Prirodopisno-natoroznansko polje.,.' ., .. --------------------------------- i' i.-: .-,' -•.¦'.: ,, ¦¦.|.1|i/.-n, >, ¦ Rdeča mušniea. - ''¦ ;ti : ¦¦'¦' ' r'- .>¦ |,i' | ; „ ,ir.| t"'li^.';- ;.. ¦ i i ,n . Stoji možiček v gozdu fY a , i . ,' * , ^^ 1)a &'ayi čedno, [Č* '¦"'¦'¦ ' ... Ku(}e(s0 kapico. zvostno ga ni med vami nobeucga, kateri bi ue bil videl vže v gozdu te lepo rudeče, belopikaste gobe. Morda si je mislil tudi tafco kakor sein si rnislil jaz, ko sem jo videl: o zakaj vender ni tako okusen kakor jc prijazen videti ta rraožiček" z rudečo kapico ali pravilnejše z rude-čim klobučkom! Ali ni rau upati, maloprideu in ničvredeu je ves, kar ga je. Mušnica, tudi inušja goba inienovana (Agaricus inuscarius, Eother Fliegenpilz, Fl'iegensehwamm, Fliegentod) je po naših gozdih sploh zelo znana goba. Easte od ineseca avgusta do oktobra ali sama, ali pa tudi v družbi z drugimi gobaini. Najbolj jej ugaja peščena zemlja, zatorej je po bregovitih gozdih več mušnic nego po listnatih ali iglovnatih. Mušnica ima vse ono dele. katere ima vsaka popolnern razvita goba; recirao: mrežast mieelij ali podgobje v zemlji, kocen ali bet s klobnkom nad zemljo. Kadar ralada mušniea iz zera]je pririje, obdaja }o še neka bela ko-žica. Ta kožica se pozneje, kadar goba večja postaja, pretrga in njeni ostanki ostanejo ali na spodnjein konci kocena ali pa kot pike ali bradovice na po-vršji rudečega klobuka; časi tudi kot lnajhcn obroček na kocenu ali betu. Klobuk od gobe mušnice je iz začetka okroglast, pri čisto razvitih gobah (glivah) pa preeej širok. •¦r. ; • Površje, ki je škrlatno rudeče, posuto je z belirai bradovicami ali pikami, ki so ostanki kože, v katero je bik mlada mušnica zavita. Ako si klobueek obrneino in si njegovo spodfijo stran ogledamo, našli bodemo, da plodna plast ui sestavljena iz cevek, kakor pri globanji, nego iz samih tenkila, belih listkov ali platnic. Zategadelj prištevamo mušnico, kakor tudi vsc druge gobe (glive) k rodu platničaric ali listkaric. Nemec pravi temu rodu: Blatterpilze, botanik pa: Agarieini. Znano vam je, otroei moji, da se pri gobah cevkarieah ali pri gobanih nahaja tros v eevkah, iz katerih je sestavljena plodna plast. A kje je pri platničaricah? Pri teh glivah visi tr6s prosto na listkih ali pa je med njimi skrit. Kocen, na katerem tiči klobuk, precej je visok, poln in pri nekaterih mušnicah tudi votel. JSTekoliko više od kocenove sredine vidi se majhen, bel, časi tudi rumenkast obroček. Spodnja stran kocenova, ki je precej debela, obdana je z neko luskinasto kožo. 210 Mušnieo prištevamo k najbolj strnpenim gobam, kajti užitek te gobe ima zelo hude nasledke. če bi kdo mušnico povžil, začelo bi ga najprej v grlu hudo žgati, potem bi ga strašno žejalo in še prej, nego bi želodec gobo prebavil, začel bi ne-srečnež hudo bljevati. Ali malokdaj se to zgodi, da bolnik izbljuje kosee te strupene gobe in takrat, če se to zgodi, navadno je največja nesreča vže minula. Ali poslušajte, kaj se zgodi, če so kosei mušniee ostali v želodci! Za-stnipljenca zacne kre zvijati, izgubi govor, začne z zobmi škripati, in tak je, kakor bi bil stekel ter navadno y kakib. 24 urah umre. Kamčadalci in drnga Ijudstva severo-vzhodne Azije pripravljajo iz muš-nice in iz soka ozkolistnatega vrbovca (Epilobium augustifolium, schmalblat-teriges Weidenroschen) neko omotno pijačo, s katero se radi opijanijo. Od kod je dobila raušniea svoje ime, znano je vsakemu. Mušnica se namreč nareže na majhene koščeke, zalije se z mlekom ter se da muham jesti, da pocepajo. Kolikokrat se je vže zgodilo, da se je kak sladkosneden otrok zastrupil, popivši muham pripravljeno mleko, misleč, da se bode medice napil. Stariši naj ne pušeajo takih stvari na prostorib, katere otroci lehko dosežejo, a vi otroci, ki ste vže nekoliko večji tcr tudi pametnejši, pazite svojih manjših bratcev in sestric! Toliko bodi o gobi mušnicl dovolj! A otroci nioji, jaz poznam še drugo gobo platničarico, katero ste vi vže mnogokrat v gozdu znabiti neusmiljeno pomandrali in pohodili, misleč, da ste uničili malovredno mušnico a vender ni bila mušnica. In ko bi vi otroci vedeli, kako okusna da je ta goba in da so jo vže stara Ijudstva n. pr. nek-danji Eimljani kaj radi uživali, izvestno bi jo utrgali, z voseljem jo nesli domov materi, da vam jo pripravi v jed. Kakšna pa je ta okusna goba, ki smo jo celo s strupeno mušnieo zamenili? Baje mušniei zelo podobna. Tako pravite in prav imate. Na prvi pogled je karžolj, tako se namreč imenuje ta goba, mušnici res zelo podobna, a če si jo natančneje ogledamo, precej opazimo, da so listki, iz katerih je plodna plast sestavljena, kakor tudi kocen, rumene barve a ne bele, kakor pri mušnici. Sploh je pa vse meso karželjna rumeno, in taka postane tudi voda, v katerej se je ta goba kuhala. Kazločuje se pa tudi karželj v tcm od mušnice, da ima na površji lepo rudečega klobuka mnogo vcčje pike ali bradovice nego mušnica. Navadno pa je površje klobukovo brez bradovk* ter lepo gladko. Stari Rimljaui so iinenovali to gobo ,,Agaricuscaesareus," t. j. ce-sarska goba. To ime določno pričuje, da so karželj zavoljo njegove okusnosti ravno cesarji in kralji najraje uživali. Nemci pravijo karžeJjnu: Kaiserling. Po krajih na Slovenjem Stajerskem, po katerih se ta platniearica uživa, pravijo jej: blagov ali tudi oglavka. Toda krajev, po katerih bi si npali blagov ali oglavko uživati, ni mnogo. A to pridc od tod, ker je malo takih Ijudi, ki bi znali ločiti karželj od muSnicc. Karželj raste po vsej južnej Evropi, najraje po hrastovih gozdih. Južno podnebje mu mnogo bolj ugaja, nego li severno. Mlad karželj je enako mladej mušnici zavit v neko tenko belo kožo, in ker ima takrat precejšno podobnost z jajcem, pravijp prebivalci po nekaterih krajih mladim karželjnom tudi jajea. 211 Otroci! Zdaj, ko je vsa narava dobila novo lice, ko so nas vže davno zapustile vesele ptiČice, ki so nas vse poletje razveseljevale s prijetnim petjem, zdaj bodete čitali ta sestavek nekoliko površno. kajti ni vain priložnosti, da bi vse to, kar vam tukaj opisujem, tudi na pravih gobah opazovali. A kmalu bode minula mrzla zima, prišla bode vesela vigred ter gorko poletje iu bližal se bode zopet hladni jesenski čas; takrat, otroci moji, vzemite nTrteca s seboj, idite v prosto naravo tjii v gozd, in oglejte si ondu nhudega strijca" mušnico ter nedolžni karželj, da se sami prepričate, ali je res vse tako, kakor vam sem tukaj povedal. Da ste mi zdravi! Anton KoU.