Dopisi. Iz Mariborskega okraja. (Celjski lisjak — redivivus ali volk v ovčji obleki.) Takšne misli so mi po glavi rojile, ko sem čital prvo številko novega časnika «Štajerski kmet«, ki je izšel na svetlo v tiskarni g. L. Kralika v Mariboru prve dni meseca junija. Pred nekaj leti je menda isti urednik na svetlo dajal v Celju list »Kmetski prijatelj«. Ker pa ta list ni bil pravi kmetski prijatelj za Slovence, ampak pravi lisjak, ki je po zvijači kmete lovil na svoje liraanice, dali so mu ime »Celjski lisjak«. Enaki namen iraa tudi sedanji list »Štajerski kmet«, ki je začel izhajati v Mariboru, zato se zamore reči: »glejte«, »Celjski lisjak« — redivivus (zopet živi) ali pa: »volk v ovčji obleki«. Ta list ima namen pobijati in zatirati vse, kar je katoliškega in slovenskega, in ker se poslužuje za to svoje delo slovenske besede, kakor ovčje obleke, je zares »Volk v ovčji obleki«, o katerem veljajo besede: »Varujte se lažnjivih prerokov, ki pridejo k vam v ovčjih oblačilih, od znotraj pa so zgrabljivi volkovi«. Iz Prihove. (Pogreb — krščanska ljubezen). Ganljivo je bilo gledati dne 9. t. m. v soboto zjutraj, sprevod Marije Majcen, po domaee Lončarjeve Mice. Veliko Ijudij, moškega in"posebno ženskega spola, bilo je na tem sprevodu. Mislil sem, Ijudje radi gredo na sprevod k bogatinom. Kaj pa je uzrok, da jih je bilo toliko pri tej pokojni, ki je bila tako uboga, da so č. g. župnik brezplačno opravili zadušnice in sprevod, in so jej Ijudje pomagali na bolniški postelji z milodari? Pokojna je bila priletna in samskega stanu, in je živela prav bogoljubno, prejemala je sv. zakramente pogostokrat. Tudi na smrtni postelji jih ,je prejela večkrat. V cerkvi je bila predmolilka po nedeljah in skoro vsak delavnik. Hila je izmed tistih, ki tudi po delavnikih radi prihajajo k sv. maši, in med drugimi je bilo ravno takili njenih tovaršic največ pri pogrebu. Pokojna je teta č. o. Efrema Majcena, kapucina, ki so zdaj zadnjo leto v šoli v Gorici, in si je veliko prizadevala, da so se <**n nromisliTno. kako so pokojno tovar- ska ljubezen nas kristjane. Še smrt nas ne loči. Sv. pismo pravi o ženi: »Prijetnost je goljufiva in lepota je prazna; žena, katera se boji Gospoda, ona bo hvaIjena«. Preg. 31, 30. Poslednje velja o pokojni, zato naj počiva v miru! S Huma pri Orniožu. (Predrzna tatvina.) Dne 7. t. m. popoldne med V^. in 4. uro, ko so imeli vsi domači za lastnim hramom na travniku s senom opravilo, ulomil je neznan tat pri posestniku in mliriarju Petru Zadravcu v Loperčicah blizu Ormoža ter iz prej zaklenjene oinare odnesel dve zlati uri, zlato verižico z niedailonom, srebrno verižico iz anierikanskili novcev, samokres in par čevljičkov, v skiipni vrednosti nad 150 gld. Bil je gotovo kak domači tiček, ki je vedel tako na tanko za te dragocene reči, ker se drugih ni dotaknil. Kdor zasledi tata in spravi nazaj ukradene reči, dobi od posestnika daru 10 gld. OdMalenedelje. (Vračko.) Par mesecev sem se večkrat imenuje orehovski prerok in njegova knjižura, ueenjaško delo, za katero pa ni bil odlikovan od kakega učenega društva ali kake akademije, niarveč je svoje mnenje o tein delu izreklo deželno sodiSče v Gradcu. Kaj so s to knjižuro pamelni Slovenci storili, znano je vsem; naj mi bo dovoljeno samo omeniti, da je Vračkova knjižura našla tu pri nas iskrenih prijateljev v osebah sitarovskih Razlakov, kateri ne morejo prehvaliti modrosti in učenjaštva orehovskega .preroka. Pustimo jira to veselje, ker že hočejo biti nemškutarji, kakor to sami zatrjujejo. Mi smo uverjeni, da vsled tega raati Slovenija ne bo imela nikake izgube, pa tudi Germanija ne mastnega dobička, ker takih, ki svoj rod zatajijo, noben poštenjak ne more spoštovati. Toliko bi se pa vendar usojali vsem naSim ^nevolašekom«, kateri trde, da Slovenec in slovenski jezik nič ni, da kdor neniški ne zna, nikamor ne more, tibo na uho povedati: /akaj niste tedaj vi, ki tako dobro nemški znate in ki ste bili že v nemških krajih kot kramarji, niesarji, hlapci invHog zna, kaj še, tam med Nemci dalje ostali ? Nemci vas gotovo niso donni nagnali. Turjanski. Iz Cirkovic. (Angelj varib. Pošta.) V petek 1. t. m. padel ,je niali žolarček prvega razreda v Strasgojnici v vodnjak, tri sežnje globok. Drugi šolar tretjega razreda, kateri je bil poleg, se preslraši in teče klicat Ijudij, ali ko pride nazaj, je bil že iz vodnjaka fantek, ki je padel na glavo v vodnjak. Merili so nato vodo, kalere je bilo črez eden in pol sežnja. Vsak se čudi, kako je deček izlezel iz vodnjaka; toda kdor ve. kako angelj varih varuje otroke, lahko si to razlaga. Stariši hvalijo Boga, in tudi mi se jim pridružimo ter se priporočajmo vsak dan svojemu angelju varihu. Slaiiši, pa uuite otroke moliti Boga in častiti angelje varihe. Drugi angelj pa je hodil z bakljo po noči od zadnje sobote do nedelje po Cirkovški župniji. Tako iraenovani Mihovški mlin je zgorel. Kaj ne, nič novega, če v Cirkovški fari gori! Gospodar in gospodinja sta se v soboto jutro, 9. l. m. odpeljala v topliee. liil je doma saino lDlelni tant, in tega so koinaj rešili, izvlekši ga skoz okno iz hiše. Pravijo, da je nekdu izpuslil nilinska kolesa, in vsled tega je nastal ogenj. Morebiti zvoino, kako je nastal, še nataneneje. — Ce kje potrebujejo župana, Cii-kovška župnija bi rada svojega oddala, ker je že doslužil. Pravijo, da je pravi kLišar. Posebno se dobro »zastopi«, kako Ireba uredili poštne stvari. Mcsto da bi imeli Girkovčani pušto na Pragerskem, hoče jo župan in njegovi prijatelji v Račji — ker je dve uri dalje. Najbrž si mi.slijo, o županslvu se lako nič dobrega ne pišo in govori, boljše je, da pozneje zvemo. Pa kdor maže, se vozi. /ato je boida tudi pošlar v l!a«ji nekim pri županstvu veliko besedo neki, ki so bera — niči. Za danes dovolj, če bo pa treba, še pa kaj povemo. ? Od Sv. Lovrenca v Slov. goi*. (Zeleznica in letina). Kadaj se bodo kmetu davki znižali? Na to važno vprašanje lahko marsikateri odgovori, da nikoli. Davki namreč rastejo od leta do lela, da že nbogi kmet leško vzdihuje pod njihovim jarmoin, in zopet se naiu v našem okrajn novi davki napovedujejo, ker nameravajo graditi železnico skozi Slovenske gorice na l'tuj in v Krapino, ter se v ta namen mora 15 jezer naložiti. Ta železnica za kmeta niina nobene prave veIjave in dobička, ampak škodo. Dosti lopega polja se pokvari, davki pa zvišajo, zatorej smo večinoma skoro vsi kmetje zoper to železnico. — Letina se nam precej dobra kaže, kakor že dolgo ne, in je tudi to leto skoraj za tri tedne prej, kakor druga leta; pa posebno dobro leto ludi ne bode, ker najboljši dobiček so prinašali poproj kmeti[ vinogradi, sedaj pa je skoraj več kakor polovico vinogradov peronospora posušila; posebno, kjer dosihmal še niso škropili, tam je pač njiliov trud blizu zastonj. Lepo se kaže po dobro dolanih in gnojenihgoi'icah. Tam bode knialu vse v cvelju, in vidi se, če nas jBog varuje hudih viharjev in toče, da bomo imeli v eseni dobro trgatev. Žita se še precej lepa kažejo, in tudi jabelka sp se dosti zaslavile. Bog nam daj le lepo vreme, potem bode obilno sadu. —k.