no 10- lai lo- ža! di- f da še vo sih :o. ni, nj. ro-io-roki te-ito )St mj ii. v se pa ti- :ti id d, ;e, 1 _ ' mm i ' , , zakaj sindikati nasprotujejo odcepitvi obrata »PERUTNINA« OD ZP EMONA LJUBLJANA?_ IME NE REŠUJE PROBLEMOV Sindikati: uveljavljanje ustavnih dopolnil ne po-meni potuhe dezintegracijskim procesom, temveč P°t in možnost za odpravljanje sporov ter spod- 3 omikl -----hudo integracijskim procesom x predsedstvo ro sindikata gradbenih delavcev o uresničevanju ustavnih dopolnil FOTO: MILAN ŠUBIC DE VAS INFORMIRA, VSAK MESEC PA VAS TUDI NAGRADI. TUDI VI POSTANITE NJEN NAROČNIK 1942- TRIDESET LET - 1972 DELAVSKA ENOTNOST 15. APRIL 1972 - ŠT. 15 - L. XXIX u - ________ ™treje razvijale s Penitiimrofc farme) labse odrezale in tu v 6 V ,razv°ju farme, različne kmetijsk e dr,1Je’ *ci se ukvarja | "upmi dejavnostmi.' ™ ”L Czko najti. Ce s J„ ,°St0!ne farme vsa ra7vst.va lahko uporab km ?--’,S0 farme kmetijskih organizaci so bile na tr, spesne, morale v pre Popevati v skupno lahL.1Cnih Pudjetij, di lahko pokrili izgubo. 0 vJnC in v Proizvodnji 11 in m tem Je vzrok, ovna enota i)PemtniJ cmona izra ^cepitvi in združ nmarskim kombint kni ,everk “i da je tZktiVv -PerUtn JJ?. ,fahtevo z v< di decembra lan: v sestavi sedanjega podjetja EMONA. O tej njihovi zahtevi sta v torek na razširjeni skupni seji — ob udeležbi članov izvršnega odbora sindikalne organizacije obrata „Perutnine“ in koordinacijskega odbora sindikata ZP EMONA — razpravljali tudi predsedstvi mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije ter mestnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ljubljana, ki sindikalno povezujeta vse delavce ZP Emona. O DVEH STRANEH MEDALJE Kot je v razpravi poudaril predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije obrata „Perutnina“ Zalog Marjan Bregar, kolektiv njegovega obrata sicer pozdravlja sprejem in uveljavljanje ustavnih dopolnil v praksi, vendar pa ne za vsako ceno. Če bi se to zgodilo že (Nadaljevanje na 2. strani) Nekateri vlečejo, drugi pa gledajo Ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela ne sme voditi v dezintegracijo že zdaj preveč razdrobljenih zmogljivosti gradbeništva Predsedstvo republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev je svojo zadnjo sejo, bila je minuli četrtek in petek na Golteh, posvetilo razpravi o uveljavljanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah slovenskega gradbeništva. Glede na to, da tovrstno problematiko v tem času obravnavajo številni organi sindikata, da se z njo aktivno ukvaijajo tudi v delovnih organizacijah in da so dosedanje razprave pripeljale do mnogih podobnih stališč, da so razkrile tudi dokaj podobne probleme, se v našem poročilu omejujemo samo na nekatera vprašanja, posebej značilna za delovne organizacije slovenskega gradbeništva in za probleme, s katerimi se srečujejo pri uveljavljanju ustavnih dopolnil v konkretni praksi. Ustavna dopolnila resda iz- upravljajo s sredstvi reproduk-hajajo iz pravic delovnih ljudi, cije, toda to še ne pomeni, so da odločajo o dohodku in poudarili člani predsedstva RO Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, da bi vsako gradbišče lahko postalo temeljna organizacija združenega dela. Gradbišče je le stroškovno mesto v finančnem pomenu besede, kraj nastajanja proizvoda v tehnološkem smislu, nikakor pa ne temeljna organizacija združenega dela. Kakor pa je nesprejemljivo stališče, da bi gradbišče pomenilo temeljno organizacijo združenega dela, je nesprejemljiva tudi misel, ki jo po- nekod tudi zagovarjajo, da bi v podjetjih ustanovili posebne organizacije združenega dela, mišljen je položaj skupnih služb" in uprav podjetij, ki bi jim temeljne organizacije prepustile svoja sredstva in same ostale brez njih. Izhajajoč iz take opredelitve, bi v gradbeništvu delovno celoto — temeljno organizacijo združenega dela - lahko predstavljal samo določen, speciali- (Nadalievanie. na 2. strani) ŠE TA MESEC ZAKON O INVALIDSKO- eokojninskem ZAVAROVANJU h Pro.v*ca*1' ^ 50 v predlogu, piše VINKO KASTELIC, poslanec zvezne skupščine p easeanik RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije STRAN 8 vreme ni zanesljivo zanesljiv je FOTO KRONIKA # FOTO KRONIKA FOTO KRONIKA LJUBLJANA, 7. aprila: Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva in republiški svet ZSS so obiskali predstavniki sindikata metalcev FIM-C1SL iz pokrajine Veneto (Benečija) in sc v imenu vseh treh sindikalnih organizacij (CGIL, UIL in CISL) dogovorili o programu sodelovanja v letu 1972. Ta program vsebuje več študijskih srečanj, posvečenih obravnavi tem, ki zanimajo tako italijanske kot slovenske sindikate, dogovorili pa so se tudi za srečanja med predstavniki delavskih svetov in sindikalnih organizacij nekaterih slovenskih podjetij s predstavniki delavskih komitejev posameznih ,tovarn v Padovi, Vi-cenzi, Veroni in v drugih mestih pokrajine Veneto. Predstavniki italijanskega sindikata so se na turistični organizaciji Alpe-Adria zanimali tudi za možnosti turističnega oddiha italijanskih delavcev pri nas. CERKNICA Organizirani Medobčinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Postojna si je v programu dela za leto 1972 med drugim zadal, da bi tudi v Cerknici ustanovili sindikalno organizacijo delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, saj v drugih občinah, ki so povezane v ta odbor (Ilirska Bistrica, Sežana in Postojna) take sindikalne organizacije že delujejo. Tako je pred dnevi Občinski sindikalni svet Cerknica sklical na razgovor vse delavce pri zasebnikih, da bi jih seznanil z določili kolektivne pogodbe in da bi jih povabil, naj se vključijo v sindikalno organizacijo. Sestanka se je udeležila četrtina vseh delavcev. Čeprav je bila udeležba skromna, so se skoraj vsi delavci vključili v novo osnovano sindikalno organizacijo. Delavci so pokazali veliko zanimanje za določila kolektivne pogodbe, opaziti pa je bilo, da še niso seznanjeni z določili. LJUBLJANA Pred ustavno 1*VV I sodisce! Že v času javne razprave o novem republiškem zakonu o javnih cestah je RO sindikata delavcev v pro-metu in zvezah jasno opozoril, da predloženo besedilo zakona zagovarja preživele koncepte, še zlasti pa koncept cestnega gospodarstva kot nekakšne javne službe in delavcev v cestnem gospodarstvu kot državnih uslužbencev. Sindikat je tedaj opozarjal, da cestno gospodarstvo sicer pomeni dejavnost, za katero bi lahko trdili, da je posebnega družbenega pomena, vendar pa to ne pomeni, da bi zaradi tega v tej dejavnosti smeli odpravljati samoupravljanje. Kljub nasprotovanju sindikatov je bil zakon sprejet v prvotnem besedilu, ki zlasti v dveh členih močno krni ustavne in samoupravne pravice delavcev cestnega gospodarstva. Navajamo samo primer, da zakon dovoljuje republiški skupnosti za ceste; da cestnim podjetjem predpiše celo način njihove notranje organiziranosti. Če je tako, seveda ni mogoče govoriti o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. Zaradi teh in še drugih dejstev je RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije pri Skupščini SRS že sprožil zakonodajno pobudo za spremembo dveh, po njegovem mnenju spornih in neustavnih členov navedenega zakona. Ker gre za njihov status, ker nočejo živeti v podrejenem položaju, so delavci v cestnem gospodarstvu nestrpni in zainteresirani, da bi probleme uredili čimprej. Zato je pododbor za cestno gospodarstvo pri RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije na zadnji seji obravnaval zahteve delavcev in sklenil, daje treba razrešitev odprtih problemov ' kar najbolj pospešiti. V ta namen je tudi sklenil, da RO sindikata predlaga Ustavnemu sodišču SR Slovenije, naj Skupščini SR Slovenije določi primeren, največ šestmesečni rok, da napadena določila republiškega zakona o javnih cestah prilagodi ustavi, oziroma da določila členov 22/11 ičlena 24 zakona proglasi za neustavna in jih razveljavi. Ime ne rešuje PROBLEMOV Nekateri vlečejo drugi pa gledajo (Nadaljevanje s 1. strani) ziran del podjetja, denimo del podjetja, ki se ukvatja z neko posebno dejavnostjo, kot je transport ah pa izdelovanje gradbenega materiala, oziroma, da gre za fazo v proizvodnem procesu, kakršno na primer predstavljajo krivljenje in vgrajevanje betonskega železa, priprava, transport in vgrajevanje betona itd. V tem smislu bi po mnenju predsedstva RO sindi- kata gradbenih delavcev torej morali v delovnih organizacijah iskati konkretne rešitve. Razumljivo je, da bodo le-te odvisne še od mnogih drugih dejavnikov, kot so velikost podjetja, teritorialna razprostranjenost, število zaposlenih in podobno. Ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, izoblikovanih na podlagi omenjenih izhodišč, seveda ne bi smelo voditi v dezintegracijo že zdaj preveč razdrobljenih zmogljivosti gradbeništva. Če se odločamo za ustanavljanje temeljnih organizacij, se zanje v gradbeništvu razen vsega drugega odločamo tudi zato, da bi laže opredelili skupne interese ne le v okviru delovnih organizacij, ampak tudi v njihovem tesnejšem povezovanju. Temeljne organizacije združenega dela bi v sedanjem trenutku lahko in IZ DELA LJUBLJANSKIH SINDIKATOV VSEBINSKA OPREDELITEV konference ljubljanskih sindikatov Predsedstvo MS ZS Ljubljana je na svoji seji v torek okvirno vsebinsko opredelilo konferenco ljubljanskih sindikatov, ki bo predvidoma sredi maja; točen datum te konference bo predsedstvo določilo kasneje. Čeprav bo ta konferenca seveda spregovorila o splošnih gospodarskih političnih razmerah v Ljubljani in s tem v zvezi gotovo opozorila tudi na širše problema našega gospodarskega in političnega življenja, bo njen osnovni cilj mobilizacija ljubljanskih sindikalnih organizacij za koordinirano reševanje določenih nalog, ki so jim skupne. To so predvsem naloge, povezane s prizadevanji za stabilizacijo gospodarstva, s samoupravnim sporazumevanjem o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, dalje naloge v zvezi z uresničevanjem ustavnih dopolnil v zvezi s pripravami na skupščinske volitve v prihodnjem letu in naloge, povezane z opredelitvijo mesta in vloge sindi- i čvrsto ost»v° za inbolJ P' melbrosia ptl.d. L j u b I j» n a kalne organizacije v statutarnih aktih delovnih organizacij občin in mesta. Gradivo v zvezi z vsebinsko opredelitvijo te konference bo predsedstvo poslalo v razpravo vsem izvršnim odborom ljubljanskih sindikalnih organizacij. Ta razprava naj bi prispevala k mobilizaciji osnovnih sindikalnih organizacij za razreševanje skupnih nalog ljubljanskih sindikatov; zato je predsedstvo tudi predlagalo, naj bi v to razpravo pritegnili tudi organe samoupravljanja in vodstva ljubljanskih delovnih organizacij. Na isti seji je predsedstvo verificiralo tudi besedilo „sta-lišč, predlogov in priporočil Mestne konference SZDL Ljubljana in MS ZS Ljubljana o uresničevanju nekaterih aktualnih nalog zdravstva v Ljubljani.11 Ta skupna seja obeh omenjenih forumov je bila 7. marca, predlog besedila njenih zaključkov pa je izdelala posebna komisija, izvoljena na tej seji. Predsedstvo je ocenilo, da predloženo besedilo sklepov ustreza stališčem in ocenam, ki so bile podane na skupni seji. Poslalo ga bo v razpravo mestni skupščini Ljubljane in skupščini skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljane - s tem da bo o svojih stališčih, priporočilih in predlogih ponovno razpravljalo, če se bodo stališča omenjenih dveh forumov bistveno razlikovala od stališč skupne seje MK SZDL Ljubljana in MS ZS Ljubljana. jyj p tudi morale postati nosilci intenzivnejših integracijskih gibanj, ki so za panogo nujna. Praksa že opozarja, da bomo ustavna dopolnila v praksi uveljavljali vse preveč počasi, če se bodo angažirali le sindikati in druge družbeno-politične organizacije, vsi drugi dejavniki pa bodo bolj ali manj neprizadeto stali ob strani, so ugotavljali člani predsedstva RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije, če poslovna združenja in druge republiške organizacije gradbeništva, kot denimo Biro gradbeništva Slovenije in Gradbeni center Slovenije v preteklosti še zdaleč niso toliko prispevali k .tehnično ekonomskemu in družbenemu razvoju gradbeništva kot celote, kot bi od njih pričakovali, je skrajni čas, da to storijo zdaj. Razen vseh drugih nalog, ki jih imajo, bi namreč morali spoznati, da uresničevanje ustavnih dopolnil pomeni tudi njihovo neposredno nalogo, pot in možnost, da slednjič najdejo svoje pravo mesto v slovenski družbi. ,mG (Nadaljevanje s 1. strani) pred leti. bi konstituiranje njihove enote kot temeljne organizacije združenega dela zanje pomenilo rešitev. Zdaj pa so že tako zaostali v razvoju, da vidijo in iščejo rešitev le v združitvi s sorodnim podjetjem, kajti navzlic spremenjenim družbenoekonomskim razmeram matično podjetje niti zdaj ne kaže posluha za njihove želje in potrebe. Vsi doslej izdelani elaborati o odcepitvi od Emone in integraciji s kombinatom Pivka nesporno dokazujejo, da „Perutnina“ in PIVKA v proiz-vodno-tehnološkem in ekonomskem smislu predstavljata celoto, ki ima vse možnosti za hitrejši razvoj, zaposlenim pa zagotavlja neokrnjeno uveljavljanje samoupravnih pravic. Zaradi teh dejstev in zato, ker kolektiv obrata ..Perutnina11 ne zaupa v ZP EMONA, vztrajajo pri svoji odločitvi. Za razliko tako kategoričnemu stališču predsednika sindikalne organizacije obrata „Pe-rutnina11 — to mnenje so dopolnjevali in podrobneje utemeljevali tudi preostali člani izvršnega odbora te sindikalne organizacije — so bili vsi drugi udeleženci seje strpnejši v svojih stališčih. Opozorili so, da je točno marsikaj, kar doslej izdelani elaborati nakazujejo glede tehnološko proizvodnih in ekonomskih učinkov, ki bi jih dosegalo morebitno novo podjetje. Resno pa so podvomili v to, ali izdelani elaborati nakazujejo tudi realne tržne perspektive in ali enakih rezultatov res ne bi mogla „Perutnina“ doseči kot temeljna organizacija združenega dela v okviru ZP EMONA. Hkrati pa bi morali tudi vedeti, kakšen 'status je združeno podjetje EMONA ob ustanav-5 ljanju temeljnih organizacij združenega dela pripravljeno priznati obratu »Perutnina11. Priprave na uveljavljanje ustavnih dopolnil v ZP EMONA namreč kažejo, da so jih v tej delovni organizaciji zaradi zahtev po odcepitvi zaloškega obrata močno pospešili, hkrati pa tako usmerili, da se obratu »Perutnina11 ni bati, da bi bil zapostavljen in da bi zaostajal v razvoju samo zaradi tega, da bi se lahko hitreje razvijale druge dejavnosti. Predvideno je namreč, da bo o vseh važnejših vprašanjih — torej tudi o delitvi dohodka, delitvi in porabi skladov podjetja, investicijah in drugem — odločal delavski svet ZP EMONA na podlagi soglasja vseh temeljnih organizacij združenega dela, ne pa kot doslej — z večino glasov. ZAKAJ JE SINDIKAT »PROTI11? Teh nekaj dejstev že kaže, zakaj se člani predsedstev obeli mestnih odborov strokovnih sindikatov ne strinjajo z zahtevo kolektiva obrata »Perutnina11 Zalog po odcepitvi od ZP EMONA in morebitni integraciji s kombinatom PIVKA. Da pa ne bi kdorkoli pomislil, da sindikat kmi samoupravne pravice kolektivov, je treba povedati še nekaj: Oba mestna odbora strokovnih sindikatov menita, naj obrat »Perutnina11 kot samostojna organizacija združenega dela v okviru ZP EMONA dobi vse ustavne pravice, da se naj na osnovi teh pravic in svojega statusa kar najtesneje poveže s podjetjem EMONA kot celoto, preko tega podjetja pa na podlagi ustreznega samoupravnega sporazuma tudi s kombinatom PIVKA ali drugimi partnerji. Po tej poti bi se izognili nepotrebni dezintegraciji, poskrbljeno bi bilo za dosledno uveljavljanje samoupravnih pravic in položaja prizadetih delavcev, razvijala in uresničevala bi se misel o kar najtesnejšem povezovanju in enakopravnem urejanju odnosov med proizvodnjo, predelavo in trgovino na podlagi ustavnih dopolnil. Sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji ter storitvenih dejavnosti menita, da uveljavljanje ustavnih dopolnil ne more pomeniti potuhe dezintegracijskim interesom, ampak pot in možnost za odpravljanje morebitnih sporov, hkrati pa tudi podporo novim integracijskim procesom; Primer obrata »Perutnina1 jasno potijuje tako trditev-Zato naj celotnemu kolektiv)! ZP EMONA pomeni opozorilo da se mora bolje organizirati p( uveljavljanju ustavnih dopolni* v praksi in se ovesti odgovornosti, da je lahko dezintegracij3 samo skrajnje sredstvo pri reševanju perečih vprašanj. Naj sklenemo: obe predsedstvi mestnih odborov strokovnih sindikatov sicer nasprotujeta odcepitvi obrata »Perutnina11 od ZP Emona, zahtevat3 pa, da delovna skupnost teg3 obrata v okviru matičnega podjetja dobi vse svoje samoupravne in ustavne pristojnosti. y pa bi se le primerilo, da bi b" kolektiv obrata »Perutnina11 v tem izigran, bo sindikat zadnji; ki bi nasprotoval temu, da sl omenjena delovna skupnost poišče takega partneija, v kate" rem bi videla in dobila vse tisto-kar bi — v smislu ustavnih dopolnil — morala videti in imetiv matičnem podjetju. M. GOVEKAR Pravna posvetovalnica DE VPRAŠANJE: Takoj lahko nastopim delo v drugi delovni organizaciji; v sedanji sem delovno razmeije odpovedal, vendar imam precej dolg — trimesečni odpovedni rok in se bojim, da me v novi delovni organizaciji ne bi tako dolgo čakali. Prosil sem že za sporazumno razrešitev pred iztekom odpovednega roka, vendar podjetje vztraja, da moram delati do izteka trimesečnega roka. Kaj se mi lahko zgodi, če kljub temu odidem prej in s tem samovoljno prekinem delovno razmeije. V. A. - LJUBLJANA ODGOVOR: Če boste brez privolitve organizacije zapustili delo še pred iztekom izstopnega roka, boste s tem, kot tudi sami ugotavljate, samovoljno zapustili delo. Posledica samovoljne zapustitve je odškodninska odgovornost delavca za vso škodo, ki delovni organizaciji nastane zavoljo tega. Delovna organizacija pa mora dokazati, da je bila z vašim odhodom oziroma samovoljno zapustitvijo dela resnično oškodovana, če hoče uveljavljati odškodnino. Torej mora škoda res nastati, delovna organizacija jo mora točno ugotoviti. Delavci mnogokrat zmotno mislijo, da morajo delovni organizaciji plačati nekakšno kazen, ker so samovoljno zapustili delo. To ni res; ne gre za kaznovanje, temveč za povrnitev škode, ki lahko dosega tudi zelo visoke zneske. Seveda je škoda odvisna od delovnega mesta oziroma dela, ki ga je opravljal delavec, kije samovoljno zapustil delo. Tako bo prav gotovo manjšo škodo s svojim nenadnim odh^ dom povzročil delavec, kije opravljal, denimo, nekvalificirano deh na nekem gradbišču, kot če bi delo zapustil projektant, brez njef>? pa dela ne bi bilo mogoče nadaljevati in bi morala delovna organ' zacija zaradi tega plačevati penale in podobno. Torej je od vašer konkretnega dela odvisno, ali bo sploh škoda nastala in v kakšnejj obsegu. Nadaljnje posledice samovoljne zapustitve dela zadevajo ’ izgubo pravice do stanovanja, ki ga delavcu dodeli v uporabo del°v na organizacija, takojšjo povrnitev celotnega stanovanjskega k)6 dita, če gaje delavec dobil od delovne organizacije, povrnitev št1 pendije, če je bil štipendist pod pogojem, da ostane v delovni org3 nizaciji določeno dobo itd. Tako kot je hotel zakonodajalec zav3 rovati delavca pred takojšnjim prenehanjem dela z določitvijo ta^ imenovanih odpovednih rokov, je na drugi strani s temi roki hoj3 zavarovati tudi delovno organizacijo, da se ne bi nenadoma znas, brez delavcev. Odpovedne ali izstopne roke, ki jih zakon predF suje, je zato treba spoštovati. Nespoštovanje predpisov pa lah*1 pc-vzroči, kot smo navedli, tudi neprijetne posledice. piPu2^ PO ZAČRTANI POTI Slovenjgraški sindikati pripravljajo svojo lil. konferenco - posvetili jo bodo samoupravljanju V Slovenjem Gradcu so se odločili, da bodo delovno usmeritev občinskega sindikalna sveta za letošnje leto kar uajbolj konkretizirali. Izoblikovali so akcijski program in v nJem nanizali vsa tista vprašanja. ki jim bodo morale osnovne organizacije sindikata skupaj z občinskim - sindikalnim sve-tom posvetiti v tem letu vso Pozornost. Slovenjgraški sindikati so nneli doslej dve delovni konferenci. Na prvi so, med drugim, ugotovili, da so delovne organizacije zanemarile gradnjo najemnih stanovanj. Samouprav-nim organom delovnih organi-Zacjj so zato predlagali, naj bi namenih vsaj polovico denarja, zbranei 'ga s stanovanjskim pri- spevkom, za gradnjo ali nakup družbenih stanovanj. Osnovne organizacije sindikata bodo morale v delovnih organizacijah vztrajati, da samoupravni organi sprejmejo stališče sindikatov, hkrati s tem pa bi kazalo spodbujati tudi akcijo za namensko varčevanje za stanovanjsko gradnjo ter pri tem posvetiti posebno pozornost zagotavljanju stanovanj za zaposlene v nekaterih družbenih službah, predvsem v prosveti in zdravstvu. Druga konferenca slovenjgraških sindikatov pa je opozorila na nekatere najbistvenejše pomanjkljivosti sistemov delitve dohodka in osebnih dohodkov. Ugotovili so, da so delitveni sistemi sila komplicirani, da povsod ni uveljavljeno načelo na- IZKUŠNJE DRUGIH Minulo delo v praksi Med srečanjem predstavnikov Sindikata delavcev v prometu in zvezah Jugoslavije s predstavniki sindikata luških delavcev Italije (FILPCGIL) smo izmenjali tudi informacije o osebnih dohodkih oziroma o plačah delavcev. Luški delavci v Italiji so organizirani v nekakšno zadrugo. Dolgo so bili plačani le v času, ko so dejansko delali, zdaj pa so dosegli, 'da so »stalno nastavljeni". Zanimiva pa je njihova rešitev zagotavljanja virov za dohodke v času, ko zavoljo različnih vzrokov delavec ne dela. Sindikat luških delavcev Italije je že pred časom dosegel, da se celotno plačilo za nakladanje, razkladanje ali prekladanje tovorov v luki uporabi le za plačilo delavcev. Vzdrževanje pristanišč in skladišč, gradnja novih luških naprav in vsi drugi stroški poslovanja pristanišč t\ne potcrivaj° iz tega vira. Tarife za luške storitve pa se oblikujejo ,a °,.da na vsakih 100 lir, ki jih prejme delavec, plača naročnik še , ' “r ~ torej skupno 254 lir - ki gredo v poseben sklad. Ta skladje mrmiran za vso Italijo. . Sredstva sklada, ki znašajo torej nekaj več kot 60 % zneskov, plačanih za luške storitve, se uporabljajo samo za pristaniške delavce. Sklad izplačuje zaslužek za dneve, ko luški delavci ne delajo, prav tako pa tudi boleznine in nadomestila plač ob nesrečah. Povprečni zaslužek luškega delavca znaša 11.000 lir dnevno, sklad pa zagotavlja Pristaniškim delavcem v lukah prve kategorije za delavnike, ko ne dajo, 7.700 lir nadomestila. Enak znesek prejemajo delavci ob bo-czni ali ob nesreči. V lukah prve kategorije dela 82 % vseh luških elavcev. V lukah druge kategorije znaša zagotovljeni dohodek na delavnik, ko delavec ni delal, 6.700 lir, v lukah tretje kategorije pa • '00 lir. Ti zneski so tudi osnova pokojnine. _ Vidimo torej, da so pristaniški delavci v Italiji s kombinacijo na-cla solidarnosti z načelom, da tedaj, ko delajo, varčujejo denar za as, ko ne bodo delali, našli način, ki jim zagotavlja zelo visoko 8 opiy° socialne varnosti tudi v času, ko je obseg dela sorazmerno aajti, pa tudi za tiste delavce, ki postanejo za delo nesposobni voljo bolezni ali starosti. Izkušnja, o kateri bi kazalo razmišljati tudi v naših razmerah. ANDREJ GRAHOR grajevanja po delu, da v polovici delovnih organizacij nimajo izdelane sistemizacije delovnih mest itd. Posebno pozornost bodo morale osnovne organizacije sindikata nameniti izdelavi aktov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, pri čemer bodo morale tudi vztrajati, da osebni dohodki ne bodo nikjer nižji od 1.000 dinarjev mesečno. Ena od osnovnih letošnjih nalog sindikatov v Mislinjski dolini bo okrepiti samoupravljanje in zagotoviti, da bodo delovni ljudje resnično odločali o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela. Zato bo pripravil Občinski sindikalni svet Slovenj Gradec analizo o razvitosti samoupravljanja v delovnih organizacijah in jo predložil tretji konferenci slovenjgraških sindikatov. Predvidevajo, da bodo izoblikovali poseben akcijski program, v katerem bodo nanizali najpomembnejše naloge osnovnih organizacij sindikata, predvsem pa bo treba podrobneje opredeliti odgovornost individualnih in kolektivnih izvršilnih organov, na novo zastaviti sistem kadrovanja in izobraževanja perspektivnih kadrov v organih samoupravljanja, proučiti sistem reelekcije vodstvenih kadrov in rotacije članov samoupravnih organov, analizirati spoštovanje sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov itd. Zavzeli pa se bodo tudi za izpopolnitev sistema obveščanja. (An) A pravkar sta izšla tretji in četrti roman iz ciklusa CUDmiH Z GRIČA TEKMICA MARIJE TEREZIJE TEKMICA MARIJE TEREZIJE I. KNJIGA II. KNJIGA DVORNE SPLETKE - I. KNJIGA DVORNE SPLETKE - II. KNJIGA V obeh romanih pisateljice Zagorke se prizorišče dogajanja preseli na avstrijski cesarski dvor. Bralec sreča večno zaskrbljeno cesarico Marijo Terezijo, žensko nenavadne trmoglavosti in nedoslednosti, njenega vladarskega zadovoljstva ne kalijo samo politični škandali, temveč tudi problemi v dinastiji sami. Knjige so bile napisane z mojstrsko roko in ljubiteljev vznemirljivih romantično pustolovskih romanov nikakor ne bodo razočarale. Cena za knjigi Tekmica Marije Terezije I-II je 130 din, za Dvome spletke I-II pa 110 din. Hkrati založba opozaija, da ima na zalogi le še omejeno število prvih dveh romanov: SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU - I. KNJIGA SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU - II. KNJIGA MALLEUS MALEFICARUM - I. KNJIGA MALLEUS MALEFICARUM - II. KNJIGA Cena za knjigi Skrivnost krvavega mostu I-II je 96 din, za Malleus maleficarum I-II pa 104 din. Knjige so na voljo v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, naročila pa sprejema tudi uprava na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26 Uveljaviti načelo javnosti Zahteva mariborskih sindikatov: izplačila vseh prejemkov naj bodo javna Občinski sindikalni svet Maribor sije v delovnem programu za letos mimo drugega zadal, da bo uveljavil načelo javnosti pri izplačilih osebnih dohodkov in drugih prejemkov tako v delovnih organizacijah kot v občini. Izvršni odbori osnovnih sindikalnih organizacij bodo najmanj dvakrat na leto razpravljali o osebnih dohodkih in o drugih prejemkih v delovni organizaciji ter o tem izoblikovali stališča. V marsikateri delovni organizaciji pristojne službe zelo ne- rade ah pa sploh nočejo dati nekaterih podatkov o izplačilih izvršnim odborom osnovnih sindikalnih organizacij. Zato je občinski sindikalni svet pripravil poseben vprašalnik in ga je posredoval vsem direktorjem delovnih organizacij v občini Maribor s prošnjo, naj poskrbijo za to, da bo sindikalna organizacija dobila zahtevane podatke na vpogled in v obravnavo. Prvi letošnji pregled podatkov o osebnih dohodkih bodo delovne organizacije izdelale za leto 1971, drugega pa po periodičnih obračunih za devet mesecev. Osnovne organizacije sindikata bodo na podlagi teh podatkov zavzele svoje stališče in ga sporočile delavskemu svetu podjetja ter ObSS. Občinski sindikalni svet je prepričan, da bo javnost izplačil osebtiih dohodkov in drugih prejemkov zaposlenih, kamor sodijo zlasti dnevnice, kilometrine, provizije, nagrade in darila, pripomogla k urejanju razmer v delovnih organizacijah, skratka, da bo javna razprava v marsikateri delovni organizaciji pripomogla k temu, da bodo izplačila prejemkov poslej v razumnih mejah. Sindikalni delavci občine Maribor so to akcijo pozdravili, saj se zavedajo, da so prav osebni dohodki, njihova delitev in njihovi razponi ter drugimi prejemki iz naslova materialnih stroškov in dopolnilnega dela največkrat predmet razprave in kritike ter nezadovoljstva v številnih delovnih organizacijah, -c SINDIKAT IN KMETJE-KOOPERANTI Republiški odbor Sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji o možnostih včlanjevanja kmetov - kooperantov v sindikat jim to onme^e doslej ™s0 m°gU postati člani sindikalne organizacije, ker so samo tisrTČala statutarna določila. Le-ta načelno omogočajo včlanitev katerih 0!m> . “ v rednem delovnem razmerju, izjema so le upokojenci, Začasno gamZaC^a le kolektivni član sindikatov. Začasno nezaposlenim ali statutaZSSh^SZJ V tUPn* pa članstvo v sindikatih miruje, kot to določata kmetom kol^1 drUg‘h državah, tako na Vzhodu kmetom-kolhoznikom kot Pa je omoe °-noin spolovinarjem in tudi samostojnim kmetom na Zahodu cije, hj so Soceno prostovoljno organiziranje v različne sindikalne organiza-svetovnn •; ^anizirane v nacionalne zveze in tako posredno ali neposredno v Tako ^ndlkalno gibanje. •nežnosti^,,-'6 J65 Universaj“VmSkeici POC*ietju Gradcu v sl°venjem zadnii ,„? /no upravo. Na činske *!,J°Venjgraške ob" drugim ukeUptSCme pa 80 med prišito’ onlaVCi pa s° bm Odbornik? aV° nezadovoljni da /-‘ki so zato sklenili omiki zato sklenili j uprave. prisilne in inženiring. Vse te enote so ob pripojitvi k matičnemu podjetju samostojno izbirale svoj status, ki naj bi ga imele „po novem". Vse enote -skladno z določili statuta veletrgovine MERCATOR - samostojno ugotavljajo in delijo dohodek, odločajo o delitvi osebnih dohodkov, o razširjeni reprodukciji in skupni porabi, delovnih razmerjih itd. Od „samostojnih" podjetij se v bistvu razlikujejo le po tem, da dejansko samostojno razpolagajo s polovico vseh ustvarjenih sredstev, medtem ko drugo polovico prispevajo za zdaj brez obveznosti vračanja - za krepitev materialne osnove podjetja kot celote. „Taka pot, po kateri je materialna osnova samoupravljanja zagotovljena obem ravnem odločanja v našem podjetju, torej delavskim svetom enot in delavskemu svetu podjetja, se je izkazala kot zelo dobra," je povedal Mitja Rupelj, vodja pravne službe in predsednik razširjene statutarne komisije, ki po naročilu delavskega sveta podjetja zdaj pripravlja vse potrebno za konkretno uveljavitev ustavnih dopolnil v njihovi delovni organizaciji. „Pot, za katero smo se odločili pri nas, je namreč omogočila, da so enote v sestavu podjetja lahko reševale večje in manjše probleme, kot denimo obnova in modernizacija trgovskih lokalov, da pa je podjetje kot celota tudi imelo sredstva za večje investicije skupnega pomena. Zato si upam trditi, da so integracijski procesi v naši hiši koristili tako tistim, ki so se priključili prvotnemu, skratka matičnemu podjetju; z njimi je pridobilo podjetje kot celota in, slednjič, koristi je občutila tudi širša družbena skupnost. Omenil bi, da ima MERCATOR danes že 462 prodajaln v 24 občinah, da prodira izven Slovenije, da gradimo veliko blagovnico v Beogradu in da med potrošniki pomenimo sinonim za dobro postrežbo ter solidno in vsestransko preskrbo." Zapisati velja, da so trgovske enote v sestavu Mercatorja nekako do 1968. leta zaključile z najbolj nujnimi investicijami ih da odtlej razpoložljiva sredstva posojajo skupnim skladom podjetja za uresničevanje tistih načrtov in projektov, za katere menijo, da so v prid podjetja kot celote, s tem pa tudi njih samih. Doslej se še ni primerilo, da bi kate- rakoli enota nasprotovala taki pra- TUD1 VNAPRAJ Z ODPRTIMI KARTAMI V veletrgovini MERCATOR že precej let vodijo tudi posebno evidenco, iz katere je razvidno, kaj je kdo prispeval k skupnim sredstvom podjetja in kaj je tudi prejel iz skupne blagajne. Tudi po tej strani imajo torej čiste račune. Glede na tako veliko in raznoliko podjetje, kakršno je MERCATOR, je kajpak razumljivo, da so enote, ki so iz skupne blagajne prejele več, kot pa so vanjo prispevale, oziroma so tudi take, pri katerih gre za obratno razmerje. Vseeno pa to nikogar ne moti, kajti do teh razlik, ki pa se iz leta v leto spreminjajo za vsako enoto posebej, je prišlo na osnovi svobodne odločitve kolektivov prizadetih enot. „Prav to zaupanje in prepričanje, da naši ljudje dejansko nastopajo v vlogi samoupravljavcev, da odločilno vplivajo na sprejemanje odločitev, v marsičem olajšuje priprave na uvedbo temeljnih organizacij združenega dela," je še povedal predsednik staturame komisije v MERCATORJU. „Ugotovili smo, da bi se vseh 18 enot lahko konstituiralo v temeljne organizacije združenega dela. Ena med njimi - EMBA Ljubljana - je to že storila, preostale ji bodo, upam vsaj, sledile čimprej. Naša komisija je tudi že pripravila teze za samoupravni sporazum, ki naj bi ga sklenile naše temeljne organizacije združenega dela. O teh tezah se bo javna razprava začela prihodnji mesec. Svoj akcijski program v zvezi z izvajanjem ustavnih dopolnil sta prav tako že sprejeli tako OO ZK kot sindikalna organizacija. O končnih odločitvah seveda še ne morem govoriti. Rečem pa lahko nekaj drugega: prepričan sem, da uvedba temeljnih organizacij združenega dela v našem podjetju, v katerem smo že doslej igrali z odprtimi kartami in bomo tako tudi v prihodnje, ne more vplivati na de-zintegracijske procese ali jih celo povzročiti, ampak lahko - glede na splošno razpoloženje in prakso -spodbudi še tesnejše navezovanje navzven in navznoter ter še bolj prožno združevanje in kroženje sredstev, ki jih ustvarjajo organizacije v sestavu našega podjetja." -MG Minuli četrtek je bila v Gospodarski zbornici v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki 3. mednarodnega velesejma blaga za široko potrošnjo iz čehoslovaškega mesta Brno seznanili novinarje z razsežnostjo te prireditve in z njenimi udeleženci. Na velesejmu v Brnu bo od 28. aprila do 5. maja sodelovalo več kot 900 razstavljavcev iz 39 držav in Češkoslovaške. Na 474 kvadratnih metrih razstavne površine bo sodelovalo tudi 19 jugoslovanskih podjetij, predvsem s tekstilom, kozmetičnimi izdelki, elektrotehniškimi izdelki, obutvijo in drugim industrijskim blagom. Jugoslovanska menjava s Češkoslovaško je lani dosegla 307 milijonov dolarjev, za letos pa predvidevajo povečanje te vsote za nadaljnjih 10%. Prvi meseci letošnjega leta ne kažejo najbolje, kar pa je v glavnem posledica naših še neurejenih predpisov zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja. Trgovinski predstavniki ČSSR, ki so bili prav tako na tiskovni konferenci, so izrazili upanje, da se bodo razmere v nekaj mesecih uredile in da bodo do konca leta uresničeni tudi dodatni trgovinski sporazumi, ki so bili sklenjeni pred kratkim v Dubrovniku. A. AGNIČ VELIKO DELA NA TUJEM Rudis napoveduje, da bo letos ustvaril kar polovico celotnega dohodka na tujih tržiščih Za trboveljski Rudis je čedalje pomembnejša usmeritev na tuja tržišča — bodisi da njegove članice prevzemajo večja dela bodisi z izvozom storitev ali s prodajo opreme naših industrijskih podjetij. Letošnji delovni načrt pa celo napoveduje, da bo Rudis ustvaril 500 milijonov din celotnega dohodka, od tega kar polovico z deli v tujini in z izvozom opreme. Zadnji čas pa se trboveljski Rudis vse bolj usmeija tudi v sodelovanje in krepitev stikov z vzhodnoevropskimi državami, med njimi zlasti z Nemško demokratično republiko, kjer ima Rudis tudi svojega stalnega predstavnika. Pred nedavnim je sklenil pogodbo o sodelovanju z vzhodnonemškim podjetjem Limex G.m.b.h. v Vzhodnem Berlinu. Pravzaprav gre za sklenitev dveh sporazumov, ki zadevata sodelovanje pri gradnji velike termoelektrarne v vzhodnonemškem mestu Cottbusu. Po prvi pogodbi so zaupali Ru-disovi članici — mariborski Hidram on taži — montažo cevovodov v termoelektrarni, po drugi pa beograjskemu podjetju Izoprogres vsa termoizolacijska dela. Vrednost del presega 16 milijonov vzhodnonemških mark, pogodba pa predvideva, da morata oba izvajalca zaključiti dela najkasneje do julija prihodnjega leta. Mariborska Hidromontaža je z deli že začela, beograjski Izoprogres pa se pripravlja nanje. Kaže pa, da bo Rudis prevzel v Nemški demokratični republiki še več del, saj ima še nekaj ponudb, ki jih prav zdaj strokovnjaki proučujejo. Seveda pa bo moralo trboveljsko poslovno združenje Rudis za prevzem večjih del pri gradnji industrijskih ali drugih objektov zagotoviti višja posojila tujim partnerjem, saj brez tega ni mogoče sodelovati'niti na natečajih za prevzem del. Prvič od »spodaj navzgor« Posebna delovna skupina korriteja izvršnega sveta SR Slovenije za zunanjetrgovinske odnose je pripravila predlog zveznega zakona o finančnem poslovanju s tujino in osnutek zakona o uradni pariteti dinaija. Gre za prvi primer, da je neka republika obenem pobudnik in predlagatelj sistemskega zakona. To je še toliko bolj zanimivo, ker se predlog zakona nanaša na eno izmed najpomembnejših, doslej še neurejenih področij ekonomskega sistema. inl^ postavo melbrosia® Li Mbl.au e IZ ŠESTIH REPUBLIK • •.v jugoslovanskih sindikatih SPORAZUM GRADBINCEV MAKEDONIJA V sindikalnih organizacijah gradbenih podjetij Makedonije poteka v teh dneh intenzivna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v tej panogi gospodarstva. O predlogu se bodo najprej izrekla vsa podjetja, nato pa bo na podlagi pripomb iz javne razprave posebna komisija pripravila dokončno verzijo sporazuma in ga posredovala delovnim kolektivom v podpis. S tem sporazumom želijo gradbinci v Makedoniji zagotoviti doslednejšo delitev dohodka po vloženem delu, izenačiti pogoje gospodarjenja in odpraviti nelojalno konkurenco, povečati odgovornost, produktivnost in ekonomičnost pri delu, zagotoviti hitrejši razvoj materialne podlage ter izboljšati življenjske in delovne razmere zaposlenih, izboljšati življenjski standard gradbenih delavcev. Po določilih osnutka sporazuma naj bi poslej znašal najnižji osebni dohodek 800 dinarjev. Razprava v sindikalnih organizacijah gradbenih podjetij je to določilo v celoti podprla, saj se bo v tem primeru bistveno izboljšal položaj gradbenih delavcev, ki so zdaj med najslabše plačanimi delavci v Makedoniji. Sporazum določa tudi najnižjo urno postavko: ta naj bi znašala 4,40 dinarja, razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom pa naj bi bilo 1:5,5. S tem znižujejo razpone v osebnih dohodkih, saj je znašalo dosedanje razmerje 1:6,3. Sporazum tudi predvideva, naj bi znašal najvišji osebni dohodek med gradbeniki Makedonije 6.000 dinarjev: Razen tega bo sporazum enotno urejal tudi izplačila nekaterih dodatkov, kot denimo prevozne stroške, selitvene stroške, terenski dodatek, dodatek za ločeno življenje in dodatek za zaščito pri delu. S temi dodatki želijo v Makedoniji izboljšati predvsem življenjske razmere gradbenih delavcev. Za mlade zasedeno Na Hrvaškem imajo 50.000 delovnih mest, ki so zasedena z dopolnilnim delom že zaposlenih ljudi. Nadaljnjih 6000 delovnih mest zasedajo upokojenci s svojim dopolnilnim delom. To je vsekakor manjše število kot so predvidevali, vendar se ta pojav razrašča v političen problem, ker mnogo mladih šolanih ljudi čaka na zaposlitev. Zakon o pripravnikih namreč v delovnih organizacijah uresničujejo tako, kakor ga kdo pojmuje. Navadno pa pripravniki po stažu dobijo odpoved. Z druge strani ni skrivnost, da se do zaposlitve ne pride s pomočjo natečaja, temveč se delovno mesto zaseda z zveznimi ali celo s podkupino. Na Hrvaškem so zato že predlagali nekaj ukrepov za zagotovitev bolj poštene in ekonomsko koristne politike zaposlovanja. KOSOVO Največ na delo v tujino Od 1,300.000 občanov Kosova je zaposlenih kakih 100.000 oziroma vsak trinajsti prebivalec. Ocenjujejo, da je v pokrajini kakih 130.000 ljudi sposobnih za delo, so pa brez zaposlitve. Zato je največji problem, kako najti mesta za armado nezaposlenih, med katerimi je polovica nekvalificiranih. Na Kosovem sklepajo, da bo nezaposlenost na koncu petletnega plana ostala na sedanji ravni. Izvoz delovne sile je zato edina rešitev za to pokrajino. Po načrtu pokrajinskega zavoda za zaposlovanje se bo do leta 1975 poprečno letno zaposlilo v inozemstvu kakih 6000 delavcev. V resoluciji zvezne skupščine pa je rečeno, da je treba Kosovu pri zaposlovanju v tujini dati prednost. Vendar imajo tisti, ki iščejo delo iz Kosova, najnižjo stopnjo kvalifikacij, zato se tuji delodajalci zanje ne zariimajo. Na Kosovem si zato prizadevajo, da bi izobraževanje in usposabljanje organizirali v različnih centrih pokrajine, kar je že doslej obrodilo zelo dobre rezultate. —pik Kaj če odpove žitnica Jiigoslavf je Očitno se bo treba dogovoriti o enotni agrarni politiki S Uvažamo kmetijske pridelke, namesto da bi s presežki zalagali tuja tržišča Odkar se v Vojvodini spopadajo z nepričakovano spomladansko sušo, smo se spet 'začeli zavedati, kako velika škoda lahko nastane za naše gospodarstvo, če odpove ta žitnica Jugoslavije. Nerazumljivo je že to, da v skupščinskih razpravah o petletnem razvoju Vojvodine niso govorili največ o kmetijstvu, ampak o drugih dejavnostih. Srednjeročni program razvoja Vojvodine opredeljuje namreč kot osnovni cilj odpraviti nenehno povojno zaostajanje te pokrajine za drugimi predeli države, kar pa je po oce-t nah tamkajšnjih načrtovalcev družbenega razvoja mogoče doseči samo s pospešenim industrijskim razvojem, posebno z razvojem panog s komparativnimi prednostmi, kot denimo predelava nafte, kemijska in petrokemijska industrija, finalizacija prehrambenih proizvodov, kovinska industrija in industrija gradbenega materiala. Računajo, da bo industrijska proizvodnja Vojvodine v naslednjih petih letih rasla po stopnji 9 % letno, kar je znatno več od jugoslovanskega poprečja. Takšna usmeritev, zatrjujejo, sicer ne pomeni, da bi se odrekli pospeševanju kmetijstva, je pa rezultat spoznanja, da je prav kmetijstvo „krivo“ za vse neuspehe in težave žitnice Jugoslavije. Vojvodina zato sodi, da kmetijstvo v novih gospodarskih razmerah ne sme biti samo skrb tistih, ki proizvajajo hrano; za razvoj kmetijstva morajo skrbeti tudi potrošniki. V Vojvodini se torej zavzemajo za enotno agrarno politiko, ki jo je treba doseči s skupnim dogo- vorom vseh republik in pokrajin. Do takšnega spoznanja pa se v drugih predelih države še niso dokopali. Zato tudi podpiramo kmetijstvo bolj z besedami kot z dejanji. Tudi podružbljanja kmetijske proizvodnje se lotevamo vse prepočasi, čeprav gre za obsežne komplekse zemljišč, ki jih ekonomsko zelo slabo izkoriščamo. Privatni sektor pri nas obsega kakih 6 milijonov ha orne zemlje in je razdeljen na približno 3 milijone gospodarstev. Poprečna velikost posesti je nekaj nad 2 ha obdelovalne zemlje. Tehnična opremljenost je skoraj nerešljiv problem za 85 % jugoslovanskih kmetijskih zmogljivosti. V Zahodni Evropi pa je poprečna velikost kmetij do 15 ha, vendar pa tudi tam ne morejo naprej brez ogromnih subvencij in zaščitnih carin. Če v Jugoslaviji ne bi bilo družbenega sektorja proizvodnje, to je Vojvodine, bi ne glede na dobro ali slabo letino morali uvoziti letno najmanj 1,5 milijona ton pšenice in skoraj tri četrtine letne porabe sladkorja in olja. Uvoz bi bil trikrat večji kot lani, ko je presegel 400 milijonov dolarjev. Če je torej podružbljanje kmetijstva najučinkovitejša pot za njegov napredek in za reševanje problema prehrane prebivalcev, potem mora družba to nalogo sprejeti kot svojo, mora jo uresničevati z ugodnejšim kreditiranjem in z bolj stabilnimi pogoji gospodarjenja, kot so sedanji. V. B. LETOS MANJ TUJIH TURISTOV? POSLEJ PO SPORAZUMU Po podatkih konjunkturne službe Turistične zveze Jugoslavije se tuji turisti iz zahodnoevropskih držav, ki so nameravali že v predsezoni letovati v Jugoslaviji, zelo zanimajo za razvoj črnih koz od samega začetka, ko so se pojavile. Doslej so odpovedali predvsem potovanja v Jugoslavijo, ki so jih nameravali organizirati v aprilu in v prvi polovici maja, manj pa za poznejše mesece. Največje število odpovedi je na tržišču Skandinavije, Velike Britanije in Nizozemske, medtem ko so relativno boljše razmere na tržišču ZR Nemčije — z izjemo Bavarske, kjer je to število večje. Ker je sindikat avstrijskih šoferjev sprejel odločitev, da svojim niHEST POHIŠTVO članom prepove potovanja v Jugoslavijo, je pričakovati, Tla bo prizadet tudi turistični promet iz Avstrije. Do zastojev na turističnem tržišču je očitno že prišlo. Po podatkih iz turističnih krajev Istre in Kvarnega je bilo tam v marcu in aprilu precej manj turistov kot prejšnje leto. Potem ko so mnoge tuje turistične agencije odpovedale prihod svojih gostov v Portorož, je prišlo nekaj deset avtobusov iz ZR Nemčije, Avstrije in Italije. Vsi ti turisti imajo urejene kartone o cepljenju in z zadovoljstvom ugotavljajo, da v Portorožu sploh ni bolezenske psihoze, ki so jo predvidevali pred prihodom. * * * * * * 4 0 * * , * r * l \ Z * * * * * * * * š \ \ . * * > * * * Administrativna komisija hrvaškega sabora je sprejela predlog samoupravnega sporazuma o novih nadomestilih za funkcionarje, izvoljene na vodilne funkcije v $ družbenopolitičnih orga- J nizacijah in predstav- * niških telesih Hrvaške, ki ^ predvideva najvišji osebni # dohodek v višini 6128 din, kar je najvišja meja v razponu, ki se pričenja s 3500 dinarji. Hkrati so sprejeli predlog, da se za najvišje voljene funkcije določi razpon med 3500 in 5500 dinarji, v srednje velikih, občinah 3000 in 4500 dinaiji, v manjših pa med 2500 in 4000 dinaiji. STANOVANJE VSAKOMUR Že dva meseca potekajo v delovnih in družbenopolitičnih organizacijah Zenice razprave o družbenem dogovoru v stanovanjski politiki. Gre za predlog občinskih svetov Zenice in Žep-ča, naj bi se tamkajšnje delovne organizacije zavezale, da bodo po 1977. letu vsakemu delavcu, ki je zaposlen leto dni, zagotovile minimum stanovanjskega prostora. Predvidevajo, da bodo za samce oziroma dvočlanske družine zagotovili stanovanja s površino 15 kv. metrov, medtem ko bi bil minimum za tričlansko družino 36 kv. metrov, za štiričlansko pa 48 kv. metrov. To bi veljalo tudi za začasno nezaposlene in za socialno ogrožene, ki stanujejo v Zenici najmanj 5 let. TE DNI SO REKLI Predsednik RK SZDL Slovenije Janez Vipotnik v „Delu“: „Gre za tri vzroke nemira, ki so nastali ob odstopih direktorjev na Slovenskem: na eni strani gre za težave, s katerimi se srečujejo delovne organizacije pri stabilizaciji gospodarstva in za težave, ki nastajajo zaradi prepočasnega ali nedoslednega urejanja sistemskih vprašanj; na drugi strani za težave zaradi ukrepov, ki postavljajo delovne organizacije v različen položaj in nadalje za odločnost pravosodnih organov v boju proti vsakršnim tržnim izgredom. Ob tem so naravnost smešne govorice, da za vsakim posameznim primerom stoji pritisk nekaterih političnih činiteljev, ki bi se na tak način — mimo samoupravnih pravic it dolžnosti delovnih ljudi v organizaciji združenega dela — vpletat v odnose do posameznih direktorjev. Nesmisel bi bila kakršnakoli misel o „hajki“ na direktorje. Nasprotno, že davno smo dozoreli v spoznanju, da v delovni! organizacijah potrebujemo veliko, veliko več takšnih vodstev, ki bodo znala usmeijati razvoj delovnih organizacij tako p1' strokovni strani, kot v razvoje samoupravnih družbenih odnosov. Če je v tem smislu pravilno postavljena in uresničevane njihova vloga in odgovornost imajo prav direktorji velik delež v prizadevanjih in uspehih delovnega kolektiva. Vsekakor je odstop s položaj* pravica vsakogar v tej družbi Toda vsak odstop je povezat tudi z odgovornostjo. Ne gre.k za posameznika, marveč za odgovornost pred kolektivom, pied družbo. Hočem reči, da te vrst* odstopi niso le stvar posamet nika. Predvsem pa se mi zdi, d! bi moral vsakdo pred odločitvi za takšno stvar z aktivnim zavz* manjem za ureditev probleme1 do kraja izčrpati vse možnost da bi odpravil vzroke za odstof od uporabe sredstev informif* nja, od angažiranja politični! organizacij, samoupravnih tele*' skupščin, izvršnih organov l< drugih organizmov, ki so po sf jem delokrogu dolžni pomag*1' in reševati probleme. Poleg teč1 je potrebno v primeru odstof* zagotoviti tudi kontinuiteto vodenju podjetja. Ne gre nami61 le za posameznika, temveč^** kruh in usodo delovnih ljudi. Sekretar MK ZK Beogr^ Bora Pavlovič na letni kol* ferenci komunistov Novel!1 Beograda: „Te dni je slišati mnogo hrup* zaradi posledic devalvacije. Pc ljudi iz gospodarstva zahteva, d" država sanira posledice devalv* ege. S tem v bistvu povedo, d* nasprotujejo primerjanju svoji! rezultatov s storilnostjo sveto* nega trga, torej zahtevajo za** ugodnejši položaj, drugi pa nanosijo posledice njihovega Pff tiranega uvoza in majhnega *z’ voza. Devalvacija je prizade! predvsem tiste, ki uvažajo mn1* go več, kot pa izvažajo. Ti pa"* morejo biti nosilci gospod arst*1 v nekem kraju niti v jugoslova1* skem gospodarstvu. Priznati m** ramo nekatere neugodne resnk6' so na primer delovne organi^ cije, ki uporabljajo takšno te! nologijo kot drugod v razvit1'1'1 svetu, delovne rezultate pa inw dvakrat manjše. V takih podjc jih je treba spremeniti vse od ^ četka — od delovne discipline n organ izaege dela in tako 1,3 Prej." IZ NAŠE DRUŽBE Na spomladanskem sejmu v Kranju so obiskovalci lahko vsako popoldne gledali revijo modnih oblačil domačih in tujih proizvajalcev. Na modni reviji vdeluje 30 podjetij iz Slovenije in dve iz inozemstva. Od 150 modelov, kolikor jih je bilo moč videti, sojih največ prispela podjetja: Ideal iz Nove Gorice, Almira, Tekstilindus, No-voteks, Tekstina, UTOK in drugi. Deževni aprilski dan je v Kranju prav tako moker in neprijeten, kakor povsod drugje. Tudi velike luže okrog nove hale Gorenjskega sejma v Savskem logu ne izboljšajo ..kislega11 razpoloženja. V sejemski hali je opoldne še bolj prazno in redki obiskovalci se lahko nemoteno posvetijo ogledu razstavljenih predmetov. Prodajamo blago samo prima I. a kvalitete. „Veste, moral sem to napisati na izdelke, ki jih mi prodajamo. Nekateri mislijo, da se tod prodaja samo drugorazredna roba11, mi je hitel pojasnjevat poslovodja neke kranjske prodajalne na sejmu, ko sem le malo predolgo opazoval take in podobne napise na izdelkih. Pravzaprav pa tudi ni čudno, da je začutil potrebo po takem pojasnilu, saj so nekatera podjetja vabila kupce z velikimi napisi, da prodajajo s popustom do 50%. In res, na sejmu lahko vidiš vse mogoče; od blaga, ki je trgovcem že dolgo delalo napoto po skladiščih, do res najnovejših izdelkov, kijih razstavljajo nekatera podjetja. Vmes pa so trgovska podjetja, ki so si s sejmom samo začasno povečala prodajne prostore in razni obrtniki, tudi kičaiji, ki nudijo svoje blago po zgledu tržaškega Ponte rossa. Največji razstavljavec na sejmu je prav gotovo Slovenijales, ki ima prodajni prostor kar na petini pokrite hale. Skoraj vedno je najbolj živahno v bifeju pri Johanci, moški pa se, čeprav malo sramežljivo, z zanimanjem ozirajo po izdelkih, kijih razstavlja oziroma prodaja Beauty use. Nekateri bolj korajžni tudi sprašujejo po namenu in cenah škatlic, na katerih je skoraj vsaka druga napisana beseda: sexy. Zunanji prostor, namenjen kmetijski mehanizaciji, avtomobilom in motornim kolesom ima precejšnje prazne luknje in kot pravijo na upravi Gorenjskega sejma, so nekateri inozemski razstavljavci odpovedali udeležbo zaradi črnih koz .. . Drugi pa so zopet nasprotno povečali svoje prostore in to zaradi novega zakona, ki dovoljuje našim ljudem nakup uvožene mehanizacije do 50.000 dinarjev. Čeprav pravijo, naj bi bil spomladanski sejem namenjen predvsem kmetijski mehanizaciji, ima človek občutek, da bo potrebno še precej truda, če bodo hoteli razprodaj niški način omejiti le na novoletni sejem. LETOS V NOVI HALI Že 22 let prirejajo v Kranju razstave in sejme, ki jih organizira Gorenjski sejem. 20 let je bil GS zavod, zadnje dve leti pa je podjetje. Letno pripravijo štiri sejme: spomladanski — kmetijski v aprilu — glavni — Gorenjski sejem — v avgustu, sejem obrti in opreme v oktobru in novoletni v decembru. Letos so svoje sejemske prireditve dokončno preselili v novo zgrajeno halo v Savski log. V načrtih za bližnjo prihodnost imajo ureditev Savskega loga in najmanj dveh novih razstavnih hal. MILIJON NA DAN Letošnji spomladanski sejem naj bi začel uvajati specializacijo te prve letne prireditve v Kranju. V bodoče naj bi to bil sejem kmetijske opreme in mehanizacije. No, letos je še bolj vsega po malem za vse. Na 2.800 kvadratnih metrih zunanjih in 4.000 kvadratnih metrih pokritih površin razstavlja 77 domačih, 12 inozemskih podjetij in privatnikov ter 45 zastopnikov tujih firm iz 8 držav. Dnevni promet, ki ga dosežejo na sejmu, je okrog milijon dinaijev. i Zlata prodaja na Murkinem „štantu“ bonbone. Na vprašanje, če si kdaj kakšnega tudi privošči, se je samo nasmehnila Sejemski popust za blago široke potrošnje od 2 do 5 % je marsikoga zamikal. Neredki so zajetne kupčke „ta rdečih11 zamenjali za pralni stroj, hladilnik ali televizijski sprejemnik PODOBE našega časa - Bereš? M 7 da> berem, kako ne! kaJ pa misliš? ::,7 Na odstope! Nekaj se ™,Je ze odločilo, da gredo, lja $e Jih Pa ae priprav- — Imenitno, kaj! Saj sem 0stlke,1 zadnjič, da ne bo tokilt 6 pd besedah’ da gre n*1 zares- Po mojem je dni-k^Znbn nosilcem v naši kalo^1 do* Pa nai n Varaždinu> v Sloveniji \bi Pfl razvili \r Ižronni Pa na; u- arazdmu, v Sloveniji Višjj - razvili v Kranju. V menija01, Za organizacijo dela niškg ■’ 7,a bo z leti računal-nejša ^braževalna smer moč-Predvidpn6^3^6 or8anizacijske. °behsmr°^je’ da bo študiJ g men dvostopenjski. Pravila Za n°vi študij že pri- Si zagotovi1/ naCrt m statut ter telje. 7q da ustrezne predava- slUŠateii»vPraktiČn8 vaJ'e njenih dVe J na računalnikih ima brrne mutoStl- Predstavništvo z« Jugoslavijo ji nudi DEUvSKA ENOTNOST - ŠT. 15 - Seminarji za sindikalne delavce Kot vsako leto, prireja tudi letos ObSS Maribor seminarje za delavce v osnovnih organizacijah sindikata. Vsebinsko je program seminaijev, ki se bodo vrstili od marca do konca maja, zelo bogat. Občinski funkcionarji bodo obravnavali sedanjo politično situacijo v državi in problematiko v občini Maribor. Poleg predavanj o metodah političnega dela, samoupravnih odnosih in ustavnih amandmajih, je na dnevnem redu seminarjev še vrsta zanimivih tem, kot so uveljavljanje samoupravnih sporazumov v praksi, stabilizacija gospodarstva, socialna diferenciacija, informiranje in izobraževanje, splošni ljudski odpor ter šport in rekreacija s poudarkom na akciji TRIM. Seminarji bodo za skupine sindikalnih delavcev po posameznih dejavnostih, zato jih bo skupno 11. Najprej so bili na vrsti kmetijci in gradbinci, ki so imeli seminar že v začetku marca, sledil je seminar za sindikalne delavce prometa in zvez, te dni se začnejo vrstiti seminarji za sindikalne delavce v industrijskih delovnih organizacijah (3 skupine), nato sledijo sttoritvene dejavnosti (2 skupini) in družbene dejavnosti (2 skupini). Tretja skupina družbenih dejavnosti, tj. šolstvo, pa bo imela seminar v septembru. grama in meril pospeševanja kulturnih dejavnosti. Ustavimo se raje ob nekaterih govornikih, ki so spregovorili o aktualnih problemih. Predsednik začasne skupščine dr. Bratko Kreft je med drugim dejal, daje pri razporejanju razpoložljivih sredstev potreben velik realizem. Jasno bi bilo treba povedati, kaj bo skupnost podpirala, česa ne zmore in česa ne bo, ker iz sredstev družbe ni mogoče podpirati dejavnosti, ki razširja antisocialistične ali protinacionalne ideje. Ciril Zlobec je ugotovil, da pri nas desnica ne ve, kaj dela levica. Za založništvo naj bi letos Kulturna skupnost Slovenije namenila 10 milijonov dinarjev, približno tolikšen pa bo primanjkljaj založb zaradi ukinitve beneficiranih obresti na kredite (od 3 % na 7 %) in zaradi kasneje zvišanih obresti (od 7 % na 11 %), Zakonodajalec se z zainteresiranimi ni posvetoval in zoper tako prakso bi se morala zavzeti Kulturna skupnost Slovenije. Opozoril je tudi na neskladno kulturno politiko, saj občine različno obdavčujejo avtorske: honorarje (občina Ljubljana-Center je dvignila prispevek od 13 % na 20%!). Drago Šelige r, predsednik Izseljenske matice je opozoril, da je kulturna akcija med Slovenci v tujini zelo neusklajena in kulturna skupnost Slovenije naj bi se zavzela, da se poslej te akcije koordinirajo na enem mestu. PROGRAM AKCIJ NA MANJ RAZVITIH OBMOČJIH Ob razpravi o merilih pospeševanja kulturne dejavnosti se najprej ustavimo pri predlogu tovariša Kuralta, ki ga je podal v imenu odbora za manj razvita območja. Ker predsedstvo ni sprejelo njihovega prvotnega predloga o avtomatičnem izločanju 20% vseh sredstev skupnosti za akcije na manj razvitih območjih, je odbor predlagal skupščini naslednje konkretne kulturne akcije: 20 slovenskih občin naj bi po tem predlogu letos iz sredstev Kulturne skupnosti Slovenije dobilo denar za povečanje knjižnega fonda za 2000 knjig; na osnovi utemeljenih vlog naj bi tem občinam prispevali sredstva za modernizacijo knjižnic; omogočili naj bi jim vsaj 5 gostovanj poklicnih kulturnih institucij in organizacijo kultumo-amaterskih revij in festivalov, saj imajo kvalitetna amaterska gostovanja še vedno hvaležno publiko; sredstva za vzdrževanje kulturnih domov naj bi v celoti namenili tem občinam kot dotacije itd-Predsedniki odborov so ob tem Kuraltovem predlogu najprej ugotavljali, da se z njim strinjajo, a da ne posega spreminje-valno v merila, zato naj bi te akcije upoštevali pri izvajanju konkretne delitvene politike. Da bi to zagotovili, je skupščina kasneje odobrila program akcij na manj razvitih območjih s posebnim sklepom. Ob merilih je Miško Kranjec opozoril na nezavidljiv položaj Prešernove dmžbe, ki nima več prave dmžbene podpore. Kulturna skupnost bi vendarle morala upoštevati, da je njihova knjižna zbirka, v nakladi 25.000 knjig, namenjena ljudem, ki težko pridejo do knjige. Ivan Hafner, delegat iz PTT pa je ugotovil, da razpoložljiva sredstva skupnosti zadostujejo komaj za 40 % vlog, zato bi skupnost morala izoblikovati taka selekcijska merila, po katerih bi več prispevali za tiste kulturne dejavnosti, ki so namenjene širokim slojem prebivalstva. Tudi Ciril Zlobec se je zavzel, da bi na področju revial-ne dejavnosti prišli do nove prerazdelitve sredstev glede na kulturno pomembnost posamezne publikacije. Glede na tako razpravo, ki seveda ni povzeta v celoti, je bila Torkarjeva intervencija razumljiva. Večina članov skupščine se zaveda, da njihovo ravnanje mora postati odgovorno pred javnostjo. Tega seveda ni mogoče reči za tiste, ki so s svojim predčasnim odhodom s seje skupščine onemogočili sprejetje finančnega načrta in sklic redne skupščine. SONJA GAŠPERŠIČ 15. APRILA 1972 STRAN 9 % s * I > v t. s k s $ Z Inex-Adrio potuje Jeseničan Prejeli smo 995 rešitev nagradne križanke Inex-Adria Aviopromet, ki je bila objavljena v 13. številki Delavske enotnosti. Izmed tistih, ki so križanko pravilno rešili, so bili izžrebani naslednji: Prvo nagrado — polet z letalom Inex-Adria-Aviopromet v Beograd in nazaj prejme Milan Polak, Tavčarjeva 5, 64270 Jesenice. Drugo nagrado — zbirko knjig prejme Cveta Ribežl, Ulica frankolovskih žrtev 28, 63000 Celje. Tretjo do deseto nagrado — polletno naročnino za Delavsko enotnost prejmejo: Nikolaj Kuzmin, Križna ul. 32, 61000 Ljubljana, Pajntar Slavko, Ročevnica 61, 64290 Tržič, Anton Avsec, Varškova 4, 61230 Domžale, Andrej Lovrec, Framska ul. 4,62000 Maribor, Marko Gaber, Stara Loka 15, 64220 Škofja Loka, Marjan Majes, Kropa 104, 64245 Kropa, Martin Frankovič, Cesta krških žrtev 51, 68270 Krško in Maks Kristan, Snežniška 31, 66257 Pivka. Dobitnika prve nagrade bomo pravočasno obvestili o potovanju, knjižno nagrado bomo poslali po pošti, Delavsko enotnost pa bomo pričeli pošiljati nagrajencem s 1. majem 1972. PRAVILNA REŠITEV: VODORAVNO - Inex-Adria Aviopromet, aerodrom, mandragora, log, meso, prestrelki, olevitev, last, Orjen, ruta, milina, Ilin, rog, le, Edo, titani, nit, kes, Aon, Ati, oseka, Ural, ro, KB, slak, Teo, Adam, lan, tetra, Var, bakanalije, invar, cesarica, Ararat, PD, vlom, penicilin, rima, Nora, Eero, ostrina, ta, la, liker, CT, Tartu, ja, Bosna, rovaš, at, aria, kasta, naperek, KO, IR, ais, Ali, manira, Anton Aškerc, okop, Enej, pesnik balad, melancana. 5 ! s % * * * $ * $ \ * * P I * j i AVIOPROMET GORICA SLAVI SVOJ 20. ROJSTNI DAN IZ ZNOJA BOGATI SADOVI e ###*#################*################## ■ V modro oblečeni fantje in možje, ki sedijo za volani sinje-modrih avtobusov Avto-prometa, prevozijo letno blizu 200 milijonov kilometrov in prepeljejo več kot 10 milijonov potnikov. Seveda so bili začetki precej bolj skromni. O njih pripoveduje Stane Štok, generalni direktor podjetja, takole: »Prometna dejavnost, kot pomemben faktor povezovanja ostalih gospodarskih tokov, je pri nas nastajala in se razvijala v zelo težkih časih. V prvih povojnih letih smo imen na tem področju pravzaprav dve podjetji. Slovenija avtopodjetje se je ukvarjalo samo z avtobusnim prometom, Okrajno avtopod-jetje pa je vzdrževalo tovorni promet. Do združitve je prišlo leta 1952, novo podjetje s sedežem v Solkanu pa smo krstih Aviopromet Gorica. Naša takratna prometna sredstva so bila v glavnem vojni plen. Bila so povsem iztrošena in kar je še huje, vsako vozilo je bilo drugega porekla ...“ »PA JE ŠLO ..., DOKLER JE ŠLO!“ Res, začetki so bili vse prej kot rožnati. Marsikaj je bilo treba prestati, da so si delavci Avtoprometa Gorica ustvarili to, s čimer razpolagajo danes. Vozni park je bil pisan kot travnik spomladi, rezervnih delov pa seveda od nikoder. - Zdaj nas najbolj muči vprašanje, če bo cepivo učinkovalo. Gluhi dolžniki! Zasavske premogovnike najbolj pesti nelikvidnost 0 Kljub poskusom prisiliti kupce, da bi redneje plačevali, jim še vedno dolgujejo 55 milijonov dinarjev - to pa je denar, ki ga rudniki potrebujejo za redno obratovanje 0 Vsak mesec si morajo zaradi »gluhote«« dolžnikov sposojati denar za osebne dohodke V Zasavskih rudnikih so v prvih treh letošnjih mesecih pridobili skupaj 485.200 ton premoga, za okoli 6 % več, kot so predvidevali za ta čas. Večji obseg gospodarjenja so dosegli tudi s sobotnim delom, ki ga zdaj počasi opuščajo ali pa bodo obratovali samo po eno soboto v mesecu vse do jeseni, ko bodo potrebe po premogu spet večje. V podjetju pripravljajo sedaj letošnji finančni načrt, ki ga bo sprejel že novoizvoljeni osrednji delavski svet konec tega meseca. Računajo, da bi znašal celotni dohodek v vseh dejavnostih, ne samo osnovnih, okoli 294 milijonov dinarjev, delitveno razmerje pa naj bi znašalo 89,80:10,20 ob upoštevanju stoodstotnega delavnika. nnrsr POHIŠTVO Letos bodo v podjetju poskrbeli za odpiranje novih slojev v rudniku Hrastnik, še bolj uredili transportne poti in nabavili precej nove, sodobne opreme, zato so tudi deloma povečali amortizacijo. Ena največjih letošnjih nadlog v gospodarjenju podjetja ,,Z ruskimi gumami za konjsko vprego smo vozili...“ pripoveduje šofer Franc Perdec. »Kolikokrat sva z ženo še pozno v noč presedela ob krpanju gum! Iz starega neuporabnega avtoplašča sva izrezala podlogo in jo vstavila v notranjost drugega raztrganega plašča. Z žarečim železom sva nato oboje preluknjala in pritrdila z vijaki. Pa je šlo ..., dokler je šlo.“ Vožnja iz Gorice v Ljubljano je trajala tista leta pet ur, iz Gorice v Koper pa celih devet ur. „In pri tem nič ne pretiravamo! Vijaka, ki se je odlomil, nismo zavrgli. Lepo smo ga spravili v predal in ga kasneje ponovno uporabili. Drugega nam tudi preostalo ni. ..“, obuja spomine Milan Škarabot, vodja karoserijske delavnice. »TEŽKA SO BILA TA LETA ...“ Prvi delavski svet novoustanovljenega podjetja, katerega predmet poslovanja je bila na kratko povedano avtoprevoz- Osebni dohodki prek hranilnih ■ e e v* knjižic V gorenjskih delovnih organizacijah so pred dvema letoma v sodelovanju z banko začeli pridobivati zaposlene za izplačevanje osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic. Lani je tako prejemalo večji ah manjši del svoje plače 10 tisoč gorenjskih delavcev, kar je za 134 odstotkov več, kot predlanskim. Čeprav so ti dosežki kar zadovoljivi, so na tem področju še zelo velike neizkoriščene možnosti. Ta oblika varčevanja namreč sedaj zajema le šestino zaposlenih, privarčevani znesek pa je ob koncu leta dosegel komaj poldrugi odstotek izplačanih osebnih dohodkov na Gorenjskem. niška dejavnost v širšem pomenu besede, si je zadal tele glavne naloge: zgraditev garaž, adaptacijo voznega parka in ureditev upravnih prostorov. »Težka so bila ta leta....,“ pripovedujejo danes pri ' Avto-prometu. »Kolikoznoja je steklo po licih naših delavcev v zamaščenih kombinezonih in kolikokrat je našega človeka stisnilo pri srcu, ko je v začetku meseca pogledal v kuverto, preden so lahko naši potniki lahko sedli v udobne avtobuse, preden smo tipizirali tovorni vozni park in preden je na Skalnico odpeljala bleščeča gondola prve potnike ...“. V obdobju prvih desetih let so nabavili 54 avtobusov, 44 tovornjakov in 24 prikolic. Iz svojega voznega parka so izločili vsa zastarela vozila. Ukrepi so rodili bogate sadove. V desetih letih se je povzpel letni dohodek podjetja na 669 milijonov starih dinarjev in je bil skoraj desetkrat večji v primerjavi s prvim letom poslovanja. »VSE ZA OKREPITEV TURISTIČNE DEJAVNOSTI!" Ob koncu prvega desetletja je štelo podjetje le nekaj več kot 200 zaposlenih, do danes pa je narasla ta številka že na 609 delavcev in 42 učencev v gospodarstvu. Na raznih šolah štipendira podjetje 9 študentov in dijakov, izrednih slušateljev pa ima kar 28. Poleg avtobusnega in tovornega prometa je razvil Avto-promet v letih svojega obstoja tudi močno turistično dejavnost. Turistična enota Avtoprometa sklepa vse več aranžmajev z inozemskimi partnerji, od katerih so najpomembnejši Globus-Reisen iz Koelna, Ame-uropa-Reisen iz Frankfurta, Reisebuero A. Goetten iz Saar-bruckna ..., da ne omenjamo številnih italijanskih turističnih agencij. »Kako gledamo na jutrišnji dan? Potrudili se bomo, da bomo še bolj modernizirali osnovno dejavnost, to je avtobusni in tovorni promet . ..,“ razlaga direktor Stane Štok. „Ob tem se zavedamo, da postaja tržišče za klasični avtobusni promet počasi zasičeno. Zato bomo štorih vse za nadaljnji razvoj in okrepitev naše turistične dejavnosti, ki lahko v precejšnji meri oplemeniti razvoj avtobusnega prometa ...“ -A- • MARIBOR KITAJSKA TRGOVINSKA DELEGACIJA Maribor sta obiskala dva člana trgovinske delegacije ljudske republike Kitajske, ki se je te dni mudila v naši državi. Obiskala sta Metalno in Tovarno avtomobilov in motorjev, namen obiska pa je bil, spoznati naše proizvodne in trgovinske zmogljivosti ter jih predstaviti ustreznim kitajskim dejavnikom. Po takšnem medsebojnem spoznavanju bi se lahko trgovina med obema državama mnogo bolje razvijala. Jugoslavija je sicer že lani precej izvozila v to daljno deželo, pri izvozu pa je nosila pomemben delež prav Slovenija, saj je dosegla vrednost izvoza iz naše republike okrog 40 odstotkov celotnega jugoslovanskega. Na obisku v Metalni in Tovarni avtomobilov sta člana kitajske gospodarske delegacije povedala, da se Kitajska razen dosedanjega uvoza našega jekla, aluminija in sintetičnih vlaken zanima še za druge proizvode, zlasti za orodjarske stroje, elektro opremo in kamione. V Metalni smo izvedeli, da je ta mariborska tovarna že poslala pismene ponudbe za proizvodnjo svojih žerjavov in morda bo prav ta obisk pripomogel k sodelovanju med Metalno in kitajskimi podjetji. D. P. RAZPIS časopisno založniško podjetje »DELAVSKA ENOTNOST« razpisuje prosto delovno mesto KURIRJA Pogoj za zaposlitev: dokončana osemletka in odslužen kadrovski rek. Prednost imajo mlajši kandidati. Stanovanja ni, osebni dohodki po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke ČZP Delavska enotnost. Nastop dela po dogovoru. Svojo prošnjo naslovite na: ČZP Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. je nedvomno nelikvidnost. Zasavski premogovniki imajo terjatev, skupaj z zapadlimi obveznostmi blizu 55 milijonov din, njihove obveznosti pa so več kot petkrat manjše. Kolektiv si mora od meseca do meseca sposojati denar za izplačila osebnih dohodkov pri republiškem rezervnem skladu, ker bi v nasprotnem primem ostali rudaiji dlje časa brez prejemkov. Med največjimi dolžniki zasavskih premogovnikov je še vedno termoelektrarna. Vsi dosedanji ukrepi podjetja, da bi jim kupci hitreje plačevali premog, niso dali pravih rezultatov. -m- FOTO VEST Pred dnevi se je preselila v nove prostore na Trgu revolucije centrala Ljubljanske banke, prav tako pa tudi blagajna in likvidatura: Stari prostori v Šubičevi ulico so bili premajhni za razširjeno dejavnost banke, pred- vsem pa neprimerni za uvedbo sodobnega načina poslovanja. Ljubljanska banka je sedaj pridobila (stolpnica in prizidek) 22.000 novih kvadratnih metrov površine, ki daje prostor, in to približno po svetovnih normah, 1.050 uslužbencem. V te nove prostore so preselili dejavnosti, ki so bile doslej na desetih različnih krajih po mestu. Drugi razlog pa je v tem, da nenehno širi svojo dejavnost podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Stare prostore bodo preuredili prav za to dejavnost in pa še na novo ustanovljeni stanovanjski informativni center, ki ga bodo prav gotovo pozdravili nešteti naši ljudje, ki žele priti do svojega stanovanja. ŠPORT IN REKREACIJA - 08 PRVEM veleslalomu LJUBLJANSKIH GOSTINCEV NA KRVAVCU Športni dan na snegu Lep prehodni pokal v rokah smučarjev Pivovarne Union Na pobudo ljubljanskih mestnih sindikatov in sekcije za šport in rekreacijo pri Gostinskem poslovnem združenju Ljubljana je bilo konec minulega tedna na mikavnih smučiščih Krvavca I. tekmovanje ljubljanskih gostincev v veleslalomu, ki so se ga poleg gojencev gostinske šole udeležili predstavniki devetih sindikalnih organizacij. Naj že uvodoma povemo, da so imeli to pot tako organizatorji kot nastopajoči, za razliko °d večine drugih letošnjih tekmovanj na snegu, v vseh.pogledih srečno roko. Nikjer ni bilo zastojev, niti na žičnici ne, vse le potekalo po predvidenem urniku. In kar je najmanj tako Pomembno: na Krvavcu je sijalo toplo spomladansko sonce, oesar so bili vsi prisotni še pose-bej veseli. Na Krvavec se namreč niso povzpeli le tekmovalci, temveč tudi številni prijatelji in znanci nastopajočih, ki so prišli na sneg le kot gledalci. Izvedbo samega tekmovanja 5° prevzeli v svoje roke izkušeni športni strokovnjaki Mestne zveze za telesno kulturo Ljubljana. Zelo dobro so postavili tudi 800 metrov dolgo tekmovalno progo, ki je bila primerna tako za manj vešče smučarje kot one, ki so na snegu „vsako nedeljo11. Za vse tekmovalce, ki so tekmovali v sedmih razredih, dva sta bila rezervirana za predstavnike gostinske šole, je bila na Njivicah ena sama veleslalom Proga, in kljub precejšnjemu številu nastopajočih, na start je prišlo blizu 90 smučarjev, je dovolj. Tekmovanje seje VTl‘° povsem brez zamude. 1 ieatern, ko se je prvi tekmovalec spustil po beli stezi ob desetih dopoldan, je bilo čez uro m Pol, to je ob pol dvanajstih, ze vsega konec. Seveda, konec tekmovalnega dela športnega neva ljubljanskih gostincev. ,,Svečan zaključek s podelil0 priznanj in praktičnih najt1^ smo imeli v planinskem °mu . . nam je povedal Šte-an Glavač, direktor Gostin- e8a podjetja Figovec. „Lep prehodni pokal, darilo mest-e8a odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, so si prismučali tekmovalci Pivovarne Union. Pokal je izro- potrebno organizirati podobne smučarske prireditve vsaj dvakrat na leto. čil zmagovalcem Lojze Mežna-rič, predsednik odbora storitvenih dejavnosti Slovenije. Pokale so prejeli v trajno last tudi zmagovalci posameznih razredov. Poleg tega je poskrbel organizator še za hčne diplome in nagrade . ..“ Od direktorja Glavača, ki, mimogrede povedano, skrbi pri Gostinsko poslovnem združenju Ljubljana za sekcijo za šport in rekreacijo, smo nadalje zvedeli, da se velika večina udeležencev letošnjega tekmovanja ogreva za nadaljnja srečanja na snegu. Nekateri celo menijo, da bi bilo In ob tem še to: sodeč po razgovorih na Krvavcu bodo prihodnje zimsko-športno sre- čanje ljubljanskih gostincev organizirali predstavniki Pivovarne Union. Prihodnje tekme gostincev bodo v Kranjski gori, ki je za organizacijo množičnih tekmovanj v marsikaterem pogledu primernejša od Krvavca. Skratka, športni dan ljubljanskih gostincev na Krvavcu je v vsakem primeru lepo uspel. Z njim so bili zadovoljni vsi, tako nastopajoči kot tudi tisti, ki so se udeležili tekem le kot gledalci. Prvo srečanje je rodilo tudi pobudo za nadaljnja srečanja na snegu, kar je bil med drugim tudi namen tekmovanja v veleslalomu na Krvavcu. Rezultati: Prvo mesto v ekipni uvrstitvi so osvojili predstavniki Pivovarne Union, drugo smučarji Hotela Union in tretje tekmovalci Hotela Turist. Ženske I. skupina: 1. Nataša Kapelj (Pivovarna Union), 2. Jožica Novak (Hotel Turist), 3. Berta Kreft (Hotel Turist); ženske II. skupina: 1. Adela Što-kelj (G. šola), 2. Majda Demšar (G. šola), 3. Zofija Krevalder (G. šola); Ženske — Gostinska šola (gojenke!): 1. Tanja Žerjav, Janja Žerjav, 3. Marjeta Kramberger in Jerica Stiherle; Moški I. skupina: 1. Vinko Plešec (Lev), 2. Janez Oblak (H. Union), 3. Marjan Babič (Lev); moški II. skupina: 1. Janez Kogovšek (Pivovarna), 2. Bogo Kočar (Pivovarna), 3. Jaka Kan-dušar (Lev); moški II. skupina: 1. Štefan Glavač (Figovec), 2. Janez Jugovič (Lev), 3. Rado Hočevar (Pivovarna); moški -Gostinska šola: Cvetko Toplak, 2. Martin Forte in 3. Janez Sbil. A. Ul. ********** • CELJE L spomladanskem delu tekmovanja SŠI - 72 je nastopilo v na»dznem tenisu blizu 300 predstavnikov 44 sindikalnih organizacij. Tekem se je udeležilo kar 70 ekip, to je 15 več 01 fonj Tako v I. ligi članov kot v I. ligi članic so se najbolj odrezali predstavniki Ingrada. Končana so tudi tekmovanja v odbojki za starejše člane, estvica po spomladanskem delu tekmovanj je naslednja: 1. ngrad, 2. Železarna, 3. Cinkarna, 4. Klima, 5. Kovinotehna, ■ Aero, 7 Prosveta, 8. Emo in 9. Toper. Letos bodo že tretje športne igre delavcev lesne industrije Slovenije. Tekmovanje bo, tako vsaj predvidevajo, 17. junija, organizira pa ga ,,Brest11 Cerknica. Ker je v lesni industriji zaposlenih veliko delavcev, menijo, da je udeležba na tem športnem srečanju še vedno premalo številna. Prav zaradi tega so v mnogih podjetjih že sedaj pričeli z resnimi pripravami, v tekmovalni program pa so vnesli še nekaj novih panog. Letos se bodo lesarji pomerili v naslednjih panogah: moški v balinanju, kegljanju, odbojki, malem nogometu, streljanju z zračno puško in šahu, ženske pa v šahu, kegljanju in odbojki. posvečajo v mnogih lesnih podjetjih pripravam že sedaj precej pozornosti. kw Pred dnevi se je s&stala v Novi Gorici komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu in obravnavala prve rezultate oziroma bolj pokazatelje o odzivu na široko zastavljeno akcijo TRIM. Prisotni so ugotovili, da je doslej prejelo TRIM kartončke več kot 2.000 ljudi. Največ kartončkov so vzeli Salonit Anhovo, Splošno gradbeno podjetje, Grosist Nova Gorica itd. Glede na to, da se je akcija TRIM na območju Nove Gorice takorekoč šele začela, na sestanku še niso imeli zanesljivih podatkov o tem, kako uspeva v posameznih delovnih organizacijah Očitno pa je bilo, vsaj po pripovedovanju navzočih, da so se za TRIM bolj ogreli v tistih delovnih • KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO PRI OSS NOVA GORICA 0 AKCIJI TRIM LED JE PREBIT organizacijah, kjer prevladujejo moški in precej manj tam, kjer so v večini ženske, kot na primer v podjetju Manufaktura. Člani komisije so sklenili, da bodo v najkrajšem času sklicali sestanek z referenti za šport in rekreacijo v posameznih delovnih organizacijah in jim posredovali natančnejša navodila za uresničitev akcije. Nedvomno namreč je, da bo akcija uspela le v tistih delovnih organizacijah, kjer bo dobro pripravljena, kjer bodo vsi lastniki kartončkov natančno vedeli, za kaj pravzaprav gre. Pod drugo točko dnevnega reda je komisija razpravljala o letošnjih športnih igrah, ki jih vsako leto organizira občinski sindikalni svet. Sklenila je, da bo ostal tekmovalni program nespremenjen in, da izvedbo iger, kot vsa leta doslej, tudi to pot poveri Občinski zvezi za telesno kulturo Nova Gorica. -n SMUČARSKI TROBOJ NA OOLTEH Tudi letos so se mladi športniki celjskih podjetij Libele, Nivoja in Topra pomerili na smučiščih na Golteh v veleslalomu. Sodelovalo je več kot 40 smučarjev in smučark. V treh kategorijah so po ogorčeni borbi zmagali predstavniki Nivoja. Kljub temu pa je bilo tekmovanje izredno iz- Tretja lesariada Ker je v lesni industriji razmeroma veliko zaposlenih, mnogi menijo, da je udeležba na lesa-riadah še vedno preskromna Dominko Uršič (Toper) boljši pri članih naj- enačeno in zmagali bi lahko tudi predstavniki Topra ali Libele. Končni vrstni red ekip je bil sledeč: Nivo 305,3 sekunde, Toper 312,1 in Libela 341,0 sekunde. V posameznih kategorijah so bili doseženi rezultati: članice - ekipno: Nivo 65,8, Toper 71,7, Libela 80,5, posamezno — Rojnik (Nivo) 32,5, Naraks (Nivo) 33,3, Golob (Toper) 35.3. Starejši člani — ekipno: Nivo 61,1, Toper 64,3, Libela 84,6, posamezno - Tanšek (Libela) 28,6, Rošič (Nivo) 29,5, Veber (Nivo) 31,6; Člani — ekipno: Libela 175,9, Toper 176,1, Nivo 178,4, posamezno — Uršič (Toper) 25,1, Rozman (Libela) 27.3, Vrečko (Toper) 27,3. Prihodnje leto bodo priredili to tradicionalno srečanje sindikalnih smučarjev tovariši iz Libele. J. KUZMA ZAKAJ TEKMOVANJE ZA ŠPORTNO ZNAČKO TRIM • SEŽANA Občinski sindikalni svet v Sežani je za letošnje leto že izpisal delavske športne igre. Na osnovi programa bo na ‘grah sodelovalo 157 moških in ženskih ekip. Najbolj množična disciplina bo kegljanje (53 ekip), sledi streljanje z zračno puško (26 ekip), balinanje (24 ekip) itd. Te dni so v Lipici že zaključili tekmovanje v kegljanju -enskih ekip. Prvo mesto je zasedla ženska ekipa Kras - N ■■■■■■■■■■■■■bbhbh Ze prvo leto smo ugotovili gostinstvo Sežana, druga je bila ekipa železniške postaje Se ~ana' tretje mesto pa je pripadlo ekipi Mitola. L tekmovanje je vključenih 23 sindikalnih podružnic, i fltenTz sodeluje več kot 800 delavcev in delavk oziroma S °raj 15 7o zaposlenih v teh delovnih organizacijah. š Tekmovalna oblika akcije TRIM ima osnove v tekmovanju za sindikalno rekreacijsko značko v Celju, ki je potekalo v obdobju 1970-71. Sindikalno rekreacijsko značko je osvojil vsakdo, ki je opravil določeno število špo rtno-rekreativnih aktivnosti v okviru sindikalne organizacije ter imel določene dosežke v smučanju, kegljanju, streljanju, plavanju ali planinar-stvu. ton za vpisovanje TRIM aktivnosti. Za športno značko TRIM pa smo uporabili program celjske sindikalne rekreacijske značke in ga še nekoliko dopolnili. Vsakdo, ki izpolnjuje karton za značko (osnovno) TRIM, 1 ali ko osvoji tudi zlato, srebrno ali bronasto športno značko KOČEVJE V. KRPAN s 5 Občinska zveza za telesno kulturo je v sodelovanju z ob- S c'nskim sindikalnim svetom razpisala tekmovanje v sindi- \ nih športnih igrah in to v: odbojki, atletiki, košarki, na- ^ ^ l^,lem tenisu, streljanju, kegljanju, malem nogometu in S a 11 Namen te ga. sindikalnega tekmovanja je, da bi poživili s sPortno dejavnost v okviru delovnih kolektivov, ki je v zad- \ Nm času nekoliko zamrla. Organizatorji pričakujejo, da se ^ 0 tekmovanja udeležile številne ekipe in posamezniki. N melbrosia' pl.d Ljubljana Vse tri prvouvrščene ekipe bodo prejele pokale, podjetje, katerega tekmovalci bodo pokazali najbolj solidno igro. pa še pokal za fair play. Ker gre v športu lesariade tudi za medsebojno spoznavanje kolektivov. velik interes za to rekreacijsko dejavnost. Kljub slabi propagandi smo dodelili blizu 500 značk, tekmovalo pa je več kot 1.000 zaposlenih. Ugotovili smo daje evidentiranje športni-rekreativnih aktivnosti otežkočalo akcijo oziroma, da so značko osvojili samo tisti, ki so imeli te aktivnosti v okviru svoje sindikalne organizacije in pa referenta, ki je vpisoval aktivnosti v evidenčne kartone. Kot naročena, za rešitev tega problema, je bila kondicijska spirala TRIM. ki so jo prvi uvedli pri nas v DRK Slovar^ v Ljubljani. Na njeni osnovi smo tudi izdelali republiški kar- Z x TRIM. In še nekateri razlogi, ki govorijo v prid tekmovanju za športno značko TRIM: Odrasli še. vedno radi preverjajo svoje sposobnosti in jih primerjajo s sposobnostmi drugih. Na delavskih športnih igrah in drugih tekmovanjih prejemajo priznanja le najboljši. In še to običajno kot člani ekipe.Mnogo pa jih, kljub celoletni aktivnosti in prizadevanju ostane brez. vsa- kega priznanja ali vsaj spominske plakete. Športne dosežke lahko sicer doseže vsakdo, toda povsem brez priprave le ne gre, še zlasti, če bomo norme postopoma stopnjevali. To bo pripeljalo do večje aktivnosti - priprave na tekmovanje. Tekmovanje za športno značko TRIM lahko organiziramo na več načinov: v okviru posebnih internih tekmovanj za značko v kolektivu, na tekmovanjih za športno značko v občinskem merilu, upoštevamo pa lahko tudi dosežke na raznih drugih tekmovanjih (sindikalne športne igre), če potekajo po ustreznih merilih. Program tekmovanj za značko je tak. da lahko predstavlja osnovni program organiziranja športne rekreacije sleherne delovne organizacije ali rekreativnega kluba. Torej, organizatorjem rekreacije ne bo treba veliko razmišljati pri sestavljanju programov rekreacije. Po drugi strani pa bo članstvo, ki bo želelo osvojiti značko, spodbujalo neaktivne organizacije k večji aktivnosti. T. (ORŠIč Skupinski dopust Letos bodo od 6. do 20. avgusta prvič ustavili stroje v vseh tovarnah Gorenja v Velenju zavoljo skupnega dopusta zaposlenih Lani so se v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje prvikrat odločili za kolektivni dopust po posameznih obratih. Nedavno tega pa je delavski svet sklenil, da bodo v dneh od 6. do 20. avgusta ustavili v tovarnah v Velenju vse stroje. Prvikrat bo tako okrog 4500 zaposlenih na skupinskem dopustu. Na delu bo le okrog 500 zaposlenih, saj bodo v času kolektivnega dopusta opravljali večja remontna iii nekatera druga dela. Ker tovarna Gorenje nima lastnega počitniškega doma, se je osnovna organizacija sindikata letos odločila, da s sodelovanjem celjskega Izletnika omogoči letovanje kar največjemu številu zaposlenih. Za člane delovnega kolektiva TGO Gorenje Velenje je pripravil celjski Izletnik letovanja v številnih letoviških krajih od Poreča do Dubrovnika. Program in izbira letovišč sta resnično pestra, saj bodo zaposleni iz Gorenja letovali v številnih znanih turističnih središčih ob jadranski Na 10 cicero CELJE Celjska gostinska in turistična podjetja so sprejela sklep, da se bodo vključila v akcijo „Leto kvalitete 1972“. Posebna komisija, ki bo tesno sodelovala z inšpekcijskimi službami, bo ugotavljala kvaliteto hrane, kontrolirala higieno, opremljenost in strežbo v gostinskih podjetjih. Opozarjala pa bo tudi na druge nepravilnosti, če pa bo potrebno, bo komisija tudi primerno sank-cijsko ukrepala. MB # SLOVENSKA obali. Največji del programa za letovanje je izdelan s kombinacijo prevoza do Zagreba in od tam naprej z letalom do Splita oz. do Dubrovnika in pa z avtobusnim prevozom do Novalje, Poreča in Raba. Tako želijo zagotoviti kar najbolj udoben in resnično brezskrben dopust,, zlati še, da zaposlenim ne bo treba razmišljati, kdaj in kako bodo prispeli v kraj letovanja. Skrbi okrog prevozov ne bo več. Dopustniki bodo morali prinesti na odhodno postajo v Velenju prtljago, potem pa bo zanje do povratka v Velenje skrbel celjski Izletnik. Avtoturistično podjetje Izletnik Celje je za člane delovne skupnosti TGO Velenje pripravilo za dopust še eno ugodnost. Pri prijavi bodo morali dopustniki vplačati 40 %' stroškov letovanja, preostalih 60 % stroškov za letovanje pa bodo odplačali, če bodo to želeli, v največ 6 mesečnih obrokih, vendar pa najpozneje do konca leta 1972. Za dopustnike iz TGO Gorenje Velenje je pripravilo celjsko avtoturistično podjetje Izletnik še eno presenečenje. Za tiste, ki bodo odšli na dopust v juniju oziroma v septembru, bodo pri dveh odraslih družinskih članih priznali za otroka do 14. leta starosti 200 oz. 100 dinarjev popusta pri paketu uslug. Sicer pa bo treba za otroke v starosti do 4. leta, če nimajo lastnega sedeža v letalu ali v avtobusu in če spijo skupaj s starši, plačati le 40 % penzion-ske cene. (vš) „Mamica! Medvedka mi kupi, prosim, pa takega, ki brunda!" Vsi, Janezi, lončki, Andrejčiči pa Marjance, vsi imajo radi medvedke. Na živega majhnega medvedka, ne, na tega niti ne pomislijo. Še v živalskem vrtu ga je težko videti. Da bi ga imeli doma, res živega, do tu ne seže niti bujna | otroška domišljija. Toda, kaže, da ni nič nemogoče. Kržičev Slavko in Zalarjev Ivan iz Iške vasi pri Ljubljani imata doma vsak svojega pravega in živega medvedka. „ | Nekaj tednov je od tiste nedelje, ko so se fantje iz Iške vasi šli potepat po gozdovih Krima. Ze so se vračali, ko . . . „Poglej, pa saj to sta medvedka!" Dve majhni kosmati kepici sta spali na listju. Ne da bi pomislili na nevarnost, ki bi jim pretila, če bi bila v bližini stara medvedka, sta Ivan in Slavko pograbila vsak | enega. Bobi in Ben, taki sta dobila medvedka imeni, sta se že po nekaj dneh privadila na ljudi in posebno na divan v Zalarjevi kuhinji. „Rada pijeta mleko, še posebno, če je notri malo medu. Kadar ne spita, se rada igrata z otroki in med seboj. Prijazna sta, kot dva mlada kužka." Ivanu in Slavku bo prav gotovo žal, da bosta Bobi in Ben tako hitro rasla in bosta iz rrjalih živih igračk postala velika kosmatinca, ki bosta dobila prostor le še v kakšnem živalskem vrtu. A. AGNIČ RAZGOVOR Z DR. MIHO HLADET0M, GENERALNIM DIREKTORJEM KOMPASA Rekordno minulo leto BISTRICA V nedeljo, 28. maja bo ob 9. uri pri Osankarici na bistriškem Pohorju srečanje mladih iz šestih občin. Ob tej priložnosti bodo obiskali poslednje bojišče Pohorskega bataljona, nato pa še izletniško točko Štuhe-cov dom pri Treh kraljih. Med dogodki, ki imajo tudi dolgoročnejši pomen, bodo srečanja gospodarstvenikov iz teh občin. Na srečanjih bodo proučevati možnosti tesnejšega ekonomskega sodelovanja gospodarskih organizacij na področju treh slovenskih in treh hrvaških občin. V. H. Turistično in avtobusno podjetje Kompas je minulo leto zaključilo z lepimi gospodarskimi rezultati • Med drugim je Kompas ustvaril za blizu 40 milijonov dolarjev deviznega priliva • Kako bo letos? samo Pred začetkom glavne turistične sezone smo zaprosili za razgovor dr. Miho Hladeta, generalnega direktorja ljubljanskega turističnega in avtobusnega podjetja Kompas. — Povejte nam, prosim, za začetek, kako je Kompas posloval v minulem letu? „Mislim, da smo s poslovanjem v minulem letu lahko zadovoljni, saj smo leto zaključili z rekordom. Posebnih izpadov ni bilo. Edina slabost, ki smo jo NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Naročam Delavsko enotnost Ime In priimek: Točen naslov: Naročnino za 12 mesecev v znesku 26-din bom poravnal na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991. Ime In priimek Naslov Podpis 1 ........................................................................... 2 ...............................:........................................... 3 .......................................................................... 4 .......................................................................... s ........................................................................... Vsak novi naročnik potrdi zbiralcu naročnikov s podpisom svoj pristanek In sam vplača naročnino za 12 mesecev na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991. Ime, priimek In točen naslov zbiralca naročnikov: lani krepko občutili, so bile omejitve v zvezi z uporabo retencijske kvote.“ — Nam vse te uspehe lahko ilustrirate s številkami? „Celotna realizacija je presegla vsa naša pričakovanja za deset odstotkov, pa čeprav smo lani planirali zelo optimistično. Minulo leto smo tako končali z 824 milijoni dinarjev. Za skoraj sto odstotkov smo povečali realizacijo na področju inozemskega turizma, kjer smo, če štejem ves devizni priliv preko našega podjetja, dosegli skoraj 40 milijonov dolarjev prometa. To pomeni, da smo med vodilnimi organizacijami te vrste v Jugoslaviji. Tudi v primerjavi z ostalimi gospodarskimi organizacijami prav gotovo sodimo v gornji razred ... Nadalje moram povedati, da smo dosegli lepe rezultate v prevozniški dejavnosti. V mislih imam še posebej rent-a-car službo in pa našo pogodbo, ki jo imamo s tujim partnerjem. Tudi tu se je naša realizacija povečala za sto odstotkov. To so torej v glavnem naši uspehi, ki jih lahko podčrtam, in ki nekako dajejo karakteristiko našemu poslovanju v minulem letu.“ pomanjkanje obratnih sredstev močno ovira priprave na sezono. Tako ne morejo dopolniti svojih zalog, ki jih potrebujejo. Zato se bo pojavilo pomanjkanje določenih artiklov na tržišču, kar prav lahko vrže senco na naš turizem. Nismo še uspeli popolnoma razčistiti vseh odnosov med skupinskimi aranž-majskimi cenami, kot jih imenujemo in cenami za posameznike. Prav tako se še nismo mogli dokončno odločiti, kako bomo obravnavah goste, ki prihajajo k nam iz različnih dežel in še vrsta neprevidenih zaprek lahko nastane.“ — Kaj pa črne koze? „Turistično tržišče je za najrazličnejše epidemije najbolj občutljivo. Lani, ko je bilo v Španiji le nekaj primerov kolere, je turistični priliv tujcev v tej deželi upadel kar za 30 odstotkov, kar pomeni lepe milijone dolarjev. Tudi nam se lahko zgodi kaj takega, če ne bomo storili pravočasno vsega potrebnega za preprečitev epidemije črnih koz.“ - Kompas tudi precej gradi, zdaj na primer dva hotela v Ljubljani in v Kranjski gori. Kako je pravzaprav s Kompase vimi investicijami? „Gradnja naših hotelov Kranjski gori in v Ljubljani p°’ teka dokaj normalno in bo ze ključena v določenih rokih. To pa vsekakor niso zadnje Kofl1' pasove naložbe, če bodo za to dani pogoji. To pomeni, & bodo na voljo lastna sredstvo-krediti pri bankah in dovolj sredstev pri Izvršnem svetu, k* naj bi beneficiral obrestno mer° ■o za turistične kredite. Mislim, smo trenutno v nekem ob' dobju, to še posebej velja za tu* rižem in za nove gradnje, ko j6 težko govoriti o nekih velikih novih načrtih, ko denimo, ® nismo popolnoma spravili z dnevnega reda problemov, K nas še tarejo v zvezi s starino1 investicijami. Mi imamo sred’ njeročni načrt izgradnje hotel', sitih objektov. Je zelo obširen saj zajema gradnjo hotelskih ob' jektov v Bohinju, na Bledu in ^ Slovenskem primorju. Nove ip‘ vesticije smo predvideli tudi & ven Slovenije, toda že zdaJ vemo, da bomo imeli pri njih velike težave, če se jih bomo 1°' j u ž M- *" - - Kako bo letos? „Če bi naša pričakovanja ocenjevali na osnovi že sklenjenih pogodb in doslej že sprejetih prijav v okviru teh pogodb, potem lahko trdim, da mora biti tudi letošnja sezona ena od rekordnih. Vendar pa se močno bojim, da bodo na sam potek sezone in na njen uspešen rezultat vplivali mnogi faktorji, s katerimi se lani nismo srečali. Ko se pogovarjamo s hotelirji, opažamo, da pri njih na primer DOPISNIKI POROČAJO KRANJ POČITNICE V DAJLI V združenem podjetju Iskra Kranj že dalj časa gojijo željo, da bi pove ^ svoje počitniške zmogljivosti ob morju, saj sedanje ne zadoščajo nl letovanje enega odstotka delavcev in njihovih družinskih članov. P°s. aCjj skupina vodilnih delavcev in predstavnikov družbenopolitičnih organi SKUpina VOUlinJUl uuiavucv Ul piCUM.avilin.uv uiuzucnujjuuin.mn I Aloni tillhol/1 rlttlTtn II nrpHlnffll 7.3 U* najmanj desetino vseh delavcev s člani njihovi družin. O predlogu za ure čitev te zamisli bodo razpravljali in sklepali po vseh Iskrinih organizacij3 DELAVSKA ENOTNOST Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 28. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik ____________, __________r uciavsua enotnost v lujuuijaui. Last je on ustanovljen ao. uuvcuiuu la-iz,. o reja ga ureumsiti ouuur. umvui m ougovurui ureun*» . POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 323-554, 316-695 Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, u „01* amezna številka stane 1 din-------Naročnina je Četrtletna 8,50 din — polletna 13 din — in letna 26 din — Rokopisov ne vračamo — račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-12100 — Posamezna i plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljunijana