5 BESEDA UREDNIKA S to številko tudi revija vstopa v »navadno leto 2018«, ki ga ne obele- žuje več velika obletnica reformacije, ki je posebej izzivala k iskanju od- govorov na vprašanje, kaj vse je verska reformacija pred 500 leti prispe- vala v versko, kulturno, civilizacijsko zgodovino krščanske Evrope, na kaj vse je vplivala in česa vsega izraz/odraz je bila. Z navadnim letom so spet v ospredju vprašanja, kaj in kako je s (protestantskim) krščanstvom v sodobnem svetu, v sodobnem (post)modernem in globaliziranem sve- tu, v svetu modernizacijskih in globalizacijskih procesov in njihovih nosilcev na eni ter različnih tradicionalnih in lokalnih (tudi verskih) »identitet« in njihovih nosilcev na drugi strani. Natančneje vprašano: kako je v tem in takem svetu z glasom krščanskega sporočila in sli- šanostjo tega glasu, kako je s podobo – videnjem te podobe – cerkve kot njegovega glasnika. To vprašanje je posebej ključno prav za prote- stantsko krščanstvo in protestantske cerkve (ali: na to vprašanje lahko daje najboljši odgovor prav vpogled v sodobno protestantsko krščan- stvo). Katoliška cerkev se s svojim »bogastvom« temu vprašanju v več- ji meri kot protestantske lahko izogiba. Ko pravim »bogastvo«, ne mis- lim samo in v prvi vrsti na njeno materialno/denarno bogastvo, ampak na (pre)obilje njenih »duhovnih«, dobrodelnih, vzgojnih, magično-reli- gioznih, folklornih, »identitetnih«, odkrito in prikrito političnih, odkri- to ali prikrito ekonomskih ustanov in dejavnosti (obe vrsti/pojmovanji bogastva sta seveda v medsebojni zvezi, druga drugo omogočata in po- gojujeta). Taka cerkev je sicer ranljivejša, ker je bolj »izpostavljena«, toda 6 BESEDA UREDNIKA po drugi strani je zaradi vsestranskosti svojega bogastva toliko odpor- nejša. Kaj zato, če je na primer v neki deželi zaradi ekonomskih zablod diskreditiran in celo odstavljen celoten cerkveni vrh, ali če v neki dru- gi zaradi spolnih škandalov odstopi celotno škofovsko vodstvo – iskal- cev in častilcev lokalne »Marije pomagaj« to ne prizadene; kaj zato, če se ne išče Boga – družinska, lokalna, nacionalna cerkvena praznovan- ja s svojimi simboli in ceremoniali so nekaj tako lepega, povezujočega, »našega« … Vse to velja tudi za protestantske cerkve, ki/ kolikor sledijo vzoru »polnosti« in bogastva katoliške. Do neke mere mu zaradi preživetja celo morajo slediti, toda praviloma vendarle v manjši meri – in prav zato so njihove vidnost, slišnost in sprejetost (ali odklonjenost) v večji meri od- visne od iskanja, slišanja, dojemanja in sprejemanja krščanskega ozna- nila samega (»pravega spoznanja Boga po Jezusu Kristusu«). V Katoliški cerkvi in v njenem bogastvu je to vprašanje tako rekoč le eno od vpra- šanj, lahko je odrinjeno ali prekrito z drugimi, lahko je zavito in »zapa- kirano« v najrazličnejše privlačnejše ovoje. V svetu, kakršen je (vedno bil in bo !?), lahko tudi to pomaga, da se krščansko sporočilo vsaj bese- dno in simbolno ohranja ter prenaša (kakor koli se ga tako tudi neizo- gibno odriva in deformira). V posodobljenem jeziku izdana Dalmatinova Biblija (Nova zaveza) je bila v jubilejnem letu izjemen dosežek Trubarjevega foruma in njego- vih sodelavcev. Sveto pismo Nove zaveze je tako prišlo tudi v hiše in roke, v katere sicer ne bi prišlo. Prišlo je, ker je bilo sprejeto kot Dalmatinova Biblija, kot slovenski kulturni dosežek, kot zgodovinski dokument na- stajanja slovenske kulture in samozavesti. Z vidika verujočega je mogo- če reči, da so taki zunanji pogoji omogočili, da je prišlo Sveto pismo v hiše in roke; da pa bo prišlo tudi »pred oči« in preko njih do »srca« in od tam v človekovo življenje in delovanje, pa je stvar Božje milosti in »Duha, ki veje kjer hoče«. Z vidika raziskovalca – ki je vidik naše revi- je – pa se je vedno mogoče (in potrebno) vpraševati in raziskovati tudi naprej: kje so še drugi pogoji, da bo (in kako bo) novozavezno sporoči- lo sprejeto in dojeto, s katerimi drugimi sodobnimi vzgledi, idejami in spoznanji se bo srečalo (v glavi, v zavesti in ravnanju ljudi), se z njimi 7 MARKO KERŠEVAN povezalo ali spopadlo, bilo od njih podprto ali zavrto, dobilo tako ali drugačno barvo ali postalo brezbarvno … Seveda se oba vidika – ver- ski in raziskovalski – ne izključujeta, nasprotno, drug drugega izzivata, le hkrati se ne moreta in ne smeta uporabljati … Naj bo to kratko razmišljanje uvod v številko, ki začenja Razprave, študije z referatom Marka Kerševana s simpozija ob 500-letnici refor- macije na univerzi v Mariboru novembra 2017, ki obravnava ne vedno na prvi pogled vidne relacije med nekaterimi vidiki temeljnega reforma- torskega spoznanja in poudarka o človekovem opravičenju ter odreše- nju »samo po milosti« in nekaterimi značilnostmi moderne mentalitete ter vprašanje aktualnosti teh relacij danes. Z istega simpozija objavlja- mo še razpravo Jonatana Vinklerja, ki/ker govori o metodoloških vidi- kih zgodovinskega raziskovanja in predstavljanja osebnosti (kot je bil Luther). Oba prispevka dobro nakažeta širino in tematsko raznovrstnost simpozija v Mariboru in hkrati različne vidike aktualnega pomena raz- iskovanja reformatorske dediščine. Milena Mileva Blažić raziskuje ver- ske motive in protestantske vrednote v svetovno znanih Grimmovih pravljicah. Avtoričina raziskava je bila predstavljena tudi na Študijskih večerih Slovenskega protestantskega društva. V rubriki objavljamo tudi prevod starejše in pri nas težje dostopne razprave Petra Kuzmiča o cerkvi in Božjem kraljestvu. Ker gre za daljši članek, pričujoča številka prinaša njegovo prvo polovico, jesenska pa drugo. Velja spomniti: med- narodni počastitveni zbornik, Festschrift, ob avtorjevi 65-letnici (2011) je izšel z naslovom Najprej Božje kraljestvo. V rubriki Študijski večeri objavljamo iz raznovrstnega repertoarja predavanj v minuli sezoni tri: predavanje Borisa Simončiča o budizmu, ki je služilo kot uvod v razpravo o razlikah in podobnostih med budiz- mom in krščanstvom ter še posebej njunimi notranjimi različicami; pre- davanje Petra Kovačiča Peršina, ki je pokazalo na vztra janje kato liških stereotipov pri obravnavanju reformacije v Benedikovi knjigi Krščanstvo na Slovenskem v luči virov, ter predavanje Vinka Ošlaka o razlogih (in odmevih) že omenjene izdaje posodobljenega besedila Dalmatinovega prevoda Novega testamenta iz leta 1584.