MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Vradnlttvo m uprav«i Maribor, Ooapomkn ul. 11 / Talaioo aradMiltvn 8440, «prava 244» Uhaja rasa« nedalja In prašnikov vsak dan ob 16. uri / Valja »aaaina pra]oaHw « upravi a6 pa poStl 10 Oln, doatavljan na doai 13 Din / Oglaal po eaniku / Ogiaa« aprajama tudi oglaanl addaiak Jutru” v L|ubljanl t MM tokovni rabo M. 11.400
JUTRA
99
uRaumpolitik“ ali
Nemška nacionalna in
V	zasnutkih svojega programa je bil voditelj nemških narodnih socialistov Adolf Hitler nasprotnik tiste predvojne politike cesarske Nemčije, ki ' vide-}a vso bodočnost nemške nacionalne in imperialne ekspanzije v kolonijah in sesama prav za prav ali vsaj direktno ni udeleževala akcije »Drang nach Osten!« m »Drang nach Siiden!« katero je iznašel drugi nemški center, habsburški D u-n a j. To svoje stališče je izpovedal Hitler tudi v knjigi »Mehi Kampi«, kjer je postavil nasproti prejšnji »KolonmlpoH-tik« takozvano »Bodenpolitik«, odnosno »Raumpolitik«. To se pravi, nemški narod naj bi iskal prostora za svoje.širje-nie v Evropi, zlasti v Podonavju in na severovzhodu, namesto v prekomorskih Pokrajinah. Še bolj razločno kakor Hitler sani, je pa obrazložil te težnje nemškega narodnega socializma zunanjepolitični mentor »tretje države«, publicist Alfred Rosenberg. V pariški reviji »llustra-tione Francaise« smo videli pred tedni celo zemljevide, ki so nam kazali, kako naj bi se realizirala nova narodnosocia-listična »Raumpolitik«.
Kakor je pa vsaka teorija precej drugačna kakor je praksa, ki ji sledi, tako vidimo, da se tudi ideje te »Raumpolitik« odkar je Adolf Hitler odgovor ..i voditelj Nemčije, precej spreminjajo in izgubljajo svojo ostrino. Oficietna zunanja P°htika »tretje države« je kaj kmalu spoznala, da so besede eno, stvarnost je Pa drugo; zato je storila že komaj po eneni letu svojega uveljavljenja nekaj, tar je diametralno nasprotno od prejšnjih besed. Pri zamisli uresničenja ciljev »Raumpolitik«, je bila prva na vrsti se-vernovzhodna soseda Nemčije, t. j. republika Poljska. Preko nje bi morali Nemci najti prostora za širjenje na slo-yanski vzhod, namesto tega je pa Hitlerjev Berlin sklenil prav s to Poljsko prvi nenapadalni pakt, veljaven za dobo 10 let, t. j. do 1. 1944. Nikakor nismo v vrsti listih naivnežev, ki verjamejo, da je s tem paktom za vse večne čase odstranjen spor med Nemčijo in Poljsko, nasprotno, trdno smo prepričani, da je Berlin segel po tem paktu v sili in s precej neiskrenimi nameni, toda prav tako tudi ne moremo zanikati dejstva, da je že sama sklenitev tega pakta, pa četudi iz posebnih smotrov, prvi vidni dokaz, da jc dana stvarnost prekucnila teoretične načrte, z drugimi besedami, bolj jasnimi, bi se dalo to povedati tudi tako: Nemčija je spoznala, da na njenih sever-novzhodnih mejah ni vakum, marveč republika Poljska s 33 milijoni prebivalcev,
..Kolonialpolitik"?
imperialna ekspanzija
ki bodo do poteka pakta 1. 1944. narasli že na skoraj 40 milijonov!
Mimo tega tako vidnega dokaza, da je teorija takozvane »Raumpolitik« le teorija, imamo pa še nešteto drugih dokazov, ki niso tako otipljivi, pa vendar šc prav zelo važni. Tako išče Nemčija čisto neprikrito zbližan,ve % državami tiste male antante, ki bi po načrtu »Raumpolitik« morale, enako kakor Poljska, postati teren za nemški nacionalni in imperialni ekspanzivizem. Tudi to je dokaz, da je v Podonavju že nekaj, s čemer mora Berlin računati. In naposled vedno večje obnavljanje stremljenj in akcij za zopetno pridobitev prekomorskih kolonij! »Petlt Parisien« nas je pred meseci natanko seznanil z delovanjem obnovljenih kolonial nih družb v Nemčiji in nam povedal, da bo Nemčija takoj po izvojevanju boja za oborožitev pričela nov. boj — za vrnitev kolonij. Tako se, sicer zelo počasi, a ven dar trajno odkriva nam in ostalemu svetu, da je imperializem takozvane »Raurn politik« — neizvedljiv. Nikoli ne bo mogla Nemčija pregaziti severnih in južnih Slovanov, pa tudi ne Madžarov in Romunov, da bi iz njih pokrajin napravila nemško zemljo! To bi se lahko zgodilo samo v vojni, v kateri bi Nemčija prema gala vso Evropo, pa še tedaj bi imela te pokrajine v. rokah lahko samo de iure, nikoli pa ne tudi de faeto. Primer Poljske, ki je bila tolikokrat razdeljena, pa je zopet vstala, uči več kakor vsak teoretičen nauk!
Po vsem tem moremo napraviti le en sam zaključek: Hitlerjeva in Rosenberg-ova »Raumpolitik« je neizvedljiva. Zato se bo morala »tretja država« prej ali slej ne samo dejansko, marveč tudi načelno vrniti k »Kolonialpolitik«. Nemška nacionalna in imperialna ekspanzija je mogoča samo v prekomorskih pokrajinah, tam, kjer žive sedaj še maloštevilna in necivilizirana ljudstva na primitivni stopnji kulture. Tam bo lahko naselila miljone svojih ljudi in spremenila divje pokrajine v kulturne dežele, v katerih bo nemški narod živel dalje in se širil, kakor se n. pr. angleški v Združenih državah Severne Amerike, v Avstraliji, Južni Afriki, Kanadi in na Novi Zelandiji. Takih pokrajin je na svetu še veliko in vprašanje njih pravične razdelitve med narode Evrope bo dozorelo prej ali slej. Pogoj za to pa je, da »tretja država« opusti svojo »Raumpolitik«, se sporazume s Slovani, sklene z njimi iskreno zavezništvo in se nato loti skupaj z njiini boja za pravičnejšo razdelitev izvenevropske-ga sveta, da ne bodo imeli nekateri izvoljenci več kakor potrebujejo, drugi pa nič!	-r.
Srti rimnanM
Francija jc odgovorila na angleško dopolnilno noio negativno - Francosko oboroževanje bo šlo svoja pola
PARIZ. 18. aprila. Zunanji minister Barthou je izročil sinoči vršilcu dolžnosti angleškega veleposlanika v Parizu odgovor na angleško noto, v kateri le Anglija zahtevala od Francije novih pojasnil v zadevi varnostnih garancij pri razoroževanju. Francija pravi v odgovoru, da ne bi mogla pristati na nobeno novo oborožitev Nemčije tudi če bi sicer sprejela vse ostale angleške predloge. Nemčija je v svojem odgovoru Angliji pokazala, da se hoče nadalje oboroževati, neoziraje sc na mednarodne obveznosti- Franclja ne more z ozirom na to manifestirati svoje mirovne volje in tudi nima nobenega smisla prerekati se nadalje zaradi garancij, posebno še zaradi tega ne. ker so se razbila vsa prizadevanja za odvrnitev Nemčije od oboro zevanja. Francija ostane slej ko prej pri ženevski rešitvi razoroževalnega
problema in bo ohranila svojo tradicionalno politiko zvestobe. Barthon je izrazil obžalovanje, da Francija ni mogla ugoditi angleški no \ četudi priznava in ceni angleško in! ‘ativo.
LONDON, 18. aprila, f -ancoski odgovor je bil ponoči hrzoja no sporočen angleškemu zunanjem! uradu. Vsi današnji listi pišejo, da je k -anclja odgovorila negativno
PARIZ, 18. aprila. Franco«!	listi
označujejo odgovor pariške vi	e na
angleško noto kot popolni preol 'at v prizadevanjih za razorožitev. Neuspeh dosedanjih pogajanj je po ne-nju ogromne večine postal popoli: na jasen. Francoskemu generalu- šD-bu blizki »Echo de Pariš« izraža najve je zadovoljstvo nad sklepom ministrskega sveta in izjavlja, da bo šlo	sedij
francosko oboroževanje svoja	novi
pota.
KriVčen položaj angleške vlade
CHURCHILLOVE OBDOLŽITVE OMA JALE VLADNO SKUPINO IN VLADO SAMO. MOŽNOST VLADNE KRIZE.
Zarota za odcepitev bolgarske Macedonije
NOVA AKCIJA MAKEDONSTVUJOČIH IN ITALIJE ZA PREPREČEN JE SPORAZUMA NA BALKANU.
SOFIJA, 18. aprila. Bolgarske obla -ji so odkrile novo akcijo makedon-sr‘l«h. ki ni naperjena samo proti Jugoslaviji, marveč tudi proti Bolgariji, v njenem ozadju pa stoji Italija. Ne-ju°i- °£p°tovala v Italijo skupina voditeljev VMRo, kjer so bili izdelani načrti za osnovanje posebne »makedonske vojske« s posebnimi uniformami. katerih so izdelali doslej baje že 8000. Oblasti so 2 tovorna avtomobila teh uniform zaplenile, ostalih zalog pa niso mogle izslediti. Središče te akcije je baje Petrič v bolgarski Makedoniji. Glavni namen VMRO je sedaj izvesti v bolgarski Makedoniji upor in pro-
glasiti to ozemlje za samostojno državo, katero bi Italija takoj priznala in podprla. Ta makedonska državica bi nato služila makedonstvujočim in Italijanom za večje oborožene akcije pro ti Jugoslaviji. Makedonstvujoči dobivajo podpore iz Italije, mimo tega pa nasilno obdavčujejo gospodarstvenike in druge, zlasti Žide in Armence s 100 do 3000 levov »davka« na glavo. Mimo tega so se voditelji te akcije sestali v Carigradu i,n Solunu z nekimi elementi. ki se boje sporazuma med Bolgarijo in Jugoslavijo, v katerem vidijo slovansko nevarnost za neslovanski Balkan.
LONDON, 18. aprila. Po objavi državnega proračuna, je izbruhnila v vladni skupini huda kriza. Povzročitelj je Wind ston Churchill, znani nasprotnik vladne politike v Indiji. Churchill je v dolini zbornici naglasil, da sestavlja posebni odbor novo indijsko ustavo pod pritiskom zainteresiranih krogov in v korist vladne politike. V zvezi s to trditvijo je omenil tudi ime državnega tajnika za Indijo sira Samuela Hoara, nekega člana vlade in lorda Derbyja. Dejal je tudi. da sta omenjena državnika vplivala na trgovsko zbornico v Manchestru, da je spremenila svoje strokovno mišljenje v dobrobit vlade. Ta izjava je vzbudila veliko senzacijo, čeprav je državni tainlk za Indijo takoj odločno demantiral vse
Churchillove trditve. Toda vkljub temu je dolnja zbornica izvolila poseben odbor, ki bo preiskal obtožbo. Razumljivo je, da posveča tisk veliko pažnjo tem dogodkom. V raznih člankih naglaša, da je nastop Churchilla največja politična senzacija zadnjih let in da bodo imele njegove trditve, če so resnične, daleko-sežne posledice. Neki drugi listi že poročajo o razkolu v konzervativni stranki,
o	odstopu državnega tajnika sira Hoarea in celo o padcu vlade. Kakor izgleda. se lord Churchill v polni meri zaveda svojih trditev. Razni politični krogi mu prisojajo veliko zmožnost in smatrajo, da je napočil čas, ko bo zadan desničarskim konzervativcem, kakor tudi osenčeni Macdonaldovi vladi smrten udarec.
Trocki proti stalinizmu
PARIZ, 18. aprila. Vlada je sklenila odvzeti Trockemu dovoljenje za bivanje v Franciji, ker je prelomil obljubo, da bo ostal politično neutralen. Iz zaplenjene korespondence je policija ugotovila, da je Trocki urejeval v Parizu neko komunistično glasilo, ki se je borilo za čisti leninizem proti stalinizmu. Sosedje pričajo, da se je sprehajal Trocki v vrtu samo v spremstvu treh oboroženih moških in dveh velikih psov. Poročevalec »United Pres-se« se je razgovarjal s prevajalcem Trockega del Eastmanoin, ki je izjavil, da pripravlja Trocki ustanovitev četrte internacionale, ki bo izvedla svetovno revolucijo. Ustanovljen je ameriški urad v Newyorku za četrto internacionalo. Po Trockega mišljenju jc namreč tretja Internacionala čisto navaden nacionalni socializem, ker je zanemarila glavno nalogo: pripravo ra svetovno revolucijo.
Sprejem levliča v Ankari
ANKARA, 18. aprila. Jugoslovanski unanji minister Jevtič je prispel danes ob 9.50 semkaj s svojim spremstvom in je bil slovesno sprejet. Na ko lodvom so ga pričakovali turški zuna nji minister Tevflk Ruždi be), drugi
ministri in politiki ter številni diplomati in novinarji. Pred kolodvorom so se zbrale tudi velike množice ljudi, ki so navdušeno vzklikale ministru Jevtiču In Jugoslaviji.
TITULESCOVA MISIJA V PARIZU.
PARIZ, 18. aprila. Predsinocnim je pri spel semkaj zunanji minister Tituiescu. Na kolodvoru ga je sprejel predstavnik zunanjega ministrstva v družbi diplomat skih zastopnikov male antante. Za časa svojega bivanja v Parizu bo Tituiescu gost francoske vlade. S predstavniki francoske vlade bo razpravljal o razoro-žitvemem vprašanju, o potovanjih Bar-thoua v Varšavo in Pirago in o političnih razmerah v srednji in vzhodni Evropi.
AVSTRIJSKI MARKSISTI SE SELE V RUSIJO.
PRAGA, 18. aprila. V ponedeljek 23. t. m. bo odposlan iz češkoslovaške v sovjetsko Rusijo prvi transport 300 do 350 avstrijskih socialistov in komunistov, k; so po neuspeli revoluciji v Avstriji pobegnili na Češkoslovaško. Nadaljnji bodo sledili.
GUVERNER BAJLONI ODSTOPIL.
BEOGRAD, 18. aprila. Guverner Narodne banke Ignjat Bajloni je odstopil. Odstop je bil s kraljevim ukazom sprejet, novi guverner pa še ni določen.
Dnevne vesti
Kralj krstni boter devetemu sinu. V
Kotoribi so v ponedeljek krstili devetega sina in 11. otroka siromašnega kmeta Vinka Baloga. Krstni boter je bil kralj Aleksander, ki ga je zastopal poveljnik konjeniškega polka iz Čakovca, polkovnik Vojislav Petrovič.
Iz učiteljske službe. V višjo skupino sta napredovala Jakob Štuhec pri Sv. Ani v Slov. goricah in Alojzija Rusova v Stogovcih.
Ob odprtem grobu Ivana Gerželja je pelo tudi pobrežko pevsko društvo »Zarja^, kar je pomotoma izostalo v našem včerajšnjem poročilu.
Novinarski kfub. Drevi ob 18.30 seja na vrtu kavarne »Bristol«. Ker je na dnevnem redu važen razgovor o občnem zboru ljubljanske sekcije, se člani pozivajo. da se sestanka v čim večjem številu bdeleže!
Ob svoji petnajstletnici priredi pevski zbor Glasbene Matice 2. maja 1934 koncert v unionski dvorani. Izvajalo se bo veliko delo »Lira in harfa« znamenitega francoskega skladatelja Kamila Saiut-Saensa. Sodelovali bodo razen pevskega zbora še velik orkester in 4 solisti. Med drugim se je Gl. Matici posrečilo pridobiti za to priliko tudi slovito ljubljansko operno pevko go. Zlato Gjungienac-Ga-vellovo.
Razglasitev vojaškega razporeda. Mestno načelstvo v Mariboru, vojaški urad, razglaša, da bo razglasitev obvezniškega razporeda tudi letos na travniku vojaške ga vežbališča na Teznem ob vsakem vremenu na dan 22. aprila t. 1. z začetkom ob 7. uri zjutraj ter bo trajala uepre trgoma do 6. ure zvečer. Razglasitve se morajo udeležiti vsi vojaški obvezniki roj, leta I8S4 do vključno 1912, ki so vojaško pristojni v mesto Maribor in bivajo v mestu ali njegovi neposredni bližini, to je v: Kamnici. Krčevini, Košakih, Št. Petru. Teznem. Radvanju in v Studencih Vsak obveznik naj prinese s seboj vojaško knjižico (izpravo). Od te dolžnosti so izvzeti: vsi obvezniki, ki stanuje j' mestu, pa niso vojaško pristojni v Mari-bor-mesto, ki bivajo izven območja mest ne občine, razen v bližnji okolici, rezervni častniki naše vojske, vsi duhovniki vsi stalno in začasno nesposobni, vsi te-^ko bolni, kar bodo morali dokazati i zdravniškim spričevalom in zelo nujno zadržani, kar morajo uradno dokazati. Razglasitve razporeda se morajo udeležiti tudi vsi v Mariboru bivajoči lastniki konj. S seboj naj prinesejo komorske iz-prave, a ni jim treba prignati živine. Pripominja se, da bo ta dan vozil mestni avtobus z Glavnega trga na tezensko vež bališče in nazaj, kar bo obveznikom u-deležbo znatno olajšalo, da bodo lahko v najkrajšem času opravili svojo dolžnost
Kopalna sezona se je pričela. Tako toplega aprila, kakor je letos, ljudje ne pomnijo zlepa. Nekaj dni je žc prav vro če. Kristanovo kopališče, ki je letos moderno preurejeno, je imelo te dni precej obiskovalcev, ki so se hladili v mrzli Dravi. Oživelo je tudi Kaferjevo kopališče. Vremenoslovci nam obetajo za toplo pomladjo vroče poletje in veliko sušo.
Nečloveška mati. Pesnica je pred dnevi naplavila truplo novorojenčka pri Gornji Kungoti. O najdbi so bili takoj obveščeni orožniki, ki so obenem ukrenili vse potrebno za izsleditev nečloveške matere. Včeraj je sodna komisija raztelesila trupelce in ugotovila, da je otrok ' prišel zdrav na svet in da ga je mati kmalu po porodu vrgla v vodo.
Obdukcija trupla umorjene Terezije Heričkove. Poročali smo o groznem zločinu, ki je bil izvršen v Dobrenju pri Št. liju v Slovenskih goricah. Včeraj popoldne se je podala tja sodna komisija, ki so jo tvorili preiskovalni sodnik g. Kramer, sodni zdravnik g. dr. Jurečko in zapisnikarica gdč. Felzerjeva. Komisija je pri obdukciji ugotovila, da je zločinec udaril svojo žrtev Škrat s kolom po glavi, še poprej pa jo je vrgel na tla in davil za vrat ter stisnil prsni koš. Heričko-va je umrla zaradi notranje izkrvavitve in zaradi udarcev po glavi. Zločinskega pastorka, 23letnega Franca Herioka. ki is zločin priznal, so orožniki močno vkle njenega spravili v mariborske zapore.
Eleganten pisemski papir v mapah: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
Zobozdravnik dr. Maks Žgur se je preselil v Sodno ul. 9 I. in ordinira od 11. do pol 13. in od 15. do 18. ure.
Nova trinadstropna stavba v centrumu mesta. Na vogalu Maistrove in Prešernove ulice, kjer je doslej zevala praznina, bo tovarnar Wogerer zgradil še letos trinadstropno stanovanjsko hišo.
»XYZ«, to uspelo Klabundovo komedijo ponovi na splošno zeljo občinstva Dramski studio ZKD. in sicer v nedeljo, 22. trn. ob 20. uri v Narodnem gledališču. Na to opozarjamo* že danes vse one, ki si še te igre niso ogledali!
Krajevna org. Jugoslovanske nacionalne stranke za V. okraj javlja, da se, za soboto 21. t. m. sklicani članski sestanek ne bo vršil, ker je g. nar. poslanec dr. Pivko odsoten. Čas sestanka objavimo pozneje v listih in na tabli.
Sobno streljanje SLD bo drevi ob 20. uri v restavraciji »Plzenski dvor«. Vabljeni člani in prijatelji strelskega športa!
Občni zbor Ipavčeve pevske župe bo v nedeljo 22. IV. 1934. ob 9.30 v prostorih Glasbene Matice (Union) v Mariboru. Včlanjena društva naj pošljejo delegate, vabljeni so pa tudi člani društev in vsakdo, ki se zanima za delovanje župe.
Občni zbor Zveze dobrovoljcev kralje' vine Jugoslavije bo v nedeljo 22. t. m. v Beogradu. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično voznino.
JNS v IV. okraju. V petek dne 20. aprila ob 20. uri bo seja krajevne org. Jug. nac. stranke za IV. okraj, in sicer kot običajno v prostorih gostilne Benko na Koroški cesti. Tajnik.
Mojstrska izpitna predavania se začne jo jutri v četrtek 19. aprila ob %20. uri zvečer v dešiki meščanski šoli, zgradba drž. realke, vhod iz Krekove ulice. Prijave pred otvoritvijo v pisarni obrtno-zadrulžnega nadzorništva na okrajnem načelstvu. Predavanja bodo trajala pri-lično 15 večerov po 2 uri. Dostop imajo mojstri in niojstrinje ter pomočniki in pomočnice rokodelskih strok. Predavanja so brezplačna.
Sprejem slušateljev v nižji tečaj višje pedagoške šole. V I. letnik nižjega tečaja višje pedagoške šole v Beogradu bo spre jetih v šolskem letu 1934—1935 60 rednih slušateljev, in sicer 50 učiteljev in 10 učiteljic ljudskih šol. Kandidati naj pošljejo prošnje rektoratu Šole do 29. junija.
Danes zvečer predava v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu režiser ljublj. Nar. gledališča g. prof. Osijo Šest o »Gledališču v svojem postanku in razvoju do danes«. Začetek ob 20. uri.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 20. t. m. bo predavanje g. senatorja dr. Frangeža iz Zagreba, ki je bilo preloženo prejšnji mesec zaradi zasedanja senata. Predmet predavanja ostane isti: »Italija, Nemčija in mi s politično - ekonomskega vidika«. Pač ni treba opozarjati na veliko aktualnost in pomembnost tega predavanja — saj je prav sedaj naša domovina v vrtincu križajočih se srednjeevropskih interesov in usod e pol n e odločitve jo čakajo. G. senator dr. Frangež je v prvi vrsti poklican kot izboren gospodarski strokovnjak, da nam nudi stvarne pojasnitve teh težkih problemov, ki tangi-rajo v naivečji meri interese Slovenije. On upravičeno slovi kot izboren in jasen predavatelj. V ponedeljek 23. tm. bo predaval g. dr. Ložar, kustos narodnega muzeja v Ljubljani o moderni slovenski u-metnosti, Skioptične slike!
Don Boscova proslava v Mariboru Mimo Ljubljane bo tudi Maribor zelo svečano proslavil proglasitev Janeza Bosca za svetnika. Cerkvene svečanosti se bodo vršile v četrtek, petek in soboto, to je 19., 20. in 21. tm. V nedeljo 22. tm. bo ob pol 10. uri slavnostna pridiga knezoškofa, pontifikalna maša z zahvalno pesmijo, popoldne ob 15. uri pa bo slavnostna proslava- v veliki unionski dvorani. Na slavnostni proslavi bodo sodelovali mešani in moški zbori z orkestrom in nastopili bodo razni govorniki. Razne deklamacijske in dramatične prizore pa bodo uprizorili salezijanski gojenci t Rakovnika pri Ljubljani, ki jih bo prišlo v Maribor 120. Pri proslavi bo sodelovala tudi vojaška godba.
Računski zaključek Mestne hranilnice.
Mestna hranilnica mariborska nam je poslala računski zaključek o svojem poslovanju za svoje 72. upravno leto. Iz njega posnematno, da je bilo poslovanje Mestne hranilnice tudi v lanskem letu v znamenju splošne gospodarske krize. Stanje hranilnih vlog je znašalo začetkom leta nad 107 milijonov dinarjev, med letom pa je vložilo 3.250 strank nad 18 in pol milijona dinarjev. Istočasno je dvignilo 29.782 strank svoje prihranke v znesku nad .30 milijonov dinarjev. Kapitalizirane obresti so znašale ob koncu leta nad 4 milijone dinarjev, tako, da je znašalo stanje vlog ob zaključku lanskega poslov nega leta nad 99 in pol milijona dinarjev.
V lanskem letu so torej ljudje več dvigali, kakor pa nalagali svoje prihranke. Stanje vlog v tekočem računu je znašalo koncem leta nad 25 in pol milijona Din, stanje posojil pa nad 22 milijonov Din. Skupnega denarnega prometa je imela posojilnica v lanski poslovni dobi 154 milijonov 205.301 dinar, in sicer 77 milijonov 136.153 Din prejemkov in 77 milijonov 69.14S Din izdatkov.
Šah z živimi figurami. V ponedeljek sta dr. Aljehin in Bogoljubov igrala partijo z živimi figurami v zgodovinskih nošah na trgu pred katedralo v Villingenu, ki so ga preuredili v velikansko šahovnico. Zmagal je.dr. Aljehin.
Pojasnilo k taksnemu zakonu. Da se
preprečijo razni nesporazumi pri tolmačenju točke 6. čl. 5. taksnega zakona, ki odreja osnovo za osebe, ki se v davčnem smislu smatrajo za siromašne, je davčni oddelek finančnega ministrstva izda! tole pojasnilo: Za siromašne sc smatrajo tiste osebe, ki ne plačajo* nad 60 Din neposrednega davka na leto, vdove z več ko tremi mladoletnimi otroki in starešine zadrug z več ko tremi mladoletnimi osebami, pa brez polnoletnih zadružnikov, če ne plačajo nad 120 Din neposrednega davka na' leto.
Taksa na lepake in objave. Z zakonom o izpremembah in dopolnitvah taksnega zakona, ki je .stopil v veljavo 20. febr. t. 1., je bila povišana taksa iz točke
L. tarifne št. 8. taksne tarife na objave zaradi materielne koristi, ki se lepijo ali pritrjajo na okna. zidove, vrata, ograje, stebre itd. od 25 par na I Din za vsak izvod. Takšne objave so n. pr. »Stanovanje se odda«, »Lokal se odda« ali pa lepaki tvrdk odnosno oseb, s katerimi razglašajo cene blaga, objave in lepaki o prireditvah, zabavah itd. Opaža se, da so na skoraj vseh takih objavah prilepljene taksne znamke izpod 1 Din, mnogo jih pa vobče ni faksiranih. Posledica je. da kliče oblastvo izvcševalce na kazensko odgovornost in jih kaznuje poleg ,rednih taks še s kazensko takso 30 Din ali več. Zato se opozarjajo vsi prizadeti, da nalepljajo taksne znamke v polni višini, da se ognejo posledicam zakona.
Otvoritev zračnega prometa na progi Zagreb - Beograd. Drevi se bo pričel na progi Zagreb - Beograd zračni promet. Istočasno kreneta aeroplana v obeh smereh. Do 1. maja bodo letali na tej pro gi »Potezi«, po 1. maju pa novi angleški avioni »Spartan«.
Radio Ljubljana, Spored za četrtek 19. tm. Ob 12.15: plošče: 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 18: predavanje o človeku; 18.30: srbohrvaščina, poučuje dr. Mirko Rupel; 19: plošče po željah; 19.30: pogovor s poslušalci, sc pogovarja prof, Prezelj; 20; vokalni dueti: ga. Šuštarjeva in g. Brandšteter; 20.30: orgelski kon cert, izvaja p. dr. Gotfrid Ploj, vmesne solospeve, poje gdč. Lahajnar jeva; 21.15: radio orkester; 22: čas, poročila, lahka glasba.
Grajski kino. Od danes dalje velefilm iz življenja največjega ljubavnega pusto lovca, -Manulescu«, Svetislav Petrovič, F.llen Richter, Hildebrand, Falkenstcin, Kampers in drugi.
Kino Union. Danes zadnji dan planinski film »Osvojevalci strmin . Od jutri dalje čarobna Lebarjeva opereta »Carjevič« Marta Fggert in operni pevec H. Sehdn-ker.
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj
popije cn- do dvakrat na teden pred za j tikom kozarec naravne »Franz Joselove« grenčice.
Narodno gledališče
REPERTf"R.
Sreda, 18. aprila: Zaprto.
Četrtek, 19. aprila ob 20. uri: »Gorenjski slavček«. Zadnjič. Red B.
Petek, 20. aprila: Zaprto.
Sobota, 21. aprila ob 20. uri: »Hokuspokus«. Red C. Znižane cene.
Zadnjič v sezoni pojo Forsterjevo me-lodiozno opero »Gorenjski slavček« v četrtek, 19. tm. Pri delu, ki jo našlo pri mariborski publiki lep odziv sodelujejo; Zamejic-Kovičeva k. g.. Udovičeva, Bar-bičeva, Neralic k. g., Sancin, P- Kovič, Med ven. Skrbinšek in Gorinšek. Predstava je za red B.
Gledališke abonente naproša uprava, da blagovolijo čimprej poravnati zastan-ke na obrokih. Gledališče mora poravnati svoje obveznosti sproti, pričakuje pa tudi od abonentov, da store svoje.
Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica
lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ogenj. Včeraj popoldne okrog 16. ute je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Franca Potočnika v Loki na Dravskem polju. Ker ie bilo gospodarsko poslopje leseno in s slamo krito, so plameni namah objeli tudi v bližini sto ječo stanovanjsko hišo in jo upepelili do tal. Domačini so s pomočjo sosedov rešili samo živino in nekaj živeža, dočimie vse pohištvo in gospodarsko orodje zgorelo, Na pomoč sta prihiteli gasilski četi iz Št, Janža na Dravskem polju in s Pobrežja pri Mariboru ter skupno stopili v akcijo. Po večurnem napornem gašenju se jim je posrečilo obvarovati sosede požarne katastrofe. Škoda, ki jo je ogenj povzročil, ie precejšnja in je le deloma krita 'z zavarovalnino.
Ukradeno kolo. Kaznilniškemu pazniku pokoju Mihaelu Tinti je neznan kolesar včeraj dopoldne ukradel izpred neke trgovine na Aleksandrovi cesti dobro ohranjeno kolo znamke »Ika«, vredno okrog 1000 Din. Kolo ima evidenčno številko 9.731-2.
Drzna tatvina. Ko je dospel včeraj dopoldne v Maribor iz Ptuja delavec Štefan Kolednik, se je oglasil pri svojem znancu, ki ima mesnico na Aleksandrovi cesti. Pri njem je shranil kovčeg in se nato podal po opravkih v Košake. Že v mesnici se je Koledniku pridružil neki mlajši moški, ki ga je nato spremljal. S potjo ga je prosil, naj bi mu preskrbel kje službo. Ker Kolednik ni mogel ugoditi njegovi želji, se .ie neznanec podal k mesarju in pod pretvezo, da ga pošilja Kolednik, odnesel kovčeg. v katerem je bila razna obleka, obutev in perilo v skupni vrednosti nad 1000 Din. Ko se p Kolednik vrnil, je izginil mlajši moški s kovčgom že brez sledu.
Tujski promet. V prvi polovici aprila je bilo v Mariboru priglašenih 842 oseb. Od teli je bilo 359 tujcev, in sicer 64 z Dunaja, 23 iz Gradca, 262 pa drugih.
Živahen promet v Hrvatskcm Primorju. Včeraj so imeli na Sušaku že pravo poletno vročino, saj je kazal toplomer opoldne na solncu 43 stopinj. Vsi vlaki so polni letoviščarjev. Posebno mnogo prihaja Madžarov in Nemcev. Obisk kopališč, zlasti Crikvenice in Raba, je letos mnogo večji kakor lani ob tem času.
Važno za vinogradnike. Mariborska podružnica Kmetijske družbe sporoča svojim članom, da je ostala cena galici do nadaljnjega nespremenjena. V njihovem interesu je, da si galico člmpreje naroče.
Današnji trg je bil zelo dobro založen z zelenjavo in drugim sočivjem. Okoliški kmetje so pripeljali 10 voz krompirja in čebule ter 3 voze sadja. Slabše založen je bil perutninski trg, kamor so prinesle okoličanke okrog 700 kokoši,, rac, gosi. puranov in piščancev. Cene blagu so precej padle, predvsem zelenjavi, le italijanska solata sc je obdržala na prejšnji višini cen.
7 Mariboru, dne IS. IV. 1&34 » . --innimiiihhiiim—1 ih—m———
  .
Štiridesetletnica
Celjskega pevskega društva
skladateljem Ipavcem
Postavitev spomenika v Sv. Juriju pri Celju
Že pred svetovno vojno začeto in potem prekinjeno delo za postavitev spomenika bratoma dr. Benjaminu in dir. Gustavu Ipavcu je letos posredno na novo sprožila Ipavčeva pevska župa v Mariboru z na,mero. da v zvezi s prireditvami ob 401ebnici Celjskega pevskega društva 13. maja t. 1. odkrije omenjenima bratoma v Sv. Juriju spominsko ploščo.
Ko so za namero župe izvedeli nekateri Šentjurčani, pred vsem dr. Rudolf Dobovišek in g. .lože Kartiu, so takoj sto Pili v stik z zastopniki obeh šentjurskih občin, ki so se 18. marca. t. 1. pod predsedstvom trškega župana g. Čretnika pol noštevilno sestali in na predlog dr. Dobo viška namesto od župe predlaganega »Prirediteljskega odbora« za 13. maj osnovali poseben »Odbor za postavitev spomenika skladateljem Ipavcem (tudi dr. Josipu) v Sv. Juriju pri Celju;. V °dbor so bili soglasno izvoljeni sledeči:
dr. Rudolf Dobovišek. odvetnik v Celju,
za predsednika; dr. Svetina Frane, okrož ni zdravnik v Sv. Juriju, za predsednikovega namestnika; Liska Janko, suplent v Celju, za tajnika: Čretnik Pran, trgovec v Novi vasi pri Sv. Juriju, za blagajnika: Drofenik Josip, bivši narodni p°slanec in posestnik v Sv. Juriju; Karlin Jože, uradnik v Ljubljani; Klajnšek Martin, župan okoliške občine in posestnik:^. kanonik in župnik pri Sv. Juriju Mikuš Valentin in Mastnak tirabro-slav, posestnik in mlinar v Sv. Juriju, za odbornike. ■
Odbor je dobil nalogo, da do jeseni t. 1. doseže postavitev primernega spomenika na trgu pred cerkvijo in takoj stopi v stik z Ipavčevo župo, s katero ■se je nato že sporazumel, da bo župa 13. maja t. 1. odkrila bratoma Benjaminu in Gustavu spominsko ploščo v njihovi rojstni’hiši v Sv. Juriju, da 1» ob .tej pri-
i	liki blagoslovitev temeljnega kamna za spomenik, da bo Odbor, žijpi pri pripravah in pri izvedbi pomagal in da se zul>a priključuje akciji za postavitev spo
Nifcniika.
Ipavce štejemo med svoje najpomemb 'lejše skladatelje. Najplodovitejši med Njimi, dr. Benjamin (1829—1909), je avtor vrste vokalnih in instrumentalnih skladb (četverospevov, samospevov, zbo rov, plesnih in klavirskih skladb, ljubkih otroških pesmic itd.), avtor operete »Tič-nik« iti lirične opere »Teharski plemiči«, eden osnovateljev in prvih popularizatorjev slovanske glasbe, ki je izdajal pesmarice in sodeloval prav tako pri »fclo-venski gerlici« kot pri »Novih akordih«. Brat Gustav (1831—1908), dobT° znam predvsem po svojih, v ljudskem
tonu zloženih zborih, manj po sa: >-spevih in otroških pesmih, je bil razen tega še sloveč zdravnik, za očesne bolezni in nad 30 let priljubljen župan šentjurski, narodnjak in gospodarski delavec, ki je mnogo pripomogel, da ie bila ustanovljena v Sv. Juriju kmetijska šola. Najmanj znan od vseh je Gustavov sin dr. Josip (1873—1921). ki mu j" dolgo trajna bolezen prezgodaj uničila tvorne sile. Bil je glasbeno temeljiteje izobražen od očeta in strica in vrsta njegovih globoko občutenih im po japadni Evropi in Ameriki z izrednim uspehom izvajanih balad, enodejanka pantomima »Možiček,«
in .še druge manjše skladbe ga kažejo kot skladatelja precejšnjih kvalitet im' velikih obetov. Malo pred začetkom bo-, lezni je dogotovil opereto, katere premi-jera bo v Ljubljani, ko bo pesnik Župančič prev?! in izpopolnil pomanjkljivi libreto pisateljice Mare Čop - Berksove.
S skladatelji Ipavci je zvezan precejšen del slovanskih stremljenj, ustvarili so pomembna dela in njihove pesmi so-postale priljubljene in razširjene kakor pesmi malokaterega slovenskega skladatelja. Zato »Odbor« vse rojake Ipavcev, vse tiste, ki so kdaj delovali v Sv. Juriju. vse prijatelje in častilce njihovih skladb in vse, ki se količkaj zavedajo kulturnih dolžnosti, prosi in poziva, da mu pomagajo z denarjem in moralno, jih prosi, da ne ostanejo dolžni odgovora na posebne prošnje, ki jih bodo v kratkem sprejeli, in prispevke nakažejo Kmečki hranilnici in posojilnici v Sv. Jurju pri Celju (rek. račun št. 11.552L
Uspehi in raacrfi Sokola
Delo v Sokolu 1. se nemoteno razvija po določenem programu, Odbor in vsi odseki so se resno poprijeli'dela in uspehi so tu! Pirav je, da se Sokol v V. okraju lepo razvija in širi nacionalno idejo ter zavest. Društvo zaznamuje ,žc- lep porast članstva, ki še stalno narašča..
Po lepo uspeli mladinski akademiji se je telovadeče članstvo posvetilo predvsem letnem« nastopu, ki bo v nedeljo, 6. maja. Vsi oddelki pridno vadijo, tako da bo letošnji nastop prekosil vse dosedanje. Letno telovadišče bo nanovo urejeno, dela na njem se dokončujejo. Vsa okoliška bratska društva so že obljubila sodelovanje, naprošamo jih samo. da čim preje pošljejo prijave, sodelujočih • pri spre vodu, ki ho po dosedanjih prijavah sodeč izredno impozanten. Vsemu občinstvu do bro znan prireditveni odsek pa bo tudi letos preskrbel vse potrebno za žejne in lačne, saj je znano, da je pri Sokolu I. najbolj zabavno. Mnogo skrbi povzroča društvu tudi tombola, ki bo 3. junija. Že sedaj naprošamo vse cenj. trgovce in in-dustrijce, naj ne odklonijo naših nabiralcev. ki se bodo v prihodnjih dnevih o-glasili pri njih.
Društvena uprava se je nekoliko spremenila. Zaradi poslovne preobremenjenosti je dolgoletni zaslužni društveni blagajnik br. Zotter začasno odložil svojo funkcijo, ki jo je prevzel br. Matelič. Da bo poslovanje lažje, je društvo najelo in-kasanta Ivana Majcena, ki že pobira članarino. Naprošamo vse članstvo, da redno izpolnjuje svoje dolžnosti napram društvu. Po odhodu br. Popadiča in Šusterja je nastala vrzel v odboru. Oba odhajajoča pa sta našla vredne naslednike v s. Krajnčevi in Vagnerjevi ter br. Šan-
tlu. ki iih .ie odbor kooptiral v upravo Odseki delujejo'vsi s polno paro. Prosvetni nadaljuje svoj prosvetni tečaj, ki se vrši vsako nedeljo dopoldne od 10.
»Cerkvena miš" na odru Sokola I
ure naprej v telovadnici ob jako dobrem obisku.
Dramski odsek je postavil na oder »Cerkveno miško«. Obisk je presegel vsa pričakovanja, saj že več let ni bito v kadetnici toliko ljudi, ko zadnjo soboto. Igra je bila dobro izvedena, družabni večer po predstavi pa družaben, kot more biti le pri Sokolu I. Na splošno željo bo igr.a ponovljena v soboto, 31. tm. s točnim pričetkom ob 20. uri, po igri pa bo zopet zabavni večer. V tesni zvezi z dramskim odsekom deluje tudi godbeni, ki je sestavil prvovrsten orkester. Dramski odsek je osnoval tudi poseben mladinski odsek, ki sestoja povečini iz obrtnega naraščaja. Odsek bo igral v soboto, 28. tm. enodejanko Zaklad«. Razen tega bo še dramski odsek dal nekaj šaljivih točk. Večer je namenjen v prvi vrsti aktivnemu članstvu. Lutkovni odsek je zaključil predstave, ker je sezona zanj že končana. Preko poletja bo izvedel razna popravila, nabavil novosti, tako da bo v jeseni zadovoljeval številno mladež.
Iz gornjega kratkega poročila je raz-vidno aktivno delovanje Sokola I. Obljube, ki jih je dala nova uprava začetkom leta, niso bile prazne. Vkljub zelo težavnemu finančnemu položaju, v katerem društvo žal deluje, sc Sokol 1. lepo razvija naprej. Želimo le, da ne bi sredi dela zastal in v tej smeri deloval napr<';' Zdravo!
Uprizarjati na amaterskih odrih dela, ki zahtevajo fineso in razkošje, je ris-karitno. S takimi deli odrežejo tudi sicer dobri amaterski odri slabo, ker nimajo za take uprizoritve dovolj apartne odrske opreme in toalet. Med taka odrska dela spada tudi veseloigra »Cerkvena miš«, ki so jo preteklo soboto igrali gledališki amaterji pri Sokolu I. Delo samo pa zahteva poleg navedenega tudi dobre in ■ rutinirane igralce, ki so zmožni podati vse odtenke psihološke strani tega dela. Nekatere vloge so še za poklicne igralce trd oreh. Če presojamo sobotno uprizoritev s tega vidika in z ozi-
rom na skromna sredstva naših amaterskih odrov, moramo reči, da je uspela. Potek igre ie bil živahen, le včasih se je pri nekaterih igralcih preočitno pokazalo neznanje vloge. Tudi izgovarjava je bila mestoma nepravilna. Maske so bile izrazito slabe. Najboljša lika sta ustvarila gdč. Rika Lebenova kot »Cerkvena miš« in g. Vlado Macarol kot Schiinzel. Prva sicer ni podala nič samoniklega, prepričala pa je s svojo sigurnostjo. Ostali so bili povprečni, kot celota pa dobri. Obisk je bil odličen, vendar smo sumili, da je večina prišla zaradi plesa, ki je sledil predstavi. — Btd.
Iiisolvence v marcu. Državni statistični urad .ie v marcu registriral 21 kon-kurzov (lani 29) in 53 poravnalnih postopanj (lani 16). skupaj torej 74 insol-venc, nasproti 65 v februarju. 57 v januarju. 39 v decembru, 41 v novembru,
15	v oktobru in 17 v septembru. Število msolvenc v zadnjih mesecih se je znatno pomnožilo, kar je gotovo v zvezi s prenehanjem posredovalnih postopanj, ki so bila ukinjena v začetku decembra preteklega leta. Precej so se pomnožile insolvenoe v dravski banovini, kjer je bilo v marcu zabeleženih pet konkurzov (lani 4) in 14 poravnalnih postopanj (lani 5). V prvem četrtletju letošnjega leta smo imeli v vsej državi 186 insolvenc, od tega 47 v dravski banovini.
Naši rotarijci imajo novega guvernerja.
V	Zagrebu je bila v nedeljo zaključena druga konferenca naših Rotary-klubov. Inž. Vladimir Šlajmer je poročal o jugoslovanskem rotarstvu v službi mladine. Navedel je več konkretnih primerov, kako so rotarijci podpirali naše poliklinike, kako se zavzemajo za zgraditev otroških igrišč in novih šol, za ustanovitev mladinskih knjižnic, počitniških kolonij itd. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnja konferenca v Ljubljani in na Bledu. Za novega guvernerja je bil izvoljen odvetnik dr. Viljem Krejči iz Ljubljane. Konferenci so prisostvovali poleg predsednika med narodne organizacije rotarijcev Johna Nelsona, predstavniki Rotary klubov iz Anglije, Italije, Avstrije, Češkoslovaške in Bolgarije.
Anatole France:
Greh Silvestra Bonnarda
*Reza, vi torej ne slišite, da zvoni nekdo že delj ko četrt ure pri naših vra-
tih?«
sem zaklical.
Reza mi ne odgovori. Ona klepeče v vratarjevi celici. To jc gotovo. lako to-Tej obhajate vi god svojega starega gospodarja? Vi me puščate na Silvestrov yečer samega? Oh, da, če mi prihajajo la ta dan želje polne ljubezni, izvirajo iz zemlje, kajti vse, kar me je ljubilo, je že davno pokopano. Ne vem, kaj še delam, odveč kot sem, na tem svetu. Še vedno zvoni. Počasi zapustim ogenj in z ukrivljenim hrbtom grem odpirat vra-<*' 1 * vidini na pragu? Sai iaz nisem stari Amacrcon in to ni premočeni Amor;
spt -iti'0	majhen deček, star de-
ri vi "-n p> piila-Sf ‘et; ',0Polnoma sam .ie;
me Njegova lica ' p.’,® niegov majhen privi-harf nosek kaže, da je navihanček. Na klrnmku ima peresa in velik ovratnik iz čipk na svojem jopiču. Srčkan deček! č oociiia rokama drži zavoj, ki je velik kakor jc on sam in me vpraša, če sem jaz gospod Silvester Bonnard. Odgovorim mu. da sem. Izroči mi zavoj, rek-ši, da pošilja to njegova mama in "zbeži zopet navzdol po stopnicah.
Jaz grem nekaj korakov navzdol, se sklonim nad ograjo in gledam mali klo-
buk, ki se vrti v Spirali stopnišča kakor pero v vetru. Lahko noč. moj malček!
^ Z največjim veseljem bi govoril ž njim. Toda, kaj bi ga vprašal? Ni lepo, izpraševati otroke. Prav za prav pa me bo zavoj bolje poučil, kakor sel.
Zelo velik zavoj je to, toda ne težak.
V	svoji knjižnici odstranim trakove in papir, ki ga obdajajo in najdem... kaj?
Panj, uprav kraljev panj, pravi božični panj. toda tako lahek! Mislim, da je votel. Končno doznani, da sestoji iz dveh delov, katerega veže kljukica. Obr nem kljukico, in že sem ves obdan od vijolic. Padle so mi na mizo, na kolena, na preproge. Skrile so se mi v telovnik, v rokave. Ves sem prerojen z njihovim vonjem.
»Reza, Reza, prinesite mi vaze, polne vode! To imamo vijolice, o katerih ne vem iz katere dežele prihajajo, ne iz katere roke, toda to mora, biti dežela polna vonjav in roka, ki jih pošilja, nežna roka. Stara vrana, ali slišite?«
Položim vijolice na mizo, ki jo docela pokrijejo s svojo dišečo košatostjo. Še nekatere druge reči so v panju; knjiga, rokopis. To je, ne morem dvomiti in ne verjeti... To so zlalte legende, ito je rokopis duhovnika Jeane Tontmouillea. Tu očiščevanje Device Marije, tu legeuda
o	sveti Ceciliji. Obračam liste, med katere so splezali mali. bledi cvetovi in najdem med legendo svete Cecilije vizitko z imenom: princesa Trepova.
Princesa Trepova, vi ki se smejete in jočete drugo za drugim tako ljubko pod jasnim nebom agrigentskim, vas je imel čemeren starec za malo blazno žensko. Danes sem prepričan o vaši lepi in redki blaznosti; starec, iki ste mu napravili veliko veselja, bo prišel, da vam volju-bi roko. Prevedel bo dragoceni rokopis in vam bo poklonil natančno in dragoceno izdajo knjige.
Reza stopi v tem trenutku v moj kabinet. Zelo je razburjena.
»Gospod,« vpije vame, »ugenite, koga sem videla v tem trenutku v stekleuem vozu, ki je stal pred durmi naše hiše?«
»Gospo Trepovo, pri moji veri!« sem kričal.
»Ne poznam gospe Trepove«, mi odvrne služabnica. »Žena, ki sem jo videla, je oblečena kakor vojvodinja, s seboj ima malega dečka, ki ima čipke na vseh šivih. In to je ona mala gospa Coccoz, kateri ste poslali panj, ko je bila bolna. Od tedaj je minilo enajst let. Dobro sem jo zopet spoznala.«
»To je,« sem vprašal živahno, »to je pravite vi, gospa Coccoz, vdova po prodajalcu koledarjev?« »To je ona, gospod. Vrata so bila odprta med tem, ko je njen mali deček, ki je zapustil to hišo, stopil v voz. Nič se ni izpremenila. Zakaj
bi se take ženske starale? Sa.i nimajo nič skrbi. Coccoz je samo malo obilnejša, kakor v minulih dneh. Zenska, ki smo jo tu sprejeli iz usmiljenja, pride razkazovat svoj baržun in svoje demante v steklenem vozu. Ali ni to sramota?«
»Reza,« sem vpil s strašnim glasom, »če mi ne govorite o tej gospej z globokim spoštovanjem, greva narazen. Pri nesite moje sevreške vaze, da postavim vanje vijolice, ki dajejo starosti teh knjig čar, katerega niso imele nikoli.«
Medtem, ko je Reza vzdihujoč iskala sevreške vaze, sem zbiral jaz lepe. raztresene vijolice, katerih vonj se je širil okoli mene, kakor da nisem spoznal ma-dame Coccz v princezinji Trepovi. Toda to je bila zame le trenutna prikazen, ki mi je prišla pokazat svojega otroka, katerega sem nekoč videl golega na njenih rokah. Imel sem toliko razuma, da sem se obtožil, da sem bival ob nežni in lepi duši, ne da sem jo slutil.
»Bonnard,« sem si dejal, »ti j>ač umeš tolmačiti stare rokopise, toda brati v knjigi življenja ne znaš. Ta mala porednost gospe Trepove, kateri nisi prisodil več kakor dušo otroka, je potrošila več vneme in duha, da ti izkaže svojo hvaležnost, kakor si se ti kdaj čutil dolžan jo kotnu izkazati. Ona ti je kraljevsko plačala tvoj panj. Reza, vi ste sraka! Pridite, da namočite v vodi te vijolice iz Parme!«
Stran
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra
V	Mariboru, dne 18. IV. 1934.
MARIJ SKALAN:
38
Roman iz prazgodovine človeštva.
»Nisem je,« je ugovarjal razvneto Asar hadati. »Nas je veliko več kakor Atlan-tov, pa tudi Atlanti sami niso edini. Pred Semisirisom se klanjajo zato, ker se ga boje. Vse atlantsko ljudstvo se poti in trudi, sad njegovega potu in truda pa vživa samo prestolnica. To nezadovoljno ljudstvo bi se nam še pridružilo, pomnožilo bi našo vojsko. Prepričan sem, da bi me sprejelo z odprtimi rokami, če bi prišel sem kot zmagovalec in morda tudi kot novi faraon. Če so moji predniki prišli nekoč v deželo jutmjih planjav kot vladarji, zakaj se ne bi vrnili njihovi potomci kot vladarji v Semlsiris? Mi smo na drugi celini kakor vi, a smo ljudstvo istega plemena kot Atlanti. Moja polt je enaka njihovi; njihovi predsedniki so tudi moji predniki. Zakaj bi potem bili mi manj kakor so oni? Ti si v Semisiri-su tujec, jaz mislim.«
»Zato nisem manj vreden,« je dejal užaljeno Aftagad.
»Tega nisem mislil. Zame nisi, a zanje |
si. Mi na jutraji strani mislimo drugače, in prav zaradi tega bi moral biti moj najzvestejši zaveznik. Vse vaše azteško ljudstvo bi se mi moralo pridružiti. Pomagati bi mi moralo izbrisati razliko, ki so jo ustvarili Semisirci v svoji nadutosti.«
»Velike so tvoje misli,« je vzkliknil princ po kratkem premišljevanju, »toda preveč nove so zame in preveč nepričakovane, da bi jih mogel do dna razumeti. Pretehtal jih bom, potem bova zopet govorila«.
»•Premisli — in spoznal boš, da sem ti govoril resnico. Pojdiva na dvor!«
Asarhadan se je dvignil in sledil mu je tudi Aftagad. Še enkrat jima je pogled objel veličastno sliko mesta, dvora in piramid, nato pa sta molče odšla z ob-zidija na stransko stezo, ki je vodila med drevjem in grmovjem po rebri navzdol proti mestu. Po jasnem nebu je plavalo mogočno solnce in risalo na tla sence stavb, dreves in ljudi.
Bilo je že okoli poldneva, ko sta mladeniča prispela na dvor in se napotila proti svojemu domovanju. Govorila nista. Faraon Asarhadan je mislil na Ofi-rijo, princ Aftagad pa je še vedno razmišljal o besedah, ki mu jih je bil na obzidjn svetišča, vrhu Gore prihoda, govoril tovariš iz dežele jutrnjih planjav. Iz tega premišljevanja ju je predramil -šele pisar Azuris. Pritekel je ves zasopel iz knjižnice in planil k Aftagadu.
»Iščem vas ves dopoldan, princ princev,« je vzkliknil; »vaša častnika Sa-vadagak in Buramak sta sinoči ubila dva naša častnika. Prijeli so ju in vrgli v ječo...«
X.
V	mrki dvorani, okrašeni samo s kipom svetega bika Apisa, so sedeli na nizkih blazinah vrhovni sodnik Libis, veliki duhoven Amonis, vojskovodja Tu-tališ in pisar Azuris. Nekoliko vstran od njih je ždel princ Aftagad. Gledal je mrko v tla in premišljeval. Zločin pribočnika Savadagaka in tekača Buramaka ga je iztrgal iz prijetnih sanj, v katere ga je zapredlo življenje v prestolnici velikega faraona Semiša Ofirisa. Ni se jezil na svoja častnika, saj se je dobro zavedal, da sta le branila čast Aztekov,
I	ko sta ubila Atlanta, burile so ga samo ' posledice. Vedel je, da ju lahko postavijo na žrtvenik svetega Apisa in povzroče sitnosti tudi njemu. Strah, da bi izgubil milost včlikcga, ga je navdajal z najne-prijetnejšimi občutki. V najboljšem primeru bi moral zapustiti Semisiris in se vriniti v deželo svojega očeta, tja daleč na večerno stran, preko gora in voda. Oditi bi moral iz vrvenja, ki mu je nudilo toliko nebrzdane svobode in uživanja, zapustiti bi moral Tatano, Era-mano in vse druge ljubimke, svojega veseljaškega učitelja Azrorisa, prijatelja Asarhadana in vso množico tistih, s katerimi se je bil seznanil in spoprijateljil na dvoru vladarja Atlantide. Kaj bi porekel strogi oče, kralj kraljev Ilamagad? Kako bi se maščeval faraon faraonov Semiš Ofiris?
»Da,« si je dejal sredi mračnih misli mladi princ, »Asarhadan je govoril resni co. Sprejmejo nas slovesno, toda ne kot sebi enake, marveč kot podložnike iz ljudstva nižjih. Kaj jim je mar mene, kaj sestre moje, Asarhadana, mojih častnikov in vseh, ki prihajajo s tujih dvorov? Semisiris se dviga strmo v višave, nas pa pušča pod seboj, melje nas in preoblikuje po svoje. Gospod gospodov.«
Šport
Pomembno slavje Mariborskega akademskega sabljaškega kluba
V	četrtek 19. t. m. ob 20. uri priredi Mariborski akademski sabljaški klub v dvorani hotela »Orel« družabni večer s sabljaško akademijo v čast častnim članom gg. podpredsedniku senata kraljevine Jugoslavije dr. Miroslavu Ploju, okr. glavarju Milanu Makarju, bančnemu ravnatelju Bogdanu Pogačniku in ravnatelju dr. Josipu Tominšku. Ti gospodje so kot ustanovitelji omogočili ustanovitev Mariborskega akademskega sabljaškega kluba in s tem vpeljali v našem mestu sabljaški šport. Razen tega so zbrali sred stva za izvedbo državnega sabljaškega prvenstva v Mariboru in so si pridobili nevenljivih zaslug za MASKA in procvit sabljaškega športa. Na družabnem veče-
Okrožni odbor LNP, službeno. Razpored tekem za nedeljo 22. t. m.: V Mariboru na igrišču SK Železničarja ob 9. prijateljska tekma ISSK Maribor mladina :SK Železničar mladina, ob 10.30 prijateljska tekma Atlantik SK (Celje); SK Železničar. Službujoči odbornik gosp. Ilovar. Na igrišču ISSK Maribora ob
14.30 prijateljska tekma ISSK Maribor rezerva :SK Železničar rezerva in ob
16.30 prvenstvena tekma Čakovečki SK: ISSK Maribor. Službujoči odbornik g. Senica. V Ptuju ob 15.30 na igrišču SK Ptuja prvenstvena tekma SK Svoboda (Maribor):SK Ptuj. Službujoči odbornik g Senica. V Ptuju ob 15..30 na igrišču SK Ptuja prvenstvena tekma SK Svoboda (Maribor):SK Ptuj. Službujoči odbornik g. por. Berginc. V Murski Soboti ob 15.30 prvenstvena tekma fSK Mura:SK Panonija. Službujoči odbornik g. Peterka. — Tajnik.
ZNS, poverjeništvo Maribor, službeno.
Jutri, v četrtek 19. t. m. ob 19.30 zelo važen sestanek vseh sodnikov na vrtu restavracije »Union«.
Biljardni turnir v kavarni »Orient«. Včeraj se jo v kavarni »Orient« zaključil pomladanski biljardni turnir. Rezultati so bili naslednji: 1. Oskar Wolf 434 točk; 2. Maks Wolf 412, 3. Rado Tipel 396 In 4. Rudolf Miklavčič 346 točk. Vsak tekmovalec je igral po 3 partije proti vsakemu. Po turnirju se je vršila razdelitev nagrad in so prejeli navedeni tekmovalci krasna darila.
ru bodo izročeni častnim članom zlati častni znaki in diplome. Ves večer bo vodil odbornik MASKA g. inž. Šlajmer, pro motor pa bo narodni poslanec g. Krejči.
V	okviru večera bo sabljaška akademija, na kateri bodo nastopili sabljači iz Ljubljane, Gradca in Maribora. Na večeru bo igral Whitestar jazz-band. Obleka navadna, promenadna. Poživljamo celotno mariborsko občinstvo, da se udeleži tega večera v čim večjem številu. Zaradi o-mejenega prostora naj si pa občinstvo rezervira pri vratarju hotela »Orel« mize s potrebnim številom stolov. Vstopnine ali kakih drugih plačil z ozirom na značaj večera ni.
Tiralica za bankirjem.
Dunajska policija je lani v novembru ✓rišla na sled nepoštenemu trgovanju z devizami tvrdke »Arbitrium«, ki je delala z delniškim kapitalom 200.000 švicarskih frankov. Po vsej Evropi je imela omenjena tvrdka svoje zaupnike in s temi je bil dunajski bankir Kronstein v tesnih stikih ter jim je pošiljal devize. Na ■podlagi tiralice ie bil zasačen v Bratislavi in aretiran.
Ptuj
Mladi harmonikarji tudi v Ptuju. V
Ptuju se je ustanovila šola za mlade harmonikarje, ki jo vodi učitelj g. Baša. Do sedaj se je prijavilo že nad 50 otrok obojega spola. Mladi umetniki' so že v kratkem času toliko napredovali, da bodo kmalu javno nastopili. Vzpodbudo za u-stanovitev tega otroškega zbora je dala agilna gospa Vanda Muhova.
Glasbena Matica v Ptuju priredi v petek 20. aprila ob 20. uri v lastni dvorani koncert čelista g. Č. Šedlbauerja. Pri kla virju gdč. Mara Kabajeva.
Zvočni kino. V sredo, 18. t. m., in v četrtek 19. tm., obakrat ob 20. uri bo film »Madona, kje si?«
Sv. Marjeta ob Pesnici
Prireditev Jadranske straže. V nedeljo
15. t. m. popoldne je priredil krajevni odbor Jadranske straže pri Sv. Marjeti ob Pesnici lepo prireditev, ki je z vsem svojim potekom pričala, kako je propaganda za naše morje zajela tudi Slovenske gorice. Ob 14.30 se je zbralo v ljudski šoli toliko domačinov in sosedov, mladih In starih, moških in žensk, da je skoraj zmanjkalo prostora. Prireditev sta organizirala šolski upravitelj g. Mirko Vauda in organist g. Rakuš, obiskala pa sta jo mimo drugih tudi domači župnik gosp. Frangež in župan g. Šiker. Uvodoma so nastopili šolarji in šolarke z deklamacijami, nato so pa zapeli nekaj lepih pesmi. Sledil je govor glavnega urednika g. Ra-divoja Reharja iz Maribora o pomenu morja za naš narod in državo. Domači pevci in pevke so odigrali in odpeli dvo-dejanski pevski igrokaz »Mlada Breda«. Pokazali so, da razpolagajo z lepimi glasovi in so v marsikaterem oziru presenetili. Pred vprlzoritvijo je g. župnik Frangež na kratko obrazložil vsebino te naše lepe epske narodne pesnitve. Po igri so pevci in pevke zapeli še nekaj pesmi, večinoma šaljivih narodnih. Gledalci in po-
slušalci so zapustili prireditev z vidnim zadovoljstvom, nastopajoči pa so se z nekaterimi gosti še zbrali k mali družabni zabavi, ki je potekla v najboljšem razpoloženju. Vsa prireditev je pokazala, da je Jadranska straža pri Sv. Marjeti ob Pesnici tista vez, ki druži vse brez razlike prepričanja. Organizatorjem in izvajalcem sporeda najlepša hvala!
Gornja Radgona
Posestva naprodaj. V Gornji Radgoni v sredini trga je naprodaj posestvo umrle ga grofa Funfkiirchnerja, ki obstoja iz hiše in približno 8 oralov zemlje, od katere je velik del vinogradov, drugi del pa vrt, prirejen za vrtnarstvo v večjem obsegu. Natančnejša pojasnila daje interesentom krajevni odbor Narodne odbrane v Gornji Radgoni.
Samomori in glasba.
Ameriški pedagog in psiholog Evens, profesor standfertske univerze v Kaliforniji opozarja na zanimivo zvezo med samomorom in glasbeno nadarjenostjo. Evens je proučeval življenje vseh mladih samomorilcev, ki so v zadnjih petih letih obupali nad življenjem, ker ni imelo zanje nobene privlačnosti več. Prišel je do zaključka, da v takih primerih ne gre za slabiče, življenja nezmožne ljudi, marveč za talentirane in dobro razvite, ki pa se igrajo s svojim življenjem. Profesor ugotavlja, da je 6% samomorilcev med 16 in 20 letom študiralo glasbo in da nobeden ni bil nadarjen za slikarstvo. Nadalje pravi profesor Evens, da njego-
va raziskovanja ne govore morda proti studiranju glasbe. Njegov namen je opozoriti javnost samo na to, da se oni, ki študirajo glasbo, bolj odtujujejo življenju, kakor tisti, ki so si izbrali drugo pplje duševnega dela. Pedagogi naj bi si prizadevali, premostiti prepad med sanjami, izvirajočimi iz glasbe, in pa med resnično stjo. Zlasti kvarno vpliva na mladino sen timentalna glasba.
*
Pripadniki starokatoliške vere.
Starokatoliški župnijski urad v Ljubljani poroča, da je od Novega leta pa do 1. aprila prestopilo v starokatoliško vero 36 vernikov in da je v tej dobi bilo po starem katoliškem obredu poročenih 8 parov. Starokatoliška župnija se raztega na območje vse Slovenije in je najmočnejša v naši državi.
*
Finančni efekt redukcije draginjskih doklad.
Finančni efekt nove uredbe o štednji potom zmanjšanja draginjskih doklad poročenim državnim uradnicam bo znašal približno	150 milijonov	Din.	S tem	prihrankom	bo možno zaposliti	okrog	500
učiteljskih abiturientov in večje števil kvalificiranih intelektualcev.
*
1200 milijonov cenenih kreditov.
Privilegirana agrarna banka je dala lani za 1200 milijonov dinarjev cenenih ikre ditov raznim kmetovalcem. Banka je dobila tudi	svojo palačo, ki je bila pred
kratkim	izgotovoljena	in je	stala	nad
16	milijonov dinarjev.
Mali oglasi
vata
V
I za mata
SVETLI PREMOG DIN 37.-suhi kolobarji Din 4.—, prevozi tovorov po znižani ceni Tičar, Magdalenski park, Telefon 2715.	142S
Prodam
OTROŠKI VOZIČEK
na prodaj. Vilharjeva ul. 2/1. 1561
ŽENSKO KOLO
Prodam. Razvanje St. 38 1554
BRANJARIJA S TRAFIKO
se takoj odda. Vprašati dopoldne Maribor. Jože-Vosnja-kova ulica 21/11.	154811
TRGOVSKI snmopomoo v Mariboru
se tem potom iskreno zahvaljujem za izplačano mi vsoto ob priliki smrti mojega brata in priporočam to kulantno in humano institucijo vsakomur.	is&j
1	Hermart	Htffer.
V na/em
ODDAM moderno enodružinsko hišo z vrtom Din 1.100. Rapid, (io-sposka ul. 28.	’	1500
POLJE
dam v najem. Vprašati pri Grebencu, Danjkova ul. 8. __________1452_________
Stanovanie
STANOVANJE.
dve sobi in kuhinjo, oddam. Vicel.	1159
DIN 200,— PLAČAM
in opravljam še hišna opravila onemu, ki nudi 35'arrki družini stanovanje v Maribor ru ali okolici. Ponudbe nasloviti na Drstvenšck. ."tSknr, ključavničar 45. peš. polk. 1555
Sobo odda
DVA BOLJŠA DELAVCA
sprejmem na stanovanje in vso oskrbo. Frankopanova ulica 15, dvorišče levo- i-~58
SOBO
oddam dvema gospodoma s 1. majem. Naslov v upravi »Večcrnika«.	1556
Izdaja konzorcij »Jutrac v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavuik
STANKO DETELA v Mariboru.