Poštnina plačana v gotovini. ■ Spediz. in atob. post. I. *r; DEMOKRACIJA UredniAtvo; Jfnt, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-7» Uprava: Trat, ulica S. Aaaatajlo 1-c • tel. 9-SO-lf Goriško uredništvo: Gorica, Rlva Piarmtta At. II. CINA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo-L 170, letno L 2.000. — Poštni šekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Štev. li Trst - Gorica S 6. marca 1956 Izhaja vsak petek Teži jim dušo težka vest... Te besede, Id jih je izrekel slovenski pesnik, nam prihajajo na misel ob raznih potvarjanjih, s katerimi skušajo trtaški titovci, njihovi sopotniki in z njimi njihova glasila postopoma in vztrajno stkali figov list, ki naj bi zakril resnica. Ce bo šlo tako naprej, bcmo čez leto dni že brali, da je pravzaprav Slovenska demokratska zveza ' kri-, va, da ni bilo uresničeno Svobodno tržaško ozemlje; da smo ljudje, ki se zbiramo okrog te organizacije, Odgovorni za vse krivice, ki jih naš živelj trpi; da je posledica naše brezbrižnosti in nesposobnosti, če n( bilo ob zadnji razdelitvi uprave tega področja poskrbljeno za učinkovita jamstva za upoštevanje potreb tržaških Slovencev. Treba je samo še pozabiti, kdo je v imenu Jugoslavije podpisal londonske sporazume, kako malo je pri tem upošteval želje svojih tržaških rojakov pa bo to, za kar se trudi »Primorski dnevniks in z njim tudi njigov mali Benjaminček, skoro post’.lo resnica. Seveda, če ne bi imeli naši ljudje bistrih glav in dobrega spomina, ki ju ne bosta tako zlepa izdala. Zato smo vkljub združenim naporom naših nasprotnikov prepričani, da bodo ti naklepi žalostno Spodleteli. Ne glede na to pa moramo poznati spletke in potvarjanja, s katerimi skušajo naši nasprotniki ljudem zamegliti oči, da bi jim prikazali Slovensko demokratsko zvezo v napačni, čimbolj črni luči. Prav pretekli teden smo imeli takšen poučen primer. Naši čitatelji so v zadnji številki »Demokracije*! lahko brali, kaj je dr. Josip Agneletto govoril v tržaškem občinskem svetu in kako se je zavzel ne samo za pravice in koristi svojih volivcev, temveč vseh tržaških Slovencev. In kaj je vedel n vsem tem povedati »Primorski dnevnika? Podčrtal je neumestno pripombo, s katero je župan Bartoli dal dr. Agnelettu besedo. Iz dolgega prvega dela dr. Agneletto-vega govora pa je po lastni fantaziji (na seji sta bila prisotna dopisnik »Pr. dn.v in občinski svetovalec dr. Dekleval) podtaknil svojim čitateljem in slovenski javnosti, da je dr. Agneletto »ugotovil, da so demokratične struje lojalno sprejele vrnitev Trsta k Italijis in da »Tiito ustvarja neznosne pogoje ne samo za Italijane, temveč tudi za Slovence.* Iz štiri stolpce dolgega političnega govora sta oba titovska zastopnika slišala samo to. Nič več. S prvo trditvijo je »Primorski dnevnik« hotel vreči kepo blata nn iskrenost in doslednost, s katero se. je SDZ zavzemala za STO, z drugo pa jo je hotel prikazati kot udinje-valko protislovenskega šovinizma. Na vsak način skrbno preračunana potvorba, ena izmed mnogih, s katerimi skušajo naši nasprotniki ze dolgo ustvariti v javnosti potvorjeno sliko o SDZ. Toda, tudi če ne bi dr. Agneletto dejansko izjavil samo, da so »demokratični Slovenci.. . javno in lojalno sprejeli dovršeno dejstvo c razkosanju STO*, kaj bi mu sploh še lahko očitali na njegove izjave v tržaškem občinskem svetu? To, da je SDZ javno priznala in se sprijaznila s posledicami podpisane in izvedene mednarodne pogodbe? Mar niso tega izjavili tudi tržaški titov-dj In končno — ali niso na slovenski, oziroma jugoslovanski sirarn 'podpisali to pogodbo prav titovski gospodarji? »Primorski dnevniktt bi se moral torej kvečjemu veseliti, da je dr. Agneletto v imenu svojih skupin izjavil, da sprejema to, kar je »Primorski dnevnik* že dolgo pred tem pripravljal in čemur je med prvimi zaploskal! Tako Se o čitki, podobno bumerangu, vračajo na tistega, ki jih je zagnal. Kar se pa tiče postopanja s Slovenci in Italijani v coni B je dr. Agneletto samo ugotovil resnico in dejansko stanje. Mar ni sramota za državo, da beži od tam poleg Italijanov tudi toliko Slovencev? Kdor ne verjame, naj kar obišče razna begunska oziroma izseljenska taborišča v Trstu in okolici. In, ali ne bi bilo od nas več kot naivno, če bi rekli, da nam je usoda istrskih Italijanov , deveta briga, ko pa je vendar ves londonski sporazum zgrajen na reciprociteti in moramo zaradi ravnanja jugoslovanskih o-blasti nositi posledice mi? Primer šol je dovolj svež. Iz Rima je prišla nest, da nam pripravljajo zakon, po katerem naj bi mešana komisija odločala, kateri otroci so Slovenci in kateri ne. Protestirali smo. Na ■nekaterih mestih pa so nam rekli: Kaj se razburjate, kako pa je v cofi! B? In o tem naj bi molčali? Kdo trna Zakon za slovenske dole Pomirljiva izjava prosvetnega ministra Zakon za slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem je za slovenski živelj izredno važna zadeva. Zato se zanimamo zanj prav vsi Slovenci in se ne bomo nehali zanimati, dokler ga obe zakonodaja: zibornici italijanske republike ne sprejmeta. Slovenci pri zakonodaji nimamo nobene besede, tudi takrat ne, kadar gre samo za inaše neposredne interese. Oglašamo se lah-co le v časopisju. Le v tisku in s spomenicami lahko povemo svoje mnenje. Spričo tega položaja zopet in zopet ponavljamo: zakon, s katerim bo država uredila slovensko šolstvo, mora biti v skladu z okvirnimi načeli italijanske ustave, mora biti demokratičen in slovenskemu šolstvu v korist in procvit in ne v škodo. Sedanji prosvetni minister gosp. Paolo Rossi se je zadnje dni avgusta mudil v Trstu. Ob tisti priliki je dvakrat sprejel zastopnike slovenskih šolskih sindikatov. 27. avgusta zvečer j.im je .izjavil, da >e zakon za slovenske šole pripravljen. Dr. Sacchetto, funkcionar >d-delka za obmejno šolstvo pa je zatrdno obljubil, da jim ga bo pokazal. Osnutek tega- zakona da pride dne 10. septembra na sejo ministrskega sveta. Naslednji dan je g. minister ponovno sprejel zastopnike slovenskih šalniških sindikatov, topot v palači generalnega komisariata. Pri tem sprejemu je bil navzoč tudi dr. Sacchetto in njemu je g. minister naročil, naj se pomudi v Trstu, dokler bo potrebno, 'u-di dalj časa. G. minister je odpotoval, dr. Sacchetto je pa imel razgovor s slovenskimi sindikalisti dne 29. avgusta v prostorih ravnateljstva za javno šolstvo. Dr. Sacchetto je izjavil, da je osnutek zakona pozabil v Rimu. Naštel pa je navzočim slovenskim šolnikom na pamet več točk iz tega osnutka, ki so se tikale učnih načrtov, stalnih učnih mest na srednjih In osnovnih šolah, posebn,h natečajev za slovenske šole, in sicer po naslovih in izpitih; omenil je tudi povezavo tega zakonskega načrta z londonskim memorandumom. Očividmo pa je pozabil povedati nekatere bolj nerodne paragrafe, »radi katerih so Slovenska katoliška skupnost in Slovenska demokratska zveza ,in pozneje še druge organizacije odločno protestirale v časopisju in s spomenicami. Ta protestna akcija, ki je razburkala vso slovensko javnost, je i-mela zaželeni uspeh. Te dni je tržaški časnikar g. Giorgio Cesace govoril z ministrom Rossijem, ki mu je .izrecno naročil, naj zagotovi slovensko manjšino, da je bil zakonski načrt za Slovenske šole izdelan brez njegove vednosti in da izključuje, da bi ga prosvetno ministrstvo kdaj odobrilo v obliki, kot je poročalo o njem časopisje. V nobe- nem primeru da se ne bo kršila pravica staršev do svobodne izbire šole za svoje otroke. Po njegovem (to je ministrovem) mnenju imajo pravico obiskovati slovenske šo;e tudi otroci optantov; o tem pa ne more odločati, ker da spada to v kompetenco notranjega ministrstva. To pomirljivo izjavo g. ministra za prosveto, katero sporočamo v vednost slovenski javnosti, je g. Giorgio Cesare prinesel iz Rima in jo sporočil različnim predstavnikom slovenskega tiska in političnih organizacij in jih izrecno pooblastil, da jo objavijo in obvestijo vso slovensko javnost. Po Togliittijni vrnitvi Togliatti se je vrnil s kongresa sovjetske komunistične partije v Moskvi. Ni verjetno, da je prinesel s seboj kake senzacionalne novosti za taktiko italijanske komunistične stranke. Komunisti so že kar dobro kurjeni v revolucionarni taktiki in vedo, da bi ne uspeli z odkritim naskokom za polastitev državne oblasti. Takšna taktika bi tudi ne bila v skladu s trenutno sovjetsko zunanjo politiko, ki je previdna in preračunana na dolge roke. Zgrešeno pa bi bilo, če bi iz tega delali pomirljive .zaključke. Komunisti se bodo borili, da bi dobili s svojimi sopotniki večino v parlamentu in tako prišli na oblast. Sprejemajo demokratično metodo, ki bi jo pa seveda uničili takoj, kakor hitro bi jim pripomogla na oblast. Togliatti bo uporabljal zelo mile metode. Delavstvo bo vedno težje spdznavalo, kje konča Sanagat in se začne Nenni, in kje se začne in konča Togliatti. Zdrave demokratične sredinske sile morajo biti zato zelo budne. ZM bedo poiPiiosilE na Cipra? Ameriško zunanje ministrstvo je pretekli ponedeljek objavilo izjavo, da je pripravljeno podpreti svoja prijatelja, Veliko Britanijo in Grčijo, da dosežeta pravično ureditev ciprskega spora. Poudarilo pa je, da se Združene države me mislijo opredeliti ne za eno, ne za drugo stran. Grki so ameriško izjavo pozdravili, manj pa Britanci, ki so neprijetno prizadeti tudi z grško zahtevo. po kateri naj bi o Cipru razpravljala prihodnja Glavna skupščina Združenih narodov. Po britanskem mnenju gre za notranjo britansko zadevo, v katero se Združeni narodi ne smejo vmešavati. Turki, ki imajo na Cipru močno narodno manjšino, za katero ne bi radi videli, da pride pod Grke, podpirajo Britance in jim pravijo, da so nadškofu Makariosu itak že preveč popuščali. Tako se ciprska zadeva vedno •bot! zapleta. Medtem traja splošna .stavka, množijo se atentati, Grčin. trad'cionalna zaveznica Velike Britanije, pa se vedno bolj odtujule svoji stoletni zaščltnici. Suet na ramenih Amerike Pod gornjim naslovom prinaša švicarski tednik »Die Welt-woche« uvodnik o najnovejšem svetovno-političnem položaju v zvezi s stališčem Amerike kot svetovne velesile. Misli in zi-ključki bodo gotovo zanimali tudi naše čitatelje, zato prinašamo članek v izvlečku. Ameriški politiki, časnikarji, profesorji in mnogi drugi se ,bolj kot z drugimi vprašanji z napetostjo in razdraženostjo Davijo z nepriljubljenostjo Amerike po svetu. Prepričani so, da se je Amerika ideaiu največje sreče za čim večje število ljudi bolj približala kakor katerakoli dežela na svetu. Prepričani so. da bi mogla biti Amerika svetu /a vzor. Delajte kot mi, pa boste deležni istih blagoslovov kot mi; pri tem vam bomo radi pomagali; želimo, da bi se vam prav tako godilo kakor se nam. Te želje so gotovo poštene in stalno jih z dejanji tudi dokazujejo z neprestanimi tokovi dolarskih milijard, ki se razlivajo po vsem svetu in ki jih ameriški davkoplačevalci z velikimi žrtvam; voljno plačujejo. Američani enostavno ne razumejo, da kljub temu niso v svetu priljubljeni, da jih zmerjajo z impe-ralisti in jim povsod pripisujejo slabe namene. In vendar je jasno, da svetovna velesila ne more bi-.i nriPubPena. Njena moč vzbuja nevoščljivost, njena premoč nezaupa me, niena presegajoča odgovornost povzroča, da jo obtožuie:o za vs». ker ne teče po želji posameznika. Dokaz dobre vol;e Amerike, da lastnih moči ne zlorablja., lahko zmanj- Zaključek fironchiiepega obiska Predsednik republike je končal svoj obisk v Ameriki. Politiko, za katero se je zavzemal v .razgovorih z državniki Združenih držav in Kanade, lahko na kratko povzamemo z njegovimi lastnimi besedami na nedeljskem banketu v New Yorku, ko je med drugim izjavil: Smotri atlantskega zavezništva se morajo razširiti zlasti spričo položaja ne Srednjem vzhodu. Vojaškin sil, ki so potrebne za varnost Zahoda, stvarno ni moči znižati. To pa ni dovolj. Zadnje čase je nastalo tekmovanje v sožitju, kar predstavlja novo sovjetsko orožje. V tem tekmovanju bo Zahod vzdržal le, če bo odgovoril z enakim orožjem. Ce bi bila enotnost in vzajemnost svobodnih držav dovolj trdna, bi Zahod lahko povečal stike s Sovjetsko zvezo v korist svetovnega miru. Italija se zelo zanima za o-hranitev miru na Srednjem vzh> du. Na tem področju nima Italija nobenih nerešenih računov in je zato lahko njeno stališče nepristransko. Arabski svet bo skrbno prisluhnil ne njene besede. 0 noui soujefski taktiki Znano je, da so na komunističnem kongresu v Moskvi sklenili spremeniti taktiko za dosego končnih smotrov komunističnega imperializma-, ki so seveda ostali le-spremenjeni. Spričo tega je mogoče čudno, da je ameriški zunanji minister pred kongresnim .zunanjepolitičnim odborom izjavil, da kaže sovjetska politika očitne znake u-trujenosti, ker so sovjetski prvaki sprejeli neke vrste »titovstvo« v komunističnih partijah ostalih držav in da so Združene države v primeri s Sovjeti močnejše kot pred enim letom. Ali so bile Dullesove besede jpomirjevanje z ozirom na bližnje predsedniške, volitve? Menda bo že imel bolj prav najboljši ameriški poznavalec komunizma, bivši veleposlanik Kennan, ki je takoj po Dullesovem govoru izjavil, da ni položaj nič manj težaven kot te bil leta 1947. Ne smemo si zapirati oči pred stvarnostjo. Sovjeti prodirajo v A- pravico zahtevati od nas kaj takega? Prav gotovo kvečjemu tisti, ki mu je vseeno, ali tržaški Slovenci izginemo, tisti, ki mu ni do naših, temveč do nekih drugih koristi, za katere se nas pač po njegovem izplača žrtvovati. Tovariši moraio pač že razumeti, da nad takšno u-sodo nihče ne more biti navdušen in bolje bi bilo, da bi si oprali vest s kesanjem in pravilnejšim ravnanjem, ne pa s potvorbami in zavijanji, fct samo večajo njihov greh. * s * zijo in Afriko med arabski in muslimanski svet. Taktiko so res spremenili, končni cilj je pa ostal nespremenjen in temu je podrejena vsa njihova politika. Danes so se komunisti vrnili k stari klasični taktiki zavzetja oblasti brez oborožene vstaje, s pomočjo demokratičnih parlamentarnih 'ustanov. Ali bo zahodni svet znal odgovoriti na to taktiko? Na Zahodu pač iščejo neke nove poti. V Londonu še vedno analizirajo »novo smer« sovjetske politike in premišljajo, kaj naj bi pomenila hladna »koeksistenca«, ki jo prdiga Hruščev. Kremelj ie napravil angleškemu vplivu v Evropi. Aziii in Afriki tako škodo, da ni verjetno, da 'bi Britanci mrd obiskom sovjetskih prvakov v Londonu načeli vprašanje razorožitve. Boli kakor kdaj koli ie zato danes važno, da ostanejo London, Wa-shington in Pariz v enotni in strnjeni fronti atlantskega zavezništva. Nedvomno je to zvezo ponovno utrdil obisk francoskega ministrskega predsednika Molleta pri britanskem nvnistrskem predsedniku Eden.u. Glavni povod tega sestanka je bile gotovo znana iztava Mogetovega zunanjega ministra Pi-neau!a o domnevnem nesoglasju g’ede stališča Franciie in Angliie do Afantske zveze in o potrebi po novem zbližaniu s Sovjetsko zvezo. Mollet pa ie zdaj Edenu zagotovil, da oste;a Francija zvesta atlantskemu zavezništvu, in poročila pravico, da so se prijateljske vezi med obema državama po tem obisku ie okrepil*. Močno so odjeknile tudi Gronchi-jeve besede, da je treba v državi voditi takšno socialno in gospodarsko politiko, ki bo zadovoljila množici? in jo bodo le-te tudi podpirale. « • * Pretekli torek je republiški predsednik Gronchi zaključil svoj obisk v Združenih državah in, Kanadi ter se je z letalom vrnil v domovino. Pred odhodom je poudaril, da je z rezultati obiska zelo zadovoljen. Prepričal se je, da imajo tako v Washingtonu kakor v Ottawi popolno razumevanje za. italijanske potrebe. V posebno zadoščenje pa mu je, da so v obeh prestolnicah o-dobrili njegovo stališče glede izvajanja , tistih členov atlantskega zavezništva, ki govorč o potrebi go spodarskega sodelovanja. Podobne izjave je v svojem in predsednikovem imenu podal tudi zunanji minister Martino. Sploh je treba ugotoviti, da si je predsednik Gronchi v obeh velikih državah Severne Amerike osvojil veliko naklonjenost in de je razčistil veliko dvomov, s katerimi : 5 nekateri prej zrli na njegovo osebo in namene. »New York Times«, vodilni ameriški dnevnik, piše, da je Gronchi sicer levičarsko usmerjen človek, ki rad govori odkrito in čigar ideje niso vedno v skladu z idejami Združenih držav. Primerja ga z voditeljem britanskih laburistov Attleejem. Obema pa priznava, da sta resnična demokrata, prijatelja Združenih držav in odločna protikomunista. To so pa stvari, ki imi-jo velik pomen. Tako tudi desničarski ameriški listi hvalijo Gronchija in odobravajo njegove izjave, po katerih bi morala Italija imeti vlado na širši osnovi, da bi tako uživala večjo priljubljenost med ljudstvom ter s svojo demokratsko vladavino dala še večji prispevek v zahodno zavezništvo. Tako si je Gronchi s svojo odkritosrčnostjo in jasnostjo pogledov pridobil veliko naklonjenost Američanov. O.bisk, na katerega so nekateri zrli s precejšnjo zaskrbljenostjo, je izpadel nad vse pričakovanje dobro. IHalenhPV v Londonu Malenkov igra zadnje čase v sovjetski politiki kaj zanimivo vlogo. Najprej so ga vrgli s položa;a ministrskega predsednika iffl' bi verjetno izginil s površje, ko bi v Krem-]iu ne mislili, da morajo pokazati, kako je zares zavel nov veter. Pokazati hočeio. da so vsaj v svoii partiji demokrati. In za to je Malenkov kar primerna zastava. Mar ni nadepši dokaz demokracije, če se takšen človek, katerega politiko so obsodili, lahko še vedno oglaša na kongresu partije, če je ohranil svoje mesto v njenem prezidiju, če ga pošiljajo celo v tujino? Slednje je namreč najnovejše. Angležem, ki imajo posebno odporno demokratično kožo, so poslali ts živi dokaz komunistične demokracije kar v njihovo deželo. Preteklo sredo je namreč Malenkov prispel v London, kjer se bo v svojstvu ministra za elektrarne razgovarjal z britanskim ministrom za goriva, hu-breyem Jonesom. Kot ministrski podpredsednik pa bo napravil obišk tudi ministrskemu predsedniku E-denu in zunanjemu ministru Selwy nu Lloydu. Makarios V ospredju napetosti na Srednjem vzhodu je še vedno Ciper. Odstavitev poveljnika Arabske legije. Glubb peše, po jordanskem kralju je potisnila v ozadje deportacija nadškofa Makariosa, voditelja ciprskega gibanja za. neodvisnost. Ta Ko važne odločitve seveda ni napravil ciprski guverner Hardimg na svo.o roko, ampak je to korak britanske vlade. Trda odstranitev Makariosu je gotovo zaostrila položaj ne Cipru in bodoči dogodki bodo šele pokazali, če ni bila to nevarna napaka, ki lahko omaje atlantske post> jenke v Grčiji, kjer je prebivalstvo zelo razburjeno. Grške struje, ki se zavzemajo za nevtralnost pn jugoslovanskem vzorcu, so se p> teh dogodkih v deželi jako okrepile. Grčija in Anglija sta obe članici atlantskega zavezništvo, ki mora zato storiti vse za mirno in zadovoljivo ureditev tega spora. Kariere komunističnih veličin Tednik »France Observateur«, ki je komunistično glasilo, čeprav ne vedno na »liniji«, razpravlja o nekdanjem madžarskemu komunističnemu samodržcu Bela Kunu in se sprašuje, ali je bil Bela Kun v resnici »stari prijatelj Lenina«? Komunistično glasilo odgovarja na to vprašanje takole: Ta nova zgodovinska verzija, ki so jo oznanili na XX. kongresu komunistične partije, ni prav nič manj lažniva kot prejš-n«, ki je Kuna predstavljala kot »vohuna«, »izdajalca« in »trockista«. Lenin je v resnici 33-letnega Kuna, ki je bil prvi poglavar kratkotrajne komunistične revolucije (leta 1919) na Madžarskem, stalno •> stro obsojal. Pretil je celo, da ga b;> pustil ustreliti, ko je poslušal poročila o njegovih zverinskih nastopih na turškem bojišču (kamor so ga poslali po polomljadi na Madžarskem). Trocki je napisal: »Ko sem pri svo'ih razgovorih z Leninom poskušal zagovarjati Kuna proti napadom. ki so bili močno pretiran', mi je Lenin odgovoril: „Ne zanikam, da je bojevit falot, vendar niegova politika ni nič vredna; najbolje je, če ga ne smatramo za, resnega!"« su.e njeno nepriljubljenost, preprečiti pa je ne more. To ni nič novega. Ko je bila An-gii.a še svetovna sila, tudi Angležev nikjer niso ljubili. Angleže, ki so bili vzgojeni v gosposki miselnosti in so v duhu imperialističnega razdobja hlepeli po zagospodo-vanju sveta, je malo brigalo, ali sc priljubljeni ah ne. Tudi Rusi st' Kar zadovoljni, da jih v njihovem rdečem cesarstvu nihče ne mara. Tistega, ki jih sovraži, jpač priaihto, da svojo stisnjeno pest skrije v žep. Američani pa niso .takšni. Oni ponudijo stisnjeni pesti dolarski bankovec jin pest se kar sama odpre. Svoje sovražnike, ki so jim nasprotni iz gole čustvenosti in ki se za resnico in logična, dokazovanja ne zanimajo, poskušajo z besedami, razstavami in statistiko prepričati., da nimajo prav. Vzrok za to nenavadno zadržanje Američanov je njihova nevolja, da bi bili svetovna sila. Vzrok za njihov neuspeh in nepriljubljenost pa e prav dejstvo, da so Združene dur-ave svetovna sila in da bodo sve-ovna sila v čedalje večjem obsegu, oa če jim je to prav ali ne. Vsa povojna ameriška politika je Pila en sam neomajen in mnogovrsten poizkus, da bi svetovne odgovornosti prevalila in porazdelila na inuge. Angliji je pomagala, da, je anirala svoje gospodarstvo, za;0 la bi spet postala svetovna sila, Milijone so dovajali Franciji, Postavili so na noge Zahodno Nemčl-o in nudili Japonski možnosti za i.ien vzpon. Z vsemi silami so po-peševali politično, gospodarsko in vojaško skupnost Zahodne Evrope, da bi tu nestala sila, ki bi razbremenila Ameriko. Poskušali so pri-egniti arabske in azijske dežele k sodelovanju ,in njim prepustiti odgovornosti. Gotovo je bil cilj ustvariti obrambno fronto proti komunistični nevarnosti, vendar Združene države pri tem niso hlepele po n-t rje vanju svoje lastne politične gospodovat nosti, pač pa so poskušale oridobiti druge dežele in narode za ‘o, da te države same prostovoljno prevzamejo odsek svoje obramba® črte in ga utrdijo a ameriško denarno pomočjo. Vodilna misel, ki je spremljala ameriško politiko, sta bili močna protikomunistična Evropa in moe-.'.» protikomunistična Azija.; obe dovolj krepki, da jima, Amerika mirne duše lahko prepusti obrambo in notranjo okrepitev ter da ise sama politično zojpet umakne na svojo lastno celino. Ta politika je v splošnem spodletela, Namesto, da bi se počasi izne->11» nezaželenega in skrajno ■*-hvaležnega položaja svetovne sile. mora Amerika vedno znova nalagati na svoja ramena nova bremena in se čedalje bolj izpostavljati vedno večji nepriljubljenosti, či hoče, da kose svetovnih bremen, ki adajo s trudnih ramen, ne poberejo Sovjeti. Bremena so vedno težja in ameriške zaveznice šibijo na moči in volji ter dokazujejo, da tem bremenom niso dorasle: moč' Združenih držav mora (ali bi morala) zamašiti, vrzeli. Posebno ostro prihaja danes dt> izraza ta pojav v vzhodnem Sredozemlju. Velika Britanija je bila ti od nekdaj gospodarica, ki je ru vzdrževala vrsto svojih oporišč: Suez, Ciper, Jordanija in posredno tudi Perzija. Odpovedati se je morala Sueškemu prekopu, odpuft . Glubb paše pomeni izredno ošibi-tev britanske oblasti v arabskem svetu. Na Cipru je položaj s konfi-nacijo škofa Makariosa pretrgal diplomatske vezi z Grčijo in bo zrahljal tudi vezi Atlantskega sporazuma. Nevarnost, da s počasnim ali nenadnim usadom zdrkne var svetovno-politično, gospodarsko £n strategično tako važno področje vzhodnega Sredozemlja pod sovjetski vpliv, je danes izredno velik*. Anglija očitno ni več tako močnfe. da bi ta razvoj zadržala. Kdor bi 1« še zmogel, je edino in samo Amerika. Vznemirljiv je prav tako razvoj v Severni Afriki. Francija temb razvoju ne bo kos, in težko si je tudi preds.tavhati, kako bi to storila ,s svojimi šibkimi vladami, s svojo neodločno politiko in psihološkimi nerodnostmi. Ce pa bo za Egiptom izgubljena še Severna AfrikP, potem tudi afriškega zaledja ne bo mogoče držati za dolgo. Pri vseh mladih deželah, ki se s svojimi problemi pehajo in ne morejo izpolniti pričakovanj svojih narodov, *o nagnjenja po čudežnih zdravilih komunizma naravnost očitna. SartV; ameriška moč z ameriškim denarjem lahko še prepreči katastrofo. Tudi Evropa jc postala mejaka. (Nadaljevanje 'ma 2. strani) VESTI RIŠKEGA ltalijanstpo** nadiških rojakoo n V soboto popoldne 10. t. m. se je videmsKi provincialni svet bavil z > gospodarskim vprašanjem nadišk h doun .m ugotovil, da je vlada potrošil« precej znatnih izdatkov v javne namene tega kraja, da je časopisna gonja slovenskih listov v tem oii.ru krivična in da je ljudstvo, ki sicer govori slovenski »dialekt«, prežeto »živahnega italijanskega duha«. Zn*£iiui dnevni red (Z *to je videmski provincialni svet, v katerem ni niti enega samega zastopnika nadišKih Slovencev, soglasno izglasoval sledeči dnevni red: »Sinico nekaterih glasov, ki so se pred. kratkim pojavili, potrjuje provincialni svet popolno italijia-stva in nacionalno solidarnost Furlanije, kajti nacija je v različnosti običajev in jezika trdno ena; in ga ■veseli ugotoviti, da se tudi ljudstvo slovenskega narečja (dialetto), bivajoče v nekaterih Tiaših dolinah, čuti ponosno na svojo stoletno latinsko omiko in na svojo starodavno zvestobo italijanski naciji, s katero živi popolnoma združeno in v bratski edinosti.« Dnevni red so seveda izglasovali soglasno: demokristjani, komunisti, socialisti, zastopnik Furlanskega avtonomističnega gibanja, Marcotli, in misovci. Vsi so v enem samem objemu svojega italijanstva ugoto-vili, da so tudi nadiški Slovenci taki. Značilno pa je, da je tudi predsednik provincialnega sveta, demokristjan dr. Candolini, takega mnenja, in da je seveda tudi on dal svoi glas patriotično zvenečemu dnevnemu redu. Tisti dr. Candolini, ki ie .leta 1945 v svojstvu videmskega prefekta in po naročilu ministra za notranje zadeve naslovil slovenski duhovščini 'Nadiške doline okroži;-eo, v kateri zagotavlja spoštovanje vseh jezikovnih pravic slovenskega prebivalstva Nadiške doline v duhu iziave ministrskega sveta ter zahteva, da se kult Csic!) slovanske nacionalnosti v okviru italiian3ke države spoštuie v popolnosti tar znaotavlja, da bo v tem smislu la' navodila, seveda oblastem. Osvežimo spomin! Ker je naš namen obuditi dr Candoliniju spomin na tisto okrožnico in z njo seznaniti tudi videmske provincialne svetovalce, {»natisku jemo okrožnico dobesedno, ,*ot glasi v italijanščini: Udine, 18. settembre 1945 Ns> 4569/Gab. « S. E. il Ministro deli’Interno mi da notizia del Vostro reclamo a proposito dell’uso della lingua slovena 11 mio pensiero in proposito ri-sulta dalla lettera della quale uni-sco copia. Intendo che sia rispettato pieni-mente il diritto al culto della nazio-n h ta slava nell’ambito della vita deli o 'Stato Italiano e in tal šemo dard disposizicmi. Se qualche specifico incoveniente ancora si verificasse, Vi prego di segnalarmelo in modo preciso ind'-cando persane, tempo e luogo ed io non mancherd di intervenire. Frattanto mi e grato assicurarVi il vivo interessamento del Governo Nazionale a javore della libertii delle popolazioni slave incluse nel nostro Stato e Vi prego di valut ar s debitamente la portata delle dichin-razioni che nelVagosto p. p. emet-teva in proposito il Comiglio dei Ministri. Non dubito poi che anche la S. V. Rev.ma concorrerd all’opera che tuUi i cittadini devono svolgere perčhi, aU’infuori dello i nat prime n-to di nazionalismi, i popoli si guar dino, ti rlspettino e si amino, nella spirito di liberta della democrazin, della umoma cooperaztone t. iv e po zveneče besede prefekita dr, C*ndoliAlj«, v,pismu, naslovljenem slovenskemu duhovniku, toda ns-anenjeno javnosti, se nič ne ujemajo in skladajo z besedilom in duhom gori navedenega dnevnega da videmskega provincialnega »veda, ki je v kričečem nasprotju s piti mom-ok rožnico od 18. septembre 1945, V tem pismu-okrožnici se namreč govori o slovenskem jeziku (liireg.ua slovena) in o pravici do kulta slovanske nacionalnosti (. . . diritto (-.1 culto della nazionalitži slava), ki se to© popolnoma spoštoval (intendo che sia rispettaio pienamente). V plsmu-okrožnici je rečeno tudi, da se vlada »Hvo zanima« za svobodo slovenskega ljudstva v mej^h Italije (. . . 11 vivo interessamento del Governo Nazionale a favore della liberta delle popola.zioni slave ,Incluse nel nostro Stato . . .). Po enajstih letih tega pisma - o-krožniee je nekdanji prefekt in se danji predsednik videmskega pr«« vlncialnega sveta, dr. Candolini, pozabil na besede, ki jih je v zaključ ku zapisal . .. »naj se narodi med seboj gledajo, spoštujejo in ljubijo v duhu demokratične svobode m človečanskega sodelovanja« (. . i popoli «1 guardino, si mjpettino e si amino, 'nello spirito di libertii della democrazia, della umana c<*-opsrazione). V dnevnem redu pa, ki ga je isti dr. Candolini dal na glasovanje videmskemu provincialnemu svetu, jC rečeno, da je nacija (italijansk-.a namreč) v različnosti običajev m. jezika (mišljeno je na običaje in na jezik nadiških Slovencev) trdno e-na, ter da se ljudstvo slovenskega narečja (dialetto) nekaterih naših dolin (to je nadiške, terske in kanalske) čuti ponosno na svojo sto-letno latinsko omiko in na svojo starodavno zvestobo italijanski naciji, s katero živi popolnoma združeno in v bratski edinosti. Kričeča nasprotja To kričeče nasprotje »pravice do ulta slovanske nacionalnosti«, ki i, je nekdanji prefekt dr. Candou-ni sporazumno z ministrom za rr-tianje zadeve Slovencem treh gon navedenih dolin priznaval in isto-časno £ jezikovnimi pravicami zagotavljal spoštovati, dokazuje ozkosrčnost današnjega gledanja cir. Candolinija in njegovega videmskega provincialnega sveta na Slovence tre h dolin v v idemski pokrajini, katerih ne izgloda, da bi dr. Candolini in pokrajinski svetovalci ljubili kot Slovenca v duhu demokratične svobode in človečanskega sodelovanja, kakor je pismookrožni23 od 18. septembra 1945 poudarjalo in zahtevalo. Kako more izobražen človek pasti v tako kričeče .nasprotje, nam lahko raztolmači samo pretirani racionalizem. Na vsak način to kričeče nasprotje ne dela časti možem Krščanske demokracije. Sklicevati se na slovensko nareč-e in ne na slovenski jezik, ki ga Slovenci treh dolin videmske pojed ine govorijo, je pa tudi smešno ,n dokaz nerazumevanja položaja in jezika tamkajšnjega ljudstva. Hkrati pa tudi dokaz, da Italijani, razen Toskancev, niso taki, ker govorijo tako zavita narečja, da ena pok«-ina druge ne razume. Saj je obče znano, da so v prvem italijanskem parlamentu rabili tolmače za Itali-^ne iz .Sardinije in drugih dežel, ter da. so v piemontskem parlamentu govorili večinoma v dialekt'1, medtem ko se Slovenci treh dolin videmske pokrajine izražajo v tako dobri slovenščini, da jih lahko vsak S'ovenec razume! V ostalem pa moramo povedati, da je rimska vlada res potrošila oreeej milijonov za Slovence videmske province, toda v izdatni meri za otroške vrtce in šole, k: imajo raznarodovalni namen in kjer je slovenskim otrokom strogo (in trdijO — celo pod denarno kaznijo) prepovedalo izustiti tudi eno samo slivensko besedo! Au je to vlada ljubeam v duiui krščanstva po pravilu demokratične svobode in človečanskega izdelovanja, o katerih govori ptalo -okrožnica prefekta dr. Candolinija? Raznarodovanje in ne pravica do kulta slovanske nacionalnosti je pravilo, ki ga med Slovenci v videmski pokrajini odgovorni krogi uva ajo in izvajajo! Mar mislijo dr. Candolini in videmski provincialni .svetovalci, da nimamo razuma, oči in ušes ter da bodo oni, med katerimi so morda tudi -taki, ki niti svo'ega. jezika popolnoma ne obvladajo, učili, kai nravzaprav Slovenci videmskih dolin govorijo? RAZPIS Goriška mestna občina razpisuje nateče? za eno mesto brigadirja in eno mesto mestnega stražnika.. Rok za vlaganje prošenj poteče 16. aprila t. 1. Vsa potrebna rvvasnila daje personalni urad občine. BDOZOFilfl hifiHnrpm iz Jugoslavije Določeni krog oseb nas je obvestil, da imajo jugoslovanski državljani, begunci, možnost prejema odškodnine za škodo, ki to jim jo med vojno povzročile mernike okupacijske sile. V ta namen pa je potrebna natančna prijava škode z opisom okol-nosti ter z navedbo višine utrpele škode po tedanji ceni. V prijavi je treba navesti še posebne podatke oškodovanca, njegovo takratno n sedanje bivališče ter kraj in datum .nastale škode. Po možnosti navesti tudi povzročile'ja škode in priložiti morebitne doka-ziine listine. Begunci z ozemlja Julijske krajine, katero je bilo odstopljeno Jugo-saviji, ki .niso optirali za oharnite-,’ italijanskega državljanstva, odnosno, iti jim je opcija bila zavrnjena naj tudi, če hočejo, prijavijo škodo, ki so jo utrpeli od strani nemških okupacijskih sil. Prijavo je sestaviti v slovenščini a.li pa tudi v nemščini. Prijave sprejema brezplačno pisarna dr. Avgusta Sfiligoja v Go-r ca, ul. Garibaldi 9, kjer zrizadeti lahko dobijo pojasnila. Vesti iz Pretekli teden .sta enega in istega. dne umrla domačina Valentin Mi-klus in Ivan Rožič, oba prayi briški korenini. Prvi je bil najstarejši mož iz Steverjana in je dosegel 85 let starosti, drugi pa 83. iQba zavedna Slovenca in delovna moža. Tako je bil pok. Valentin pravi vzgled ščedensklm kmetom n je še pred nekaj leti pridno delal na polju. Pok. Ivan pa je kot dober kme.t in oče vzgojil iz svoje družine dobre cerkvene pevce, s**j je sin Anton že nad trideset let član; pevskega zbora. V slovo jima je na pogrebu zbor zapel nekaj žalostink. Družinama pokojnikov iskre io sožalje vaščanov. « * • Mrzlo vreme je pri nas zadržalo delo na jpolju in kmetje so zask^o-ljeni, ker se bojč, da ne bodo utegnili. pravočasno obdelati polja in njiv. Te dni je prišel iz Vidma ogromen traktor, ki je začel z oranjem na Valerišču. Bog dal, da bi ta stroj za vedno odpravil kramp in lopato, ki sta skozi stoletja zahtevala, obil- Je ciprska tragedija potrebna? Otok Ciper, ki leži v Sredozemskem morju zahodno od Turčije, je narodnostno grški, ker je njegovo prebivalstvo v pretežni večini dovanja nad svobodoljubnimi narodi, malimi in velikimi. Naj bo omi-ica še tako velika in zaslužna, umsko visoka in svetu vzgledna, ostaja nepopolna, če ni povsod in vse-iej dosledna, temeljnim pravilom ,<=-snične človečanske omike, ki sloni na glavnem temelju človeške družbe, to je na svobodi. Ne na svobodi zgolj zase, pač pa na svobodi vseh narodov in tudi posameznih članov človeške družbe! Po strašnem klanju, ki sta ga dve svetovni vojtni prizadejali človeštvu, po krvavih revolucijah, ki so zahtevale in še vedno zahtevajo mi-li cne človeških žrtev, človeštvo ">b-strmi, ko v.idi, da se klicu po svobodi grškega ljudstva na Cipru .i-pira omikana angleška država, ki stoji v prvi črti obrambe svobode v svetu in zagovarjanju človečanskih pravic. Odkar svet stoji, velja zgodovinsko pravilo, da so vsi narodi, tudi naimanjši, ki so zahrepeneli po svobodi in se zainjo borili in umirali, svobodo tudi dosegli! Svobode se ne kupuje in ne prodaja za io- IZ SLOVENITE LOV NA KVALIFIKACIJE Vprašanje učinka in storilnosti dela postaja zadnje čase vedno bolj zapleteno. Podjetja, zlasti industrijska, težijo za čim večjim številom kvalificiranih delavcev. Pri1 vsem tem rastejo izdatki za plače, proizvodnja je pa vedno na isti višin:, kar ima za nujno posledico višanje cen Industrijskih proizvodov m padanje življenjske ravni toliko d°-lavca kot kmeta. Vse torej kaže, da je gospodarski položaj vedno bolj težaven n zapleten. KRČENJE KMETIJSKIH POVRSOI Zadnjih deseti let so v Sloveniji zazidali ali porabili v nekmetijske namene 30 tisoč hektarjev zemlje. Z melioracijami in podobnimi u-kfepi so pridobili pa borih 6 tiseč hektarjev in se je tako površina obdelovalne temlje samo v Sloveniji skrčila v zadnjih 10 letih kar za 24 tisoč hektarjev! Ce so ti podatki, katere prinaša »Slovenski poročevalec« 15. jan. t. 1., točni, je to ogromna površina — 240 k v. kilometrov! In če pomivi-mo, da bi pridelali na vsakem hektarju površine le 20 kvintalov pSe-nice, bi to zneslo 480 tisoč kvinta lov ali 48 tisoč ton tega zlatega zrnja, ki ga sedaj Jugoslavija tako drago plačuje v tujini. Ob teh številkah se samo pojavi vprašanje, če se izplača tako brezobzirna industrializacija kmečke dežele! Nesorazmerje med številom prebivalstva in obdelovalnimi površinami postaja v Jugoslaviji kar kritično, saj pride komaj 0,54 ha obdelovalne zemlje na vsakega Jugoslovana. V Sloveniji je pa še slabše, saj pride komaj 0,38 ha plodnih površin na prebivalca in le 0,18 ha njivskih površin! »Slovenski poročevalec« pravilno ugotavlja, da se to stanje nevarno približuje kritičnemu stanju na Kitajskem. Visoko industrializirana n gosto naseljena Zahodna Nemčija je v tem oziru dosti na boljšem, še bolj pa Združene države Amerike, kjer pride 1,82 ha obdelovalne zen -lje na. vsakega prebivalca! PREMALO OLJA Jugoslavija mora po vojni uvažati tudi maščobe. Kmetje sicer goje oljarice, a vedno bolj omejujejo gojitve teh kultur, ker so zadnje čase zvišali prometni davek na te rastline oziroma na olje. Prav zaradi tega kmetje v Prekmurju še vedno niso zamenjali oljnih semen za olje, niti se niso odločili za predelavo v krajevnih oljarnah. S tem bi namreč indirektno plačali prometni davek ne olje, česar pa ?a Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša mama, sta/ra mama in teta, gospa Ivanka Rudolf poj- Korče Pogreb je bil 14. t. m. v črnem vrhu nad Idrijo. Naj počiva v miru/ Crni vrh, Ajdovščina, Gorica, Trst, 14. marca 1956. Žalujoči otroci, vnuki in ostali sorodniki nobeno ceno ti kmetje nočejo storiti! Nekateri so se celo odločili za primitivno stiskanje na skrivaj doma, pri čemer sicer ne pridobijo toliko olja, kot bi ga lahko v razmeroma dobro opremljenih oljai-nah, kakršnih je v Prekmurju še devet. To jih pa ne moti preveč ker pokladajo živini, ki tako izkoristi ostanke olja, in se izognejo plačevanju prometnega davka. Krajevne oblasti se sedaj resno ukvarjajo 7. vprašanjem, kako pripraviti kmete, da bodo gojili v“č oljaric in jih potem tudi čimboh izkoristili, da b> zmanjšali uvoz o-Ija in maščob sploh. REŠKO PRISTAN1SCE Od leta 1950 se je promet v re-škem pristanišču zelo povečal. Občuten je zlasti porast prometa v lanskem letu, ko je bila dosežena rekordna višina: tri in pol milijon* ton tovora. To predstavlja jugoslovanski izvoz in uvoz skozi Reko, kakor tudi tranzitni promet sre-d-nie-evropskih driav Češkoslovaške. Madžarske im Avstriie, ki se v glavnem poslužujejo reškega pristanišča pri svojem prekomorskem izvozu in uvozu. V letošniem januarju je bil premet zelo živahen, kakršnega še niso zabeležili v nobenem mesecu. Skozi Reko je š'o 370.000 ton blaga, to je preko 12 tisoč ton na dan V pr'mor5avi s tr?a^ko luko e bilo v reškem pristanišču v lanskem letu za 600 tisoč ton več i oromet. Ce bi b>le pristaniške na-Drave in skladišča boli ustrezna, bi bilo na Reki še več prometa., saj so morali veliko število tovornih 'a-dli naootiti v druea iugoslovanske pristanišča in celo v Trst, ker niso zmonl' vsefa nrometa. Ce bodo pr'-stanišče razširili in moderniziral', bo Reka postala slavno izhodišče srednjeevropskih držav. beno ceno, kajti svoboda je privilegij človeškega duha! Angležem ni uspelo, da bi pridobili nadškofa Makariosa s Cipra za svOjO politiko in za. ublažitev odpora grškega ljudstva, zato so na'l-skoia in dva njegova pomočnika prijeli in odpeljali v internacijo. Pravijo, da so v nadškofiji našli nekaj bomb in streliva. Vsak pameten človek pa sodi, da, kar policija v takih primerih najde v odsotnosti prizadetega krivca, ne nudi s ■tem prepričljivih dokazov .za njegovo krivdo. Angleži tudi trdijo, da ni nadškof Makarios ničesar storil, ko so .se z njim pogajali, da bi prišlo do sp> azuma ter da je vztrajal na zahtevi po samoodločbi ljudstva, na prostih volitvah in da ni hotel obsoditi nasilja! Nadškof Makarios je vsekakor glavni predstavnik grškega ljudstva na Cipru in zagovornik njegovi pravic. UjxDr na Cipru je močno v krvi vseh Grkov in Angleži ga. ne ibodo zlepa zatrli! Narod z močno dušo in silnim čutom za svobodo, ki žrtvuje vse, tudi življenje, samo da svobodo doseže, ne umre! (Primorski Slovenci razumemo ,n občudujemo borbo grškega ljudstva na Cipru. Mi, ki smo skozi dvajset let presedali po ječah in konfin.i-cijah ter smo žrtvovali cvet naših bratov na fašistovskih moriščih, ne moremo breiz občudovanja in solidarnosti mimo dogodkov pa Ciptu. Zavedamo se nujnosti vzdrževanja zavezniških oporišč prav v tem predelu zahodne obrambe in prav v trenutkih, ko postajajo sovjetska pronicanja na Srednjem in Bližnjem vzhodu čedalje občutnejša. Mislimo pa, da bi se vendar lahko našla .boljša, rešitev .za ureditev tega vprašanja kakor pa so proslitle internacije in obsedna stanja. Morda so ciprski Grki izbrali za svoje težnje neprimeren čas. Hladni računar bi jih z ustreznimi dokazi morda tudi prepričal. Na žalost ni zmagala hladnokrvnost.... Občudoval sem v fašističnem zaporu vztrajnost grških sotrpinov pod silo razmer. Bili so brez novic dragih svojcev, brez sleherne zunanje pomoči v denarju ali hrani. Nikoli niso klonili. Bill »o med seboj zvezani v bratskem objemu in zavedali so s?, da Grčija vstane osvobojena izpod naclfašističnega jarma! Med seboj niso bili politično xaz-orti, ker so bili prvo Grki in še'e T>otem različnega političnega prepričanja! Za Veliko noč so zahtevali svojega popa v zapor, da jih je izpovedal in obhajal pri skupni maši. Prišel je tudi on iz nekega taborišč«, oa ni smel spregovoriti z njimi nili ene same. besedice. Vodstvo zapora oa je stikalo celo po'Evangeliju, da ni morda skril kakega nevarnega sporočila! Prepričani smo, do se bosta An-fjli!a in Grčiia sporazumeli iin da se bo nadškof Makarios že skoro vrnil iz pregnanstva. To jim tudi 'z vsega srca želimo! ao zao.a naših kmetov in• ojihouih prednikov. ao s . S .traktorjem bodo menda Orati nad meter globoko, da bodo lahko sadili tudi trte. * » • » Z zneskom pol milijona lir, ki jih je prejelo od vlade, je županstvo začelo z delom na cestah. Najprej so domači brezposelni začeli s čiščenjem jarkov ob cesti 'iz Stever-jana do Grojne, nato se bodo dela lotili še drugod. * • • Kakor izvemo iz listov, se bliža o upravne volitve. Nekateri pravijo, da so se tudi »snubitelji« že pojavili j>o novih jazbinskih poteh. Prav se nam zdi, da odkrito povemo: takih snubitev si SteverjanCi ne želimo. Pa tudi kako »bogato občino« gladko odklanjamo, ki bi nam v zahvalo za našo neumnost nudila grčavo palico!... Nekaterim iz. Jazbin pa bodi jasno povedano, da če bi zanje ne skrbela občina, bi jih ob siabem vremenu mogli doseči samo še s helikopterjem! Nekaj priznanja ra vendarle zaslužita števerjanski župan in občinski svet, ki sta za Jazbine nekaj naredila. Ce pa se nekemu dopisniku iz Jazbin določenega goriškega lista kljub temu zdi, da je to ma o, naj pomoli nos v finančni položaj občine, pa bo videl s kakšnimi težkočami se je treba boriti! Sicer pa ima vsakdo prosto izbiro n si lahko svoj sedež izbere v tisti »bogati občini«, po kateri cedi Sline. Manj čvekanja in več trezneg* razmišljanja, ter občinske in narodne zavednosti!... Števerjanski mladenič Koncert Hamijane Bratužev* V soboto 17. marca ob 20.30 uri bo v Prosvetni dvorani na Korzu samostojen koncert go-riške pianistke Damijane Bra-tuževe. Prodaja vstopnic v kavami Bratui in pri blagajni Prosvetne dvorane pred začetkom koncerta. Boiba proti škodljivcem Občina opozarja km.etovaice n* prepoved uporabljanja fosforja, in cinkovih preparatov v borbi pro'i škodljivcem na nasadih, ker s-> škodljivi rastlinstvu in divjačini,, posebno fazanom. Fazani so koristna poljska, perutnina proti koloradskemu hrošču. SueI na ramenih iMki (Nadaljevanje s 1. strani) Norveška in Danska občutila, da ju NATO teži; v Franciji mikasti zahodno solidarnost sam zunanji minister in sanja o posredovalni vlogi in tretji sili, medtem ko se veča-jO nagnjenosti spričo »lašistične nevarnosti pužadizma« do Ijudsko-fiontaštva. V Italiji ne obstoja, a-kutna, vendar stalno latentna nevarnost »odprta na levo«, nevarnost ljudskega frontaštva med levičarskimi demokristjani m nenni-jevci. Povsod se otepajo odgovornosti in žrtvovanja za skupno stvar svobodnega sveta. Zgolj v dveh primerih se je Ameriki posrečilo pridobiti več ali manj zanesljivi in močni zaveznici, ki sta pripravi ioni svoje frontne odseke dosledno braniti: Zahodna Nemčija in Japonska, nekdanji ameriški sovražnici. Odgovornosti Združenih držav stalno naraščajo, ker ,pri njenih izvoznicah moči in pripravljenosti za odgovornost stalno popuščajo. Morda je svetovno-polltična jreča, 4* ponovno kandidira predsednik Ki-senhowier. V nasprotnem., pr ime ca bi volilni ,boj v Združeaih dr4*v*it prav v 4em pomembnem letu vsrkal vse preveč ail in ohromel Wa-shiufton m prevzemanje novih odgovornosti. Ali pa bodo v Ameriki ivegailj, da resnici pogledajo pogumno v «v čl? Resnici, da je -Amerika u*xhto določena, da postaja v čedajje večjem obsegu svetovna sila In Čedalje bolj nepriljubljena, in da se tej resnici ne more izogniti? Resnici tudi, da dobre volje in pripravljenosti za odgovornost ni mogoče kupiti in niti ju pridobiti s snubljenjem za naklonjemost in simpatijo, oač pa; da si ie treba ustvariti spoštovanje z odločnim prevzemanje« odeovomostl, in da. je treba ad;u*e moči vidno položiti na mizo. L. Stucki DOBRO' BLAGO NAJNIŽJE CENE DROGERIJ A ANTON PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tel. 3009 t*to X. - Stev. 14 P E g A ...u. .11. dm*mm£I ............ Si rti o - mora flajneuameiša riba suel T*""""'""" " 1 ' Kq je havajski avtomobilist sve-'ftovnega slovesa Marijan Senas nekega decembrskega večera 1. 1934 odhajal spat, se je pritoževal nad roočiiim gl^va^olom. Njegp^ žena Viktorija »p- je zato-znttsirala čelo, »ence in tilnik, kakor je to azijska navada ob takih obolenjih. Glevo-ijtfl je prenehal, in uro kasneje je $il Marijan tp y postelji. Ob položi je gospo Viktorijo zbudil nenavaden sh*up. Z grozo je opazila, kavko njen mož v spanju vzdihuje ir. ■ z rokama otepa okrog sebe. Na ustnicah se mu je pojavila pena. Iz-gledalo je, da ga tlači mora in da *e -bori v spanju s strahovi. Vsi pj-- izkusi gospe Viktorije, da bi mofe prebudila, so bili zaman. Zato je poklicala sosede. Vendar Marijana aihče ni mogel zbuditi. Nenadoma pa je hropenje prenehalo. Bil je , mrtev. »Bang utot“ »Senasova smrt je bila velika tragedija cza njftgovo ženo in šest o-•■roK,« -je pisaz ameriški zdiavnuc •rganskih obolenjih ali na posledicah takih bolezni. Odšel je enostavno spat in je .umrl, ko se je skušal prebuditi. Mrtvogled je na mrtvaškem listu napisal: „Vzrok smiti »e znan.” Marijanovi filipinski prijatelji ca 90 s strahom trdili, da je Marijan umrl na bolezni „Bang utotu”, na 'bolezni, pri kateri možje umirajo »a merilnih sanjah, na. mori.« Dr. Larsen, eden izmed vodilnih zdravnikov :na otoku Honolulu, poroča sedaj v ameriškem tedniku >Saturday Evening Post« o ‘e j skrivnostni bolezni. Dne 2. julija 1948 je 22-letni mizar Juliano D >--nato Yabes — potem ko je grozovito zakričal — umrl v postelji. Devet dni zatem je kuharski pomoč-aik Timoteo Ibe odšel pozno v posteljo in se ni več zbudil. Pristan1-jki delavec Jarstino Agonon je v spanju stokal in sopihal in nikomur se ni posrečilo, da bi ga prebudil. Pri vseh žrtvah skrivnostne moje je dr. Larsen opazoval iste simptome. Obrazi mrličev so bili prav ?ako razjedeni kot pri mrličih, ki 5o se zadušili. Mnogi so kazali v o» ■žeh krvne podplute, peno na ustnicah in modre sence na nohtih. Manjše krvavitve je opazil na pljučih- »Vse te stvari pa- lahko smi--ramo le kot posledice in ne kot vzroke,« meni dr. Larsen. »Nekaj je moralo prekiniti krvni obtok teh mož, in to blokiranje je povzročilo vse ostale po:ave, ki smo jih ugotovili v mrtvašnici.« Kot policijski' vohuni so zdravni- ki brskali tudi za najmanjšimi sledovi. Edini človek, ki je bolehal za skrivnostno bolezni in ostal pri življenja, ni megel zdravnikom, ničesar pojasniti. Prepričan je bil, da so .ga njegovi prijatelji osvobodili iz krempljev nekega, »majhnega može«, ki ga je nameraval zadušiti. Zagonetna skrivnost »Razumlji^o je,.da poskušamo p>,- st,ayi ganov. Mačke, katerim so simpatični živčni ustroj prekinili, so poginile že ob prvem močnejšem šoku ati ob nenadni spremembi temperature. Dr. Larsen združuje ta opazovanja z neki-m drugim odkritjem: A-meriški zdravnik dr. Kurt Richter sporoča, da je pobijal podgane, če jih je izpostavljal brezupnim situacijam. Vagus je enostavno odpovedal službo. Ovoje varnih vprašanj Iz teh opazovanj razvija dr. La.--sen svojo teorijo o skrivnostnih smrtnih primerih: Tudi človeka lahko umori mora v spanju, če je pri njemu porušeno ravnotežje med simpa-tikusom in vagusom. Pri takem bolniku obmolkne središče zavesti, ki pri .zdravem človeku v sanjah šepeče: »La 'nič razburjenj i, to so zgolj sanje!« Nepojasnjeni stajata dve vprašanji: Ali so taka obolenja omejena le na določeno človeško pleme? Bolehen se namreč pojavlja zaenkrat le na Filipinih ;n Havaiskem otočju. Drugo vprašanje: Zakaj so ti bolezenski pojavi omeieMi le na moški spol? Med žrtvami te bolezni namreč ni nobene ženske. Ob obalah pragozdov reke Ama-coiike se vsa živa bitja bojijo bolj ko vsake druge zveri — ribe pira-.e. Morski pes velja po vsej pravici za nevarno mrcino. Vendar ta popast napada v gla,vnern le bitja, ki so manjša od njega. Piraja pa. napada vsa živa bitja -io se na velikost, prav nič ne ozira. Ko ugr: ne ena, privabi duh po krvi na tisoče njenih sovrstnic. Kot pričarane se po avijo na mestu, kjer smo sekundo pred -tem še občudovali mirno vodno globel. Piraja je dolga komaj 30 cm, vendar izgleda naravnost pošastno: ime nabrekle, štrleče oči, spodnja čeljust ji sega — kot pri buldogu — znaitno čez zgornjo, gobec pa je v primerjavi z njeno velikostjo kair desetkrat prevelik. V njem je nanizanih dvoje vrst ostrih, .iglastih zob. Včasih se piraja za plavalca niti ne zmeni. V splošnem pa je kopa-nie v rekah aimaconskega področja ž-vljen.isko nevarna zadeva. Ce je na koiži drznega plavalca tudi le e-na samo komaj vidna ran®, privab: ta odortina takoj številne piraie. Te napadeta kopalca s tako silovi-tostio. da lahko govori o pravem čudežu, če se jih je živ otresel. Ze mnogi Indijanci so izgubili prst, ko so samo za trenutek iz čolna. zamahnili z roko po vodi. Soudeleženca neke brazilske ekspedici- mn iz JVt/UuZZ Demonstracije študentov v Madridu niso nič nenavadnega. Franco pogostokrat pošilja akademskv mladino na cesto, da zahteva »Gt-braltar za Španijo«. Te dni pa ‘e prišlo do nezapovedanih demonstracij madridskih študentov proti falangi, ki je edina zakonita stranka španske fašistične diktature. Pred leti bi o takih demonstracijah španski študenti niti sanjati ne smei\ kakor ne smejo o podobnih demonstracijah proti komunistični diktaturi saniati jugoslovanski visoko-šolci. Razlika je samo v tem, do med špansko diktaturo in svobodnim svetom, ni železne zavese proti svobodoljubnim zamislim. Verjetni bodo tudi Jugoslovani prej ali slej prišli na vrsto. Saj je to tudi njihova naravna pravica. « • * Na zemeljskem planetu je povprečno vsako leto okoli 16 milijard neviht, kar bi bilo 44.000 neviht na dan. * * * Škotski specialist za odpiranje železnih blagajn, John Ramsay, je veljal v prvih povojnih letih za pravega junaka. Saj je vlomil v blagajno Hermanna Goeringa in iz nje odnesel zelo važne dokumente. Ca- Nlladinski literarni natečaj Slovenska prosvetna malica razpisuje velikonočni nagradni literarni natečaj. Trije najboljši prispevki — novela, črtica ali pesem — ki naj ne obsega vsak več kot ene kolone »Demokracije«, bodo nagrajeni in objavljeni v velikonočni številki. Prva nagrada 3.000 lir, druga 2.000 in tretja 1.000 lir ter pet prizna-valnih nagrad v obliki knjižnega daru. Oceno prispevanih del bo izvršila posebna žirija. Prispevke v zaprti kuverti poslati na naslov: Slovenska prosvetna matica — Trst - ulica Machiavelli 22-11 najkasneje do 20. marca t.1. sniki so pisarili obširna poročila in slavospeve o slavnem Škotu, ki e tudi v Italiji za sovražno fronto izvršil nekaj podobnih dejanj. Sedaj pa se je Ramsay maral zagovarjati pred sodiščem in sodniki so mu prisodili 10 let ječe. Zopet je namreč izpraznil nekaj blagajn. Za to pa ni imel nobenega pooblastila z u-radne strani. m * * Umetni satelit, ki ga pripravljajo v Združenih državah, je premajhev in ga bodo morali povečati. Prvotna teža 9,75 kg bo sicer ostala nespremenjena, premer balona pa b v do povečali na 75 cm. Izkazalo se je namreč, da predvidenih merilnih naprav po prvotnem obsegu ne b: mogli namestiti v balon. Mali sate lit bo zemljo dnevno obkrožil šestnajstkrat, in sicer v elipčasti poti. Največja oddaljenost od zemlje br Znašala 1280 km, najmanjša pa 320 km. • ♦ » Profesor dr. Bernard Miller nr. Jefferson Collegu v Philadelphiji je preizkusil miniaturno elektron sko napravo na živalih. Ta napra va je tako majhna, da jo je mogoče namestiti v srčnem prekatu. Orl tam naprava oddaja na projekcijsko platno posnetke svojega okolja. Žarki prodrejo pri tem tudi s krv^o napolnjena tkiva. V kratkem bodo s poizkusi nadaljevali tudi na lju deh. • * * Na kongresu Britanskega združenja za pospeševanje znanosti v Bristolu so pokazali poseben elek tronski detektor, delo nevrologa Greya Walterja, ki je delovanje aparata tudi pojasnil. S tem aparatom se lahko vnaprej ugotovi, če bo zakon srečen ali ne, če se bo zakon obdržal ali bo prišlo do ločitve. Aparat ima obliko nekakega šlema, ki ga poveznejo na glavo ti stega, ki ga raziskujejo. V notranjosti šlema so nadvse občutljive elektronske naprave, ki zaznamujejo utripe možgan, ki jih aparat beleži na 22 različnih malih televizijskih »platnih«. Po preiskav’ možgan ženina in neveste s tem a-paratom na podlagi beležk lahko ugotovijo, ali sta si oba zakonca slična, odnosno če in v čem se razlikujeta. Dr. Walter je izjavil, da je že dosegel z aparatom odlične uspehe. Po dosedanjih primerih žo lahko sodijo, da so. beležke točno odgovarjale medsebojnim izkušnjam zakoncev. Detektor pa lnhko uporabljajo tudi v druge namene. Tako na primer, če je treba dognati, ali dva uradnika lahko skup no delata v isti sobi itd. * * *■ Policija v Colomdo - Springs je sumila, da se z nekim avtomobilom večkrat vozi dolgo iskani gangster; streho'avtomobila je dala zato skri-t>aj namazati s fosforescentno snovjo. Ponoči je nc-to z letalom sledila avtomobilu in tako odkrila roparski brlog. * * * Danske državne železnice so u-vedle za svoje proge pet pravih in resničnih plesnih vagonov. Uporabljali jih bodo za družabna potovanja. Ihansko leto so državne želez nice organizirale 484 izletov Z 82 tisoč udeleženci. Izletniški vlaki so bili opremlieni z vagonom za kinematografske predstave; prihod nio sromiad pa bodo izletniki med potovanjem tudi plesali. * * * Mairiano Canseco Quiro, 87-letni duhovnik neke verske ločine v Manili, je napovedal, da bo 24. juniia 1956 konec sveta. Pravi namreč, ia se mu je prikazal Bog in mu razodel, da bo tega dne trčila zemlja skupaj s planetom »Atlantisom«. je so ob prekoračenju splava napadle piraie. Z obupnimi napori ie, skočil na suho, pa so ga v nekaj sekundah tako obklale, da se je zdravil pol leta. Z enim samim u-.grizom odtrže piraj« od živega telesa košček mesa velikosti desetlir-skega kovftaca to debelile ^pidrugi. centimeter.” *’ Tudi razgibana voda privlači piraje. Dogaja se, da izletniki zajemajo le toliko vode, da se lahko namilijo, pa so s tem že privabili v svojo bližino piraje. Ce Indijanci vlečejo čoln, hodijo po bregu zelo pazljivo, da s čolnom ne ratzgibajo vode. Tudi oblačila ne zadržujejo piraj. Nekega dne se je mezga nekega raziskovalce vrnila v šotor brez svojega jezdeca. Spremljevalci raziskovalca so sledili mezgo vise do splava. Tam so našli oblačila nesrečneža. Ribe so vdrle do telesa skozi odprtine in oskubile do samih kosti vse telo. Clan ameriške ekspedicije je veslal po reki na področju Cha.o. V vročini je v čolnu zadremal. V spanju je roko poiožil v vodo. Roko so mu piraje izgrizle še predno se je prebudil. Zaradi strahotnih 'bolečin je skočil pokonci in s tem prevrnil čoln. Zaradi močnega teka reke mu pri.etelji niso mogli takoj skočiti na pomoč. Se predno so ga po nekaj minutah dosegli, ni ostalo od njega drugega kot obleka in <>-kostje. Kmet iz Paragvaja je nekega dne opazil zraven svojega čolna modro ,;uamo in par rumenih copat. Iz dprtine piža/me pa je moiela na •ovrš.e sijajno polirana mrtvaška obanje. Piraje napadajo vse. Plavajoče živali razkosajo. Lotijo se celo večjih rib, ki so obvisele na trnku. Prav nič se tudi ne pomišljajo, da napadejo svojo lastno .zvrst, če je riba ranjena ali oslabela. V akvariju v New York.u so poskušali namestiti neka-j pi.raj v skupnem bazenu, vendar so se ribe med seboj poklale. Ko so jih ločili s stekleno steno, so napadle steklo. Obiskovalcem akvarija kažejo najmočnejše kirurške klešče, ki nosijo vidne sledove ugrizov piraje. Trnka za lovljenje teh rib še niso iznašli. Vsakega strejo pirat je s svojimi zobmi. Ce pride piraje izven vode, zakriči in' napade vse, kar ji pride pod gobec: čevlje, nož, stranico čolna itd. Celo po smrti so njene ''e-ljiusti še nekaj časa v stanju, da povzročijo nevarne ugrize. Z lastnimi očmi sem videl, kako so zobje piraje, kateri so odstranili glavo od telesa, nad eno minuto grabili po roki ki je držala odsečeno glavo. Tako trdoživih živali je na svetu izredno malo. Piraja pa je med bami gotovo edinstveni primer naj-srdi-tejše zveri, kar jih pozna živalska veda. Razumljivo je, da smo se trudili, da pridemo do enega primerka. Da bi prišli do enega primerka piraje, ki naj bi obogatela našo zbirko, smo se poslužili vrvi, ki smo jo na spodnjem koncu namočili v krvi opic in odvrgli v vodo. Piraja se je polastila potopljenega konca vrvi s tako silo, da smo jo brez posebnih teikoč spravili na suho. Ko smo vrv ponovno vrgli v vodo, smo opazovali strahoten dren sto in sto pi.raj, ki so se med seboj mesarile, da bi se s svojimi strahotnimi zobmi zagrizle v krvavo tkivo vrvi. Williard Priče (iz »Familial«, Pariz) Občinski proračun Pretekli ponedeljek, dne 12. t. m. je -bila na seji občinskega sveta v Nabrežini na dnevnem redu razprava o proračunu za letošnje leio. Odbornik Fioridan je najprej por^-čel, da je bil končno odobren pro* račun za leto 1955. Dohodki so bili odobreni, kot predlagani, v znesku 41,751.333 lir, medtem ko so bili izdatki, znižani za 4,415.742 lir, v znesku 75,451.252 lir. Primanjkljaj v zimesku 33,699.919 lir bo krit iz 1t-žavnim prispevkom. Med drugimi so bile znižane bledeče postavke: tiskovine ze 100.008 Lr, honorar podžupanu za 120.00D 1 r., poraba vode za 200.000 lir, op«-ma za šole za 200.000 lir, obč. knjižnica za 245.000 lir, kur.ava v šolah za 1,000.000 lir itd. Svetovalci so to joročilo brez komentar a vzeli na znanje. Nato je odbornih. Fioridan prešel na poročilo o proračunu. P> 'asnil je vse postavke dohodkov, ki znašaio 41.640.934 lir, ki so z izjemo družinskega davka ostali enaki lanskemu proračunu. K razpravi o dohodkih se je o-giasilo vec svetovalcev, ki so podali svoje pripombe. Daljša razprava se je vnela -zaradi najemnine občinskega lovišča Združenju lovcev, ki je do sedaj plačevalo 70.000 lir letno, na, kar se je sklenilo, da se bo na eni prihodnjih sej ponov.r.o o tem razpravljalo. Dalje so svetovalci poverili ožjemu odboru nalogo, naj preuči vprašanje uvedbe takse na reklamne napise ter najde način, da se postavka za globe poviša od dosedanjega zneska 15.000 lir na višji znesek. Prešli so nato na izdatke občine, ki so predvideni v znesku 82,269 848 lir. Redni izdatki so ostali skoro e-naki prejšnjim. Razlika je pri plačah osebja, ki so za 700.000 lir višje, prispevek konzorciju za trošarino za 200.000 nižji, javna razsvetljava za 400.000 višja, prispevek za Kraški vodovod je za 340.000 nižji, poraba vode za 310.000 višja, izdatki za babice so za 500.000 lir nižji. Nova postavka so izdatki za volitve v znesku 1,346.000 lir, napeljava r-lefona za Sempolaj, Mavhinje ift Vižovlje 4,500.000 lir, razsvetljava za Stiva-n 273.000 lir, priprava načrtov za hiralnico 400.000 lir, dodatni znesek za obč. knjižnico 150.CM lir, kurjava v šolah (dodatno) 1 milijon lir, dodatni znesek za plačilo računov bolnišnic 7,696.308 lir in nekateri manjši zneski. Svetovalci so se zelo zanimali zc razne postavke ter podajali svoje predloge, ki bodo v večini prišli v pretres ožjemu odboru. Pri razpravi se je dognalo, da je nad 22 ■'*!-stoitkov izdatkov določenih za šolske potrebe (šole in vrtci). Primanjkljaj letošnjega proračuna je predvidevan v .znesku 40,628.894 lir, za ka.tere.ga bo občina naprosila državni prispevek. Proračun je bil nato-soglasno sprejet in odobren. DRUŠTVENE VESTI Društvo »PRAVNIK« v Trstu vabi člane in prijatelje na. predavanje o 'novem jugoslovanskem zakonu o delovanju, ki ga bo imel v petek, 16. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v ulici Roma 15 profesor ljubljanske .univerze g. dr. Alojz Finžgar. Vstop proti vabilu. Vabila bodo na razpolago v Gregorčičevi dvorani v četrtek in oe tek, 15. in 16. t. m., ob 19.30 do 20.15. ODBOR POD ČRTO Osramočena dobrota V meščanske*! gostilno na obrobju tržaškega mesta je stopil gospod 'srednjih let. vBido je okrog osme u- -ifvežer, ob kateri 40 se prh 'Seli -Shirati -stalni gostje. Med njimi pa se je Sna&el tudi po k»k priložnostni obiskovalec, ki je želel ne* *aj za * pod zob, četrtinko vina ali kozarec pira. Gospod je imel na sefe! sicer ne »eč novo, vendar dobro ohranjeno «bleko, siv klobuk in rjave rokavice. Te zadaje so njegovi ne preveč neprepričljivi eleganci dajale neko posebno noto. ' Natakar je s hitrimi koraki pri-«esel jedilni list, s prtičem obrisal *e posebno čist namizni prt in postavil solnico v sredo mize. Gost sl ,je izbral za predjed porcijo pršuta te steklenico terana. Istočasno pa je naročil dunajski zrezek z ocvrli im krompirjem in .radičem. Natakar se je priklonil in se že kmalu vrnil s pršutom in, vinom. Gost je jedel in pil z užitkom lačnega človeka. Ostali gostje pa ga niso pre-erli, gostje, ki so srebali minešt-o in nabadali na vilice krompir z govedino. Krčmar se je približal novemu gostu in ga pozdravil -z globokim priklonom. K je gost pogoltnil zadnji košček dunajskega »rezka, mu je natakar ponudil ^ sir, torto in sadje. Gospod je vzel košček torte, ni-joči'1 črno kavo in nekaj cigaret. E-*o si je -takoj prižgal. Ce bi nam bilo mogoče z nekak- šno rentgenologijo preiskovati misli ostalih gostov, bi bil izsledek gotovo psihološko zanimiv. Stari državni -upokojenec, ki je pravkar pospravil svojo večerjo, je v srcu preklinjal tako pičlo odmerjeno pokojnino, ki mu ne dovoljuje, da bi si enkrat privoščil pošteno večerio — in to po -tridesetih 'etih trde pisarniške službe. Debeli mesar je masivno sedel j)a stolici in premišljeval, da bi si sam lahko tudi pri-voičil, če treh®. Se boljšo večerjo, vendar mu je denar v listnici ljubši, kakor pa da bi-ga odlagal v krčmarjevo bisago. Ključavničar, ki je imel poleg sebe na tleh debelo torbo za orodje, je sam pri sebi godrnjal proti mastnim zaslužkarjem In kapitalistom, ki lahko žro vse, kar se jim poljubi, medtem ko si eden »naše sort?« komaj lahko privošči obložen kruhek z mortadelo in četrtinko vina. Močno našminkana gospodična z določeno poklicno koketeriio je glasno srebala kavo in poskušala z vsemi umetnijami razodeti novemu gostu svojo prisotnost. Stara žena, ki je pospravl;ala. zadnje žlice mineštre, pa je brez zanimanja opazovala modre kolobarie gostove cigarete. Iagledalo je, da jo ta pogled brezzav-istno zabava. V tem trenutku je gost z žličko potrkal na prazno skodelico in pograbil za rokavice. Prihitel je natakar, potegnil iz žepa blok papirja in se postavil pred gosta. Ta se je narahlo zasmejal in dejal: »Papirje lahko zopet spravite, ne bom plačal, to se pravi, ne morem plačati; nimam namreč denarja.« »O!« Natakar se je že pripravljal na pripombo, da obžaluje, ker je gospod očitno svojo denarnico pozabil doma, In v mislih razglabljal, kako bi našel primeren izhod iz tega nerodnega položaja: »Mogoče bi gospod lahko neki j zastavil....« — »Ni lakb, kakor mislite,« je pojasnjeval gost. »Nimam niti denarja, niti primernega zastavila. Sem popolnoma suh. Bil sem samo strahovito lačen — In večerja je bila sijajna« ■Natakar je zardel. Hotel je nekaj pripomniti in vsa njegova vljudnost se je pričela spreminjati. Končno je dejal: »Pardonl« Vtaknil je svinčnik za uho In stekel v kuhinjo, da j>oroča krčmarju. Gostilničar je s hitrimi koraki pridrsel do mize gosta in ga najprej poslovno vljudno nagovoril; »Gospod je želel plačati?« — »Ne « je odgovoril nagovorjeni in ponovil vse to, kar je že prej povedal natakar'.u. Pri trm je še nadalje udobno sedel na stolici, kakor da ga vsa zadeva sploh ne zanima. Krčmar je samo nekaj časa odpiral in zapi-al usta, končno pa je dejal: »Ampak, če si človek nčuroči dobro večerji, jo mora tudi p’ačati, dragi gospodi« »Mora?« se je smehljal gost. »In če tega ne zmorem? Nimam namreč denar'a. Sem velik revež. Hotel sem enkrat aopet pošteno večeria-ti in izpiti kozarec dobrega terana. Sem nekak goljufni prisklednik, ke-kor pravijo. O, ne bom vam zbežal. Napravite, kar se vam zdi x» trebno v takih primerih!« Te besede so bile izgovorjene glasno in ostali gostje jih niso m 1-gli . preslišati. Takoj so se gostje pozanimali za ta nenavadni primer. Krčmar, ves rdeč od jeze in razburjenja, si je z dlanjo pogladil pt!-no čelo. Pogledoval je natakarja, kakor da bi mu naročal, naj gos;a preišče. Ključavničar se je dvignH in se približal z rokama v žepih gostovi mizi: »Ta pa je tič, gospod krčmar, ki vam je priletel v hišo. Pokličite policaja, naj ga spravi v luknjo! To je moj nasvet!« Tudi uppkojenec se je vtaknil v zadevo: »Politiko prinašate v gostilno, gospod. Tega ne bi smeli! Gospodarska nasprotja obstojajo že od pamtiveka in bodo obstojala tudi še nadalje. Pravica pa mora -stati pravica im zastonjkarsko popivanje je kaznivo, pa naj ga stori žc kdorkoli.« »Ha,« je zakrulil mesar, »kaj ix>-maga kazen? To bo odsedel, če ga na koncu ne bodo obdarovali' še s pogojno kaznijo. Na drugem vogalu bo svojo potegavščino ponovil. Pred kratkim sem v prosti luki zalotil tatu, ki je odnesel dve zaklani kokoši. Pa sem ga prijel za vrat, mu prmazal eno klofuto z desne, drugo z leve in e a brcnil v sedajo, da je kar zaoral po tleh. Rečem vam, ta ni nikoli več kradel! Se popravil se je, kadar me zagleda, me vljudno pozdravil« Koketka je zavpila: »Prav mu je! Tudi mene je hotel enkrat nekdo..,.« vendar je hitro utihnila, kakor da je ie preveč izblebetala. Upokojenec pa, ki se je obrnil od nje, se ;'e umaknil par korakov nazaj, da bi se izognil očitno mučnemu ponujanju. Krčmar se ,je končno znašel. Iz-gledalo je,, da se je pridružil m**ai> jeyemu ninenju. Na drugi strani pa ga je čisto zmedlo jadržanje gos^a, ki je, z velikim užitkom kadil svojo cigareto. Ključavničar in našminkano dekle sta se sporazumela in se zavzemala za radikalno rešitev. Drugi gostje so se razvnemali nad splošno gospodarsko krizo, ki vodi do takih slučajev, in so občudovali hladnokrvnost zločinca. V tem trenutku je gost počasi segnil v zadnji hlačni žep. Našminkanima je to opazila In zakriča'a: »Pozor! Gotovo bo streljal!« Medtem ko .so se nekateri previdno umaknili, se je natakar vrgel na navideznega revolverskega junaka in1 mu trdo objel roke. Mesar pa ga je prijel za vrat, medtem ko je krčmar zagrabil za obe nogi. V tem pa je skočila pokonci stara gospa, ki je pravkar postrgala svojo mineštro in zavpila: »Ne pretepajte ga! Izpustite ga! Večerio bom plačala zanj jaz! Kaj ga boste pretepali samo zato, ker je bil 'e-čen? Ce je pošten človek, ki je zašel v stisko, potem mu je treba pomagati; če pa je slab človek, ga bo že dohitela pravična usoda. Potreb- no pa mu je pomagati! Lakota je’ huda stvar!« Zavladala je popolna tišina, k,> je žena iz svoje torbice izvlekla tisočak in ga stiskala krčmarju v rj-ko: »Nekje v Avstraliji Imam si na,« je dejala z objokanim glasom. »Kdo ve, ali ga ne bo obup enkrat nagnal v podobno početje? Naj ga Bog pred tem obvarje, kakor bi ja? rada tega moža obvarovala hujšega! Tudi on je sin neke matere!« Nasledni večer je Gvido T., znani milijonar, pripovedoval svojim ‘prijateljem: »V resnici je žena plačala mojo večerjo; iz same dobrote; iz same materinske ljubezni; v pobožni veri na Boga, ki naj njeno dejanje poplača sinu v Avstraliji. Posrečilo se mi je, da sem si osvobodil roke in da sem listnico lahko položil na mizo. Nato sem jim povedal, da sem želel sam enkrat doživeti, kako s* dogaja goljufnim prisklednikom, ne glede, ali so v resnici revni ali pa resnični zločinci. Povedal sem jim svoje ime, in kar smešno je izgle-dalo, kako magično je učinkovala ta beseda na prisotne. Vsa godrnjanja, sovraštva in maščevanja so bila pozabljena. Stari ženi sem vrnil denar in jo prosil, naj mi pove svoj naslov. Rad bi ji napravil veselje za pretresljiv užitek, ki mi g« je izkazala s svojo samo po sebi o-mevno človečnostjo. Odklonila je in zbežala, kakor da bi se sramovala svojega dobrega srca. Ko sen odhajal, so mi gostje napravili pravi špalir.« T. S. SDZ in naš delavec »Delo« z dne 12. febr. je napisalo: »Ta spletkar, ki pridiga načela, po katerih mora delavec čili kmet, predno se začne baviti s politiko, postati človek (!!).« Dne 10. marca pa je na našo zahtevo po dokazilih odgovorilo: »Odgovarjamo na prvo in jim svetujemo, da si ogledajo „De-mokracijo" od 1. aprila 1949, kjer se pravi, da mora delavec najprej postati človek....« Uvodnik »Slov. dem. zveza in naš delavec« od 1. aprila 1949 prav zato ponatiskujemo v celoti z nujnim priporočilom, da si ga pre-čitajo ne samo naši, pač pa tudi njihovi bralci. Ocena komunističnih zaslužkarjev in njihovega »dela« po tem ne bo težka. Ves program našega gibanja je na kratko povedan v stavku, da je »Slovenska demokratska zveza stranka delovnega ljudstva. Toda naša stranka bi tega imena •ne zaslužila in svojega poslanstva ne izpolnjevala, če ne bi prav posebne skrbi posvečala tistemu sloju slovenskega delovnega ljudstva na Tržaškem in Goriškem, ki zaradi posebnih razmer tukaj predstavlja številčno jedro tega ljudstva — slovenskemu delavcu. Zavedajoč se te posebne naloge je Slovenska demokratska zveza v glavnem delu svojega programa dala na več poudarka pravicam in zahtevam slovenskega delavca. Ne zaradi tega, da bi uganjala poceni demagogijo na račun delavca in njegove stiske, marveč ker se zaveda, da je le v skupnem in tvornem sodelovanju vseh slojev poroštvo za obstanek in napredek slovenskega naroda. To sodelovanje med posameznimi sloji pr: je nemogoče, če ne bo dobil svojih pravic prav slovenski delavec. Bistven pogoj za zagotovitev *eh pravic je rešitev socialnega vprašanja. Toda te rešitve si ne zamišljamo tako, kakor jo oznanja komunizem. Mi ne trdimo, da gredo samo delavcu vse pravice in samo njemu vsa oblast. S tem bi. delali krivico drugim delovnim ljudem in se zavzemali za diktaturo enega sloja nad vsemi drugimi. Grešili bi proti enemu glavnih načel našega gibanja, ki se bori za koristi in pravice vseh delovnih ljudi na tem ozemlju, naj bodo to delavci, kmetje, obrtniki, ribiči, uradniki ali razumniki. Gesla o delavski ali proletarski diktaturi tudi ne maramo uporabljati, ker se zavedamo, da je ta krilatica le propagandna lai, ki nai majhni skupini totalitarnih stremuhov omogoči, da po delavskih hrbtih in po delavskih žuljih zlezejo do oblasti in do vseh dobrin. Danes vsi vidimo, kako je večina slovenskega delavstva postala žrtev slepila. Ker je verjela propagandi o diktaturi proletariata, je padla m položaj državnih sužnjev, ki jih p>>-vrh duševnega in telesnega jarma tepe še bič vseh kapitalističnih iz-žemalskih in priganjaških delovnih metod. Razlika med tistim, kar je »bilo prej in kar je danes, je le ta, da »danes vihti ta bič država. Zaradi tega seveda ni bič manj boleč, toda delavec pod njim zdaj niti ječati ne sme, kaj šele, da bi se temu »zatiranju uprl s stavko, kakor se je lahko poprej. Da vsaj del slovenskega delavstva, ki živi v svobodi, rešimo »usode prisilnega dela, diktirane pr»> zlovoljnosti in »brezobzirnega izk»> riščanja po državnem kapitalizmu, smo postavili svoj socialni program. , Ta socialni program daleč prekaša komunistični socialni evangeMj, ker zagotavlja slovenskemu delav cu možnosti za vedno večji splošni »razvoj v »»klopu celotne narodne skupnosti. Naš program hoče iz delavca najprej narediti spet človeka, ki bo i-mel pravico misliti z lastno glavo, soditi po lastni preudarnosti ter odločati po lastnih koristih, ne pa po zapovedih in muhah kake partije ter večjih ali manjših sindikalnih diktatorjev. Če bo slovenski delavec spet sam postaj človek, bodo tudi njegovi gospodarji prisiljeni ravnati z njim kot. s človekom, ne kot s številko a-li kvečjemu kot z drobcem nekega političnega sindikata. Sele tedaj bodo tudi ostali sloji slovenske narodne skupnosti videl: v delavcu spet svojega človeka in bra»te, kateremu so pri njegovih prizadevanjih- vsi dolžni pomagat: Sele tedaj se bo tudi on som spet čtttil nekje doma in med svojimi ljudmi, saj bo videl, da sta njegova usoda in njegova bodočnost neločljivo zvezani z »usodo vsega, kar je slovensko. »Seveda je dolžnost Slovencev, ki pripadajo drugim slojem, da slovenskemu delavcu do tega z vso močjo pomagajo In mu ob vsaki priliki in v vseh mogočih oblikah dajo živo čutiti, da ga smatrajo ne le za človeka, marveč, ka»r je še več, za brata. Duhovna osvoboditev slovenskega delavca od vseh diktatur in vseh tiranij je prvi i»goj za njegovo «•> cialno osvobojenje. To socialno osvobojenje, za katero se borimo, mora omogočiti slovenskemu delavcu vedno »boljše življenje. Mora mu dajati vse možnosti za duhovni razvoj, za kulturni napredek in za udeležbo pri vseh dobrinah, ki jih človeštvu nudi 'sodobna omika. Osebne svoboda, svoboda mišljenja, svoboda besede 'n združevanja, svoboda pobuda in koristi, ki iz nje izvirajo, morajo postati delavčeva pravica in lest ne le na papirju, marveč v dejanju. Ce kdo, potem ima revno delavec vso pravico do sadov svojega truda. Z njegovim zaslužkom ne sme gospodariti nihče drugi kakor on sam, ker le to mu bo omogočilo človeško življenje. Vse, »kar delavec od svojega zaslužka kamor koli dlje, mora biti prostovoljno, ne pa povelje raznih straink in organizacij. Diktaturo političnih sindikatov nad vsem delavčevim življenjem je tre»ba onemogočiti. Osnovna delrv-čeva svoboščina je ta, da mu ne sme nihče prepovedati, da bi smel delati, če ga je voha. Prav tako ca mu nihče ne sime »braniti, da s stavko uvel;avlja svojo pravico do kruha in »do življenja, kadar je to potrebno. Delavec ne sme» biti niti državi, niti »zasebnemu podietniku samo stroj, ki ga je treba čim bolj izko- riščati. ■ Delovni red mora temeljiti na načelu, da je delavec človek, ki ,ma vso pravico do oddiha, do vseh užitkov sodobne om.ke in prosvete, do razvedrila, do zasebnega življe-n a, do družine in do lastnega doma v vsem j?omenu te besede. In nazadnje mora biti delavcu >• mogočeno, da »bo s svojo zavedno-.t-o, sposobnostjo, potrpežljivostjo in navdušenjem, ki ga levičarski demagogi tako brezobzirno izkoriščajo v svoje umazane namene, pomigal kot enakopraven član narodne skupnosti pri delu in boju za novo ■bodočnost vsega slovenskega ljudstva-. Sele ko »bo slovenski delavec p) 'astnem spoznanju in prizadevanju ter ob podpori tistih, ki »mu morajo najprej biti bratje, te poglavitne ci-tJe dosegel, bomo lahko rekli, da je v naši narodni skupnosti postala meso beseda, ki pravi, da gre »delu slava, čast, oblast!« — kar je eden prvih ciljev Slovenske demokratske zveze. OBVESTILO Oni, ki so bili brisani iz volilnih imenikov zaradi sod-nijskih kazni, izrečenih pod Avstrijo ali pozneje, naj se zglasijo v uradu Slovenske demokratske zveze v Trstu v ulici Machiavelli 22-11 ob delavnikih od 10. do 11. ure, da se ukrene potrebno za rehabilitiranje. Tajništvo SDZ Hovi zemljiška knjiga Občinski svetnik dr. J. Agneletto je po dolgih letih spravil dne 13. marca pred občinski svet nujno potrebo po novi zemljiški knjigi v tržaški občini. Znano je, da ob vj>eljavi novega zemljiškoknjižnega zakona iz leta 1871 so »bile v vseh občinah napravljene nove zemljiške knjige in nove mape, ki se ujemajo s katastral-nimi mapami in katastr. parcelami. Le v tržaški občini se je tedanja večina deželnega zbora uprla upala vi novih knjig in tako so ostale v veljavi še vedno stare knjige :n stare mape že iz leta 1811. Zato je skrajni čas, da se vzpostavijo za tržaško občino nove zemljiške knjige in nove mape, ki bodo v skladu z mapami in s parcelami na kata-stralnem uradu. Samo v Trstu imamo ene parcelne številke na zem-liiškem uradu, in druge številke na katastru za isto nepremičnino. To stanje je nevzdržno, škodi namenu, ki ga ima zemljiška knjiga, da daje hitre preglede in točne Dodatke o lastnini, o bremenih in o služnostih nepremičnin. Da se uvede nova zemljiška knjiga in nove mape, zahteva ne toliko korist lastnikov palač in nebotičnikov, ampak v prvi vrsti korist našega kmeta in našega delavca. Zato je dr. Agneletto v svojem govoru razloži! važnost zemljiške knjige in zainteresiral za stvar občinski svet ter je predlagal, da naj občinski svet sk'e-ne, da soglasno pozove generalnega komisarja, da odredi delo za uvedbo nove zemljiške knjige in novih map v smislu zemljiškoknjižnega zakona od 28. marca 1929 št. 499 in drugih odnosnih zakonov. Zupan Bartoli je obljubil, da Vat občinski odbor predlog dr. Agnelet-ta preučil in vzel v poštev. Druaa stran komunističnih laži V zadnji številki »Demokracije« smo z neovrgljivimi dokazi ojpoz->-m vso siovenisko javnost na zlo-aetno potvarjanje resnice s strani komunističnega »Primorskega dnevnika«, ki je z očitno klevetnišk>m namenom poskušal položiti občinskemu svetovalcu SNL, dr. Josipu Agnelettu, v »usta izmaličene besede, ki jih nikoli ni izgovoril. Prijatelj našega gibanja iz Trsta nam je v te»j zvezi med drugim napisal tudi tole: »Z radovednostjo smo se pri našem omizju pričkali, kaj bo edini slovenski dnevnik storil, ko ga je Demokracija z resnico taso trdo stisnila ob zid. Edino Danilo je bil prepričan, da bo molčal — in vse do danes ima prav. Tri številke Primorskega dnevnika so vsekakor izšle brez odgovora. Mislimo, dn je edina pot — po tolikih falzifikatih govorov dr. Agneletta pred občn-skim svetom — pot kadija. Na tem ozemlju pač ni mogoče dopuščati, da so komunistom dovoljena vsa sredstva »za dosego njihovih samo-rašniških ciljev. Razumemo, da je Primorskemu dnevniku in posebno še njegovemu zastopniku v občinskem svetu težko požirati vse številne argumente, s katerimi ga dr. Agneletto stalno prehiteva, in mora ubožček s podobnim pogrevanjem cepe»tati za njim. Ce mu je nerodno, pa naj sploh molči. Bedaste laži udarjajo falzifikatorja po lastnih zobeh,...« »Delo«, komunistični tednik, ni boljši od svojega nekdanjega brata, kasnejšega najhujšega titofašista in utrišnjega pobratima. Temu »pravovernemu kuliju« svetovnega komunizma je SDZ trn v peti. Tudi v uredništvu »Dela« so že večkrat po vzorih Branka Babiča in Vladimir-a Bartola že pred mnogimi leti pokopali SDZ in »Demokracijo«. Posebno pa jih žuli predsednik SDZ. dr. Josip Agneletto. Deset let izhaja »Demokracija«, pa so v komunistični »karakteristiki« za naše glasilo našli tri obtožbe proti SDZ in n'enemu predsedniku. Obsodili so SDZ oziroma njenega predsednika 1) ». . . da zastopa SDZ načela, do katerih mora delavec ali km nredno se začne baviti s politiko, postati človek Ko smo jih prijeli za besedo, so nam postregli z dodatkom: ».. . sve-tuiemo« — so napisali v »Delu« (namreč »Demokraciji«), »da si o-gledajo Demokracijo od 1.4. 1949, k’er se pravi, da mora delavec najprej postati človek . . .« Na drugem mestu ponatiskujemo celotni uvodnik »Demokracije« št 13, leto III. z dne 1. aprila 1949 pod naslovom »Slovenska demokratska zveza in naš delavec«. Je danes Drarv tako aktualen kot takrat in na njem nimamo kaj spreminjati, saj »tvori bistveni del programa SDZ Za ocenitev komunistične poklicne morale pa je še prav posebno pou čen. 2) Svoj drugi »argument«, ki siga najprej formulirali takole: » .. ki protestira, kadar delavci zahtevajo povišanje mazd, češ da ti vil . . .«, so enostavno zamolčali po tipični komunistični pravosodni praksi. naj mi brskamo, po »Demokraciji« in »naj mi dokažemo, da» nismo ega pisali — in ne obrekovalci ovi »Delu«!! 3) Ob »tretjem »aTgumentu«, ki »’: o ga prvotno narfnsali takole: ». . . po njegovem komunisti niso Slovenci, Italijani, Kitajci, marveč kozmop.i-liti, ljudje brez domovine, ki zaslužijo vislice«, so v odgovoru priznali: »Ugotoviti moramo res, da nišo nikoli pisali, da bi komunisti morali viseti . ..« Na teh treh »argumentih« od 1. aprila 1949 do danes so zgradili svo e klevetniško prerokovanje z naslednjimi histeričnimi izbruhi, vrednimi živčnega napada kakega notoričnega norca Ijudskodemokratič-nega javnega tožilca izza Stalinovega paševanja: »...O, če bi imel ta zakleti sovražnik delovnega človeka oblast v svojih rokah! Njeg-i-va dežela bi se spremenila v eno samo jetnišnico, sjpomenike bi nadomestile vislice in giljotine.« Tako, drage Slovenke in Sloven-, v isti sapi s temi lažmi, klevetanji in obrekovanji govorijo isti ljudje o enotnosti, pišejo, »da vodstva osrednjih prosvetnih organizacij sedejo za skupno mizo in odkrito prediskiutirajo vsa vprašanja, ker od sporazuma na vrhu je odvisna tudi normalizacija na »terenu.« Pri vsem tem ni važno, da komunisti trosijo laži o svojem nasprotniku, važno je, da sploh ne govorijo resnice, da potvarjajo celo natiskane govore in misli. Kakšna jamstva imajo tisti, ki sedajo z njimi za »skupno mizo«, da jih ne bodo krmili z lažjo in neresnico: da »bodo njihove izjave in misli potvarjali; da jih ne bodo klevetali in Ts-sramovali; da ne bodo fabricirali podobnih zaključkov, kot so to storili pri svojih »prerokovanjih* v primeru predsednika SDZ? Dostojni in pošteni 'ljudje pri takih »skupnih mizah« ne pridobijo za narod in za skupnost ničesar, pač pa so lahko deležni le komunističnega blata! Tako so se naši komunisti obeh izpovedanj razkrinkali prav v času, »ko so poklicni partijski zasluž-karii prejeli ukaze iz Moskve in Ljubljane, da »če ne zgrda, pa nai zlepa« skrpuca’0 liudsko fronta-štvo, ker se je zapinikrat le na ta ea-čin mogoče prilepiti svobodnemu človeku na tilnik, mu zvezati Toke in noge. mu zemnšHi usta in ga preobraziti za robota komunističnim rdečim pohajačem. Po razpoloženju pa. ki se je v zadniih mesecih razširilo po našem podeželju, bodo vsi napori partijskih zaslužkarjev za frontaštvo propadli. Samo oslički gredo dvakrit ne led! Vsekakor pa je posrečen tudi sam naslov »odgovora« »Dela«, ki so mn ga gotovo navdahnili spomini na leta 1944-48. Svojemu odgovoru jm namreč obesili značilno napisno t&-blo »Jamo si kopljejo«. Da, da, )6*» ni argumenti, in tudi na te jeme naj se spomnijo, morebitni jaovao-ljenci k »skupni mizi«, če že ne iz lastnih izkušenj, pa vsaj do dolžnega spoštovanja do številnih nedolžnih žrtev. Tudi jame so resno opozorilo ne samo za svobodne demokrate, pač pa »tudi za same »komuniste. »Stalinovih barbarskih uničevalnih metod tudi XX. kongres sovjetske partije ni preklical. Odpiranie in »zapiranje jame pa ima svobodni svet sam v svojih rokah. Kdor jo ljubimkanjem komunizmu odpira, naj se ne. kesa, če se bo nekoč sam vanjo prekucnil. Obvestilo kmetovalcem Pokrajinsko kmetijsko nadzorn:-štvo sporoča, da bo v soboto 10. t m. pričelo izdajati nakazila za» na-k.up semena odbrane večne in triletne detelje jpo znižani ceni. . Ker stane kilogram večne in triletne detelje 510 lir, bo moral kmetovalec ob dvigu plačati 357 lir za kilogram. Razlika v ceni je državni prispevek, ki znaša 30 odstotkov. [TRŽAŠKI PREPIHI ipflnisti uživali na univerzah naju- ________________ „ ___________________________________ dŽbnejše zatočišče in prav na jugo- poviški povzročajo podražitev ži- me so bile nekdaj edini komunist!.^ slovanskih visokih šolah se je rodil & .- j K » A * V Kdo se »Delu* niso vtč všeč protesti proti izročitvi »Kulturnega doma" v izključno titovske roke, kakor oi bili pred leti Pod trikolonsiim naslovom »Demokracija in italijanski nacionalisti z roko v roki« je kominlormustično »Del»o« v svoji številki z dne 10. marca objavilo »daljši članek, v katerem se sicer upravičeno znaša nad protislovenskimi zagrizene!, ne more pa kaj, da tne bi, podobno kot delajo to že dolgo titovci, izkoristilo priložnost ter očrnilo naš' list in naše gibanje. Večji del članka ,e res posvečen, zanešenjakom, ki še vedno ne marajo razumeti, da demokratična Italija z državnim prispevkom za gradnjo slovenskega Kulturnega doma v Trstu samo deloma vrača škodo, ki smo jo pod fašizmom utrpeli tukajšnji Slovenci. K temu nimamo kaj prii>omniTi. Toda ko ugotavlja »Delo« nato, de sta v isti voz vprežena tudi »Demokracija« in »Katoliški glas«, ker protestiramo proti temu, da je biiq nakazilo izročeno titovski zadrugi in da bo novi Kulturni dom izključno titovska last, moramo pa že reči, da je ustrelilo poštenega kozli. Vsakdo je lahko zasledoval naše pisanje o tej zadevi in se prepričal, da smo se vedno in vztrajno zavzemali za povrnitev škode tržaškim Slovencem. .Niti z eno samo besedico nismo namignili, naj bi se prispevka za postavitev Kulturnega doma ne izplačalo. »Smo pač tako širokogrudni, da reje vidimo, da ga dobi naš nasprotnik, samo da je Slovenec, kakor pa, da bi ga ne bilo. Več kot upravičeni pa smo dvignili svoj glas proti temu, da se tako velika sredstva in tako važna ustanova izročajo družbi, v kateri so ljudje ene stranke, in to stranke, ki nima med tržaškimi Slovenci ne absolutne, ne Telativne večine. Kulturni dom bi vendar moral biti skup-ina last vseh tržaških Slovencev in zanimivo je, da »Delo« naenkrat meni drugače. Za časopis in ljudi, k: so vse dokler ni potegnil iz Moskve drugačen veter zlivali na Tita in titovce takšno gnojnico, da je bilo včasih že kar ogabno, je naenkrat prav, da so gospodarji reprezentativnega slovenskega Kulturnega doma v Trstu samo titovci. Kaj vse ne slišimo! Nekateri imajo res kratek spomin. Prav lahko sl predstavljamo, kako bi o tem vprašanj»u pisalo šele »Delo«, ko bi Hruščev in Bulgu-nin pred par meseci ne poslala sv-> jega »Controordine, compagni!«, ki jim -je »blokiral peresa in prestavil možgane. Ali se še spominjamo, kako smo se prav tržaški demokratje še pred komaj letom dni trudili pri reševanju raznih šolskih podobnih »vprašanj, ko smo morali posebej sejati s titovci in nato posebej s komin-formisti, ker slednji s titovci sploh niso hoteli sesti za isto mizo — čeprav so eni in drugi Slovenci! No, in zdaj jim je kar na lepem prav, da bodo titovci gospodarji, *- ■ ni pa samo slučajni in milostno dopuščeni gostje. Trpka je ta juha !a presneto jim mora greniti usta. Prš »tem pa jo morajo s prijaznim obrazom požirati in celo hvaliti. Zato. se ne smemo čuditi, če izgubljajo razsodnost. A vseeno — Bog jim jo. požegnaj! Zadnje čase, odkar so postali nekakšna tedenska priloga »Primorskega dnevnika«, jo ka»r i>o-šteno zaslužijo. Saj vidimo, da sv tako vrtinčijo, da grizejo že lastni rep. HofflBiiitiini papige Razumljivo je, da se bodo kom«-nistični poglavarji vseh dežel brezpogojno na ukaz pridružili rdeči dvorni revoluciji, ki ,so jo na moskovskem »komunističnem kongresu sprožili nehvaležni »Stalinovi dediči. Med prvimi lizuni se je oglasil vzhodno-nemški partijski gaulajter W.alter Uibricht. V uradnem glasilu KiP »Neues Deutschland« je sprp-žil težko kanonado proti nekdaj slavljeni sovjetski diktaturi in postavil nov vložek v mednarodni komunizem. »Ce postavlja tovariš vprašanje, ali spada Stalin med klasike marksizma, potem moramo takole, odgovoriti: Brez dvoma je Stalin jjo smrti Lenina mnogo doprinesel za izgradnjo socializma in v borih: proti sovražnim partijskim skupinam trockistom, buharinistom An meščanskim narodnjakom.. Ko pa se je kasneje Stalin postavil nad partijo in z vsemi silami silil kult osebnosti, je s tem povzročil težko škodo sovjetski komunistični partiji. Stalina ni mogoče prištevati meci-klasike marksizma.« Uibricht je ostro kritiziral uradno biografijo Stalina in jo označi! za »samodopadenje in za »potvorbo partijske, zgodovine«. Ob kon-čila razvrednbtenje substance. Tako se je zgodilo, da so sami Stalinovi dediči na XX. kongresu bolj-ševiške partije tudi uradno odpravili Stalinov prisilni tečaj in s tem njegovo vrednost izenačili svetovnemu ocenjevalnemu mnenju, ki je Stalina že pred desetletji zavrglo po zakonu o ponudbi in povpraševanju. Stalina so tudi pri nas po-nu:ali ne samo po trgu Rdečega mostu, pač pa so ga jx>nu;ali sten-časi tudi po vseh tržaških javnih »higienskih zatočiščih. N'č čudnega da je njegova cena padla pod psa Sedaj poročajo iz Moskve, da so ga spravili tudi i»z galerije Tretja-kova, kjer je viselo do nedavnega-kar 25 njegovih različnih portretov. Kam so to robo odnesli, tega pa v Moskvi niso povedali. Cez nekaj časa se» bo Stalin poslovil tudi 'z Doma pristaniških delavcev in ostalih komunističnih gnezd. Jajce ie postalo klopotec: neizprosna u-soda vseh gizdalinov, ki tako Tadi ogledujeio svoie obraze po vseh zidovih, bankovcih, znamkah in drugod. Da. da,- ljudje se diktatorjev počasi naveličajo.... Smltarna posvetovalna službi o kokoSereji Upoštevajoč nagel razvoj kokoše-reje v naši pokrajini, je Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo, sporazumno s Pokrajinskim veterinarskim uradom smatralo potrebno organizirati posvetovalno sanitarno službo v kokošereji. Ta služba, ki je jroverjena specializiranemu živinozdravniku Zoopro-filaktičnega poskusnega zavoda, oddelek v Vidmu, se bo vršile, vsako-prvo in tretjo soboto v mesecu, in to od 17. t. m. dalje od 9. do 10. ure pri Uradu za živinorejo Pokrajinskega »kmetijskega nadzorništva (u,-1-ica C. Ghega štev. 6 - tel. 23-92?). kjer bodo kmetovalci ih kokoš e rejci lahko prosili za nasvete in »ukrepe o vsem, kar se nanaša na bolezni perutnine. 'Nasveti in. diagnpzpa služba se bosta vršila brezplačna SLOVENSKO NARODNp, GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZ^MfcjE V soboto 17. t. m. ob 20.30 m v nedeljo 18. t. m. ob 16. Uri v Prosvetnem domu na OPČINAH Eduardo De Filippo GLASOVI VESTI rUrrpj V jponedeljek 19. t. m. bb'16.50 na stadionu »Prvi maj« Vrdelska cesta 7 Milan Begovič Brez tretjega »“ »gledališče v krogu« Odgovorni urednik^ Prof. Dr. ANTON Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu -‘ jrednjkj DA-ftlNOTlC ■ ZOBOZDRAVNIK , Dr. STANISLAV I^AVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, II • In sprejema od 9. do 18. ter od 17. do 19. ure 8tev. telef. 31-813 • * K' ' c!