520
Mihael Opeka: Na veke svečenik.
čez hribe in doline v snegu in blatu, v mrazu in vročini, da nese sv. popotnico za smrt bolnemu prosjaku! Kako se trudi v šoli, na prižnici in drugodi za zveličanje duš! Vendar mnogi tako hvalijo pravoslavje, a zaničujejo katoliško duhovstvo. Ali je to pravično?
Ob raznih prilikah se kaže, da so mo-hamedani prijaznejši katoličanom, kakor pravoslavnim; ako se kdaj pokrste, bodo vsi katoličani. Zgodilo se bode, ko dojde ugodnejši čas; zlasti se mlajši svet ne boji več tako krstne, vode. Culo se je in se še čuje: «Ako bode treba — ,krst nase — svinjetinu predase!S> Gotovo jih pa nihče ne bode silil.
Sicer so pa mohamedani jako neza-upni. Vede, kako so malo izobraženi v primeri z nami, boje se skoro vsake reči, ki pride od «Evrope»; deloma je kajpada tega kriva   tudi  njihova slaba
vest. Ta nezaupnost in bojazen je tudi vzrok, da so večkrat pokončevali stare spomenike. Zanimiva priča tega je dogodek, ki mi ga je pripovedoval gospod rojak. — Na travniškem gradu pri džamiji je bil vzidan kamen z napisom. Prišla sta dva ptujca, ogledala kamen in prepisala. Star Turčin je to opazoval od daleč; ko sta odšla ptujca, pride z mogočnim kladivom in začne obdelavati napis tako kruto, da je kmalu izginil. — Turek si misli: Morda bi mi škodilo; če uničim to stvar, ne more mi več škodovati! Prav tako ravnajo Turki mnogokrat tudi s človekom, češ: dokler je živ, lahko ti škoduje; ubij ga, da se ga ne bode treba bati!
Bil sem v Travniku v neki džamiji. Nekateri Turci so se klanjali po navadi. Kolika praznota! Kaka ničnost v teh hramih!                                    (Konec.)
^s*>
Na  veke   svečenik.
(Novoraašniku dr. Fr. U.)
Ti si svečenik vekomaj. (Ps. 10 g.J
Blagost s Teboj, prijatelj, brat: Ko prvič danes s srcem vnetim Stojiš pred žrtvenikom svetim,
Blagost s Teboj, prijatelj, brat! Veliko Ti gospod je storil,
V  ljubezni nad Teboj govoril:
Na veke svečenik!
Oj blagor Tebi tisočkrat! Po  trudov potu in naporov Prispel do svetih si šotorov,
Oj blagor Tebi tisočkrat!
V  Gospodnji hiši zdaj prebival, Gospodnjo bodeš slast užival,
Na veke svečenik.
Tvoj sladki delež je Gospod; Zato, ker svojce, dom ostavil, Na-p tuje nekoč se odpravil,
Tvoj sladki delež je Gospod; Zato, ker pustil svetne upe, Gospod je delež Tvoje kupe,
Na veke svečenik!
Kaj li povrneš Njemu Ti ? Otel je On Te zemlje prsti, Izvoljencev prištet Te vrsti —
Kaj li povrneš Njemu Ti ? Za kelih primi zaželeni, In v duši hvale spev Ti zveni,
Na veke svečenik!
Gospod je Tvoj, in Ti Njegov, Njegov na vekov bodi veke! Pojil Te bo iz žive reke —
Gospod je Tvoj, in Ti Njegov! Za kelih primi zaželeni In ž njim Gospoda se okleni:
Na veke svečenik!
V Rimu, k Vsemsvetim  189;
7^
Mihael Opeka.