ii|i"i|H' iji'.ni-1;
Letno poročilo
šfirirazreclne cieklišRe ljudske šole
v Kranji
i
Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta
Založil slavni krajni šolski svfet v Kranji
Tisek R. Miličeve tiskarne.
Letno poročilo
štirirazredne dekliške ljudske
v Kranji.
—«sBs»—
Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta
1897/98.
Založil slavni krajni šolski svöt v Kranji. Tisek R. Miličeve tiskarne.
V spomin petdesetletnice
^(jega Veličanstva cesarja jpranca Jožefa J.
G)
Učiteljičin ogovor.
Ljube učenke!
Petdeset let nam že vodil krmilo, Srečno odvračal je vsako nam silo,
Bog Ga ohranil in branil nadlog! Avstrija srečna milijonkrat prepeva,
V	srcih ti zvestih okrog vse odmeva: Ljubi naš cesar, oj, živi Te Bog!
Dne 2. decembra t. 1. minilo bode, kakor vam uže znano, 50 let, odkar je zašel vladarski prestol naš premili vladar Franc Jožef I.
Mnogo lepega ste slišale v šoli o uzornem njegovem življenji; — vem, da ste si vse to ohranile v živem spominu in da vam ta spomin ne mine nikdar! In kako bi tudi ? Saj letos vsa širna Avstrija slavi, kar najveličastneje zamore, preslavno obletnico!
Stotisoč src plamti ob slavnem godi,
Ki ga obhaja naš gospod in car!
Zaupno zrö na svetli stol narodi,
Po carstvu širnem se miri vihar ;
Saj on jednako ljubi vse rodove,
Bodri, na delo dviga vse stanove.
Pač bi se reklo nositi vodo v morje, ko bi vam hotela govoriti o njegovih vrlinah — dušnih in telesnih! Ako so njegovega pradeda slavili radi njega pravičnosti in pobožnosti; njegovega strica nazivali „Dobrotljivega“; — občudovali Maksimilijana „Vitežkega“ in slavno Marijo Terezijo zvali „Modro“ — velja o Njem pač trditev, da združuje v sebi vse kreposti, ki so kedaj dičile najslavnejšega Habsburžana ! O njegovi dobrotljivosti govori najzadnja zagorska vasica; — o njegovi pobožnosti
pričajo lepi zgledi zvestega spolnjevanja cerkvenih dolžnostij; — o njegovem viteštvu — naše slavne zmage — in o njegovi modrosti — vse nebrojne naprave v prospeh ljudskega blagostanja in procvit naše prelepe domovine !
Kako bi torej uzor-vladarja ne ljubili iz vsega srca? — Kako ne slavili najlepšega dnč iz dna duše ? !
Ljubimo torej predobrega vladarja — našega skupnega očeta — kakor ljubimo rodne svoje stariše, kakor ljubimo skrbnega svojega očeta, milo mamico ! Ljubimo ga še bolj! Ljubimo ga z vzvišeno ljubeznijo, ljubimo ga s častjo in slavo!
In posnemajmo ga! Res, da vseh njegovih krepostij ne dosežemo, a težimo s krepko voljo po dosežnih! Bodite dobrotljive napram siromakom, blage nasproti neprijateljem, pobožne in verne do Boga in modre v vseh svojih dejanjih — in proslavile boste na najlepši način preslavni spomin petdesetletnega premodrega vladanja našega presvitlega cesarja, katerega vsikdar in povsod
Bog ohrani — Bog obvari!
Šolska poročila.
A.	Učiteljsko osobje.
Franja Jugovič, stalna nadučiteljica in voditeljica, (I. učno mesto), razredna učiteljica I. razreda, je poučevala vse predmete v tem razredu in petje v IV. razredu, 17 ur na teden.
Iran Renier, mestni kapelan in katehet, je poučeval verouk v II. in v III. razredu, 4 ure na teden. Daroval je šolsko sv. mašo.
Frančišek Žvan, mestni kapelan in katehet, je poučeval verouk v
I. in v IV. razredu, 3 ure na teden. Opravljal je daritev sv. maše za šolsko mladino.
Janja Miklavčič, stalna učiteljica, (II. učno mesto), razredna učiteljica IV. razreda, je poučevala (razun petja) vse predmete v tem razredu, 22 ur na teden.
Marija Roofs, stalna učiteljica, (III. učno mesto), razredna učiteljica
II. razreda, je poučevala vse predmete v tem razredu in do 7. sušca t. 1. nemški jezik v III. razredu, 29 tedenskih ur; od 7. sušca do konca šolskega leta, 21 ur na teden.
Viktorija Praprotnik, stalna učiteljica, (IV. učno mesto), razredna učiteljica III. razreda, je poučevala vse predmete v tem razredu, in od 7. sušca začenši nemški jezik, 25 ur na teden.
Šolski sluga: Frančišek Gabrič.
B.	Statistični pregled učenk na konci šolskega leta 1897/98.
			II a / r e cl			Skupaj
		1.	11.	III.	IV.	
Število učenk 20. kimovca 1897 ....		33	24	37	37	131
Med letom	vstopile .... izstopile .... umrle		2 2	2 1 1	2 2	2 3 1	8 8 2
Število učenk 15. mal. srpana 1898 . . .		33	24	37	35	129
Starost učenk 15. mal. srpana 1898	6	let ; . . . . 7	„	 8	„	 9 		 10,	 H .	 12 		 13	„	 14				2 26 2 2 1	1 14 6 1 1 1	3 15 9 6 3 1	9 15 4 6 1	2 27 19 23 19 23 8 6 2
Skupaj . . .		33	24	37	35	129
Rimsko-katoliške vere je			33	24	37	35	129
Po narodnosti je	Slovenk ....	33	24	37	35	129
Stanuje jih	v Kranji .... zunaj Kranja . .	24 9	20 4	28 9	29 (j	101 28
Skupaj . . . t		33	24	37	35	129
Šolo jih je obiskovalo	zelö pridno . . . pridno	 ne posebno pridno zanikamo ....	33	24	22 8 5 2	33 1 1	112 8 6 3
Skupaj . . .		33	24	37	35	129
Za višji razred ali oddelek oziroma za izpust je	sposobnih .... nesposobnih . . . neizprašanih . . .	27 5 1	19 5	24- 13	31 4	101 28 1
Skupaj . . .		33	24	37	35	129
C. Knjižnica.
Vsled sklepa lokalne konferencije z dne 25. prosinca 1898 je podpisana prevzela preuredbo šolarske knjižnice in nje upravo za stalno.
Slavni krajni šolski svet je v namen nakupovanja, vezanja in preve-zanja knjig za leto 1897/98 stavil v proračun 15 gl.
Nakupile so	se	sledeče knjige:
1. Freuensfeld:	Venček pravljic in pripovedek,
2. A. Kosi:	Zabavna knjižica za slov. mladino,	V. zvez.
M. Prelesnik:	Pomladni glasi, VI. zvez.
3.	Kako li je ime?
5. Tomšič:	„Vrtec“ iz let: 1888, 1889, 1890, 1891 (4	knjige).
6. Dimnik:	Pripovedke iz avstrijske zgodovine.
7. Lj. bogoslovci:	Pomladni glasi. VII. zvez.
8. Amicis-Miklavčič:	Srce, 4 zvezki.
9. Ch. Schmied:	1. a) Genovel'a,b) Rosa von Tannenburg, c)Hopfenkranz.
2. d) Heinrich von Eichenfels, b) das Täubchen.
3. «) Das Lämmchen, b) der Alte von Berge.
4. «) Ostereier, /;) Johann, der türk. Sklave, c) ehr. Familie.
5. Jesus, der Kinderfreund.
Dijak IV. gim. razreda g. Gvidon Sajovic je daroval knjižnici 8 mladinskih spisov.
Vezati se je dalo 18 novih in prevezati 29 starih knjig.
Po sedanjem stanji šteje knjižnica 258 knjig.
Čitalo je 35 učenk — 234 knjig. ■
Slavnemu krajnemu šolskemu svetu in g. darovalcu — topla zahvala !
Janja Miklavčič,
knjižničarka.
C.	Učila.
V	proračun za leto 1897 je postavil slavni krajni šolski svet 40 gl. za nakup potrebnih učil.
Preskrbel je sledeče:
Zemljevid Palestine.
Razinger-Žumerjeve abecedne stenske table s podobami.
Telurij in lunarij od Felkla.
Günter’s Wandtabelle für den Rechenunterricht.
Decimeterska kocka iz lesä.
Leutemann-ove podobe živalij (volk, srna,	netopir, severni	jelen,	lisica,
gos, čebela).
Pokornyjeve botanične tabele (bombaž, lan, hmelj).
Formensammlung für das Freihandzeichnen	an Volks- und	Bürgerschulen
von F. Bayr und M. Wunderlich, 5 zvezkov.
Neimenovana oseba je podarila šoli omarico za prirodnine.
D.	Zdravstveno stanje.
Letos je bilo zdravstveno stanje šolskih otrok precej ugodno. Vendar se je meseca listopada pokazala neka nalezljiva očesna bolezen med učenkami IV. razreda. Da prepreči njeno razširjenje,	zaukaže c. kr. okrajni	šolski
svet z razpisom od dne 17. listopada 1897,	št.	1598, vsled	poročila	gosp.
c. kr. okrajnega zdravnika dr. Ed. Savnika, zaklj učenje in natančno snaženje dotičnega razreda, ki se je 22. listopada zopet otvoril. Ta očesna bolezen je nekoliko ovirala šolske uspehe. — V mesecu sušcu in mal. travnu so zbolele nektere učenke I. in .II. razreda za razne otroške bolezni. Z razpisom od dne 22. mal. travna t. 1. št. 6976, razglaša c. kr. okrajni šolski svet ukaz vis. c. kr. deželne vlade, po katerem se ima natančno izvršiti cepljenje koz šolskih otrok. K stavljenju koz naj pridejo otroci skrbno umiti.
Gospod deželni okrožni zdravnik dr. Edvard Globočnik je 18. vel. travna skoraj vsem šolskim deklicam stavil kozč.
Šola obžaluje izgubo dveh dobrih in nadarjenih učenk. Po dolgi in mučni bolezni, katero je z veliko potrpežljivostjo prenašala, je 20. sušca umrla Berta Pettan, učenka IV. razreda. V spremstvu učiteljic so se njenega pogreba udeležile vse učenke; prijateljice so ji na krsto položile lep venec s trakom. — Dne 13. mal. travna je za vratnico umrla Ivana Rakovec, učenka
II.	razreda, jedinka svojim starišem. Bog naj tolaži potrte slariše in naj sprejme nedolžni dušici v večno plačilo!
E.	Iz šolske kronike.
Šolsko leto 1897/98. se je začelo 16. kimovca z vpisovanjem bivših in sprejemanjem novih učenk. Dn6 18. kimovca je bilo poklicanje sv. Duhd in slovesna sv. maša, kateri je prisostvovala visoka in odlična gospoda iz Ljubljane in iz drugih krajev, kajti la dan se je otvorila kranjska c. ki’, višja gimnazija. Kranj je hotel sijajno proslaviti ustanovitev toliko zaže.ljenega zavoda; zato je slavnostni odbor dal napraviti slavnostni sprevod, kateremu se je tudi pridružila dekliška šola. V spremstvu častite duhovščine se je premikal sprevod po glavnem trgu in po kokrskem predmestji do višje gimnazije, katera se je slovesno blagoslovila in otvorila. — V Franc-Jožefovem drevoredu se je tisto popoludne razvila živahna ljudska veselica, ki bode marsikomu ostala v prijetnem spominu!
V	začetku šolskega leta 1897/98. se je preselila dekliška šola iz Pungrta v prejšnje prostore; namreč v drugo nadstropje ljudsko-šolskega poslopja. Tu se je 20. kimovca začel redni pouk.
Slavni krajni šolski svčt se je na novo sestavil: Prečastiti gospod dekan kranjski, A. Mežnarec, predsednik; gospod Ferdinand Sajovic, trgovec v Kranji, namestnik predsednika; gg. Rajko Krisper, trgovec v Kranji; Ivan Pezdič, nadučitelj in vodja deške šole; Karol Savnik, mestni župan in cesarski svetnik; dr. Valentin Štempihar, odvetnik v Kranji, odborniki.
Pri učiteljstvu so se izvršile sledeče spremembe: Gosp. katehet Štefan Rihar je bil še pred začetkom šolskega leta kot župnik premeščen na Stu-deno; gosp. katehet Frančišek Pavlič je bil imenovan kapelanom pri sv. Petru v Ljubljani. Na njunem mestu sta prevzela verski pouk na dekliški šoli gg. mestna kapelana Ivan Renier in Frančišek Žvan. — Vsled razpisa c. kr. okrajnega šolskega sveta z dnč 30. kimovca 1897, št. 1279, je bila odpuščena iz svoje službe na dekliški šoli namestna učiteljica Marija Stegnar, katera zdaj službuje na mestni nemški dekliški šoli v Ljubljani. — Visoki c. kr. deželni šolski svet je z razpisom od 3. grudna 1896, št. 3167, pripoznal stalni učiteljici Viktoriji Praprotnikovi prvo starostno doklado.
Imendan Njega Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. je 4. vinotoka praznovala šola s slovesno sv. mašo. Koncem maše je zapela mladina cesarsko himno. Dan je bil prost pouka.
Dne 18. vinotoka se je udeležila šola pogreba učenca IV. razreda, Leopolda Savnika.
19. listopada, o godu Nje Veličanstva premile cesarice Elizabete, so bile učenke pri sv. maši in so po maši pele cesarsko himno. Tudi ta dan je bil prost pouka.
Ubožna in pridna mladina ljudskih šol je 22. grudna dobila čedno zimsko obleko, preskrbljeno iz dohodkov ustanove blagega dobrotnika ranj-kega Valentina Pleiweissa. Pri obdarovanji so bili navzoči: prečastiti gosp. knezoškofijski duhovni svetnik, dekan A. Mežnarec, g. mestni župan Karol Savnik, g. nadučitelj Ivan Pezdič, gg. učitelji in ggčč. učiteljice tukajšnjih ljudskih šol; 27 učenk je bilo obdarovanih. Gospod dekan in gospod nadučitelj Pezdič sta ginljivo ogovorila otroke. Gosp. dekan jim je priporočal lepo obnašanje v šoli, pridnost, hvaležnost svojim dobrotnikom in učiteljem, ljubezen in zvestobo do cesarja. Po trikratnem živio-klici so zapeli otroci cesarsko pesem in božičnico „Pri jaslicah“.
Dnč 4. sušca je izgubila ljudska šola jednega svojih najiskrenejših prijateljev; umrl je po kratki bolezni gospod notar dr. Viktor Globočnik, deželni poslanec za gorenjska mesta in člen slav. krajnega šolskega sveta. Dekliška šola je polnoštevilno spremila mnogozaslužnega moža k zadnjemu počitku.
Gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik in lastnik zlatega križca za zasluge s krono, A. Žumer, je od 18. sušca do 2. mal. travna nadzoroval pouk v vseh razredih: Po nadzorovanji je sklical konferenco. Voditeljstvo se mu je po konferenci zahvalilo za dobrohotne nasvete in navodila.
Na velikonočni ponedeljek se je šola udeležila pogreba učenca III. razreda, Valentina Štempiharja.
V	toplejih mesecih so bile učenke ob torkih in petkih pri šolski sv. maši. Ljudskošolska mladina je pela mašne in obhajilne pesmi iz Foersterjeve „Cecilije“. Gospod nadučitelj Ivan Pezdič je vodil petje in ga je spremljal na orgijah.
Dnč 4. rožnika se je udeležilo učiteljstvo otvoritve razstave tukajšnje obrtne nadaljevalne šole. Razstavljeni risarski izdelki in obrtni spisi so obudili mnogo zasluženega priznanja in vsestranske pohvale.
Dne 7. rožnika sta napravila I. in II. razred izlet na Kokrico. Ko so izletnico tjekaj dospele, je bilo vreme še ugodno, a potem se je privalila prava poletenska nevihta. Vkljub tej nezgodi so bile deklice dobre volje ter so v gostilniški sobi se igrale, pele in deklamovale. — III. razred je ta dan izletel v Podbrezje. Učiteljica II. razreda se je večkrat s svojimi učenkami podala na sprehod v kranjsko okolico.
Pri lepem vremenu se je vršil 9. rožnika obhod sv. Rešnjega Telesa. Mnogo je bilo belo oblečenih deklic.
Mladina je 21. rožnika obhajala god sv. Alojzija s sveto mašo in s prostim dnevom. Popoludne so šle učenke IV. razreda na izlet v Velesovo in v Cerklje. V Velesovem so si ogledale zanimivi nekdanji samostan belih nun.
Trikrat na leto so opravile učenke sv. spoved in prejele sv. Rešnje Telo. K prvemu sv. obhajilu je 7. mal. srpana pristopilo 12 učenk. Gosp. katehet
Žvan je skrbno pripravljal gojenke za ta važni dan; koncem ginljive svečanosti je obhajankam razdelil lepe spominske podobe. Dne 12. mal. srpana so opravile učenke prvo sv. spoved.
Učiteljstvo je imelo 10 domačih konferenc. Vsled sklepa 4. konference je prevzela učiteljica Janja Miklavčič otroško knjižnico v oskrb.
Prečastiti gospod krajni šolski nadzornik A. Mežnarec je koncem šolskega leta nadzoroval dekliško šolo.
Šolska naznanila so se učenkam razdelila štirikrat v letu: 11. grudna 1897, 19. svečana, 14. vel. travna in 15. mal. srpana 1898.
Dekliška šola je 14. mal. srpana v telovadnici c. kr. višje gimnazije napravila šolsko slavnost v proslavo petdesetletnice vladanja presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Slavnost se je vršila po sledečem vsporedu :
1. Pt-oslov, govori H. Špenko (IV. razi-.).
2. Cesarska pesem, pojo vsi 4 razredi.
3. Otroška cesarska pesem, 'prednaša J. Mayr (I. razr.).
4. Tašici v slovo, poje I. in II. razred.
5. Posvečenje, govori Gerne (I. razi’.).
6. Otrokovo domoljubje, poje I. in II. razred.
7. Naš cesar, govori Nada Majdič (II. razr.).
8. Našemu cesarju, prednaša Iv. Pečnik (II. razr).
,	9. Ženjice, igrajo učenke II. razreda.
10. O oOletnici — govori Ant. Mihelič (III. razr.).
11. Avstrija, prednaša A. Pikuž (III. razr.).
12. Pozdravljam, domovina te! pöje III. razred.
13. Popotnik, igra s peljem (III. razr ).
14. Festrede, vorgetragen von 4 Schülerinnen.
15. Kranjska, deklamuje J. Hafnar (III. razr.).
16. Tam, kjer beli so snežniki, poje III. razred.	j
17. Pomladni sprehod, — kolo —• igra IV. razred.
18. Winter und Sommer, dargestellt von 3 Schülerinnen der IV. Glasse.
19. V logu — kolo — igra IV. razred.
20. Ce sapice gorke — kolo, IV. razred.
21. Domovje moja Avstrija! — poje IV. razred.
22. Indijski siroti, igrokaz v 3 dejanjih, izvaja IV. razred.
23. Živa podoba s prologom.
24. Cesarska pesem, pojo vsi 4 razredi.
Najsrčnejšo zahvalo izreče voditeljstvo dekliške šole častitemu gospoda ravnatelja c. kr. višje gimnazije Josipu Hubada, ki je ne le prijazno prepustil dekliškemu zavodu telovadnico, ampak tudi dovolil, da so se učenke vsako popolodne za šolsko slavnost tamkaj urile. — Za sestavo vsporeda in ureditev slavnosti se voditeljstvo iskreno zahvaljuje gospici Miklavčičevi, kakor tudi gospicama učiteljicama Roofs in Praprotnik za njih požrtvovalni trud!
Šolsko leto se je končalo 15. mal. srpana s slovesno sv. mašo. Konec maše je zapela mladina zahvalno pesem in cesarsko himno. Po sv. opravilu so se učenkam razdelila šolska naznanila in letna poročila.
F.	Važnejži ukazi in odredbe šolskih oblastev.
Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 8. listopada 1897, št. 1493, naznanja, da ste izišli v c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaji knjigi: „Prva nemška vadnica za slovenske občne ljudske šole“, spisal H. Schreiner, in „Anleitung zum Gebrauche des ersten deutschen Übungsbuches für slove-nische Volksschulen“, spisal dr. J. Bezjak.
Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 20. grudna 1897, št. 1706, pozivlje učiteljstvo na podstavi razpisa visokega c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 14. grudna 1897, št. 3552, da v slučaji, ko bi se tu nastavila opazovalnica potresnih prikazni, tako opazovanje po možnosti pospešuje.
Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 28. prosinca t. 1. št. 153, sporoči imenovanje prečastitega gospoda dekana Antona Mežnarca kot krajnega šolskega nadzornika za leta 1898, 1899 in 1900.
Razpis c. kr. okrajnega šolskega svčta z dne 19. svečana t. I. št. 403, ukazuje, naj si vsaka šola preskrbi lepo in trpežno cesarsko zastavo.
Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 14. sušea t. I. št. 4G3, opozarja na ukaz visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 7. sušca t. 1. št. 643, ki določuje, naj si šola omisli stensko tablo „Erste Hilfe bei Unglücksfällen.“
Razpis slavnega krajnega šolskega sveta z dne 25, vel. travna t. 1. št. 42, pozivlje vodstvo, naj sporoči koliko in kakoršnih prostorov bi potrebovala dekliška šola z ozirom na namerovano razširjenje šolskega poslopja.
G.	Začetek šolskega leta 1898/99.
Šolsko leto 1898/99. se bo začelo 16. kiinovca z vpisovanjem bivših in sprejemanjem novih učenk. Vpisovalo se bode 16. in 17. kimovca v II. nadstropji ljudske šole, v pisarni voditeljstva. — Poklicanje sv. Duhä bode 19. kimovca. — Vsaka na novo	vstopivša učenka, ki ni v Kranji	rojena,
oglaša naj se s krstnim listom, z	zadnjim šolskim naznanilom, ako	je	že	v
šolo hodila, in s& spričevalom o	stavljenji koz. — Nove učenke,	ki	so	v
Kranji rojene, naj prinesti seboj le spričevalo o stavljenji koz.
V	Kranji, 15. malega srpana 1898.
V oditeljstvo.
Imenik učenk.!)
I.	razred.
Brešai' Marija iz Cirčič.
Černfe Marija iz Kranja.
Eržen Jovana iz Kranja.
Eržen Marija iz Kranja.
Gorjanc Ivana iz Primskovega. lteidricli Marija iz Kranja.
Jesclič Elizabeta iz Kranja.
Kavčič Angela iz Kranja.
Klobučar Marija s Petan pri Novem mestu. Korban Ivana iz Št. Vida pri Zatičini. Korošec Antonija iz Kranja.
Kreuzberger Berta iz Kranja.
Lombar Marija z Gorenje Save.
Martinak Viktorija iz Gradca.
Mayr Gabrijela iz Kranja.
Nadižar Frančiška iz Cirčič.
Nadižar Marija iz Cirčič.
Oman Ana od sv. Ruperta (Koroško).
Pajer Katarina iz Kranja.
Permozer Marija iz Struževega.
Peternel Marija iz Čirčič.
Pravst Amalija iz Kranja.
Proj Marija iz Trauna (Gorenje Avstrijsko). Puhar Katarina iz Kranja.
Sočnik Verena iz Kranja.
Strniša Amalija iz Ljubljane.
Šumi Jozellna iz Kranja.
Tomc Marija iz Žirih.
Urbanc Marija iz Kranja.
Weisseisen Terezija iz Ljubljane.
Weit Ana iz Kranja.
Zupančič Albina z Mirne.
Neizprašana:
Zadražnik Ana iz Kranja.
II.	razred.
Bohinc Marija iz Ljubnega.
Čebulj Mihaela s Klanca.
Drinovec Katarina iz Strževega.
Drukar Ljudmila iz Kranja.
Kock Ana iz Kranja.
Gabrič Uršula iz Kranja.
Gärtner Stanislaja iz Dobrave pri Kropi. Hubad Seraflna iz Kranja.
Kuralt Angela iz Kranja.
Majdič Nadina iz Kranja.
Naglič Marija iz Cirčič.
Pajer Frančiška iz Kranja.
Pečnik Ivana iz Kranja.
Peternel Marijana iz Cirčič.
Podrekar Angela iz Kranja.
Poličar Marija iz Rupe.
Roš Avgusta iz Ljubljane.
Sajovic Marija iz Trate pri Cerkljah. Soklič Ivana iz Kranja.
Suhadolnik Ana iz Kranja.
Savnik Mota iz Kranja.
Savnik Vera iz Kranja.
V	ženskih ročnih delih so se posebno odlikovale:
Drukar Ljudmila. Fock Ana.
Hubad Seraflna. Kreuzberger Elza.
Majdič Nadina. Pajer Frančiška. Pečnik Ivana. Podrekar Angela.
Soklič Ivana. Savnik Meta. Savnik Vera.
*) Odličnice so debelo tiskane.
III. razred.
I. oddelek.
Bajželj Pavlina iz Ljubljane.
Bidovec Marija iz Kranja.
Bitenc Katarina s Huj.
Čelik Ernestina iz Škofje Loke.
Engelmann Albina iz Kranja.
Fock Marija iz Kranja.
Gorjanc Marija iz Primskovega pri Kranji. Grden Jožefa iz Gabrovke pri Litiji. Hafner Marija iz Kranja.
Jeschč Pavla iz Naklega.
Kuralt Marija iz Kranja.
Mihelič Antonija iz Kranja.
Modrijan Marija iz Kranja.
Mohar Ana izKranja.
Mohorič Marija iz Ljubnega na Gorenjskem. Nadižar Frančiška iz Čirčič.
Pajer Pavlina iz Kranja.
Pikuž Ana iz Dunaja.
Polak Vida iz Kranja.
Strniša Viktorija iz Ljubljane.
Šimnic Ana iz Kranja.
Štiren Ivana iz Kranja.
Verbič Antonija iz Št. Jurija na Kranjskem. Vidic Viljelmina iz Železne Kaple (Kor.).
II. oddelek.
Bizjak Ivana iz Kranja, česen Marija iz Cirčič.
Delneri Frančiška s Klanca.
Fende Ivana z Brega pri Predvoru. Jezeršek Katarina iz Kranja.
Kozjek Frančiška iz Cirčič.
Krč Katarina iz Kranja.
Podpeskar Mihela iz Tržiča na Gorenjskem. Bausch Ida iz Kranja.
Skalija Helena iz Kranja.
Windischer Frančiška iz Kranja.
Žankar Antonija iz Kranja.
Zebre Antonija s Huj.
V ročnih delih so se odlikovale:
Fock Marija iz Kranja.
Gorjanc Marija iz Primskovega. Hafner Marija iz Kranja.
Mihelič Antonija iz Kranja. Pajer Pavla iz Kranja.
I. oddelek
Polak Vida iz Kranja.
Štiren Ivana iz Kranja.
Verbič Antonija iz Št. Jurija pri Kranji. Vidic Viljelmina iz Železne Kaple (Kor.).
II. oddelek.
Bizjak Ivana iz Kranja.
Fendč Ivana z Brega pri Predvoru. Kozjek Frančiška iz Cirčič.
Krč Katarina iz Kranja.
Podpeskar Mihela iz Tržiča.
Bausch Ida iz Kranja. Skalija Helena iz Kranja. Žebris Antonija s Huj. Žankar Antonija iz Kranja.
IV. razred.
I. oddelek.
Iicdenk Marija iz Badovljice. Jaklič Antonija iz Kranja. Jamnik Marija z Gorenje Save. Jäger Olga iz Kranja. Kreuzberger Lujiza iz Kranja. Krisper Ana iz Kranja. Labernik Marija iz Cerkelj. Mayr Ana iz Kranja.
Mohorič Bozalija iz Ljubnega. Pečnik Jožefa iz Kranja.
Pikuž Ana iz Kranja.
Polak Marija iz Kranja. Potočnik Marija iz Ljubljane. Pravst Ana iz Kranja.
Puhar Marija iz Kranja. Bausch Albina iz Kranja. Sajovic Ivana iz Kranja.
Srakar Marija z Gorenje Save. Šavnik Marta iz Kranja. Vertovšek Ivana iz Ljubljane.
Bajželj Amalija iz Stražišča. Engelman Frančiška iz Kranja. Godnjavec Pavla iz Ljubljane.
Golob Albina iz Stražišča.
Jiigcr Irana iz Kranja.
Krt Alojzija iz Kranja.
Majdič Ana iz Kranja.
Macher Marija iz Kranja.
V	ročni h
Bedenk Marija iz Hadovljice. Jamnik Marija z Gorenje Save. Jäger Olga iz Kranja.
Jaklič Antonija iz Kranja. Kreuzberger Lujiza iz Kranja. Labernik Marija iz Cerkelj.
Bajželj Amalija iz Stražišča. Jager Ivana iz Kranja. Majdič Ana iz Kranja.
II. oddelek.
Potuček Leopolda iz Tržiča. Požlep Ivana iz Kranja.
Sire Marija iz Kranja.
Sočnik Ana iz Ljubljane. Špenko Helena iz 'Kranja. Šubič Marija iz Ljubljane. Tramšek Ana iz Slov. Bistrice.
delili pohvaljene:
I. oddelek.
Mayr Ana iz Kranja.
Mohorič Rozalija iz Ljubnega. Pečnik Jožefa iz Kranja. Polak Marija iz Kranja. Sajovic Ivana iz Kranja. Šavnik Marta iz Kranja.
II. oddelek.
Potuček Leopolda iz Tržiča. Sire Marija iz Kranja.