepirom s tem, da so Be zedinili ter izvolili Vetterja, ker pripada najmanjši stranki: njegova stranka šteje samo tri člane. Prvi podpredsednik je nemški liberalec Prade. drugi pa Čeh Začek. Vlada ho predložila zboru celo vrsto naredb, da jih pitrdi, ker jih je izdala vlada na svojo roko, ko ni bilo državnega zbora. — Govori se, da bodo spremenili zbornični poslovni rt d, menda na tak način, da ne bo več mogoče tisto divje upitje, razsajanje in nede-lovsnje, katero imenujemo z milejšim imenom „ob-Btrukcija". Lasali se bodo tudi radi tega, ker nočejo nemški poslanci dovoliti, da bi se razni predlogi prebirali tudi v češkem, poljskem in drugih jezikih, ampak samo v preljubi nemščini. — Te dni so volili več odsekov, v katerih so častno zastopani tudi nafti poslanci. Upajmo, da izvemo prihodnjič kaj več o delu v državnem zboru. BivAi srbski kralj Milan f. V ponedeljek dnč 11. februvarija ob štirih popoldne je umrl na Dunaju srbski razkralj Milan Obrenovič. Rojen je bil na Rumunskcm 1. 1854.; cče njegov je bil knez Mihajlo Obrenovič, mati pa je neznana. Ko je bil knez Mihael umorjen v knežjem letovišču Topčideru pri Belgradu, je prihitel 14letni Milan in se dal okli-cati za kneza srbskrga 1. 1868. Štiri leta pozneje je postal polnoleten ter prevzel vlado. V letih 1876 in 1878 je pridobila srbska kneževina v boju s Turčijo velik del stare Srbije in Milan se je dal nato okli-cati za kralja srbskega I. 1882. To je pa tudi vse, kar jje storil Milan kot vladar. V drugem oziru je bil on prava nesreča za Srbijo. Izmozgal je deželo do dobra; po Parizu jc razsipal denar, katerega je plačeval siromašni narod. Ločil se je od svoje žene, bl8ge kraljice Natalije, ter jo iztiral z orožniki iz Srbije. Ko se mu je vsled takega ravnanja omajal kraljevski prestol, se je odpovedal 1. 1889 vladi ter jo prepustil mladoletnemu sinu, sedanjemu kralju Aleksandru I. Za .penzijo' mu je morala dežela plačevati vsako leto 300 000 kron, po strani pa je izmaknil še marsikak milijon iz uboge državne blagajne. L. 1898 je postal vrhovni zapovednik srbske armade; kmalu nato se jc zgodil znani „napad" na njegovo osebo, vsled česar so prenapolnili vse ječe z odličnimi srbskimi domoljubi. Ta poslednji „čin" razuzdanega razkralja bi skoro utegnil pogubiti Ob-renovidevo vladarsko hišo. Vendar se je zadnji hip spametoval mladi kralj Aleksander, oženil se je b Srbkinjo Drago, svojega zapravljivega očeta pa je pognal čez mejo. Poslednji čas je živel Milan na Dunaju, kjer je tudi umrl. Položili so ga na mrtvaški oder v dunajski srbski cerkvi. Blagoslovit je prišel srbski patrijarh Brankovič. Prepeljali ga bodo v sa-moBtan Krušedol v Sremu, kajti izjavil jo, predno je umrl, da tudi po smrti ne mara biti v Srbiji. Srbski narod pa se je s kraljem vred — globoko oddahnil Ix južne Afrike niso izvedeli Angleži tudi zadnje dni prav nobenih ugodnejših novic.. Da je 20 000 angleških vojakov obolelo, da se je zanesla v kapsko kolonijo kuga, to ne napravlja Anpležem nobenega veselja. Slaba vest je prišla tudi iz Moder-fonteina, da se je namreč tamošnja angleška posadka udala Burom; štela je 200 moi in sedem časnikov z enim topom Pri Blakfonteinu so Buri napadli poštni vlak. ranili so vse popotnike, devet so jih pa ubili. Pri Both\vellu so napadli angleškega generala Smith Djrriena in mu prizadejali precej izgub. Burski general Blake je udaril z 2000 možmi na portugalska tla, ker podpirajo Portugalci Angleže. Seveda bo se Portugalci, ki imajo v Južni Afriki znameniti zaliv Delagoa, grozno prestrašili in prosili Angleže pomoči. Med tem je udri že tudi De\vet v kapsko kolonijo, tako, da bo Angleži v največjih skrbeb. Poveljnik Kitechener zahteva 30—40.000 mož, Angleška vlada jih pa ne more vzeti od nikoder. — Govori se o nezaslišanih grozovitostih, katere uganja krvolok Kitschener z Buri. Dal je menda tajni ukaz svojim vojakom, da naj Burov no zajemljejo živih, ampak brez usmiljenja more. Zadnji čas je ukazal ustreliti gospo Eloff, nečakinjo starega Krugerja, ker se je ustavljala, ker so hoteli zapreti njenega moža. Kaj tacega znajo res samo Angleži. Pa se jim bo prej ali slej bridko izplačalo. Nemiri na Španskem. Grozne reči se gode te dni po španskih mestih Madridu, Valenciji, Barceloni in drugih. Divja poulična nahujskana druhal napada cerkve, samostane in zasebne hiše katoliških mož, pleni, požiga in mori, da je straSno. Redovniki in duhovniki si niso v svesti življenja. Orožniki in vojaštvo sicer odvrača te napade, a vsa Bila ne izda veliko. V Madridu je proglašeno obsedno stanje, kdor bi bil odslej zatožen nasilstva ali napada in bi bil res kriv, je v 24 urah ustreljen. Toda podobne odredbe imajo svoj vspeh le takrat, dokler so ravno v veljavi, morda par tednov. Moralo bi se poseči bolj globoko v okuženo rano; v kali bi se morala zatreti pred vsem loža, druibe framasonov, katerih načelo je: boj altarju in prestolu! Odtod izvira vse zlo; tam naj sa išče vzrok divjim izbruhom, kakoršni se god<5 na Španskem. Toda kdo bi se upal vzdigniti se proti tem družbam; morda vlada? Kako neki? Saj je prav dostikrat celo ta ali oni minister član Iramasonske lože! Znano je, da je sedanji angleški kralj Edvard VII. veliki mojster angleških framasonov ali prostozidarjev. Zveza jugoslovanskih državic se menda snuje pod pokroviteljstvom mogočne Rusije. Ze dolgo čaBa se trudi Rusija, dav bi napravila trdno zvezo med Srbijo, Bolgarijo in Črnogoro, in v kratkem se ji bo menda to posrečilo. Zveza bi bila Avstriji neprijazna. UOOlOHUD 1901 Volitve v Bolgariji so se leto čudovito srečno končale: ubitih je bilo le par ljudi]. Pa ^ on se. da vlada ni zadovoljna z '^om .er n n a svoje zanesljive večine. Pričakuje se da bodo volitve razveljavljene in nc ve razpisane. Takrat jih> b do pa zopet kaj več pobili, saj to je na Bolgarskem ze od ^DijaZ^rota. Diiaki kijevakega vseučilišča na Ruskem so osnovali neko politično ,ako so pisali ruski listi. Zapletenih ,e b. o un okoli 700 dijakov. Do 200 J-h je b.lo izključen.^ .n potaknili so jih v voiaške suknje ter jih hotel, poslat. dva kandidata: Židi svojega katerega je podpirala tudi vlada in pa neodvisni volivci svojega. Zidje so videli da b do propadli. Začeli so zato pretep z na tniki. potem so poklical, še vojaštvo na pomoč, in v iaki so u-trehli 5 oseb, b so jih pa nevarno ranili. Razume se seveda, da ti nesrečne* niso bili židie Tako se delajo na Ogrskem volitve Ni čuda. da imajo že skoraj vso moč v rokah judje in fra-masoni. zakleti sovražniki katoliške cerkve in tudi Avstrije' _ menda na Kitajsko. A dijaki niso h teli priseči carju zvestobe in zda| so jih poslali v skrajno Sibirijo. Slabo se jim bo eodilo! Na Kitajskem je vse nekam utihnilo. Včasih še se čuje o kaki mali praski med evropskimi vo jaki in kitajskimi nemirntži. sicer je pa vse tiho. Poslancem, ki sklepajo mir, se najbrže dobro godi, ker ne dado nobenega glasu od sebe. Le o Rusih se je sliSalo, da so dobili kot prvi grižljaj za odškodnino 13 otokov v korejanskem morju Kako se na Ogerskem voli, je pokazala zadnja volitev v mestu^Maros-Vasarhelyju. Imeli so Slovenski novičar. Kranjsko 50letnica družbe sv. Mohorja se bo praznovala letos. Poverjeniki družbe sv. Mohorja, najbolje bomo Slovenci proslavili to 501etnico, ako vsak stori svojo dolžnost in družbi nabere mnogo novih udov! Ob družbi 50letnici pokažimo svetu zopet n a r a s 11 o i našo družbo! Loški župan g. notar L e n č e k se je županstvu odpovedal. Napredek domačega tiskarstva. Novo tiskarno je otvoril v Kamniku g. Anton S 1 a t n a r. Zlato poroko sta praznovala v Sorici 10. t. m. Martin Pintar iz Zg Sorice in Marija rojena Trojar, ,ibadva zdrava in še krepka na duhu in telesu. Bila sta vseskozi vzgledna v vsakem obziru, in vživata splošno spoštovanje. Socijalnodemokraški kandidat obsojen. Socijalno-demokraški kandidat pete skupine na Kranjskem, Kopač, jc na to, da mu jc bil pri volitvah zarub-hen ves denar, doživel še nekaj bolj žalostnega. Kur s svojimi desetero sinovi. domov in ko se ves zmučen povrne k svojemu bratu nazaj, da bi mu pomagal, bil je le ta že mrtev, ker ga je zadela srčna kap. Ker pa v temni noči in med velikimi zameti ni mogel dobiti niti od doma ne od sosedov nobene pomoči, moral je svojega mrtvega brata pustiti v snegu čez noč, da si samemu sebi reši življenje. Na jutro so truplo z velikimi težavami spravili domov. Kratek zakon. Iz nove Oselice: Jan. Podobnik in Katarina Bogataj sta bila ženin in nevesta. Prva sitnost je bila ta, da sta si v sorodu. Ko sta dobila dovoljenje, je zbolela nevesta. Za 4. t. m je bilo pripravljeno ženitovanje in svatje povabljeni, pa je Kopač je obdolžil /abniškega župnika č. gospoda Dernovška, da je v kamniškem vlaku se tako grdo obnašal, da ga je moral socijalnodemokraški železničar posvariti. Kopač jc bil za to ,,razkritje", za za katero je ostal dokazov dolžan, obsojen v Radovljici na deset dni zapora. Nesreča. Zadnji teden je razsajala po Vipavskem strahovita burja s snegom. Z logaškega sejma so se vračali čez Hrušico možje z živino, ki so se imeli dovolj boriti z razdivjano nevihto. Med njimi bil jc tudi posestnik Janez Bajec iz Polja št. 4 pri Colu in njegov 27 let stari brat Lojze, ki sta gnala voli. Bober četrt ure pred domačo hišo začne pešati Lojze in ne more vec dalje. J. Bajec hitro požene voli nevarno zbolel ženin in prišli so k maši le svatje z nevesto. Poroka je bila po maši na ženinovem domu, pa zakon je bil kratek, ker že 6 t. m. je bil ženin previden za smrt in je še tisti dan umrl. Tudi v zakonu je včasih „smola". ..Socijalizem". „SIovenska krščansko - socijalna zveza" izdala je oklic za naročbo knjige, katero namerava izdati pod naslovom „Socijalizem". Knjiga bode izhajala v zvezkih po dve poli. Posamezen zvezek bode veljal 15 kr. Zvezkov izide približno kakih 12. Pisatelj „Socializma" je najodličnejši slovenski sociolog dr. Jan. Ev. Krek, kar zadošča, da bode zanimanje za to, Slovencem že davno potrebno delo, postalo tudi splošno. Noben zaveden Slovenec bi pač ne smel biti brez te knjige. Naroča se pri g. Luki Smolnikarju, stolnem vikarju v Ljubljani ! Občinska volitev v občini Lipljenje pri Turjaku. Po hudi volilni borbi je zmagala pri občiskih volitvah katoliSka stracka z osmimi odborniki, liberalna stranka pa propala s Štirimi odborniki. Za župana je izvoljen vrli Aleksij Šmuc, pcsestnik v Malih L;p-ljenjih, vedno odločni pristaš naše stranke in vnet zagovornik katoliških načel. Prejšnji gosp. župan, liberalec Frarc Pečnik, je podlegel, upamo za vedno. Živela kat. zavest! Nagla smrt. Iz Leskovice: V nedeljo 10. t. m. šla je neka žena iz Kopačnice v Leskovico v cerkev k sv. maši. Prav blizo cerkve že omahne od mrtvouda zadeta v sneg ; njen mož, ki je bil le nekaj korakov zadej, ji priskoči na pomoč, pa le parkrat še zasope in ostane v njegovih rokah mrtva. — To je že letos tretji podoben slučaj hitre oslabelosti; v enem slu čaju se mu je zboljšalo, v drugem je pa dotična tudi umrla. Pravijo ljudje, da je letos tako leto. Grozna nesreča se je pripetila 31. m. m. ob štirih popoldne na južnem kolodvoru v Beljaku. Med premikanjem hlapona hitel je tesar pri tukajšnji železnici J Zimmermann čez progo po svojih opravkih. Nezgoda je hotela, da se mu izpodrsne ravno pred železničnim strojem : trešči z vso silo na tla in pri tej priči ga zagrabi stroj, mu odtrga jedno nogo, truplo pa se zamota med kolesje brezčutnega hlapona, ki ga je kakih dvajset metrov vlekel seboj ravno pred kolodvor. Kosti so hreščale in pokale, da je bilo strašno, nesrečni mož pa je tulil in vpil, da je šlo človeku skozi kost in mozeg. Ko se stroj ustavi, pokaže se strašni položaj nesrečneža. Bil je z ostalo nogo tako nesrečno zapleten v stroj, da ga ni bilo mogoče potegniti izpod njega. Čez jedno uro je vpil in stokal v grozovitih mukah. Okoli stoječe občinstvo ubožcu ni moglo pcmagati na noben način. Prihiteli so naposled trije zdravniki. Vsi poskusi, rešiti siromaka iz neusmiljenega železja, bili so zastonj. Ni bilo druge pomoči, nego odrezati nesrečnežu še drugo nogo. Med amputacijo občinstvo ni smelo biti navzoče. - Ubogega delavca je grezno razmesarilo. Jedno nogo in roko mu je odtrgal stroj-drugo nogo, ki je bila že tako na več krajih zlcm-ljena, so odrezali zdravniki, ostalo telo pa je bilo tako rtzpraskano, raztrgano in zlomljeno, da je bilo groza. Nezavestnega so odpeljali v bolnišnico, kjer je prejel sveto poslednje clje. Bog se ga je usmilil Se tisti večer. Izdihnil je med strašnimi mukami svojo dušo. Zapustil je ženo in baje osem otrok. »Slovensko čebelarsko društvo" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani, nepričakovano dobro napreduje, saj ima že prav blizo 700 udov. Za našo čebelorejo, ki je ze|0 važen del kmetijstva, in ki je bila nekdaj zelo razširjena, pa je v zadnjen polstoletju močno propadla, je to društvo največjega pomena, zlasti, ker izdaja vsak mesec strokoven list , Č- belarja", ki daje potrebne nasveto o naprednem čebelarstvu. Letna ud-nina (s ..Čebelarjem1' vred 2 kroni) naj so pošilja blagajniku Avg. Puciharju, faktorju Blasnikove tiskarne v Ljubljani. — Občni zbor čebelarskega društva je bil 18. t. m. v ,,M<.st :em Domu" v Ljubljani. Zahvala, Podpisano šolsko vodstvo se v svojem, kakor tu li v imenu učeče se mladine najtopleje zahvaljuje za podarjenih 5 „Vrtcev',4 6 „Angeljčkov" in knjige ,Naš cesar Fran Jož. f L", katere je blagovolil podariti prečastiti gospod Fran Perne, profesor in katehet na gimnaziji. — Šolsko vodstvo na Trsteniku nad Kranjem. Fran baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov, je n?slov v založbi knjigarja Antona Turka v Ljubljani izšli novi, dva dela obsegajoči knjižic'. Prvi del opisuje burno, junaško življenje hrabrega vodje hrvatskih pandurov Frana barona Trenka. Panduri so bili vojaški organizovane čete prostovoljcev, katere je bilo možno strahovati le junakom. kakrSen je bil Trenk, kateri je s svojimi ljudmi mnogokrat pomagal zatirati vstajo in preprečevati državi in deželi preteče nevarnosti. V priznanje premnogih zaslug je bil večkrat odlikovan, a vsled neupogljive samovlastnosti nakopal si je v višjih vladajočih krogih mnogo sovražnikov, vsled česar je preživel velik del svojega življenja v groznih ječah. —■ Junak drugega dela pa je nečak gori opisanega vodje pandurov, Friderik baron Trenk, katerega življenje je bilo v marsičem slično onemu njegovega strica. — Vsebina knjižice je zgodovinska, vseskozi mikavna in razvedrilna za mlade čitatelje, kateri naj bi jo pridno kupovali. Cena je 40 vinarjev in obseza 80 strani. Pripomniti hočemo le še, da je slikala naslov domača umetnica in v barvah natisnila domača tiskarna. V Ameriko se jc minulo leto skozi Ljubljano odpeljalo 1563 oseb. Na kolodvoru so prijeli 73 mladeničev, ki so se hoteli odtegniti vojaški službi. Čudež na Trsatu. Sušaškemu „Novemu Listu" pišejo s Trsata: Te dni je došel na božjo pot zakonski par s svojim jedinim 3 leta starim bolestnim detetom, o katerem so zdravniki izjavili, da mu nihče ne more rešiti življenja. Oče otrokov je pred cerkvijo sezul čevlje, zasukal hlače in držeč otro-cica v naročju na golih kolenih pomikal se proti oltarju blažene Device z gorkimi molitvami proseč, naj Milostna izprosi zdravje jedinemu njegovemu otroku. Ko je oče tretji pot na kolenih obkrožil oltar, je dete, ki že več dni ni moglo izpregovoriti, zaplakalo in vskliknilo „Ata !", iztrgalo se iz očetovega naročja ter pričelo hoditi Presrečni roditelji so s solzami radosti ostavili cerkev. Sli so z zdravim otrokom domov. Z Vrhnike se nam poroča: Novoustanovljena posojilnica po Rajfajznovem zistemu, ki je pričela poslovati s 1. novembrom 1900, je imela samo tekom meseca januvarija t. 1. dohodkov 41.577 K 21 h in izdatkov 34.348 K 7 h. Ves promet je torej znašal tekom enega samega meseca 78.925 K 28 h ! To je za posojilnico, ki posluje še-le tretji mesec, gotovo, izredno velik promet, ki jasno priča, kako hitro je ljudstvo spoznalo pomen te posojinice ! Pa so rekli nekateri, da ne bo nič ž njo ! Dopisi. Iz Goč na Vipavskem — (Du h o vn i k v ječi.) Duhovnika g. Ferjančiča. kurata na Gočah pri Vipavi, so liberalci lažnivo obdolžili, da je v pridigi zapeljeval ljudi h krivemu pričevanju. Za to niso imeli drugih prič, kakor deklo liberalnega župana in nekega gluhega človeka. Preiskovalni sodnik dr. Kremžar je dal vsled tega g. Ferjančiča zapreti dne 7. t. m. Sredi noči so prišli žandarji no duhovnika, kakor po navadnega hudodelca. V štirih dneh pa sc je pravica za g. Ferjančiča izkazala. V ponedeljek, dne 11. t. m., proti večeru so namreč izpustili g. kurata iz ječe. Njegov odhod iz Vipave že isti večer je bil pravo zmagoslavje. Večinoma vse hiše od Hriba do konca trga so bile razsvetljene, raz nekaterih so vihrale zastave. Pred hišami jc stalo nešteto ljudi, pričakujoč trenutka, da vidijo in pozdravijo ljubljenega g. kurata, ki je šel peš do mitnice. Ves čas pešpoti so ga spremljali ljudje, katerim so se vedno novi pridruževali, tako, da sc je kmalu zbrala skupaj ogromna množica. Ljubezniv je bil prizor pred mostom: Stal je tam trop šolskih otrok, z lučicami v rokah, ki so g. Fcrjančiču navdušeno vpili ,.Živijo" in ga spremljali, dokler se ni odpeljal. Nehote nam jc prišel v spomin dogodek, ko so otroci ob slovesnem sprevodu Jezusovem v Jeruzalem vpili, rekoč: Hozana sinu Davidovemu! Uistinile so se ta dan besede sv. pisma: Iz ust otrok si si hvalo napravil zavoljo svojih sovražnikov. -- Navdušenost med ljudstvom je bila velikanska. Gromoviti „živijo"-klici g. kuratu so se razlegali po trgu. Kot m u č e n i k a za sv. vero ga vsi smatrajo. Neka žena je prihitela, ko je šel mimo, z lučjo na cesto in je padla na kolena iz globokega spoštovanja do njega. Navdušenje pa je prikipelo do vrhunca, ko se je g. kurat obrnil proti zbrani množici in izpregovoril nekaj besed. Ko se je vsedel na voz, zaorila jc še enkrat zbrana množica „Živijo" za odhajajočim in se razšla vsa srečna in vesela. Kres pa, katerega so vipavski mladeniči zažgali nad Lipico" njemu v čast, je pričal vsi dolini, kako gorko bije srce naše za svečenika-m u č e n i k a. Novica, da je g. kurat izpuščen iz zapora, se je hitro raznesla po Mančah, Ložah in Gočah. Ko se pripelje g Ferjančič do Manč, vidi pred seboj zbrane vse svoje župljane s prižganimi svečicami v rokah, solzeče se samega veselja, da imajo zopet med seboj svojega vnetega dušnega pastirja; spremljali so ga vsi do njegove rojstne hiše na Gočah. Gočani, razven kakih treh liberalcev, so razsvetlili svoje hiše; zvonik bil je ves v lučicah; pritrkavalo je ves čas med sprevodom; streljanje pa je bilo čuti do 11. ure. Ta dan se je sijajno pokazalo, koliko mora katoliški duhovnik po krivici pretrpeti vsled lažnivosti liberalcev. Iz Mokronoga. — V zadnji številki,,Domoljuba'' je bilo pod naslovom „To so možje" pohvaljenih nekaj mož, ki so se v visoki starosti podali na volilni boj. Ko smo to brali, smo se domislili moža, ki je naj-brže najstarejši, kar jih je lansko leto šlo na volišče v Avstriji. To je Anton Kovačič, po hišnem imenu Konšček, posestnik v Štangrobu pri Mokronogu hišna št. 123 Rijen je bil 14. maja 1808. Torej je sedaj star že skoraj dva in devetdeset let-Vkljub svoji visoki starosti je še dosti pri močeh, gre v poletnem času vsako nedeljo k sveti maši in bere brez očal. Mož je še vedno bistrega uma, in še v tej visoki starosti z veseljem prebira dobre časnike; tudi je naročnik ^Domoljuba«. Ta mož je pri zadnjih državnozborskih volitvah pri svojih dva in devetdesetih letih šel peš šel na volišče, da bi oddal glas g.^Povšetu, katerega zvest pristaš je. Vsa čast zavednemu^možu! Ko bi takih kaj več imeli, bi kmalo liberalnim in socijalno-demokratičnim lažnikom odklenkalo. Gotovo bo njegov vzgled vplival tudi na druge Mokronožane in sploh na kmetske može, da bodo zanaprej svojo volilno dolžnost previdno izvrševali in se ne dali vediti za nos ljudem, ki obetajo take reči, kakršnih noben poslanec doseči ne more. Mislimo, da ne rečemo preveč, ako zakli-čemo: BVg živi Antona Kovačiča, starosto vseh zavednih katoliških volivcev v Avstriji! Iz Mošenj. U.m r.l j e dne 20. jan. v Mošnjah na GorenjskenTondotniJupan Andrej Jurgele. Pogreb dne 21. pr. m. jc bil sijajen Vsak navzočih je rad verjel starim, ki so rekali, da Mošnje enakega pogreba še niso videle. Pred rakvijo sta stopala dva polnoštevilna odbora, in sicer okrajni cestni odbor, Iz Brusnic pri Novem mčsiu. Minul: je 13 let cdkar s-t e v t-ka;šuy. iapr,prr.kr-at :bhajal »vrti mi« t. B:ž i prrv.in:-«:. k: deli zda; t 'asu svetir* !eta krManrn p ^rbne milosti, bila cam ;e t:!.*o aiki n »na. ii s« je po preskrb: naieei veledasttega go»p" d i iapr. tt k: med a»m: biva 9 me»*c*v. c-d 'K i: 27. anuvar a t 1 cbhijal sveti misijcn Vod;i: so ga pr^r.id lv Fr D:ljak J. Vrhove :n A Žižek :i JMisove dražbe. L ud-t\o se je v po nem \o'.n;eaa. ter zadostovala vsem potrebam 17CO reraikov )« pristopilo k miz; G»po-dcu. ki s.: obljubili ljubezen :n zvestobo »rojema B:«u :n Kralja Jezusu Kr«turx Zadn'i dan. ko je Tri.i sklep »t. mi«:;-.na. bila je cerkev do Zidnega kot. fa r»po'.n erA Ko so pr*čar.:ti ? o. Kr. Dol;ak ko! vodite!' sv m sj;ona cd nas ;emal: «1 v: 'e ljudstvo po cerkvi okalo. Po dok odaoem sklepa se je zbralo cbilo ljud-tva pred župnikom ter faka': .> pred zupnij-f-em na odh>d gg misiooarev in st. ej v špahru cd iupoišia do cerkve im je pri -dh.du nauduienoklicalo: Z B>gom z B>g:m. B:z vam p ača,' Gg. oo m:s'toaarjem bodi prisrlna zahvala ia ves njihov trud na pninici in v spovedncL Njih nauki, ki to jih nam veepiii, nam c-sUne o neizbr.šni v spominu m da; B:e. da obilo dobrega sadu obrode Ker jih za vse to ne moremo nikoli dcvolj poplačati, naj jim Bog fcso-čero pcplača. R,:ff$ki rovičar — Nadaljevanje. — Zdaj . _ rbr.šk j.'lino Kje po naših sloven-. . - pomaj>' Rihničana • Ne samo - j -c-mške. ogerske in hrvatske pokrajine .. - i vsakdanji kruh. voljno preh !■. : . . 7:: jnosti pa našega Ribničana k- - . .. - - r -er: r e o m a h 1 j i v o katoliški) — - - - ; i r. • e. Koliko slabih zgledov vidi Kibr;-.. . k k< slepilnih in omamljivih nauk . „ . . zapeljivih zanik mu prepreza pot n ______ _ z :5*o živo vero se vrne domov kot je -iT-sc! i T. Iz-cao delajo le tisti, ki bi radi b:!: — :ate! eer.tr a 2"sp'»da. Da -i • m u res tako. pokazale so minule • • • : V. litve ~ manevri ali vojaške vaje za ks ; i*-1 Ti- na d- nšcu v kasarni ubogega rekr.a ■ r -. kr/.. r. p- it. da -e sam sebi smili \li ; r p 2la--itn« Tam sc še marsikaj spre?:. V-rs.ki -š baha v kasarni, kak junak je. pa . z.:, t. — t r.arr-be Nf.ra sc pa pokaže zura v • v-.; a h a i: pa v pravi vojni: kaj je ki n k ■ rr.a — Taki manevri so za nas katoliške tr. ža'-:e volitve. Tam v cerkvi na tihem bi marsiki ) B z: zvest..b prisesal, al- kadar pridejo manevr volitve, pa marsikomu srce zmrzne, pa mu pa d ; v hlače, da puško, t ;e sv«-je katoliško prepričan .. vrže v koruzo ali pa p>čcne za grm, hočem re za l.beralce. Je to možak • B>2me. da ni. Takih figa-ndiž ;e rr.cd R bničani m:lo: nekaj jih je pa menda, da .raca" ali sorta ne izmre R bničani so volili na štirih voliščih: v Suš". Dan ah. Brezah in v trgu. V Sušji je volila tudi obč na Vel ke Polune ^ušjani so volili kot en m Čast ;;m. nimajo med seboj niti ene liberalne sm«.- — Po'jsnci -o o--ali elobokoverni možje, kljub temu. di ^ leta in leta nekako zapuščeni bivali na skrajnem koncu ribniške fare. Žalibog. da imajo med seboj par liberalnih poturic. ki sta novi fari pri volitvah delala sramoto. Pa imata premalo sol: v glavi, da bi jih Poljanci posnemali. — Izvrstno so >e držal: tudi volivci v Brezah, oziroma J u r j e v i c i. Nekaj žčzaričv je volilo Lukca na povelje gosp<>-danevo. Kaj se hoče: tisto gre skup. kar ima žaganje mer.;a k nekje drugod. — Lep zgled so dali volivci v Danab. Srečna občina, kjer je tako lepa edinost pri volitvah Le doli iz Jelenovega žleba se je pri-podilo par „;elencov-. Kako že pravi tista narodna • Mar b bil, mar b' bil Ceveljce doli djal. Pi b' bil pa b' bil - r>;>ma ostal. Kmetiški volivci, kar jih spada v trg R i b-n : c enega duha in enega srca. Dne 18. decembra so oddali 131 glasov Vencajzu. Lenarčič tudi er.ega glas j n: dobil: za Šusteršiča je bilo dne 12- decembra 359 volivcev, Lukec ima pa v Ribnici 86 občudovavcev med našo inteligentno gospGdo. Ta «osp6da sestaja iz uradnikov, učiteljev in štacunar-jev. Pa ta inteligenca je takoj na tleh, če se le „sve-drci" doli v kmetijskem društvu ganejo. Saj še celo takrat, ko je trg volil, niso mogli zmagati. Najhujši so štacunarji. Našemu gospodu Rrešarju so očitali v „Narodu", da dela le za svojo malho Za čegavo malho je pa delal n. pr. Picck, ki je menda v Poljanah. ko so jeli cerkev zidati, precej napravil šta-cuno. da ne bi orteneški Kandare preveč zaslužil. |'a Kandare ni klerikalec; moral bi se bil vendar smiliti Pickovemu nesebičnemu srcu. Toda malha, bisaga ... pa ne g. Brešarjeva, ampak Pickova ni bila še prav do vrha polna. Res solze človeku v oči stopijo in jok človeka v grlu davi, če nepristransko premišlja velikansko ljubezen, ki jo imajo liberalni tigovci drug do drugega! Kakšno ljubezen morajo imeti ti ljudje še le do ubozega kmeta, — to eden natanko premisli! Do g. Novaka, peka v Ribnici, so n. pr. imeli liberalci Picek in Pirker, pa oba hotelirja Arkota (sami so pa še zraven zapisali: in \si c. kr. uradniki) tako skrb in ljubezen, da so mu dne 2. januvarija t. I. pisali pismo polno lepih opominov in modrih svetov. Glavni opomin je bil pa ta le: Če boš ti šel jutri s klerikalci volit, mi pri tebi ne bomo žemelj kupovali, pa jih ne bomo, lej! Gospod Novak je pa rekel: rJaz pa pri vas žajfe ne', — pa se je šel zapisat v zadrugo Bog ga živi! I.e tako naprej! No zvečer 3. jan., ko so gospoda zvedeli, da je njih Plantan vsaj drugodi z velikim trudom in neznatno večino zmagal, so čutili potrebo napraviti njemu v trajno čast in slavo — večerno potalijo bakljado. Zdaj so se pa domislili, da nič smodnika nimajo, ker so ti vražji klerikalci in svedrci prcj-tadan pri Picku vsega kupili. Kaj storiti? Prosit so ga prišli v zadrugo. Tam so pa rekli: „Raje ga v „škrniceljnihu sredi trga požgemo!" — Zato s streljanjem ni bilo nič; bakljada in „potalija" je pa bila doli do Križmana. Tam so pa mama Kordula zavpili: ,Otroci, mir, če ne bo dir!" In inteligenca je krenila nazaj trdno prepričana, da je s tisto bakljado Plantanu zagotovila trajen spomin. Na mamo Kordulo je pa še zdaj huda — ta inteligenca. Kako ne bi bila? Zakaj pa tako pravijo! Ribniški zadrugarji pa gremo neustrašeno pod varstvom presv. Srca Gospodovega in Majke božje svojo pot naprej. In da napredujemo, kažejo številke. Dnd 31. dec. 1899 je štela zadruga 198 članov; 12. dec. 1900 že 236; med volitvami pa je iznova pristopilo 38 udov. Mi vstajamo! — Čemur se posebno čudimo, je to, da se liberalcev ne marajo otresti nekateri taki, ki na vero in cerkev še nekaj drže. Ali se morejo dobri cerkveni ključarji imenovati tisti, ki držč z dr. Tavčarjem, ki je očitno trdil, da so cerkve po gričih znamenje naše sužnosti ? No, pa saj naša ribniška ni na griču! V Dolenji vasi pa liberalci že žanjejo, kar so sejali. Vse ljudstvo se je obrnilo od liberalnih trgovcev in učiteljev. Trgovci zapirajo štacune, ker ni več odjemalcev. Učitelji so izgubili ves ugled. Izvzemši prav malo družin je drugo vse zapisano v zadrugi. Pred božičnimi prazniki je bilo treba 6 pomočnikov, da so ljudem ustregli. Lep vspeh kaže tudi izid volitev : 285 glasov za Susteršiča, 23 za Jelenca ; 138 za Vencajza, 10 za Lenarčiča. Tako odgovarjajo vrli možje na liberalne napade. (Konec sledi) Politična šola pod lipo. (PiSe I. Nj Druga nedelja. »Lepe dneve smo im>li ta teden,« pravi Tiček Mlakarju, ko se v nedeljo popoldne snideta pred cerkvijo na Bistrem Vrhu. „Pri nas smo pšenico ie veči del poželi, le malo nam jo je še ostalo." BRes lepo vreme je bilo ves teden," mu pritrjuje Mlakar. „Tudi pri nas smo pridno delali in storili, kar se je dalo. Sedaj o sv. Jakobu so za nas kmete najhujši dnevi, sedaj skušam, kaj se pravi : „V potu svojega obraza boš jedel kruh." Ko bi bilo treba celo leto tako delati, bi se človek kmalu pokončal." „Ne bi bilo treba za to celega leta," meni Tiček, „saj me že en teden tako zdela, da v soboto skoro omaguiem. Kako modro je Bog ravnal, ko nam je zapovodal, naj sedmi dan počivamo ! Nedeljski počitek nam daje novih moči za ves prihodnji teden. Odkar nas pa še gospod župnik zbirajo pod lipo, se mi zdi ta počitek še enknt tako sladak. Koliko koristnega smo se 2e raučili, ne da bi zraven kaj zamudili. Toda glej, gospod so že pod lipo, danes sva se malo zakasnila." Po teh besedah jo mahneta hitrih korakov pod lipo, kjer se je bil že začel živahen pogovor. Kar je v srcu, pravijo, to je tudi na jeziku. Vrhovcem je bila to nedeljo v srcu in na jeziku bogata žetev, katero so minoli teden srečno spravili domov. Menili so se torej o tem, kako bi svoje pridelke tako spravili v denar, da bi kaj zaleglo. Saj se tako kmet samo takrat majčkeno oddahne, kadar ga Bog, kakor pravimo „skozi veliko okno pogleda" in njegov trud bogato blagoslovi. »Veliko je vzrokov, da naš kmet propada," oglasi se znova gospod župnik. „Največ pa so krive iltb« držite* p:i'.»T( L b:f»twse r»jo. rev*žo pi kr-h iz ro« Treoi *■*=• pred -.»ks dobr.h poitn. •*- '-■ k—*"-- zn-.a- -iale »tr ik* pn ebiek vsaja :c c«i:r»t. e t« t*: kar sedaj jesnlj* postim prid- Za :::re postave p» ;* t/**.« d o b r:za star. tnetn p cslan:* t Ž? zadnji* Virr. reks. Kakrlc* poslano* bet* f.hI', tak* posute K:*or nd.te. tudi tu t*!;s oni zz.aai pregotor k: prati -i j* rrak »tr. »to;-* srtč* k:t»£ » »Sa. «mo d slej vedco !e dobre pcslanc* tol.li,-v. cglasi P*pel»r ev M kUvt »prav tiste smo t> lili, katere ste nam Vi p r ; p o r : i- i i i. g župr.ik pa vendar nam to krmtotn r.č r,e pomaga Večkrat so tUte gospod *, katere src; toli i. tudi že priil: kiti gor k nam ca Bistri Vrh n so nam cLetal , da se bedo vedno potegovali za r.aie koristi, pa vendar estane redno vse pn staram To mi vendar ne gre v glavo oiiol to pr.hr i. A" s "j ruš poslanci sam slabi, ah je ka; drugega vzrok, da nam r.e morejo pomagata >* Možje s* sp-ogledijo gospod župnik se pa nasmehne in odgovori: -Prav. prav Miklavž, da si spro žil to vprašan e. Ravno to tprišinje sem vam hotel po^Miiti. Poslušajte me tor<-j, možje, stvar je tako le: Naia država je razdeljena v dva dela. En del obsega Ogrsko s Sedmograskim in Hrvatsko s Sla-voni o. drugi del pa obsega vse druge dežele, med njimi tudi našo ljubo Kranjsko deželo. Poslanci iz Ogrske in tist h dežel, ki so ž njo združene, s* zbirajo v Iiuda-Pešti, ki je glavno mesto Ogrske, naši poslanci pa se zbira;o k posveto\anju na Dunaju, kakor sem vam že za^njč razložil. | Ker imata obe polovici svoje poslance, imata tudi ' vsaka svoje p09tave. Crisar je pa v obeh isti, sam'-, da mu na Ogrskem ne pravijo cesar, ampak kralj. Tudi vojaške in še nekatere druge zadeve oskrbujeta obe državni polovici skupno. Vse državne posle vodijo ministri, ki so najvitji uradniki v državi, in katere imenuje cesar. Vsaka izmed obeh državnih polovic ima svoje ministre; za vse tiste reči, katere imata obe državni polovici skupno, pa so zopet posebni ministri. Za dajanje postav je torej, kakor sem reke', na Dunaju državni zbor, kamor hodijo poslane', katere vsako šesto leto izvolimo. Poleg državnega zbora je pa na Dunaju že en drug zbor, ki se imenuje gosposka zbornica. V tej zbornci sede gospodje iz najvišjega plemstva, kardinali in knezo-ikofje in drugi odlični mežje, katerim podeli c.sar to čast zavoljo njihovih zaslug, med tem ko imajo razni plemiči, kardinali in drugi že po postavi pra- t : o d j gosposke zbornice. Čs je državni zbor, ki e ihor : z voljenih poslancev, sklenil kako pr,. sa to. Ji mora najprej sprejeti tudi gesposka zborni:-.!.. p-tem se fe-le predi ž cesarju v potrjenje. Ra.no tako sta tudi na Ogrskem dva zbora. ,j-p ska zb.rniaa se imenuje tam magnatska zbornica Obe zborni na Dunaju izvolita iz svoje sred« 60 zastopnikov in isto toliko tudi c grški zt :rn:c da se posvetujejo in sklepajo o skupnih z a d e v a h obeh državnih polovic, posebno o vojaštvu Tj je tako imenovana d e 1 e g a c i ja, av-str.jska in cgrika. To sem vam povedal, da bote razumeli, če kedaj berete v časpisih o teh stvareh. K :ec 2. tedeije prihodi jič.) Domači pravnik. Domovinska pravica. Pričenši z novim letom 1901 sc prične dejanjsko izvrševati v decembru le'.a 1896. premenjena postava o domovinski pravici in torej gotovo ne bo odveč, ako ..Domoljub" pove tudi nekaj o tej postavi ter sploh pojasni zakonske določbe, ki so sedaj v veljavi z ozirom na domovinsko pravico. Domovinsko pravico je po sedaj veljavni postavi moči pridobiti : 1. po rojstvu, 2. potom ženithe. z nastavljcnjem v kaki javni službi, in 4. ako se komu izrecno podeli. K temu naj sledi nekoliko pojasnil : Rodbina zakonskega očeta je pristojna v ono občino, kjer ima oče domovinsko pravico. To se zgodi tudi tedaj, ako oče dobi domovinsko pravico v drugi občini. Izvzeta v tem slučaju je le žena. ako se loči od moža, potem pa tudi dorasli otroci, ki uživajo nadalje domovinsko pravico v prvotni občini, dokler si je morebiti nc pridobe kje drugje po tem ali onem potu. Nezakonski otroci so pristojni v občino, kjer ima mati domovinsko pravico. To velja tudi za slučaj premembe domovinske pravice pri materi, dokler nezakonski otroci ne dorastejo. Izjema na-vstane le tedaj, ako se nezakonska mati omoži z možem, ki ni oče nezakonskih otrok. Mati dobi sicer domovinsko pravico v občini, kjer jo uživa mož, nezakonski otroci jo pa obdržč v prvotni občini. Ako se nezakonski oče poroči z materjo svojega nezakonskega otroka, dobe nezakonski otroci domovinsko pravico v tisti občini, kjer jo ima oče. Izvesti se pa mora v tem slučaju legitimacija nezakonskih otrok pred domačim župnikom ali pa pri politični oblasti, Ženska dobi potom možitve domovinsko pravico v oni občini, kjer jo uživa mož. Ako je ino-zemka, dobi potom zakona s tuzemcem tudi avstrijsko državljanstvo, kar je važno pri morebitnih prošnjah za podelitev domovinske pravice. Definitivno nastavljeni dvorni, državni, deželni in občinski uradniki ter služabniki, duhovniki, profesorji in javni učitelji ter notarji so pristojni v ono občino, kjer je njih trajni sedež. Konečno smo rekli zgoraj, da se pridobi domovinska pravica v kaki občini s tem, da se komu izrecno podel/. V smislu zakona z dnč 5. decembra 18%, drž. zak. št. 222, se vsprejem v domovinsko zvezo nc sme odreči avstrijskemu državljanu v občini, v kateri prebiva, ako dokaže, da je kot polnoleten deset 1 e t prostovoljno in brez prestanka bival v dotični občini. Ta desetletna doba sc pa nikomur nc pretrga s tem, da je moral mej tem časom izpolniti vojaško dolžnost, in se torej tudi dotični čas odsotnosti všteva v desetletno dobo. Odrekati se more domovinska pravica le onemu, ki v dotični občini uživa trajno podporo iz ubožnega zaklada. Oprostitev od šolnine, štipendiji ali slučajne podpore pa tu ne pridejo v pošte v. Prošnja za podelitev domovinske pravice (vsprejem v občinsko zvezo) se prilično tako-le napravi: Slavni občinski aastop! Glasom priloženega krstnega lista sem se porodil dnč.....19 . r......in uSi~ ram glasom domovnice domovinsko pravico r . . (kraj) . . na (deteta) . . V ... . bivam sedaj bres prestanka Sc ... . let. Opiraje se na ta dejstva, si usojam prositi: Slavni občinski aastop blagovoli me sprejeti v domovinsko Mveso občine .... V....., dnč. ... 19... N. N. stanujoč..... Te vrste prošnje so k o I c k a proste in jih morejo vložiti pri občinskem svetu tudi oni avstrijski državljani, ki nc bivajo več v dotični občini, ako še niso dve leti izven nje in ako so sicer izpolnjeni vsi zgoraj navedeni pogoji. Ako bi dotični občinski zastop tekom šestih mesecev ne rešil vložene prošnje, ima prosilec pravico do pritožbe na okrajno glavarstvo, oziroma v Ljubljani na deželno vlado, kamor je tudi vpo-slati priziv, ako je občinski zastop iz kateraga koli vzroka odrekel domovinsko pravico. Za vsprejem v domovinsko zvezo ne sme zahtevati občina nobene pristojbine (takse). Ker se je glasom zakona z dnč 5. decembra 1896. pričela šteti desetletna doba bivanja v kaki občini s 1. januarjem 1901, morejo prositi od l.januvarja 1901 dalje za podelitev domovinske pravice vsi avstrijski državljani v občini, kjer po dopolnjeni polnoletnosti prostovoljno in brez prestanka bivajo že deset let. Drobtinice. Železna vrats. Iz Oršove se poroča, da že mnogo let Dunava pri Železnih vratih ni bila tako plitva. Skale kar štrlč iz vodč. Dva km. dolga skala blizu Prigrada je kakor most. Le na enem kraju je treba deske, in mogoče je priti s suho nogo preko Du-nave. Od raznih krajev hodijo ljudje gledat izredni prizor. Veliko zločlnstvo amerikanskega Slovenca. V Cle-velandu je učinil Matija Trlep, doma iz Šmihelske fare na Dolenjskem, trojen krvav zločin v svojem stanovanju ob 11. uri zvečer. Vsled družinskega prepira je zabodel z žepnim nožem svojo 361etno ženo, rojeno Bavarko in svojega 161etnega sina Matevža. Potem pa je šel v kuhinjo ter si pognal kro-gljo skozi srce ter na mestu obležal mrtev. Mater in sina so prepeljali v bolnico ter bodeta najbrže okrevala. Matija Trlep je bil star 43 let in že 15 let v Ameriki. Imel jc družino in 8 otrok. Delal je kot kotlar v Varietv Iron \Vorks. Zločinec ni bil pri nobenem društvu in tudi ni spadal k ondotni slovenski fari. Naše slike. Danes prinašamo dve sliki z angleško-burskega bojišča. Ji ur s svojimi deseterimi sinovi nam kaže eno izmed tistih junaških burskih družin, ki so v sedanji krvavi vojski poslale svojega zadnjega člana na bojno polje: od sivolasega, častitljivega očeta gospodarja do mladostnega sina, ki je komaj zapustil materino varstvo In dosti je takih družin, v katere z vojske nikogar ni bilo več nazaj — bodisi, da spe smrtno spanje na južnoafriških planjavah, bodisi, da v angleškem jetništvu čakajo rešenja. - Na drugi sliki podajamo „Domo\jubovim'1 bravcem karto, ki predstavlja južni del Afrike z angleško kapsko kolonijo, z oranjsko državo in južnim delom Transvala. Črni kvadrati kažejo večje oddelke burske vojske, puščice pa prodiranje teh oddelkov proti jugu, zlasti v kapsko kolonijo. Napol črn; kvadrati pomenijo angleške posadke. Dodati nam je le, da se oddelek, kateremu poveljuje premeteni Devvet, seda) ne nahaja več pri Lindleyu, kakor je tu razvidno, marveč je že prekoračil oranjsko mejo in dosegel železničnop rogo ob De Aru, ter jo na več mestih razdrl; od močnih angleških oddelkov preganjan pa se vendar-le drzno pomika vedno bližje Kapstadtu V prihodi\jem ^Domoljubu" upamo »Domo^jubovim' bravcem prinesti zanimivih poročil iz te vojske, ki postaja vsak dan zanimivejša. Na prodaj je kmetijsko posestvo v Žirovnici na Gorenjske m blizu železniške postaje: hiša. gospodarsko poslopje, velik in iep sadni vrt. travniki. njive in go*di. Kupna cena po dogovoru s posestnikom Jjžefom Volk v Žirovnici, hiš. št. I. 270 (3-2) star vsaj 14 let. pa zdrav, krepak in lep-ga tedanji. se takoj s; mme v kovaški obrt pri Ant. Žavbi-Ju. kovaškemu mojstru v Dragomeru St. 24. (P. Vič, fara Brezovica pri 2S8 Ljubljani. 3-2 JJJ jjjj^JJJ-^-i-J-'.-!-i+1" Za župnišče se išče hlapec, ki je vajen konj in sposoben voditi gospodarstvo. Nastop poljubnodo 1. aprila. Naslov pove ui>ravn;StfO „Domoljuba". 300 2—1 Krepke, zdrave dečke vsprejme kot vajence 7a kamnoseško obrt. Alojzij Vodnik, kamnoseški mojster v Ljubljani. Kolodvorske ulice. 304 2—1 Zahvala. 808 »-» Za n...Sterilne dokaze iskrenega »oiuljt o!. bolszii in smrli Jože-ta Turk-a, posestnika Iz (;rin»IJ St. 5, fare Škoeljauske na Dolenjskem, kateri je po kratki in mučni bolezni, previden s svetim. z.iKranifLti zapustivSi vdovo in otroka, dn« 5. svečana t i v starosti 2S let mirno v Gospodu zaspal da j'- 7.a mnogoštevilno testno spremstvo k za-'t,jemu p čitku. kalero je kazalo, kako •■poStovtn in priljublj-n je nil dragi pokojni*. izrekamo vsem ljubim soro.Jn k' in pr.jateljem in znancem srčno, najtoplejšo zahvalo Žalujoči ostali. lova h i* a s trtmi orali zemlj Sča. 10 minut od Smartna ali od L t je od-daljma. se prostovoljno proda pod ugodnimi pogoji. — Kupci na) se zglasijo pri posestniku I(an PovSe-tu v Smartnem pri Litji. 291 (3 2j KaBtiskaposqjiinicaLjublja.oske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Knezovi hiši, Marije Terezije cesta štev. I obrestuje hranilne vloge po 4' 2 " 0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike 264 (12-1) plačuje. Uradne are razun nedelj in praznikov v»ak dan od 8—12. nre dopoldne. Poštn. hran. urada štev. 828 406. — Telefon štev. 5. Vožnjekarte id tovorni listi ahekiko. Kraljevi belgijski postni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. 1 e e ii k a sa šivanje se sprejme tak .j Naslov R P. SmartUO pri Litiji, po>te restante. 3 1 Učenec se sprejme za |>«*1rt \'ci se poizve pn Ivan Novak. Pošta Kamnik, Šutna štev. 13. 260 (3—3) Svete odtrgane bobove štor že kupuje po najviiji i • Ivan Majdič v Kranju Zaloga lita, deželnih pridelkov, soieboo vsakovrstndi s'-nienor Deteljno seme doLiva »e posebno /anesl|ivo in i n :.ice prosto. 30 (1) Loterijske srečke. Dunaj. 16. februvarja 82 4 43 2 12 Gradec, 16 februvaija 18 30 23 69 40 Line. t) februvarja 19 61 30 81 85 Trst, 9 febrmarja 68 39 19 42 65 Tržne cene v Ljubljani. od dnč 9. februvarja do dnč 16 februvarja Koncesijonovana 18 avstrijske vlade od visoke c. kr Pojasnila daje : **■«-»* W JL, 1 ■■ | Dunaj, IV., W i ed energu rte I 20. ali pa 299 12_i ANTON REBEKiLjubljul, Kolodvorske ulice 34, Izdajatelj dr. Evgenf Lampe. Goveje meso I. v. kg, > II. » » > III. > > Telečje meso . > i'ra.«i{je » sveže > » • prek. » KoStrunovo meso » Maslo . . . . » Surovo maslo . » Mast praSi^ja . > Slanina sveža . > > prekajena » Salo...... Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana liter Med . . Krompir . Piščanec . Golob . Raca Gos . . kg K h 1 3C 1 12 — 96 1 K 1 3' 1 30 - 80 2 -2 -1 40 1 30 1 40 1 30 6 20 80 4 40 40 Pieniioa m. 100 kg. Koruzna > » » Ajdova • » » Fižol, liter . . . Grah, » . . . . Leča. K aSa,.....II Ričet,.....j| PSenica . 100 kg Hi..... Ječmen . » » Oves . . » » . Ajda . . ► » " Proso, belo, » » » navadno • » Koruza . . » » Krompir . > » Drva , trda, seženj » mehka, » Seno, 100 kg . . Slama, » » . . Stelja. » » . . K h 27 -16 60 29 80 - 20 _ 20 - 24 _ 22 - rt 1« -14 40 14 - 13 60 12 60 17 - 14 -12 40 6 9 6 4 4 *Sr Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dnš 7. marca 1901 zvečer. Odgovorni urednik: Ivan RaJcovec. ^Tra^^ka^ ,